Številka 327.
Trst, v ponedeljek 27. novembra 1905.
Itkajft vaikl du. ~wm
Tudi ob aedehah m orarnikih ob 5. ari. on pjnedeliklh o-
an ziutr&i.
Po^mi^p C srtlke proaaiajo po 3 novi .6 itotiu« t mnogih lobakarnan ▼ Trstu ia okolici. Ljubljani <-fcinc. Olji, s.raaia. Mariboru. Celovcu. Idriji. Petru Nabrežini No vem mestu itc
o*lase in naročbe sorejema oprava aata .Edinost-, um Giorri« GaJattl it. iS. — 1*radar are so od 2. pop. d«
zreeer. — Cene o/iaaom 16 st na nato petit; posiamce o« artnice. javne taovaie in domači oeiaai po pogodbi.
TELEFON Itev- 11®7.
Edinost
latilo aolitćfiegj! društva Ediaust" za Primorsko,
V edinosti trn -n<jd '
Toćai XXX.
Sarofinina ssaAa
<a vse ietn 21 K., pol leta 12 K. 3 mesece <5 K. — Ntt-saro^be or« doDOsiane naročnine se uprava ne ozira ~«> <1o;hhi aai ^e Došiliaio na uredništvo lista, Neiranki valili jt-nux ;e sprejemajo tn rottotii.-l ie se vračajo.
»arocmni;. j«la.H# in rec'.amacije >e pošiljati na upravo li' a
JHEDNIŠTVO: ni. Gior*io tialatti IS. (Narodni dom.I I -.dajateij in odgovorni urednik ŠTEFAN 30DINA. Lastn k i jn^arcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci a ista .Ei-nost*1 v Trsru. ulica Gior^io Oalatti it. 18,
Poštno-brantlniŽni radan 8t. 843 .<&2.
Brzojavne vesti.
Sporazum mej lastniki tiskarn in stavci.
DUNAJ 26. Sinoči so se dovršila z dobrim vspehom pogajanja vsled inicijative trgovinskega ministc-rstva mej odposlanci lastnikov tiskarn in stavci vse države glede obnovljenja delavske tarife. O vseh spornih točkah se je doseglo popolno sporazumljenje.
Ministra Fejervary in Voros
DUNAJ 26. Ministra Fejervarv in Voros ter državni tajnik Popovics so se danes vrnili v Budimpešto.
Potres v Italiji
RIM 26. Danes zjutraj so bili močni potresni sunki v Beneventu, Foggi, Avel-linu, Arianu, Neapolju, Apice.
Potres je provzročil veliko paniko. V Apice je bilo več poslopij, med temi vojašnica, tako poškodovanih, da so jih morali izprazniti. V Arianu je poškodovanih tudi več cerkva, med temi stolnica.
Odklonjen predlog sultanov.
RIM 26. List „Capitale" poroča: Da b preprečil demonstracijo brodovja je Sultan baje izjavil, da je pripravljen dopustiti finančno kontrolo, ako bi isto izvrševali Avstrija in Rusija. Toda velevlasti so spoznale namen sultana ter so predlog odklonile.
To poročilo potrebuje dostavka, kakor izjavlja ministerstvo unanjih stvari. Vele vlasti, ki sta predlog sultanov odklonili, sta bili ravno Avstrija in Rusija, katerima je hotel sultan dati prednost. Demonstracija brodovja proti Tuičiji
CARIGRAD 26. Demonstracija združenega brodovja je pričela s tem, da je se znanjem guvernerja otoka Mitilene, zasedla carinski in brzojavni urad na Mi-tileni.
Prihod kralja Hakonav Kristijanijo
KRISTIJANI!A 26. Včeraj zjutraj se je norveška kraljeva dvojica pri Droebacku s členi norveške vlade podala z danske ladije „Danebrog" na norveško vojno Ia-dijo „Hanibal". Ko je kralj prišel na ladijo, je bila razvita kraljeva norveška zastava.Posadka je bila postavljena v paradL Kraljevsko dvojico je {^ozdravil državni minister Michelsen. Ob streljanju topov in hura klicih množice se je ob 1. in pol uri popoludne kraljevska rodbina izkrcala v Kristijaniji. Kralja in kraljico je v imenu mesta pozdravil mestni župan. Kralj se je zahvalil, nato se je vršil slavnostni uliod v mesto. Množice naroda so kraljevsko dvoiico povsod navdušeno pozdravile.
