
S^^Stične
Leto XXVII. a. 11
PTUJ, 21. marca 1974
CENA 1 DIN
Potrjeni kandidati
z DRUGE SEJE OBCINSKE KANDIDACIJSKE KONFERENCE
V PTUJU
Predkandidacijska in kandidacij-
ska opravila pred bližnjinji volitvami
so sklenjena. Na drugi seji občinske
kandidacijske konference v Ptuju, so
ocenili predvolilno aktivnost, ki je
tekla na celotnem območju občine,
kot zelo uspešno družbenopolitično
in samoupravno akcijo.
Na konferenci so obravnavali in
sprejeli kandidatne liste za družbe-
nopolitični zbor SRS, za zvezni
zbor, za vodilne funkcije v ptujski
občinski skupščini, za kandidate v
občinskem družbenopolitičnem
zboru in za druga telesa.
Potrjeni kandidati za vodilne
funkcije v občinski skupščini Ptuj
so: Branko Gorjup, predsednik
občinske skupščine, Oton Polič,
podpredsednik, Ivo Rau, sekretar
SO, Franjo Gnilšek, predsednik
občinskega izvršnega sveta, dr. Mi^a
Mrgole, podpredsednik občinskega
izvršnega sveta, Mladen Vuk,
predsednik zbora združenega dela,
Maks Kampl, predsednik zbora
krajevnih skupnosti in Franc
Tetičkovič, i^edsednik občinskega
družbenopolitičnega zbora.
Potrjeni kandidati za člane
občinskega izvršnega sveta so:
Franjo Gnilšek, dipl. inž., Jožica
Carman, Jože Botolin, Marija Fajt,
Zvonka Kneževič, Lojze Cene, Miha
Kolarič, Cvetko Pantar, Bogdan
Samobor, Maks Rubin, dr. Mi^a
Mrgole, Franc Krajnc, Martin
Berden, Franjo Rebernak, Franc
Krajnc, Mihael Gobec, Ivo Težak,
Janez Belšak in Jože Kolar. Prvih
deset kandidatov, ki so predstojniki
oziroma načelniki občinskih uprav-
nih organov, bo opravljalo to
funkcijo profesionalno, ostalih
devet pa neprofesionalno.
Kandidatna lista delegatov za
družbenopolitični zbor občine Ptuj
je naslednja: Marna Belak, Olga
Belovič, Milivoj Cimerman, Jože
Ceh, Benjamin Cuček, Zdenka
EmerŠič, Maijan Furek, 'Majda
Gajzer, Branko Gorjup, Dragica
Jeza, Milan Kneževič, Janko Kosi,
Lizika Lacko, Franc Lončarič,
Franc Meško, Zvonko Petek,
Roman Plohi, Zinka Rajh, Silva
Razlag, Rudolf Srdinšek, Ivan
Smole, Anton Šafranko, Milan
Tacinger, Franc Tetičkovič, Franc
Toš, Marija Vaupotič, Alojz
Vesenjak, Polonca Vlah, Ana Vršič
in Anton Zadravec.
Udeleženci druge kandidacijske
konference so z dolgotrajnim
ploskanjem potrdili predlog, naj bo
tovariš Tito doživljenjski predsednik
socialistične federativne republike
Jugoslav'qe.
V ORMOŽU PRIPRAVLJENI NA
VOLITVE
MARICA BRAZDA PREDLAGANA ZA PODPREDSEDNICO
OBCINE ORMOŽ ALI RES V DELEGACIJAH PREMALO
MLADINE?
S tem, ko so bile po vseh
krajevnih skupnostih i n delovnih
organizacpah opravljene temeljne
kandidacijske konference na kate-
rih so delovni ljudje izvolili svoje
možne člane delegacij, je bilo veliko
delo pred volitvami opravljeno.
Udeleženci II. občinske kandida-
cijske konference, ki je bila v
četrtek 14. marca v Ormožu, so
dosedanje priprave ocenili zelo
dobro. Pred nami je sedaj samo še
tehnična izvedba volitev, kijih bodo
opravile izvoljene volilne komisije.
Mnogo ljudi ki bodo postali člani
delegacij krajevnih skupnosti bo
prevzelo nase velike obveznosti.
Namesto dosedanjih odbornikov in
poslancev bodo zasedli mesta v
bodočih skupščinah. Ti ljudje -
naši delegati - bodo lahko delovali,
če bodo v stalnem stiku z tistimi ki
so jih izvolili in pooblastili da v
skupščinskih telesži zastopajo nji-
hove interese.
Na omenjeni kandidacijski kotife
renči je Marica Brazda sekretarka
občinske konference SZDL Ormož
med drugim opozorila da z
izvolitvgo delegatov ne bodo
končana prizadevanja za učinkovito
oblikovanje nov^a skupščinskega
sistema, marveč bo treba v drugi
fazi volilnih postopkov med drugim
oblikovati konferenco delegacij, kar
je nedvomno veliko politično delo.
Delegat v okviru delegacge temeljne
samoupravne skupnosti bo lahko
uspešno deloval samo če bo imel
ustvarjene pogoje, da bo svojo
dolžnost lahko kar najbolje izpol-
njeval. Izgrajevanje delegatskih raz-
merij je proces v katerem se morajo
angažirati tudi vzporedni dejavniki.
Organizirati bo treba sistem uspo-
sabljanja in izobraževanj delegatov
ter proučiti in organizirati sistem
informiranja, ki bo služil razvoju
delegatskih odnosov tudi v občini
Ormož.
Krajevnih skupnosti v občini
Ormož je 8, zato bo tudi 8 delegacn
krajevnih skupnosti s skupno 144
delegati. Od predlaganih je 34 aU 23
% žensk. Od skupnega števila
predlaganih je v krajevnfli skupno-
stih predlaganih 17 mladih (do 27
let starosti!) ali 11 odstotkov.
Struktura delegacfl krajevnih skup
nosti je naslednja: 61 ali 42
odstotkov kmetov, 32 ali 22
odstotkov delavcev, 5 aU 3,4
odstotke obrtnikov, 34 ali 23
odstotkov uslužbencev, 4 ali 2,8
odstotka upokojencev in 8 ali 5,6
odstotka drugih ljudi.
S strukturo delegacij v Ormožu
niso najbolj zadovoljni. Predvsem je
premalo mladine. Ta ugotovitev se
še posebej nanaša na delegacijo
krajevne skupnosti Ormož. Naj-
mlajši član te delegacije je star 35
let, poprečna starost pa je nad 43
let. Takšno stanje je gotovo
posledica premajhne angažiranosti
mladine v pripravah na volitve.
Na II. kandidacpki konferenci so
obravnavali tudi listo kandidatov za
družbenopolitični zbor občine Or-
mož. V bistvu gre samo za eno
spremembo. Namesto Franca Bez-
jaka, ki je že član delegacije TOZD
obrat za kooperacgo so predlagali
Antona Marčeca. Oba sta iz KS
Središče ob Dravi V ostalem je lista
kandidatov takšna kot smo jo
objavili v 8. številki našega lista z
dne 28. februarja 1974.
Ker je bil za podpredsednika
skupščine občine Ormož in za
predsednika družbenopolitičnega
zbora evidentiran isti človek, so na
predlog več temeljnih kandida-
cijskih konferenc, da sta ti dve
vodilni funkciji v eni osebi
nevzd^ni, na občinski kandidacijski
konferenci evidentirali za podpred-
sednflca skupščine občine Ormož
Marico Brazda, ki je postala
jrofesionalni družbenopolitični de-
avec
Ob koncu konference so še
potrdili predlagane kandidate za
organe republiške in zvezne skupšči-
ne.
jr
Ptujski delegati za VII. kongres
ZK Slovenije
Za VII. kongres ZKS je izvolila
vsaka občinska organizacqa po
enega delegata na 150 članov ZK. V
skladu s tem je ObK ZKS Ptuj na
seji 7. februarja izvolila 8 delegatov.
..Med izvoljenimi sta bila tudi Branko
Gorjup, član CK ZKS in Stanko
Lepej, član stalnega dela konference
ZKS, ki ju je izvolil VI. kongres
ZKS, zato imata tudi pravico
neposrednega sodelovanja na VII.
kongresu ZKS. Zaradi tega je
občinska konferenca ZKS Ptuj, na
seji 15. marca 1974 dodatno izvolila
še. dva delegata. Izvoljena sta bila
Maks Fridl in Rozina Markovič.