KRISTIJANI J A 26. V svojem nagovoru na vojni ladiji ,,Hanibal" je državni minister Michelsen rekel med drugim : Skoraj 600 let ni Norveška imela svojega kralja. Nikdar ni kralj bil popolnoma naš ; vedno smo ga morali deliti z drugimi. Nikdar ni bival med nami. Dežela pa, kjer je bivališče, je ob enem tudi domovina. Danes je drugače: Danes prihaja mladi kralj Norveške, da si svoje prihodnje bivališče namesti v prestolnici Norveške, novi kralj, izvoljen od svobodnega naroda, da stopi skupaj s svobodnimi m o ž 111 i na čelo dežele. Naša domovina bo tudi njegova domovina. Povsem priprosto kakor narod sam, bo med nami izvrševal svoje kraljevsko delovanje. Norveški narod ljubi nad vse svojo svobodo in neodvisnost, svojo samoupravo, ki si jo je sam priboril. Čast in največe veselje kralja bo, da bo z narodom vred to svobodo gojil in ščitil. Zato vas danes norveški narod pozdravlja s prisrčno željo : Živela kralj in kraljica norveška! Tem besedan so sledili navdušeni dolgotrajni hura-klici.
Na pozdrav se je kralj kakor v svojem in v imenu kraljice zahvalil ; povdarjal je v svojem govoru, da stori za srečo in prospeh Norveške in norveškega naroda vse, kar bo v njegovi moči.
Na to se je kraljevska dvojica ob ži vahnih manifestacijah naroda peljala v kraljevsko palačo. Tam so bili zbrani členi stortinga in najvišega sodišča.
Predsednik stortinga je kralja in kraljico pozdravil v imenu stortinga in norveškega naroda.
Na to je kralj vsprejel diplomatični zbor in admirale inozemskih ladij.
KRISTIJANI J A 26. Kralj in kraljica sta se zvečer peljala po mestu, ki je bilo krasno razsvitljeno. Po ulicah je hodila ogromna množica naroda, ki je kraljevsko dvojico povsod viharno pozdravljala.
Kralju in kraljici je dospelo od vseh strani mnogo čestitek
KRISTIIANII A 26. Državni minister Michelsen je bil odlikovan z velikim križem reda sv. O lafa.
Vtfaja v južno-zapadni Afriki
BEROl.lN 26. Vest o smrti Hendrika Vitboisa se potrjuje. Pristaši njegovega naslednika Samuela Isaaka so se všotovili ob Ribji reki. Druge močne čete vstašev so se podale proti reki Hudus. General Trota je dne 29. t. 111. odpotoval. Polkovnik Dame je vsprejel vrhno poveljnistvo nemških čet.
Dogodki na Ruskem.
PETROGRAD 26. Štab vojne mornarice poroča, da so kronštadski dogodki našli odmeva pri brodovju črnega morja, kjer je bilo prirejenih več manifestacij, vendar ni prišlo do izgredov, tudi ni pričakovati plenjenja. Na shodu v Sebasto-polu je bil ranjen admiral Pisarevski
PETROGRAD 26. Štrajk se v Moskvi razširja. Škoda, ki jo je v zadnjih dneh provzročil štrajk, znaša milijon rabljev.
MOSKVA 26. Na včerajšnji seji kongresa zemstva je bila dovršena razprava o poljskem vprašanju in v sprejeta resolucija, ki zahteva med drugim avtonomijo za Poljsko, odpravo vojnega stanja na Poljskem in svobodo uporabe poljskega jezika.
Deputacija Poljakov pri carju.
PETROGRAD 26. Car vsprejme danes v Carskem Selu deputacijo Poljakov sestoječo iz 22 členov. Tej avdijenci pripisujejo veliko važnost z ozirom na sedanji položaj na Poljskem.
vdova ruska, mati carja Nikolaja II. Tretja hči kralja Kristijana se je poročila z vojvodo Kumberlandskim, in tretji sin Val-demar ima za ženo princesinjo Marijo Orleansko.


PODLISTEK.
Prokletstvo.
• I'or r<Il u n »u Argutt Šraoe — Nu.laJjt.vs *.r dovrftil I. E Toiold.
---- ,r.*vei M. O -6 ----—»
Kraljeva rodbina danska.
Z izvolitvijo princa Karola Danskega norveškim kraljem je nastalo znamenito zgodovinsko dejstvo, da sede ob enem oče, sin in unuk vsak na svojem prestolu. Sedanji danski kralj Kristjan je po smrti kralja Friderika VII., ki ni imel lastnih otrok, zasedel danski prestol. — Vsled vojne leta 1864., ki sta jo proti njemu vodila Avstrija in Pruska, je Danska izgubila vojvodini Šlezvih-Holstein in Lau-enburg, na drugi strani je pa kralj Kristijan imel srečo v svoji rodbini. jS svojo soprogo Luizo, umrlo leta 1898., je živel 56 let. Njegov najstareji sin, prestolonaslednik Friderik, se je leta 18G9. oženil z edino hčerjo in dedinjo švedskega in norveškega kralja Karola XV., ki je bila ena najbogatejih princesinij v Evropi in je svojemu soprogu prinesla baje 36 milijonov dote. Najstareji sin prestolonaslednika princ Kristijan, je poročen s sestro velikega vojvode Meklemburg-Šverinskega in je svak nemškega prestolonaslednika, ]ki je poročen z drugo sestro velikega vojvode. Drugi sin danskega prestolonaslednika jt' sedaj izvoljeni norveški kralj, princ K a-rol (Ha k on VII). Najstareja hči danskega kralja je angleška kraljica Aleksandra, njegov drugi sin je sedanji grški kralj Jurij, njegova druga hči je carica-
Naš tujski promet.
(Ponatis iz „Gorenjca'- št. 43 iz leta 1905.)
V zadnjem času se je vendar pričelo tudi pri nas delovati zelo intenzivno za po-vzdigo tujskega prometa, ki je ravno za našo deželo velikanskega pomena. Žal, da se je toliko časa ta narodno-gospodarska panoga toliko zanemarjala, da so nas marsikatere kronovine daleč prehitele ter v veliko škodo naše dežele povzdignile tujski promet na zelo visoko stopnjo. Pogrešali smo pri naših časnikarskih sotrud nikih one vnetosti, ki jo imajo nemški časnikarji za povzdigo tujskega pro meta, kar svedočijo stalne rubrike o tujskem prometu, ki jih imajo nemški listi. Mi smo se vedno trudili kolikor možno posvečati tujskemu prometu največjo pozornost ter storili v tej stvari, kolikor so nam dopuščale naše skromne sile. A tudi med Slovenci se je pričelo končno zanimanje za tujski promet, ki lahko postane za našo deželo bogat vir vedno naraščajočih dohodkov, ki bi lahko omogočil saniranje naših deželnih financ, ne da bi znova obremenil davkoplačeva'cev.
Pred nedavnim se je osnovalo »Društvo za povzdigo tujskega prometa«, ki pa je navezano na zelo skromna sredstva, s pomočjo katerih naj bi doseglo svoj cilj. O tem društvu je pisal »Neus Wiener Tagblatt« pred nedavnim časom.V dotičnem dopisu se je trd lo, da proč vitanje tega društva ni velike važnosti samo za našo deželo, ampak tudi za Dunaj in druge sosedne kronovine. Pisec piše :
»Kranjska ima poleg krasnih planinskih pokrajin z mikavnimi, divjeromantič-nirr.i jezeri tudi neko specijaliteto, ki je nima nobena druga dežela, mamreč raznovrstne podzemeljske jame, za katerih obisk bi se potrebovalo več dni. Tujcem bi bilo posebno priporočati »Postojinsko jamo« in »Škocijansko jamo« pri Divači.
Postojinska jama je sicer znana, a vendar ne tako, kakor bi morala biti. Ves obrat se je takorekoč šele pričel. Škoci janska jama ima sices ves drug značaj nego Postojinska jama, posebno Mohoričeva in Mariničeva jama, haterih ni treba umetno razsvetljevati. Povsod so velikanske divje ozke »dolinetesni, slapoyi i t. d.
Živan mu je znal izberati vredno družbo, <ia ga ubije čim prej. Najbolj je trpela sirota tvoja mati. Kakor je že bil vsaki dan pijan in srdit kakor osa, je začel tvoj oče tvojo mater natezati za lase, mrcvariti jo in pretepati. Bilo jej je kakor v peklu, upadala je, želela si smrti. In morda bi bila položila na grešen način roko sama na-se, da ni imela tebe. Zaslužka ni bilo ; tvoj oče je trosil preko mere, ker je jih in gostil drugo čredo ne vred ne že v. lako seveda gre denar kakor sneg, in tako se je tudi imetje tvojega očeta začelo tajati in kopneti kakor sneg v spomladi. Bilo je neprilike, denar ne raste na smetišču, ah dragi sorodnik Živan je bil hitro pri roki s pomočjo, ter je posojal tvojemu očetu denar na zemljo in hišo. Ali kako je posojal ta — dobra dušica ! Za vsaki denar, ki ga je dobil tvoj oče, je moral zapisati dva.
T^ko je padal kos za kosom vaše zemlje v Živanovo gladno žrelo, padla je tudi hiša Ali ni to vse, čul boš še več. Nekega večera so donesi i ljudje tvojega očeta na ramah domov. Noge in roke so mu visele kakor mrtve, a obraz mu je bil oblit s krvjo. Žalostna mati tvoja, se je spustila v jok in je kričala oJ obupa.