Tako bodo na VII. kongresu ZKS,
ki bo začel z delom 3. aprila 1974,
zastopali ZK ptujske občine
naslednji delegati:
1.	Branko GORJUP, dipl.
politolog, direktor Mercator TOZD
„Panonija"
2.	Stanko LEPEJ, predsednik OK
SZDL
3.	Maks JABLOCNIK, VKV
elektrikar iz TGA „Boris Kidrič"
Kidričevo
4.	Franc TETICKOVIC, vodja
splošnega sektorja KK Ptuj
5.	Ludvik TURIN, strojni tehnik
iz Tovarne avtoopreme Ptuj
6.	Konrad VRTiC, VKV elektro-
monter iz Dornave
7.	Tone FLORJANCIC, zobo-
zdravnik - TOZD Zobozdravstvena
služba Ptuj
8.	Fanika VAUDA, tajnica
gimnazge Dušana Kvedra, Ptuj
9.	Maks FRIDL, strojni tehnik iz
tovarne „Sigma", IHuj
10.	Rozina MARKOVlC, tekstilni
tehnik iz TVI Majšperk.
Kot smo že poročali je bil za
delegata X. kon^esa ZKJ izvoljen
Peter GEGIC, strojni ključavničar iz
TGA »Boris Kidrič" Kidričevo.
F. Fideršek
DRŽAVNO PRVEN-
STVO V KROSU
Prejšnjo nedeljo^ 10. 3. 1974 je
bilo v Velenju državno prvenstvo v
spomladanskem krosu. Ki so se ga
udeležili tekmovalci iz cele Jugosla-
vije, med njimi tudi Ptujčani in
Markovčani. Tekmovalcev je bilo
okoli 300 in so tekmovali v vseh
kategorijah od mlajših mladincev in
mladink do članov in članic.
Tekmovalce je sicer spremljalo
slabo vreme, vendar so bili medse-
bojni boji žilavi in srditi.
Tekači iz ptujskega območja so
tekmovali v kategoriji mlajših mla-
dink in mladincev. Izmed teh se je
med posameznicami najbolje uvrsti-
la pri mladinkah Cvetka Fras, ki je
bila trinajsta. Takoj za njo pa Marija
Horvat; Maijanca Vrabl pa je bila
triindvajseta. Kot ekipa so bile
mladinke zelo solidne in so osvojile
odlično četrto mesto. Če upošte-
vamo, da je to državno prvenstvo, je
njihov uspSh zadovoljiv. Tako so
mladinke prehitele šest ekip, med
i\jimi zelo uspešne klube, kot je
Maribor, Celje, Sarajevo in druge.
Med ptdskimi mladinci je bil
najboljši Črto Slina na 22. mestu,
Milan Žohar pa je osvojil 30. mesto.
Ekipo je sestavljal še Boris Vinkler
in Kropej, ki se je uvrstila na osmo
mesto in prav tako prehitela neka-
tere večje atletske klube.
V nedeljo, 24. marca bo v Velenju
balkanski kros, kar je po več letih
izredna atletska prireaitev v naši
republiki.	OP.
2 stran
tednik — četrtek, 21. marca 1974
PRED VOLITVAMI 1974
STALNA DELOVNA POVEZANOST DELEGATOV Z BAZO
Stalna delovna povezanost, ki jo
bodo morali organizirati samouprav-
ni organi in njihove stalne službe pa
tudi vodstva družbenopolitičnih or-
ganizacij, zahteva, da sta delegat in
sredina, ki ga je izbrala, v stalnih
medsebojnih stikih, ko se oblikujejo
stališča, interesi in potrebe baze.
Dejstvo, da bo delegat stalno delal
oziroma živel v svoji samoupravni
skupnosti in da bo - kar se največ
da - že sam po sebi tudi pristen
predstavnik posameznih interesov,
bo stalno delovno povezanost samo
olajševalo. Samostojnost delegata ah
delegacge pri zavzemanju staUšč, ko
se torej delovna povezanost lahko
zmanjša, mora biti posebej oprede-
ljena v samoupravnem aktu (statu-
tu) temeljne samoupravne skupno-
sti.
Kakšne prednosti pirinaša stalna
delovna povezanost poleg tiste, da
delegat na tej osnovi stalno spremlja
življenje in dogajanje v svoji skupno-
sti in sodeluje pri izoblikovanju
njenih interesov, te interese usklaju-
je z drugimi ter jih vključuje v
interese širše skupnosti?
V procesu soočanja in usklajeva-
nja interesov svoje skupnosti z
dnigimi skupnostmi spoznava dele-
gat vso širino nekega problema. To
mu zato omogoča, da lahko lastni
skupnosti pripomore bolje spoznati
in izoblikovati isti interes. Delovni
ljudje na ta način lažje čimbolj
vsestransko spoznavajo tudi svoje
širše in tiste objektivne interese, ki
niso vedno subjektivno spoznani in
neposredno prisotni ali pa so celo v
nasprotju z njihovimi trenutnimi in
kratkoročnimi ter do včeraj morda
neupravičeno pridobljenimi korist-
mi Vse to zahteva, da sleherna
skupnost spoznava, razume in pri-
znava pravice, interese in potrebe
drugih, da priznava potrebe po
prilagajanju ene skupnosti drugim,
da priznava in uporablja načela
solidarnosti pri-zadovoljevanju po-
sameznih potreb itd. Delegati (in
delegacije) so torej ustvarjalni pove-
zovalni členi med samoupravljalci v
temeljnih samoupravnih skupnostih
ter med skupščinami (in drugimi
samoupravnimi organi) kot središči
dogovarjanja, sporazumevanja in od-
ločanja.
DELEGATOVA
ODGOVORNOST
Druga nadvse pomembna sestavi-
na delegatskega razmerja je delega-
tova odgovornost. Glede na vsebino
in značaj delegatovega mandata je
delegat seveda najprej odgovoren
delovnim ljudem v svoji temeljni
samoupravni skupnosti in svoji dele-
gaciji; poleg te^ pa je prek organa,
v katerem deluje, nujno odgovoren
tudi širši družbeni skupnosti
Delegatova odgovornost sega v vse
faze dogovarjanja in odločanja:
-	odgovoren je . fazi spoznavanja
objektivnih avtentičnih interesov v
samoupravni baZi,
-	odgovoren je v fazi soočanja
teh interesov, dogovarjanja in odlo-
čanja v skupščini in
-	odgovoren je v fazi uveljavljanja
sprejetih dogovorov v samoupravni
bazi
Na kakšen način se izraža ta
njegova odgovornost?
-	Najprej se delegatova odgovor-
nost samoupravni bazi in tudi širši
skupnosti izraža v tem, da ob
formiranju predlogov in stališč, ob
oblikovanju in izražanju interesov
pride ob sodelovanju in pomoči
organiziranih subjektivnih sil (ZK,
sindikati, SZDL) samoupravno do
izraza celotni interes temeljne samo-
upravne skupnosti (ali več samo-
upravnih skupnosti skupaj, pri če-
mer bo zlasti pomembna faza
usklajevanja stališč znotraj) in da
delegat seznanja ljudi, ki odločajo, z
vsemi že znanimi interesi drugih.
temeljnih samoupravnih skupnosti
in širših družbenopolitičnih skupno-
sti („programi in smernicami razvo-
ja"), jih ob sodelovanju družbeno-
političnih organizacij seznanja z
načelnimi družbenimi in političnimi
izhodišči za reševanje obravnavane-
ga vprašanja (resolucijami, sklep'
stališči, zlasti pa tudi s programski
usmeritvijo za delo skupščin) in
tako pomaga oblikovati objektivne
interese.
-	Nadalje je delegatova odgovor-
nost v tem, da v središču soočanja,
dogovarjanja, argumentiranja in od-
ločanja izrazi vsa stališča, predloge
itd. svoje samoupravne baze, jih tam
z ustvarjalnim delovanjem usklaja z
drugimi interesi in skupaj z dru^mi
delegati za določeno vprašanje izo-
blikuje skupni interes, način in
prioritetni red za njegovo zadovolje-
vanje itd.
-	Nadaljna delegatova odgovor-
nost je, da vsebino izoblikovanega
skupnega interesa in predlagane
ukrepe, akcije itd. po potrebi še
enkrat prenese v samoupravno bazo,
bodisi kot predlog za družbeni
dogovor, kot predlog za tako ali
drugačno skupno akcgo, za mate-
rialne prispevke ah kot osnutek akta
(zakona, odloka itd.). Delegat sedaj
v svoji samoupravni bazi deluje na
način, da je družbeni dogovor ali
drug predložen splošen akt itd.
sprejet kot resničen samoupravni
odraz volje samoupravno organizira-
nih delovnih ljudi in pozneje tudi
uresničevan!
Dele^t je v svoji temeljni samo-
upravni skupnosti največlaat izvo-
ljen le za določeno družbeno
področje oziroma za reševanje dolo-
čenega družbenega vprašanja in
tvori skupaj z ostaUmi delegati
delegacijo svoje temeljne samo-
upravne skupnosti Ker mora delega-
cija nujno delovati povezano in ker
ima kot celota svoje pravice in
dolžnosti, je delegat za svoje delo v
bazi in za svoje delo v organu, v
katerem dela, nujno odgovoren tudi
delegaciji. Delegacija mora biti zara-
di celovitosti in povezanosti druž-
benih vprašanj in zaradi potrebe po
usklajenem delovanju seznanjena z
vsemi vprašanji, ki so v temeljni
samoupravni skupnosti predmet
obravnavanja, usklajevanja in odlo-
čanja, saj mora v skladu s statutom
'•ečkrat tudi' mostojno obravnavati
■^amezn? rašanja in sprejemati
.šča.