1 voj oče je bil onega dne popoludne sedel v krčmi blizu »popovskega turna«. Tjakaj se je nameril črevljar Janko, človek na slabem glasu, a na skrivnem tovariš Živanov, kakor sem bil zaupno poizvedel. Začeli so piti in pili so brez obzira ; pri tem pa je Janko neprestano zbadal tvojega očeta, pa ko mu je na to pokadil pod nos, da je Janko nerranič brez hiše, ga je udaril črevljar z vrčem po glavi in ga zadel na občutnem mestu. Sedaj so bili računi tvojega očeta svršeni, v malo dneh je bila tvoja mati vdova in ti sirota. Pijanec Janko je bil dobro opravil svoje delo po navodilu in plačilu od milega Živa na. Nesrečna tvoja mati ni za dolgo preživela tvojega očeta. Muke, k: jih je trpela za časa njegovega življenja, žalost radi njegove smrti, beda in nevolja, vse to jo je vrglo v grob. Da-si se nismo dolgo in dolgo pogledali, prišel sem ven-
dar k smrtni postelji tvoje nesrečne matere. Bilo je tužno gledati jo. Komaj da sem jo spoznal, tako hudo se je bila posušila. Sirota me je prijela za roko ter mi je še-petaje povedala svojo bedo, preklinjajoča hinavstvo Živanovo. Priporočala je tebe moji skrbi. — /atisnil sem jej oko, pokopali smo jo. Ko sem te gledal slabiča, ki se je plazil po tleh, med tem ko ti je mati ležala na mrtvaškem odru, srce mi je pokalo in sklenil sem, da te prisvojim svojemu srcu, kakor da si rojstni sin. Ali n_! Niso dopustili Gričani. ni dopustil Živan. Koliko sem se jaz mučil, da bi te iztrgal iz njihovih nohtov, to ve Bog ; ali ni se mi lu>t« lo posrečiti. Oni so kričali : naš zakon piše, da dete mora ostati na Griču in ostane tudi, a izročimo je skrbi sorodniki Živana Benkoviča, najpoštenejega meščana na Griču. Tako so kričali na ves glas in njihova je obveljala, jaz pa sem moral sramotno oditi in ostaviti tebe grešnim ljudem. Dali so te v Živanovo hišo, ter te na videz celo posinili. Dali so ti krstno ime in ves svet je hvalil njihovo usmiljenje, dobroto, ali vse to je bila le prevara in laž. Strupeni pajk Živan je hotel tebe siromašno mušico popolnoma zaplesti v svojo mrežo, da te laglje uduši.
Vse vaše premoženje je prešlo v Živanove roke za oni oderuški dolg, za one proklete, krvave groše, ki jih je bil dajal brezduš-nik tvojemu očetu. Da, da, sodnija mu je izročila in pripisala vse premoženje, pravim ti. Še je bila tu dedščina starega duhovnika. Stari je umrl in določil svoje blago — Zi-vanu. Kako ne bi? Saj je Živan tebe posinil in tako dobiš ti duhovnikovo blag-o, ko si Živanov sin. Ali temu so šle povsem druge misli po glavi. Sestro je znal oddati mlinarju za ženo, a ta dva sta imela otroke. To so bili bližnji sorodniki Živanovi. njim je trebalo nakloniti to blago. Ti pa si ostal na cesti in trebalo je mojega Stanka spraviti na varno. Jaz sem pazil na vsaki mig, na vsaki korak Živanov, toliko sam, kolikor po drugih ljudeh. Izvedel sem bil zaupno, da te hočejo dati na kmetijo k nekemu kmetu za Križevcimi. Za deset mark je privolil kmet, da te vzame za svojega. Sedaj, sem vskliknil, bodi konec tej lopovščini. Na skrivnem sem te dal odnesti iz tiste proklete Živanove hiše, kjer je navstala vsa nesreča tvojega plemena. Otel sem te, rešil sem te, dal sem ti zavetja tu, kjer te zloba ne more najti. (Pride še).
Žal, da so vse te krasote premalo znane in da je - a njih obisk premalo udobnosti. A saj se da to vse izboljšati !
Jame si lahko ogledamo v pol ali v cclc-m dnevu (iz Ljubljane). Pomanjkanju hotelov se je z otvoritvijo hotela »L nion« vsaj deloma odpomoglo, ker ima taisti kakih sto sob ; Ljubljanski Grad je kupila mestna občina. Vr>e se posvetovanja o pre-novljenju Kradu in o napravi vzpenjače, kar vse bode gotovo povzdigalo tujski promet. Razgled z Gradu je prekrasen iz zelo obsežen.
Kako krasna je Škocijanska jama, sve-doči slede« e : Pred nekaj leti je v to jamo napravilo izlet tlru^Uro »Deutsch-osterr. Alpenverein''. Ob tej priliki je predsednik švicarskega planinskega društva navdušeno govoril o čudesih ki jih je tu videl. Med drugim je rekel, da bi si Švicarji čestitali, ako bi bila taka naravna čudesa last njihove tli /ele. ' iotovo bi se tam sezidali hoteli, ki bi pospeševali tujski promet. Xeki A meri kanec je menda hotel Postoj i nsko jamo vzeti v najem, kar dokazuje, da je tu širno polje za tujski promet. Žal, da Kranjci in Avstrije tega še vedno ne spoznajo.
V resnici pa ta čudesa niso važna samo za Kranjsko, ampak za vse avstrijske dežele, osobito pa za tujski promet mesta Dunaja. Kdor hoče obiskati te jame, mora prepotovati druge dežele in iti skozi druga me^ta. I >očim je planine možno pohajati le v poletju, je možno v te jame tudi v drugih letnih časih, pa celo v najhujši zimi. Tisoči onih, ki imajo veselje do potovanja, ne vedo, kam naj se obrnejo v bodočem letu. Le malo jih je od teh, ki pridejo na Kranjsko, da vidijo naravna čudesa, kakršnih ni videti nikjer na svetu. In zakaj to ? Zato, ker množina niti ne ve za ta čudesa. Švica izdaja ! vsako leto v svrho povzdige tujskega prometa za reklamo milijon frankov. To je svota, kateri se naravnost čudimo. Vse deželne zveze za povzdigo tujskega prometa v Avstriji, na čelu ona na Dunaju, bi inogle v lastnem interesu poleg priporočanja lastnih znamenitosti omenjati tudi naravna čudesa Kranjske. Že večkrat se je govorilo o središču vseh deželnih zvez v Avstriji. Prepričani smo, da bi to središče tujski promet Avstrije lahko izredno povzdignilo, če bi opozarjalo tudi na imenovane znamenitosti Kranjske, ki ga nimajo para".	(Zvršetek pride.)
A da umemo vso krutost, ki je v tem	kakor tudi noben drugi list. Prihodnja št.
odrekanju, moramo se spominjati, da je	„Edinosti1* izide v sredo zjutraj ob na-
dandaves, v času vseobčega napredka, ko	vadni uri.
duh človeštva vstvarja prava čudesa, ravno	U-Jlnžbenci tramwaja so v soboto
znanje, naobrazba, jedino orožje v kruti	zvcčer imeli shod na katerem so sklenili,
borbi za obstanek. Kdor mi ne privošča	da nc bodo jlltri dcla|i in da se pridružijo
pouka, ta mi ne privošča življenja, ta hoče.	splo-ni manifestrcjjj za splošno volilno
da — poginem !	pravico. Zato ne bo iutri vozil
Sedaj boste umeli, cenjeni zborovalci,	t r a m \v a j. eventuelno prične voziti šele
razlog našim simpatijam do borbe za	zve(*er ob - urj
splošno in enako volilno prav co, in našo	....	,
Kavarne bodo jutri zaprte radi de-
želio da se ta borba čim prej završi s no-	. ,	.....
J	....	lavske manifestacije za splošno volilno
polno zmatfo. v tej borbi vidimo mi borbo
r	. .	. .	pravico,
za duševno vstajenje, za politično, pravično,
za socijalno povzdigo, — z eno besedo -	Michel zahl ! V l.-ubachcr Schul
za zlato svobodo! A kdo more bolj	ze,tun&< kitamo to-le kratko in za - pre-
hrepeneti po svobodi, nego oni, ki je za-	Potenco Nemcev karakteristično notico :
tiran, ki ga tišče v okovih gospodarskega Skednju pri Trstu so odprli nemško
in v tmini duševnega suženjstva ! ? Naš slo-	Pnvatno ^udsko šolo. Privatno nad pri-
venski rod je bil doslej tak suženj ! In	vatno' to se Pravi : M i c h e 1 zahl!
kakor narodnjaki v dobrem smislu te be-	Mihec. plačuj !,
i	1 orej Mihelnu ni prav, da mora sam
plačevati nemško šolo v slovenskem
sede moramo želeti vstajenje, odrešenje —• svobodo, v kateri bo mogel svobodno dihati in se razvijati.