Ce smo o doslej ob razmišljanjih
o vlogi delegacij nekoliko dlje in
podrobneje mudili ob delegatu, je
bilo to storjeno iz dveh razlogov:
Prav je, da čim bolje spoznamo
delegata, njegovo vlogo in funkcijo,
da bi si lažje razložili vlogo in
funkcgo, položaj in način funkcio-
niranja celotne delegacije;
- čeprav bo delegacija delovala
največkrat kot celota in bo večkrat
kot celota za svoje delo tudi
odgovornži, ne bi smela celota
zamegliti posameznega delegata, nje-
govega dela in njegove odgovornosti.
Partijska
politična šola
v Ptuju
v petek, 15. marca 1974, je v
prostorih kluba mladih v Ptuju
začela z delom partijska politična
šola, v katero so kadrovale svoje
člane predvsem osnovne orga-
nizacije ZKS iz delovnih organizacij
in skupnosti Učni program, ki ga je
pripravila ustrezna komisija pri CK
ZKS, obsega dva dela, tako
imenovani A in B program, in mora
biti enoten za vso Slovenijo, sicer
šola ne bi mogla biti verificirana.
Po sklepu komisije za idejna
vprašanja in komiteja ObK ZKS Ptuj
se izvaja A program v strnjeni obliki,
kar pomeni, da so predavanja vsak
dan dopoldne in popoldne. Ptogram
obsega skupno 15 pretežno teore-
tični tem - s skupno 55 ur
predavanj. Da bi slušatelji izgubili
čim manj delovnega časa na svojih
delovnih mestih, so predavanja tudi
ob sobotah in nede^ah.
Po programu bo partijska politič-
na šola v Ptuju končala z A
programom v nedeljo, 24. marca, s
sklepnim testom. B program, ki
zahteva bolj praktične teme pa
bodo izvedli v jeseni	p. F.
PRED VII. KONGRESOM ZKS IN X. KONGRESOM ZKJ
Jugoslavija, dežela novogradenj
Nova mesta, naselja, tisoči kilo-
metrov asfaltiranih in betonskih
cest, veličastni jezovi, nasipi in
kanah so plod velikega razvoja
našega gradbeništva, ki je v zadnjih
dvajsetih letih svojo proizvodnjo
potrojilo, produktivnost dela pa
podvojilo.
Narejeni so bili številni nasipi,
kanah in jezovi za hidroelektrarne,
od katerih nekatere predstavljajo
vrhunec gradbene tehnike. Pomemb-
na dela so bila storjena tudi na
področju hidrotehničnih melioracij.
z ureditvijo rečnih strug, nasipov
proti poplavam in odtočnih kanalov
in prekopov. Rekonstruiranih in na
novo zgrajenih je več deset tisoč
kilometrov avtomobilskih cest vseh
kategorij in okoli 240 km viaduktov
in mostov.
Zelo je napredovala tudi visoko-
padnja predvsem na področju
industrijsko-gospodarskih objektov,
športne dejavnosti in splošnih
cioižbenih potreb.
Poprečje gradnje objektov javnega
prometa in transporta znaša za
Jugoslavijo 53 km cest na tisoč
kvadratnih kilometrov površine.
Razvoj železnice je v zaostanku v
primerjavi s cestno gradnjo, kljub
temu pa je bilo zgrajenih skoraj dva
tisoč novih km železniških prog
normalne širine.
V povojnem obdobju je bilo
zgrajenih nad dva miUjona novih
družbenih stanovanj, nad milijon pa
jih je bilo rekonstruiranih zaradi
poškodb v vojnem obdobju, Neugo-
tovljeno visok porast je dosegla
zasebna gradnja stanovanjskih ob-
jektov. Za potrebe kulture in
prosvetno izobraževalne dejavnosti
je bilo zgrajenih 8,7 milijonov
kvadratnih metrov površin in 3,4
milijone kvadratnih metrov površin
za zdravstvo.
Mnogo je bilo zgrajenega tudi na
področju gostinsko-turistične dejav-
nosti, saj danes razpolagamo s skoraj
milijon kategoriziranih ležišč za
turiste in ob jadranski obali stoje
hoteU s kapacitetami tudi do pet
tisoč ležišč in sodijo med največje
gostinske objekte v Evropi
Po letu 1966 so pričeU jugoslo-
vanski graditelji uspešno konkurirati
tudi v tujini. Že v letu 1972 je
vrednost del v tujini dosegla nad 12
% skupne vrednosti gradbenih del
doma. Jugoslovanski gradbinci naj-
več sodelujejo na Češkem, v
Nemčiji, (olimpijski stadion, itd.) v
Libiji, Zambiji, arabskih državah in
v Indiji
Kandidati za člane delegacij na
ormoškem območju
v prejšnji številki Tednika smo
poročali o volilnih pripravah v
občini Ormož in obljubili objavo
kandidatov za člane delegacij tistih
krajevnih skupnosti področja obči-
ne ki takrat niso bile navedene Gre
za krajevne skupnosti Ivanjkovci
Ormož in Velika Nedelja.
Na temeljni kandidacijski konfe
renči ki je bila 21. marca v
Ivanjkovcih so izvolili 20 občanov
te krajevne skupnosti za možne
člane delegacije. To so: Marija
Trstenjak-Drolčeva, Franc Ga^arič,
Helena Kokot, Štefan Lazar, Miško
Rudolf, Zlatko Munda, Pavča
Novak, Stanko Petek, Alojz Polajn-
ko, Slavica Rajh Vida Rajh Jože
Rajh Jože Salaj, Rihard Sušnik,
Alojz Slavinec, Mirko Stuhec,
Branko Trstenjak, Marija Trstenjak,
Brigita Vraz in Janko Vogrinec V
delegaciji je med drugim 7 žensk in
6 kmetov.
Istega dne je bila tudi temeljna
kandidacijska konferenca v Ormožu
Delegacijo te krajevne skupnosti bo
sestavljalo 21 članov. Predlagani so:
Alojz Balažič, Feliks Geč, Lidija
Irgl, Peter Ivanuša, Anton Janežič,
Anton Kuharič. Mirko Munda
Mimica Pišek, dr Božidar Radoš,
Matija Ratek, Feliks Ritonja, Ivan
Rajh Viktor Stajnko Zdravko
Seljak, Franc Trstenjak, Anton
Vaupotič, Viktor Vipavec Vid
Vincetič, Ivan Zidarič, Anica
Zidarič in Mirko Žnidarič. V
delegaciji je 6 kmetov 3 ženske in
nobenega mladinca
Temeljna kandklacijska konfe
renca pri Veliki Nedelji je predložila
15 članov za možne delegate te
krajevne skupnosti To so: Ivan
Horvat Ivan Hržič, Martin-Darko
Kociper Vlado Kotnik, Jožica
Krabonja Franc Mesarec Friderik
Meško. Martin Meško, Anton
Moravec Marta Munda Vladimir
Pajek Ivan Petek, Elizabeta Rajh,
Slava Rak in Ivan Šoštarič. V
delegaciji je 10 kmetov, 3 mladinci
in 4 ženske.	»
Predl^ane kandidate za člane
delegacij drugih krajevnih skupnosti
smo, kot je bilo že uvodoma
povedano objavili v prejšnji številki
našega lista.
jr
rfednik — četrtek, 21. marca 1974
stran 3
Brez znanja ni samoupravljanja
tridnevni seminar za delavce kkptuj
V soboto zvečer 16. marca 1974
je bil na Borlu končan tridnevni
seminar ki ga je za svoje delavce
pripravil Kmetijski kombinat Ptuj v
organizacijski izvedbi DU Ptuj
Seminar je bil namenjen članom
skupnih samoupravnih organov,
članom vodstev družbeno-političnih
organizacij, samoupravnih organov v
TOZD, ki jih ima KK kar 10 in
vodilnim strokovnim delavcem; nanj
pa so povabili tudi kmete -
kooperante. Tako je dnevno
poslušalo predavanja in sodelovalo v
razgovorih od 154 do 160 ljudi
Navzoči so bili tudi predstavniki
agrokombinatov Maribor in Lenart
ter tovarne^ mesnih izdelkov Košaki
Maribor tako je bila zastopana
celotna sestavljena organizacija
združenega dela.