I o pa bo mogel, ko zavlada princip enakosti med narodi. Splošna in enaka volilna pravica pa je pot do te enakosti. Iver smo torej za enakost narodov in pojedinčev — moramo biti tudi se svojim srcem in svojim umom na strani njih, ki se bore za veliki postulat enakosti narodov in pojedinčev. Mi smo za spi osno
Skednju ! Kaj b morali pa mi reči, dragi Mihci, ki moramo na svojih tleh plačevati ne le svojo privatno slovensko šolo (pri sv. Jakobu), ampak tudi — kakor davkoplačevalci — italijanske občinske in nemške državne šole?!! Mihelnu torej niso zadosti nemške državne šote v Trstu, temveč bi hotel, da mu država napravi šolo tudi v Skednju in
„ i, ^ 1-1	• i morda še v kaki drueri vasi tržaške oko-
in enako volilno pravico brez	s	UKU
v s a c i h z a v r a t n i h misli, brez H°e' kjer je le ~ Par ^ihelnov ! O mi
ozirov na kako strankarsko korist - mi, umeJemo> kaJ	Mihelna : on bi hotel,
se izrekamo za ta postulat le zato, ker je j da vlada h,tro ,n na kak zav™ten način
pravičen, in za to tudi ne stav- Podržavl tudl ravnokar osnovano nemško
ljamo n i k a k i h p o g o j e v. V tem Šol° V SkednJu> kak°r ** je tako zgodilo
i-, •	j	y. ... I z nemško šolo v Opatiii !
pa se ravno razlikujemo od nemških in i	1 J
italijanskih meščanskih strank. Te zalite- Mi pa Pra^imo Mihelnu: če hočeš
vajo, da bi jim zakon o volilni preosnovi ! ,meU nem*k° šol° v SkedrtJ" » ~ "hI
j M i c h e 1 !
Knjižnice za vojake. Prejeli smo : Ko sem bil vojak, bi bil rad čital sloven-
Včerajšnji veliki shod,
ki ga je sklicala socijalno-demokratična stranka v veliko dvorano »Narodnega doma*, je bil ogromno obiskan. Udeležba je bila velika tudi od strani narodne stranke. < rlavni govornik je bil gospod K t b i n Kristan, ki je vehementno govoril. Govoril je dvakrat, (rlavne momente iz njegovih izvajanj priobčimo prihodnjič.
V imenu slovenske narodne stranke je govoril g. M a k s o Cotič tako-le :
Slavni zbor !
Izrecno pooblaščen v to, vam sporočam v imenu slovenske narodne stranke iskren pozdrav in zatrdilo resničnih simpatij do velikega gibanja, ki je v povod temu današnjemu veličastvenemu shodu.
Cenjeni zborovalci! Ze dejstvo, da vidimo zbrane Slovence brez razlike poli tičnega mišljenja, je zgovoren dokaz, da gre na tej današnji manifestaciji za res — pravično stv&.r ! Da, slavni zbor. v globokem uverjenju, da se široke mase sedaj bore za pravično stvar, v tem je — povda-rjam še posebno — edini razlog našim simpatijam do te gigantske borbe za boljšo, svobodnejo bodočnost in proti krivični in nasilni minolosti in sedanjo ti.
Ob vprašanju, ki je danes najaktuvel-neje — ob vprašanju uvedenja splošne in enake volilne pravice — vlada popolno soglasje med slovensko narodno stranko v Trstu in med stranko prirediteljico tega današnjega shoda, in povdariti morem, da tu ne govorim morda samo v imenu vodstva naše stranke, arnpak sam os vestno morem vam zatrditi, cenjeni zborovalci, da govorim iz srca skupnosti te stranke.
In kako ne bi mi umeli tega gibanja, kako ne bi se mi pridruževali srčno krvjo? Dragi rojaki ! Mi smo zatiran, zapostaljen, proganjan, tlačen narod, ki mu ne odrekajo le političnih pravic in svobod, ampak mu celo tudi odrekajo kulturna sredstva !
zagotovil tudi tiste mandate, ki jih imajo edino le vsled krivičnosti volilnega reda. Kdor zahteva kaj tacega, ta jednostavno noče pravične volilne reforme. Bodočemu |ske zabavne in poučne knjige, toda v volilnemu zakonu je menda ta namen, da I knjižnici za tržaško garmzijo so imeli, celi —
volilcem vsake narodnosti zagotovi pravica glasa, ne more mu biti pa namen, da posamičnim strankam zagotovi tudi mandate.
Proti uvedenju splošne volilne pravice se navajajo razni prigovori. Jedni menijo, da to vendar ne gre, da bi imel tisti, ki ne plačuje nobenega davka, ravno tako mero politične pravice, kakor drugi, ki plačuje toliko in toliko davka. To je prazen argument. Saj država ni kak denarni zavod, kjer vsakdo toliko velja, kolikor plača. Niti se ne plačuje davkov v to da bi si s tem kupovali politične pravice. Davki imajo služiti le v to da pokrivajo troške državne uprave.
Drugi prigovor je razlika v kulturi posamičnih narodov in slojev. Tudi ta prigovor je prazen. Res je, da so nekateri narodi bolj napredovali v kulturi, drugi pa manje. Ali vprašajmo se, kdo je
kriv na tem ?
Mi nismo napredovali, ker nas je
državna uprava zanemarjala. Mari pa naj bi bili zato, da se je v minolosti grešilo nad nami, zopet kaznovani v bodočnosti po manjem uživanju političnih pravic ? ! Ta prigovor je naravnosr brutalen. Jaz bi rekel celo, da zanemarjeni narodi še bolj potrebujejo parlamentarnega varstva !
Daljnji prigovor je tudi, da se je bati, da bodo široki sloji pošiljali nesposobne ljudi v parlament Tudi ta argument ne velja. Jaz sodim vsaj, da so široki sloji toliko zreli in razsodni, da bodo raje volili inteligentne ljudi, seveda take, ki imajo srca zanje. A posledica bo blagodejna: inteligenca in široka masa se bosta zbliževala med seboj in prva se bo zanimala za poslednjo.
Ali denimo tudi, da bi bilo res — kar pa ni in česar ne priznavamo — da bodo bodoči volilci iz širokih slojev po • slali v parlament nekoliko manje sposobnih ljudij : ali to jedno je gotovo, da bo bodoči parlament, izvoljen na podlagi splošne in enake volilne pravice, bolji nego je sedanji ničvredni, ki nima ne smisla ne srca za potrebe državljanov.
Zato smo mi brezpogojno za uvede-nje splošne in enake volilne pravice in izjavljam v imenu naše stranke, da bomo vstrajali odločno v boju za ta postulat !
Domače vesti.
Radi delavske manifestacije za
splošno volilno pravico, ki bo jutri, v torek dne 28. t. m., ne izide jutri >Edinost«,
dve slovenski knjigi ! Zraven teg*a, da niso imeli slovenskih knjig, je bila pa še druga zapreka, ta namreč, da se je te vojaške knjižnice posluževalo le častništvo. Kakor v vojašnicah, tako je tudi vojaška bolnišnica (vsaj pred 6 teti je bilo tako) brez vsa kega čtiva. Kako hlastno smo pograbljali po vsaki še tako malovažni knjigi, ki nam jo je posodil kak dober človek ! Res je sicer, da imajo vojaki v svojih svobodnih urah druge zabave, toda res je tudi, da bi marsikdo rad čital, ko bi le bilo dobiti primernih knjig.
Razni prijatelji so nam izposojevali ono, kar bi lahko dobivali v vojašnici, ako bi se vojaška oblastva zavedala, kake koristi je dobra knjiga tudi za preprostega človeka. Nekateri smo dobivali tu pa tam kako knjigo iz ene ali druge zasebne knjižnice in tudi časopisov smo imeli — ako ne iz prve, pa iz tretje roke.
Od vojaških oblastev ni upati, da bi ustanovila knjižnice za nižje moštvo, ker bi to stalo mnogo denarja in ker za reveža ni vredno trositi, Ako pa bi se ustanovila tu slovanska knjižnica (kar je želja tisočev revnejših slojev) potem bi bilo tudi vojakom pomagano.
Za male novce bo možno dobivati lepih knjig, kar je sedaj nemožno. Vem sicer, da vojak težko troši za knjige, toda med tolikimi se vedno nahajajo nekateri, ki vzmorejo par grošev na mesec. Pomaga pa se lahko tudi s tem da se druži več njih in si tako s skupnimi močmi oskrb-ljajo zabavnih in poučnih knjig. Za bolnišnice pa bi morala vojaška oblastva kaj ukreniti v tem obziru Bolnik, ki je na potu ozdravljenja, ali, ki ni težko bolan, prodaja dolg čas, osobito, ko so slaba vremena. Ko bi pa imel, knjig, bi lepo či-se učil in si ob enem preganjal dolgi čas.
V civilnih bolnišnicah so že uvedli knjižnice za bolnike. Upamo, da se slednjič zgodi tako tudi v vojaških bolnišnicah.
i Trije ptički s pa ne oni našega gospoda Jake Škoka, so 16. t. m. udrli, v stanovanje ga. Rudolfa Vekjet, v ulici deli' Industria št. 2, in tam ukrali več dragocenostij in nekaj komadov obleke, v skupni vrednosti 140 kron. Policijski adjunkt Jurij Titz jih je pa pred par dnevi areto-val. Ti so 22 letni kotlar Marcel Polak, 29 letni Ivan Blason in 22 letni Josip Claccia, poslednja dva sta teža'-ca.
Razne vesti.