Vsebina seminarja je bila
usmerjena predvsem na samoupravo
v podjetju. Naslovi tem in imena
predavateljev pa kažejo, da je bil
prodam skrbno pripravljen in je po
vsebini presegal okvire podjetja. Naj
jih naštejemo:
-	Samoupravljanje v kmetijskih
organizacijah združenega dela v luči
novih ustavnih sprememb -
predavatelj dipl. inž. Rado
Dvoršak,	podpredsednik
gospodarske zbornice SRS;
-	Osnovne značilnosti političnega
sistema - predavatelj Ivan RAU,
tajnik skupščine občine Ptuj
-	Temeljne ekonomske naloge in
usmerjenost v TOZD z vidika
ukrepov za racionalno gospodarjenje
in gospodarsko stabilizacijo -
predavatelj Roman Albreht, sekretar
komiteja	ObK	ZKS
Ljubljana-Center
-	Vloga in naloge organizacije
združenega dela v sistemu splošne
ljudske obrambe - predavatelj Karel
Zmavc, načelnik pri SO Ptuj
Teoretične osnove samouprav-
ljanja družbeno dogovarjanje in
samoupravno sporazumevanje -
predavatelj Peter Toš, predsednik
komisije za samoupravljanje pri CK
ZKS;
-	Vloga družbeno-političnih orga
nizacij v družbeno političnem
sistemu - predavatelj Slavko Grčar,
sekretar za organizacijo pri RS ZSS;
-	Informiranje delavcev v oigani
zacijah združenega dela - preda-
vatelj Boštjan Pkc, novinar RTV
Ljubljana
-	Zaščita samoupravnih pravic in
družbene lastnine - predavatelj inž.
Milan Kneževič, direktor SDK -
podružnica Ptuj;
-	Odnosi delovna organizacga —
banka in banka — proizvodne
organizacije - predavatelj Tone
Purg, direktor KB Maribor - TOZD
Ptuj.
-	TEME: Medsebojna razmerja
delavcev v združenem delu; pristoj-
nosti in naloge organov upravljanja
in izvršilnih organov v KK Ptuj ter
planiranje, poslovanje in ugotavlja-
nje poslovnih rezultatov v KK Ptuj
pa so predavali člani kolektiva
Franc Golob, Franc Tetičkovič in
Oton Polič.
Po predavanjih so s posebnim
testom še preverili znanje, ki so ga
pridobili slušatelji na seminarju,
rezultati so nadvse ugodni in izvedli
anketo o oblikah obveščanja in
nadaljnjega izobraževanja delavcev.
Sklepni del seminarja v soboto
popoldne pa je bil namenjen
razgovoru slušateljev s predstavniki
občinske skupščine in vseh družbe-
no političnih organizacij ptujske
občine Ta razgovor je trajal nad 3
ure in so na vsebinsko dobro
zastavljena vprašanja odgovarjali:
Stanko Lepej, Dimče Stojčevdci
Tone Žagar. Drago Cater, dr Mitja
Mrgole Bra nko Gorjup, Ivan Rau
in Milan Cuček na širša, za vso
družbo pomembna vprašanja o
razvoju in problemih kmetijstva pa
je odgovarjal inž. Rado Dvoršak,
podpredsednik gospodarske' zbor-
nice SRS.
K temu suhoparnemu opisovanju
poteka in vsebine seminarja je nujno
poudariti še izreden pomen takega
izobraževanja delavcev v TOZD, ki
delujejo v samoupravnih organih,
političnih organizacijah in v vod-
stvih. Seminar ni imel namena le
usposobiti delavce za uspešno
opravljanje funkcij, ki jih trenutno
imajo, temveč je bil njegov namen
mnogo širši, saj je strokovno in
samoupravno izobražen človek tisti
ki bo pospeševal naš hitrejši
družbeni razvoj. To je dolgoročna
naložba ki se bo v naslednjih letih
prav gotovo bogato obrestovala.
Že sama razprava na seminarju, da
je naš imperativ (zapoved) številka
ena - razvijati kmetijsko in živilsko
proizvodnjo v občini razvijati
predvsem delovno intenzivne pa-
noge kmetijstva povezovati pro
izvodnjo, prostor in človeka na
širšem območju in podobno kaže
da se delavci v TOZD kmetijskega
kombinata in širše sestavljene
organizacge združenega dela zave-
dajo svojega pomembnega poslan-
stva.
Vprašanja, ki so jih slušatelji
postavljali občinskim predstavni
kom: kako je s pripravami na
volitve, kakšna je ocena razprav o
dokumentih za oba kongresa ZK,
kako je z reorganizacijo sindikatov
in mladine, kdaj bo ustanovljena
kmetijska zemljiška skupnost v
občini kakšen je program graditve
jrepotrebnih objektov za zdravstvo,
^daj in kako bo zgrajen turistični in
zdraviliški center pri izviru ptujske
termalne vode kakšen je program
kadrovskih investicij v občini in
podobno, vse to kaže, da se delavci
kmetijskega kombinata ne zapirajo
za podjetniške zidove, temveč
kažejo živ interes za razvoj vseh
dejavnosti v občini.
Pr i tem velja posebej omeniti
besede sekretarja komiteja Alojza
Gojčiča ki je ob koncu slušateljem
seminarja dejal da si razvoja ptujske
občine ne moremo predstavljati
brez kmetijskega kombinata, saj je
načrt razvoja KK Ptuj prav gotovo
ena od trdnih hrbtenic hitrejšega
razvoja celotne ptujske občine.
F. Fideršek
DRAGI NAŠ
TOVARIŠ TITO!
Komunisti ptujske občine, zbrani
na svoji tretji delovni konferenci
tega mandata, enodušno izražamo
željo vseh naših občanov, da nas
tudi v bodoče vodiš po poti
revolucije, po poti, ki osvobaja naš
delavski razred. Pridružujemo se
milijonom Jugoslovanov, ki Te
prosijo, da tudi v prihodnje čvrsto
držiš krmilo naše samoupravne
socialistične poti razvoja. Družno s
teboj in v srcih s tvojim zanosom in
idejo, smo se dnevno pripravljeni
boriti za vse tiste naloge, kijih pred
nas postavljaš Ti in naša partija.
Dragi tovariš Tito! Želimo Ti
mnogo zdravja in zadovoljstva. Ce
Ti bodo delovne in državniške
dolžnosti dovoljevale, si iskreno
želimo, da nas obiščeš.
Zdravo!
Ptuj, 15. marca 1974
Občinska konferenca ZKS Ptuj
TOVARIŠ TITO NAJ BO EDINI
KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA ZKJ
Na tretji seji občinske konference
ZKJ Ptuj, ki je bila v petek, 15.
marca 1974 so najprej razpravljali o
predlogih kandidatne liste za člane
organov ZKJ iz Slovenije, za
centralni komite ZKS in njegovih
organov. Po uvodni obrazložitvi je
seiaetar komiteja Alojz GOJCiC
dejal:
»Dovolite mi, da v imenu nas
vseh, v imenu 1200 komunistov
ptujske občine in vseh občanov
najprej predlagam tovariša Josipa
Broza TITA za edinega kandidata za
predsednika Zveze komunistov
Jugoslavije, ki ga mora izvoliti X.
kongres."
Predlog so vsi navzoči sprejeli
stoje z navdušenim ploskanjem. Z
enakim aplavzom so sprejeli tudi
pozdravno brzojavko, ki so jo s seje
poslali tovarišu Titu. Besedilo
pozdravne brzojavke objavljamo
posebej.
Za tem je konferenca sočasno
potrdila kandidatno listo dvajsetih
članov konference ZKJ iz Slovenije,
med njimi je tudi Stanko LEPEJ,
predsednik občinske koiiference
SZDL Ptuj. Pri obravnavi kandidat-
ne liste za 68-članski centralni
komite ZKS je konferenca z
aplavzom sprejela predlog, da
France POPIT ponovno kandidira za
predsednika CK ZKS, Franc
ŠETINC pa za sekretarja izvršnega
komiteja predsedstva CK ZKS. Tudi
tov. Popitu so poslali pozdravno
brzojavko s sledeče vsebino:
Tovariš predsednik!
Občinska konferenca ZKS Ptuj
soglasno podpira tvojo kandidaturo
za predsednika CK ZKS. Želimo, da
bi naravnanost dela ZKS tudi v v
prihodnje izražala vsebino pisma
predsednika Tita in izvršnega biroja
predsedstva ZKJ ter 29. seje CK
ZKS, ki jasno kaže razredno
usmerjenost slovenskih komunistov.
Komunisti ptujske občine pred-
lagamo, da še naprej predseduješ
centralnemu komiteju ZKS. Zdravo!
Konferenca je za tem obravnavala
še predloge kandidatov za, statu-
tarno komisijo ZKS, za častno
razsodišče ZKS, med kandidati je
tudi Franc ZADRAVEC iz TOZD
„Panonija" Ptuj in kandidate za
nadzorno komisijo CK ZKS, med
njimi je tudi Lojzka STROPNIK iz
Ptuja.