Krlstijanija prestolnica Norveške je bil t šj pred sto loti malo neznatno mestece, ki je imelo komaj 11.000 prebivalcev, danes jih ima 200.000. Mesto je utemeljil danski kralj Kristijan IV. v prvi polovici 17. stoletja ter mu dal svoje ime. Kristijanija leži na severnem koncu Kristijanija-Fjorda, na vznožju nizkih gričev. Kristijanija se je tako povz digoila. odkar se je leta 1814. združila z Švedsko, izlasti so za mesto mnogo storili štirje kralji iz vladarske hiše llernadotte.
Orel napadel dva otroka. V Palnickem na Gališkem je velikanski orel napadel dva otroka, ki sta se igrala na vrtu ter ju težko ranil s kljunom in kremplji. Oče otrok, kije 11a njuno vpitje prihitel, je orla vstrelil.
Telefon V New-Jorku Pred desetimi leti je imel London samo 12.000 telefoničn h apa ratov. danes jih ima 150.000, tako da prihaja na 100 prebivalcev 05 telefoeov. Ne\v-•Tork ima trikrat več telefonov, nego Pariz, in Štirikrat več, nego London.
Milijonar-dobrotnik. Iz Ne\\-J»>rka jav-Ijajo, da je bogati trgovec Salisbnrv, ki je teh dni umrl, zapustil v svoji oporoki vse svoje premoženje v znesku okroglih 90 milijo 10v kron v dobrodelne svrhe.
Stano.anje grofa Witteja v Pet rog rad u sestoji iz .'JO dvoran, ki so v Činoma prostrane. To stanovanje plačuje država, kar mu gre kakor ministru predsedniku. Sitije in lakaje plača tudi država. \Vitte živi p > vsem priprosto. Ostaja ob T. uri zjutraj in dela ves dan.
Bolgari včakajo visoko starost. Zdravstveno ravnateljstvo v ministerstvu notranjih stvari v Sofiji je izdalo izkaz iz katerega je razvidno, da živi v Holgarski, ki ima 4 milijone prebivalstva, 3o0 starcev v dobi od IOO do 110 let. Omenjeno ravnateljstvo je konstatiralo, da imajo ti stari ljudje zahvaliti svoje dolgo živ-jenje zdravim zobeni in dobrim prebavnim organom.
Naseljevanje v Kanadi Leta HK)4 je v Kanado dospelo 1U4.22.H naseljencev, od teli je bilo 55.013 Angležev.
Tobak se pokvaril Xa postajo Apad-falva 11a Ogrskem je 10. t. n?. dospelo deset vagonov, polnih tobaka. Ko so vagone odprli, so opazili, da je tobak premočen s'pre-troljem in da ni več za rabo. Kako se je to dogodilo, se se ne ve. V nekaterih vagonih vlaka so bili sodi s petroljem. Se gre 1 tu za slučaj ali za zlobni čin, pokaže preiskava. Pokvarjeni tobak je vreden 25.000 kron.
pijančljivost
se odpravi za vedno z uporabo praha ..Zoa*', kateri je bil že preskusen v toliko slučajih z izvrstnim vspelioni. Ta prah. ki nima nikakega okusa, se zamore nevidno natrositi pijancu mej pijačo. — Ena šbatljlca, bi zadošča za popolno odpravo pijančljivost i K 10 — Fran c o carine 111 diskretno. Mnogo nesreč-nežev, ki so imeli to bolezen, so se povrnili k obitelji in družbi in na miljone teh ljudi so bili odrešeni tega strastnega in grdega bremena. Neštevilno zahvalnih pisem je na razpolago. Pošilja se po predplačilu ali s povzetjem od glavne zaloge Lodovico Pollak. Milan (Italija). Pisma v Italijo stanejo 25, dopisnice 10 st. Odgovarja se v vseh jezikih.
Stavbinski materijal
kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno, živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrdki —-
Belli & Corsi
ulica Economo št. 12 (stari mlin).
Hočete se prepričati?
Obiščite velika skladišča
Jtiarije vdove Salarini
Ponte della Fabra 2
(vogal Torrente).
ul. Poste Nuove 5
„Alhi Citta di Londra"
Velik izbor izgotovljenili oblek za moške, dečke in kostumov /a otroke. Površniki, močne jope. kožuhi, paletot - ranglan. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni angleški). Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotavljajo se obleke po meri po 'najnovejši modi, točno, soliilno in elegantno po nizkih cenah.
O i 1 O iTp 1 i O I lOI I OllOH*HfH#1
sar Tovarna pohMtva ~wm
Aleksander levi Jffrnzi
ulici Ttsa Stv. 52. II Mla).
ZALOGA:
PIAZZA ROSARIO (šalske
Cen«, da •• nI bati n*b«n«
Sprejemajo se vsakoTrstaa posebnik
Hnatrevaa ••alk
IOIIOIIOII«H«H»H»II»»I»IO.IOI ~