Predloge kandidatov vseh kandi-
datnih list je občinska konferenca
ZKS Ptuj sprejela soglasno. O
kandidatnih listah namreč razprav-
ljajo vse občinske konference ZKS v
Sloveniji in tisti kandidati, ki ne
dobijo podpore ene tretjine konfe-
renc ne morejo ostati na kandidatni
listi.	F. Fideršek
zlata puščica je
šla v središče
Strelska zveza občine Or
mož je pripravila v nedeljo
11. marca v Podgorcih tekmovanje v
streljanju z zračno puško. Tekmo-
valci so se pomerili za občinsko
ZLATO PUŠČICO, ženske ekipe pa
so s svojo udeležbo počastile svoj
praznik - dan žena.
Tekmovanja se je udeležilo 25
strelcev izletih strelskih družin
območja občine Ormož. Najvišjo
nagrado - ZLATO PUSCICO
občinske strelske zveze je osvojil
Samo Kočevar član strelske družine
Središče nastreljal je 487 krogov.
Drugi je bil Ivan Žinko - 485
krogov, član SD Ivanjkovci tretji pa
Marijan Tušek — 485 krogov, član
SD Miklavž.
Doseženi rezultati niso najboljši,
ker strelske družine niso imele v
zimskem času potrebnih treningov,
to pa zaradi pomanjkanja prostorov.
K slabšemu uspehu je pripomogla
tudi slaba kvaliteta in dotrajanost
zračnih pušk.
Obvestilo!
Obveščamo občane občine Ptuj, da bo v sredo, 27. marca
1974 ob 11. uri, 15. uri in 17. uri na MAGISTRATU v sejni
sobi, drugo nadstropje
JAVNA RAZPRAVA
O idejnem projektu turističnega zdravstvenega centra v
Ptuju, kjer bo odgovorni projektant dipl. ing. arh. Dra-
goslav Tomič razlagal idejno zasnovo in odgovarjal obča-
nom na njihova" vprašanja.
Zato vabimo vse zainteresirane občane, da se navedene
ure udeleže razprave in prispevajo s svojimi pripombami
in sugestijami k oblikovanju idejne zasnove.
VABLJENI
4 stran
tednik — četrtek, 21. marca 1974
srednjeročni načrt občine ptuj
KAJ VSE DO LETA 1977?
gozdarstvo, gradbeništvo in trgovina
GOZDARSTVO v ptujski občini ne
predstavlja pomembnejše gospodar-
ske dejavnosti. Go dov je malo,
prav tako pa je tudi majhna lesna
zaloga med katero prevladujejo
listavci slabih kvalitet lesa. Gozdovi
so razdobljeni in slabo oskrbovani.
V letu 1972 je njihov delež v
ustvarjenem družbenem proizvodu
znašal le 1 odstotek.
Kmetijski kombinat Ptuj in Gozd-
no gospodarstvo Maribor namera-
vata v naslednjem obdobju znatno
izboljšati strukturo obstoječih gozd-
nih sestojev. Predvideno je inten-
zivno pogozdovanje s kvalitetnimi
sadikami iglavcev in listavcev. V te
namene je predvidenih cca 80 ha
opuščenih kmetijskih zemljišč. Na
osnovi dosedanjih značilnosti raz-
voja gozdarstva se predvkieva, da bo
naraščal družbeni proizvod v tej
dejavnosti po povprečni letni stop-
nji 2,5 % število zaposlenih pa se bo
povečalo za dober odstotek in pol.
V GRADBENIŠTVU so v prete-
klem srednjeročnem obdobju ustva-
rili skoraj devetino celotnega druž-
benega proizvoda. Prevladuje druž-
beni sektor z dvema delovnima
organizacijama (podjetji) in enim
projektivnim birojem. V preteklem
obdobju v tej panogi ni bil narejen
večji razvoj, tako po produktivnosti,
kakor po medsebojnem sodelovanju,
zaradi česar še vedno vse večje
gradnje prevzemajo podjetja izven
domače občine, ki so finančno,
materialno in tehnično bolje spo-
sobna.
Predvideva se, da bi v naslednjem
obdobju obe podjetji s skupnimi
vlaganji in skupnim razvojnim pro-
gramom dosegli zaključeno tehno-
loško celoto, vsekakor pa bo potreb-
no analizirati tudi morebitno mož-
nost medsebojne združitve in kas-
nejše specializacije v posamezne
proizvodne panoge, kot so serijski
^adbeni elementi, serijsko gradbeno
in notranje pohištvo, itd.
Število zaposlenih v gradbeništvu
naj bi se predvidoma povečalo za 6
odstotkov, vendar se žal ugotavlja,
da še vednd prevladuje nešolani
kader (celo z nedokončano osnovno
šolo) in da primanjkuje strokovnega
kadra, oziroma med mladino ni
zanimanja za usmerjanje in delo v
tovrstni dejavnosti gospodarstva
(predvsem v zidarstvu in mizarski in
tesarski stroki). Družbeni proizvod
se bo povečeval po povprečni letni
stopnji v višini sedem celih in ppl
odstotka kar je še vedno pod
republiškim povprečjem.
Glede na razvoj in predvidene
gradnje se ugotavlja, da družbeni
gradbeni sektor v naši občini ni
sposoben prevzeti niti polovico
predvidenih gradenj, predvsem gre
tu za investicijsko in tehnično
sposobnost.
TRGOVINA je po strukturi druž-
benega proizvoda za kmetijstvom in
industrijo najpomembnej6a gospo-
darska dejavnost v občini Ptuj.
Trgovina je ena izmed panog, ki se
je v zadnjih desetih letih najbolj
razvila in usposobila in je danes v
njej zaposlenih že 11 odstotkov
občanov od števila vseh zaposlenih v
gospodarstvu. Celotna občinska
trgovca mreža šteje skupaj z
dislociranimi obrati skoraj dvesto
prodajaln, ki so v sestavu trgovskih,
industrijskih, kmetijskih in obrtnih
organizacij združenega dela. Prav
tako se je dejavnost domačih
trgovskih podjetij uspešno razširila
tudi na področja drugih občin in
republik.
Poprečna letna stopnja porasta
blagovnega prometa v preteklem
planskem obdobju je bila relativno
zelo visoka in je znašala za domača
trgovska podjetja 34,5 odstotka, za
dislocirane obrate pa celo več. V
nekaterih se je p;omet povečal tudi
po šestkrat.
Vsekakor bo potrebno v nasled-
njem obdobju posvetiti več pozora
podjetjem, ki imajo svoj sedež izven
naše občine in katerih promet gre
mnogokrat na račun domačih trgov-
skih organizacij, ki s svojim delom
ustvarjajo domač kapital, medtem
ko podjetja s sedežem izven naše
občine svoj kapital vlagajo po lastni
presoji in največkrat v popolnoma
drugih področjih od tistih, kjer so
do sredstev prišla. V naslednjem
obdobju se namerava blagovni pro-
met še povečati in bo stopnja
porasta okoli dvajset odstotkov.
Poudarek bo predvsem na dograditvi
centralnih trgovskih skladišč, (kjer
bi potrebovali nujno tudi javno
mestno zmrzovalnico in vsekakor
tudi tržno in železniško transportno
skladišče) gradnji nekaterih speciali-
ziranih trgovskih lokalov v mestu in
seveda gradnji trgovskih objektov na
podeželju.
Kljub sedanjemu ugodnemu raz-
voju bodo morala trgovska podjetja
posvetiti več pozornosti vprašanju
tesnejšega povezovanja s neposredno
proizvodnjo. Vsekakor pa lahko
največje spremembe in odstopanja
od predvidenega programa priča-
kujemo ravno v tej dejavnosti,
predvsem če bo prišlo do morebit-
nih integracij med trgovskimi in
drugimi sorodnimi podjetji, o kate-
rih se že dalj časa razpravlja.
Z varčevanjem do energije
v antiinflacijskem programu pred-
stavlja varčevanje enega od odločil
nih faktorjev, ki lahko pomaga pri
stabilizaciji gospodarstva. Glede na
to, da cel svet varčuje z energijo in
surovinami, je prav, da tudi mi
spoznamo določene smernike ak-
cije. Vedno je treba imeti pred
očmi da bo letos Jugoslaviji
primanjkovalo milijardo osemsto
milijonov kilovatnih ur električne
energije, nad dva milijona ton
premoga in znatne količine surove
nafte, če ie seveda ne uvozimo po
zelo visokih cenah.
Jugoslovanski uvoz surove nafte
bi moral biti letos med 6,5 in 7,5
milijonov tonami. To so količine, ki
zahtevajo strošek nad milijardo
dolarjev. Za primerjavo naj samo
navedemo, da smo lansko leto -
1973 za 6,5 milijonov ton surove
nafte potrošili le 340 milijonov
dolaijev. Pomeni torej, da bomo v
letu 1974 potrošili trikrat več
dolaijev za skoraj isto količino
nafte. Seveda Jugoslavija s svojo
politiko neuvrščenosti in prijatelj-
stva z arabskim svetom nima
problemov z oskrbo z nafto.
Medtem pa cene surove nafte
močno pritiskajo na državno
bilanco. Milijon ton nafte zmanjša
naše devizne rezerve za nad 120
milijonov dolaijev, kar kaže, da je
varčevanje nafte in naftnih deriva-
tov ena osnovnih nalog , in
gospodarskih ciljev v naši državi.
0	tem, kako štediti, obstajajo
različni predlogi. Začnimo torej pri
strukturi potrošnje. Od okoli 10
milijonov ton derivatov, koliko jih
letno potroši Jugoslavija, odpade
4,3 milijonov ton na mazut; 2,5
milijonov ton na dizel gorivo in
plinsko olje; 1,5 milijonov ton na
bencin itd. V skupni potrošnji
sodeluje bencin s vsega 15 odstotki
kar je znatno manj, kot v razvitejših
državah na zahodu Evrope. Zato se
smatra, da "bi eventuelne restikcije v
Eotrošnji bencina dosegle rezultate,
1	niso posebno pomembni. Varče-
vanje, ki bi se doseglo na ta način,
bi po predvidevanjih samo škodilo
avtomobilski industriji, ki bi tako
zelo težko plasirala svoja vozila.
Potrošnja mazuta pa je' za naše
pogoje zelo visoka. Zato je prav to
gorivo potrebno varčevati, in kjer je
mogoče, ga zamenjati s premogom.
Mnoge kotlarne in industrijski
obrati bi lahko uporabljali premog
kot pogonsko gorivo namesto
mazuta. Gre tudi za elektrarne na
tekoča goriva, katerih gradnja se v
bodoče ne bo stimulirala.
A tudi premoga ni dovolj. Ta
problem pa se lahko uspešneje reši.
Naši rudniki premoga so pripravljeni
že letos posvečati proizvodnjo za
okoli 3 do 4 milijone ton, kolikor
bodo zagotovljena dinarska sredstva
za modernizacijo in rekonstrukcijo.
Torej, namesto da trošimo dolarje
za uvoz surove nafte, jih vložimo v
porast proizvodnje premoga, pa
bomo vsaj do neke mere realizirali
planske postavke o substituciji
(zamenjavi) uvozne energije z
domačo.
A vseeno bo najtežji problem
jugoslovanske energetike v nasled-
njih letih električna energija. Letos
primanjkuje skoraj dve milijardi
kilovatnih ur. Te energije ni mogoče
zamenjati z nobeno drugo, nekaj je
bomo sicer uvozili iz tujine, ampak
edina rešitev je VARČEVANJE! V
združenju jugoslovanskega elektro-
gospodarstva so v tem smislu že
doseženi določeni dogovori. A tisti
najvažnejši, ali se bo varčevalo v
jugoslovanskem ali republiškem
merilu, še na žalost ni sklenjen.
Pričakujemo, da bo tudi v tem
dosežen sporazum. V vsakem
primeru ostane do puščanja v pogon
novih elektrarn, VARCEVANJE
EDINA MOGOCA ALTERNA-
TIVA.
FINANČNO-MATERIALNO
POSLOVANJE
ZAVODA PTUJSKI TEDNIK,
PTUJ V LETU 1973
Glede na določbe ^41. člena
zakona o javnem obveščanju objav-
ljamo podatke o fmančno-material-
nem poslovanju zavoda v letu 1973.
Dohodki:
1)	naročnina	273.725,50
2)	objave	364.015,7 5
3)	pogodb, dohodki	171.636,55
celotni dohodek	809.377,80
Materialni stroški	440.624,80
Dohodek	368.753,00
Razdelitev dohodka:
pogodbene obveznosti	1.853,85
zakonske obveznosti	22.764,45
bruto oseb. dohodki	278.076,45
sredstva rererv	7.375,05
poslovni sklad	42.683,50
sredstva sk. porabe	16.000,00
rfEDNIK — Četrtek, 21. marca 1974
stran 5
Napotilo za delo
Na tretji seji občinske konference
ZKS Ptuj, kije bila 15. marca 1974,
so sodelovali tudi člani širšega
občinskega |»litičnega aktiva. Po-
vabljeni so bili zato, ker je bila ena
od točk dnevnega reda tudi razprava
o pripravi analize, kako opre-
deljujejo določila nove ustave
samoupravni sporazumi o ustanav-
ljanju TOZD, kako se ta določila
odražajo v statutih in v drugih
samoupravnih dokumentih. Za kaj
torej gre!
Znana je politična akcija v zadnjih
dneh minulega leta, ko je bilo treba
čimprej ustanoviti teme^ne orga-
nizacije združenega dela, v skladu z
ustavnimi dopolnili in priglasiti vpis
v sodni register pri gospodarskem
sodišču. To je bilo nujno med
drugim tudi zato, ker smo tik pred
volitvami in uve^avitvijo novega
delegatskega sistema. Po določbah
ustave se oblikujejo delegacije v
temeljnih organizacijah združene^
dela, v ta-ajevnih in dru^
samoupravnih skupnostih. Prav zato
je bilo nujno temeljne organizacije
združenega dela najprej ustanoviti.
Pri tem je prišlo do cele vrste
pomanjkljivosti, delno zaradi ne-
znanja, nedojemanja bistva vloge
TOZD, delno pa tudi zato, ker
takrat še nista bili sprejeti novi
ustavi - zvezna in republiška. Vse
to bo potrebno sedaj popraviti in
dopolniti Na okrožnem gospo-
darskem sodišču v Mariboru pravijo,
da v ptujski občini ni delovne
organizacije, ki bi imela vse
samoupravne akte dobro urejene. V
tolažbo nam je le to, da tudi v
drugih občinah ni nič boljše.
O tem problemu je na seji 6.
marca 1974 razprav^al že komite
ObK ZKS in sklenU, da o tem
razprav^a še občinska konferenca
ZKS Ptuj, na kateri naj sodelujejo
tudi člani širšega občinskega
političnega aktiva, ki bodo konkret-
no zadolženi za posamezne TOZD.
Vsi udeleženci seje so prejeli tudi
napisano gradivo, ki opozarja na
ugotovljene slabosti in pomanjklji-
vosti, predvsem pa na vprašanje, -
ali so v delovnih organizacijah
preučili vse tiste pogoje, ki govore
za in proti ustanavljanju TOZD.
V uvodni razpravi na seji
konference je sekretar komiteja -
Alojz GOJCiC poudaril, da v tej
politični akciji ne nameravamo le
ugotavljati, v koliki meri so
samoupravni dokumenti v skladu z
zakonskimi predpisi, to je dolžnost
komisije za samoupravne odnose in
notranjo zakonodajo delovnih orga-
nizacij pri SO Ptuj, - naloga
političnega aktiva je, da posveti
pozornost vsebinskemu delu, da
spoznamo, če smo našli najboPe
rešitve pri oprede^evanju posamez-
nih ustavnih določil.
Po razpravi so na seji soglasno
sprejeli konkretno zadolžitev, po
kateri bo 165 članov občinskega
političnega aktiva, vanj so vključeni
tudi vsi člani občinske konference
ZKS, do konca maja letos obiskalo
vseh 114 temeljnih in dru^
organizacij združenega dela ter
samoupravnih interesnih skupnosti v
ptujski občini. Skupno z vodstvi
družbenopolitičnih organizacij, čla-
ni samoupravnih organov ter
vodstev temeljnih in drugih orga-
nizacij združenega dela bodo
naredili konkretno analizo samo-
upravnih dokumentov in o tem
poročali komiteju.
Pri tem ne gre samo za to, da
ugotovimo pomanjkljivost v samo-
upravnih dokumentih in jih popra
vimo v skladu z določili nove
ustave, gre še za pomembnejše, gre
predvsem za to, da določila, ki so
napisana v samoupravnih dokumen-
tih tudi v praksi uresničujemo.
Najpomembnejša so prav tista
določila, ki morajo delavcem
omogočati, da na zborih neposred-
no odločajo o vseh tistih vprašanjih,
ki zadevajo njihov materialni
interes. Prav zato je potrebno
posvetiti posebno skrb izobraževa-
nju ljudi v TOZD.
Politični aktiv bo v tej analizi
preučil tudi vprašanja, kako je z
dislociranimi obrati v naši občini,
kjer izpolnjujejo pogoje za ustano-
vitev TOZD. Nadalje, položaj
zasebnega kmečkega proizvajalca -
kooperanta z družbenim sektorjem,
ali je zadoščeno vsem zahtevam
zakona o združevanju kmetov,
kadrovskim problemom na vseh
nivojih in podobno. Gre torej za
obsežno in pomembno nalogo, ki
nima namena stvari le ugotav^ati,
temveč jih dejansko spreminjati
tako kot to zahtevajo določila nove
ustave.
F. Fideršek
PROBLEM KMETIJSKEGA ŠOLSTVA V
PTUJSKI OBČINI
Govorili smo z JANKOM MLA-
KARJEM, podpredsednikom občin-
ske konference SZDL in predsedni-
kom sekcije za kmetijstvo pri SZDL
Ptuj.
Da so odprti problemi kmetijske-
ga šolstva v občini, o tem sploh ni
dvoma, celo veliko jih je in zato vas
želimo vsaj z najbistvenejšimi
seznaniti Takole je povedal naš
sogovornik:
»Družbenoekonomski razvoj ob-
čine Ptuj, statut, takoimenovani
zeleni plan in razni politični
dokumenti predvsem pa današnje in
jutrišnje potrebe celotne naše
družbe narekujejo vse večjo,
kvalitetnejšo in na sodobnih
tehnoloških načelih zasnovano
kmetijsko proizvodnjo v privatnem,
kot v družbenem sektorju lastništva.
Osnova za to pa so kadri, sposobni
zadostiti vsem nalogam v strokov-
nem, organizacijskem in ne nazadnje
družbeno-političnem pogledu. Sek-
cija za kmetijstvo je ugotovila, da
sedanja šola na Turnišču niti
kadrovsko niti programsko ne
zagotavlja teh pogojev. Glede na
naloge in posebno vlogo kmeta in
družbenega sektorja v prizadevanjih
pri razvoju kmetijstva, podpira
sekcija za kmetijstvo vsa prizadeva-
nja za nadaljnji obstoj in razvoj
poklicne poljedelske živinorejske
šole Turnišče. Šola mora biti
iniciator razvoja in priti s
konkretnim programom pred SO
Ptuj in družbenopolitične organiza-
cije. Prav tako pa morajo najti
prizadevanja šole odziv, pa naj si bo
to v pogledu sredstev ali kadra.
Največ zagovornikov ima ideja
vključitve te šole v skupni
srednješolski center v Ptuju, kjer bi
naj bila zagotovljena zemljišča za
možnost praktičnega poučevanja v
obliki sodobne preusmerjene kmeti-
je. Praktično izpopolnjevanje bi
organizirali še prek KK Ptuj in prek
Perutnine... v sadjarstvu, vinograd-
ništvu, kletarstvu, živinoreji in
perutninarstvu. Seveda bi morali te
strokovne predmete poučevati na
tej šoli, ki v tem primeru ne bi bila
strogo specializirana. Vsekakor pa bi
moral biti učni program v skladu s
potrebami naših kmetij in OZD v
kmetijstvu, ne pa kot doslej splošni
in toliko strokovni izobrazbi 2La
reševanje problemov ob vseh
odgovornih dejavnikih za kmetijsko
šolstvo je sekcija za kmetijstvo pri
SZDL določila petčlansko komisijo
v sestavi: Miran Glušič, predsednik;
ing. Jože Reisman; Vladimir Vrečko
dipL vet.; Simon Toplak in Martin
Žuran - kmetovalca.
Program konkretnega razvoja šole
in sploh razvoja kmetijskega šolstva
v ptujski občini je ta komisija
dolžna izdelati v sodelovanju s
kolektivom šole do 15. maja 1974.
Pri tem naj poudarim, da mora
biti učni program prilagojen tako,
da se bo lahko absolvent te šole
takoj vključil v praktično delo na
kmetijskih zemljiščih, da bo prišel
oborožen ne samo z teoretičnim,
ampak tudi s praktičnim znanjem.
Seveda pa je to vse skupaj ob
obstoječih pogojih skoraj nemogo-
če. Kader na šoli v Turnišču ni
ustrezno zaseden, da ne govorimo o »
sedanjem učnem programu, ki kot
sem že omenil, ne ustreza zahtevam
oz. potrebam v naši občini.
Opremljenost šole je izredno slaba,
pri tem mislim na najosnovnejše -
na učilnice. V takšnih prostorih
brez krepkih adaptacij, brez opreme
v učilnicah, je delovanje šole
praktično nemogoče, vsaj za sedaj.
Tudi v tem primeru bi bila šola
lahko vključena v enoten srednje-
šolski center v Ptuju, seveda s tem,
da bi bila šola na Turnišču, delovala
pa bi v okviru srednješolskega
centra. Mogoče bi to bilo še bolje,
kajti praktični del pouka je tam
zdaleč bolj mogoč, kot pa v Ptuju.
Pri tem mislim na razne nasade,
hleve, pašnike, skratka na širši
prostor, ki je pri pravilni vzgoji
kmetpkih kadrov neobhodno po-
treben," je zaključil Janko Mlakar.
Prodajalna lesa na RogoznIškI
cesti v Ptuju
Mnogi kupci v našem mestu
vprašujejo, kje naj kupijo razne
artikle, ki jih potrebujejo pri gradnji
stanovanjskih hiš, opremi stanovanj
kopalnic, sanitarij itd. Prodajalna
LESa nudi skoraj vse, kar potrebu-
jemo pri zgoraj navedenem.
Kaj lahko kupimo v LESovi
prodajalni?
Stavbno pohištvo: okna, vrata;
vodovodni material, vse vrste
keramičnih ploščic domače proiz-
vodnje in uvožene, sanitarnih školjk,
plexi stekla, lake, barve, zidne in
talne obloge, vse vrste tapet
uvoženih in domačih, vodovoane
garniture . . .
V isti poslovalnici lahko kupite
tudi premog, ki ga v zadnjih časih
primanjkuje. Pa še novica za tiste, ki
nimajo trenutno denarja za nabavo
premoga. Prodajalna LESa daje
premog na kredit. Tudi gospodinjski
plin imajo vedno na zalogi.
Prodajalna UESa na Rogozniški
cesti 4 je dobro založena in nudi
kupcu razno blago, ki ga potrebuje.
Ni problemov, če obiščete to
prodajalno, saj lahko na enem mestu
izberete vse, kar potrebujete. Mnogo
pa pomeni to, da vam v tej
prodajahii prodajalci postrežejo tudi
z raznimi strokovnimi nasveti.
Prepričajte se in ugotovili boste,
da smo vam priporočiti prodajalno v
kateri bo gotovo mnogo vsega za
vas.
GPS
6 stran	TEDNIK — Četrtek, 21. marca 1974
Razgovor z Mirkom Artenjokom -
učencem vojaške letalske
gimnazije »Maršal Tito« v Mostarju
v času letošnjih zimskih počitnic
sem se pogovarjal z Mirkom
ARTENJAKOM, ki je floma v
Muretincih, sicer pa učenec drugega
letnika vojaške letalske gimnazije
MARSAL TITO v Mostarju. Ker
sem tudi sam želel izvedeti nekaj
več o tej šoli, sem mu zastavil nekaj
vprašanj, na katera mi je zelo rad
odgovoril.
Zakaj si se odločil za to šolo in
vojaški poklic?
„Moram priznati, da sem že kot
učenec osnovne šole imel posebno
zanimanje in veselje do letalstva.
Zaradi tega sem tudi večkrat zahajal
na letališče v Moškanjcih, kjer sem
opazoval letala in pilote ter njihovo
sproščenost in nasmejane obraze, ko
so odhajali na polete ali se, že
vračali. Na tem letališču so se včasih
zadrževala tudi vojaška letala, ki pa
so na mene napravila še poseben
vtis, čeprav med njimi ni bilo
sodobnih reaktivnih letal. To je bil
tudi eden od poglavitnih vzrokov, ki
so vplivah na mojo odločitev, da
sem se odločil za to šolo. Za vojaško
šolo in vojaški poklic pa me je
pritegnil tudi položaj, vloga in ugled
staresin v naši družbi. Vsekakor pa
ni nobenih ovir sedaj, ko so vojaške
šole izenačene z ostalimi srednjimi
in visokimi šolami. Sem iz delavske
družine ter bi doma imel tudi težje
pogoje za šolanje, zraven tega pa se
na popolno razumevanje naletel tudi
pri svoji materi".
Sedaj, ko si že uspešno končal
prvi letnik in prvo polete drugega
letnika, že tudi dobro poznaš
razmere v šoli in internatu, pa nam
povej nekaj več o pogojih šolanja.
„Pogoji za šolanje so zelo dobri.
Na razpolago imamo vsa najsodob-
nejša sredstva, ki jih pri pouku
potrebujemo. Kar se tiče predava-
teljskega kadra moram reči, da je
izredno sposoben. Naši predavatelji
so v odnosu do nas zelo korektni in
tudi potrpežljivi. Tudi pri učnih
urah, ki so obvezne in so v
popoldanskem času, so prisotni ter
tako lahko brez težav rešimo vsa
nejasna vprašanja. Zraven tega so za
učence s slabšim učnim uspehom še
dodatne ure učenja. Dobri pogoji so
tudi v internatu, v katerem živimo.
Dom je v celoti opremljen z novo
sodobno opremo. V restavraciji, v
kateri se hranimo, imamo na
razpolago tri vrste jedil, ki jih
izbiramo po lastnem okusu. Kot
vidite, smo oblečeni v civilno
obleko, ki jo zraven vse ostale
opreme prav tako dobimo v šoli, kot
razpoznavni znak nosimo le značko
naše šole. V domu so tudi
posamezne dvorane za svobodne
aktivnosti, kot so šah, namizni tenis,
knjižnica, televizijska soba, soba za
likovno umetnost, za glasbo itd. V
neposredni bližini doma pa so tudi
vsi ostali športni objekti."
S čim se ukvarjaš v prostem
času?
»Kolikor je potrebno, tudi tega
včasih izkoristim za učenje. V
ostalem prostem času pa se zlasti
ukvarjam s športnimi ^tivnostmi,
predvsem z atletiko. Včasih grem
popoldne ali zvečer v Mostar, ki je
zares eno od lepih mest. V mestu
lahko ostanemo do desete ure
zvečer, lahko pa tudi dalj časa, kar
pa je seveda odvisno od učnega
uspeha v šoli."
Ali si imel do sedaj že kakšne
težave v šoli in kaj bi priporočal
tistim, ki tudi razmiš^ajo o
vojaškem poklicu?
V začetku je bilo težav. Težave so
bile zlasti v tem, ker nisem v celoti
obvladal jezika, vendar sedaj to ni
več problem in sem se ga zelo hitro
naučil. Malo je bilo tudi domotožja,
vendar sem se kmalu vživel v novo
okolje, spoznal sem nove prijatelje.
Naša šola je pravzaprav Jugoslavya v
malem. Kakšne še bodo težave do
konca šolanja ne vem, niti o tem ne
razmišljam, prizadeval si bom, da jih
premagam in da pridem do svojega
cilja.
Z Mirkom sva se pogovarjala še o
vsakodnevnih dogodkih v šoli in
internatu. Iz pogovora sem lahko
zaključil, da se je zares trdno
odločil za ta poklic in da mu je to
tudi e'dini življenjski cilj. Ob koncu
mu tudi naj zaželim, da ta cilj
doseže in tako zadosti svojim
željam, da vidi domači kraj iz ptičje
perspektive.	g
Mirko Artenjak
ZVEZA KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ
SLOVENIJE — OBČINSKI SVET PTUJ
PRIREJA
REVIJO DRAMSKIH SKUPIN OBCINE PTUJ
OD 21. IIL DO 29. IIL 1974
Spored:
21.	III. 1974
Prosvetno društvo GRAJENA:
Tanja Ješovnik: »SPOMENIK PRI HRASTOVCU«, zgo-
dovinska igra;
režija: Marija Vaupotič;
22.	IIL 1974
Prosvetno društvo »France Prešeren« — Videm pri Ptuju:
J. Gregorc-L. Prenner: »VASOVALEC«, spevoigra;
režija: Anton Sedlašek;
23.	III. 1974
Gasilsko društvo GABERNIK:
Franz Streicher: »KAM IZ ZADREG«, kmečka burka;
režija: Jože Novak;
24.	IIL 1974
Prosvetno društvo STOPERCE:
Hans Weigel: »NAMIŠLJENI ZDRAVNIK«, komedija;
režija: Marija Raušl;
25.	IIL 1974
Prosvetno društvo »Franček Kozel«, CIRKULANE:
Matej Bor: »RAZTRGANCI«, ljudska igra;
režija: Matilda Stumberger;
26.	IIL 1974
Prosvetno društvo »Stane Petrovič«, HAJDINA:
Mire Stefanac: »VECNA LOVISCA«, komedija;
režija: Maks Kampl;
27.	IIL 1974
Prosvetno društvo BUICOVCI:
Marc Camolleti: »BOEING-BOEING«, komedija;
režija: Konrad Kostanjevec;
28.	IIL 1974
Mladinski aktiv SELA
J. B. P. Moliere: »ZDRAVNIK PO S^LI«, komedija;
režija: Rudi Pal;
29.	IIL 1974
DPD Svoboda —Gledališče, Ptuj
Minelli—Griin: »VILINCEK Z LUNE«, igra za male in
velike;
režija: Marijan Kovač.
VSE PREDSTAVE SE PRIČNEJO OB 19,30 V GLEDA-
LIŠČU PTUJ.
VSTOPNINA 10 DIN, ZA DIJAKE 5 DIN. PRODAJA
VSTOPNIC ENO URO PRED PREDSTAVO.
VABLJENI!
rfednik — četrtek, 21. marca 1974	stran 7
PROGRAM DELA ZA 1974
Krajevna skupnost Ptuj letos iz
samoprispevka
Iz letošnjih sredstev samoprispev-
ka, ki ga plačujejo prebivalci z
območja te skupnosti že drugo
petletje, bi naj porabili po pronamu
dela za 19/4. leto največ, tj.
2,212.000 din za kanalizacno
Tomšičeve ulice, potem 2,000.000
din za rekreacijski center in 350.000
din za asfaltiranje po starem delu
mesta, po Cankarjevi, Jadranski in
Vošnjakovi ulici. Za vrsto drugih del
pa bi porabili zneske od 30.000 do
200.000 din.
Glede prispevka 2,000.000 din iz
samoprispevka je bilo izraženo
mnenje volilcev, da je prav, da
uresniči Krajevna skupnost Ptuj
obljubo iz II. referenduma o
samoprispevku, da bo del sredstev
porabljen za gradnjo ptujskega
rekreacijskega centra, ni pa nujno,
da bi bil znesek 2,000.000 din iz
samoprispevka darilo ali prispevek
za gradnjo centra, temveč kot
ugodno posojilo, ki ga bo pozneje
rekreacijski center kot pridobitno
podjetje lahko vrnil Krajevni skup-
nosti Ptuj. Krajevni skupnosti ni
prepovedano skleniti ob i»epustitvi
2,000.000 din za te namene
ustrezne pogodbe s koristnikom -
investitorjem rekreacijskega centra,
da bodo ta sredstva sčasoma vrnjena
Krajevni skupnosti Ptuj kot sred-
stva, ki i bodo še dalje potrebna za
razna dela, ki se plačujejo iz
samoprispevka. Nemogoče si je
zamisliti, da bi morali pozneje
ljudje, ki so sedaj 5 let plačevali
samoprispevek za izgradnjo centra,
pozneje še plačevati vstopnino v
center kot vsakdo drugi, ki za
nastanek centra ni nič prispeval.
Tudi ni nikjer rečeno, da se morajo
vsa sredstva iz samoprispevka
porabiti brez vsakih obveznosti, da
bi jih kdaj kdorkoli vračal, ker le
predstavljajo žrtev prebivalstva v
pomoč za hitrejše urejanje sveta
Krajevne skupnosti Ptuj in se ne
morejo' izgubljati nazadnje kot
darilo, ki ga ne morejo dati niti
go^odarske organizacije niti banke.
Z dosedanjim delom so dobili
plačniki samoprispevka skupno s
Krajevno skupnostjo Ptuj kot
organizatoijem del priznanje. Kra-
jevna skupnost pa še posebej
obveznost skrbnega varčevanja s
tako zbranimi sredstvi
J. Vrabl
KRIMINALITETA
NA ORMOŠKEM OBMOCJU
Ivan Peternik
Največ ogrožanje prometa
v starosti 38 let je po dolgi
bolezni umrl IVAN PETERNIK z
Ormoške c. 9. Zldravil se je v
bolnišnicah v Ptuju in v Mariboru,
zadnji čas je kazalo na izboljšanje in
se je že veselil povratka domov in na
delo vendar je usoda hotela drugače
in mu niso mogli pomagati Pokojni
je bil zaposlen 13 let pri podjetju V.
RES.
Kot pridnega in vestnega delavca
so cenili in' ga imeli radi tako v
upravi kakor sodelavci, katerim bo
ostal v nepozabnem ^ominu, kot so
to dejali govorniki pri odprtem
grobu.
Številni venci in velika udeležba
na pogrebu pričajo o priljubljenosti
dragega Ivana. Naj mu bo lahka
domača zemlja!
Žalujoči vdovi sinu in materi ter
ostalim sorodnikom izrekamo
globoko sožalje.	-o-
Po podatkih Javnega tožilstva
Ptuj, ki deluje na področju občin
Ormož in Ptuj je bilo lansko leto
pri tem tožilstvu obravnavanih nekaj
manj kot 1 odstotek vseh
prebivalcev občine Ormož. To ni
veliko, saj dolgoletna poprečja
kažejo, da je v razvitejših občinah in
Sloveniji na sploh v enem" letu
storilo kaznivo dejanje 1,5
odstotkov ljudi.
Izmed kaznivih dejanj je na
območju občine Ormož največ
ogrožanja cestnega prometa. Od 44
takšnih dejanj je bilo lansko leto 11
hujših z težkimi telesnimi
poScodbami Na drugem mestu so
kazniv dejanja telesnih poškodb.
Med temi je največ lažjih, ki so bila
storjena z nevarnim orodjem in
orožjem ali kakim drugim
sredstvom, s katerim se lahko telo
hudo poškoduje (vinogradniški kol
ip.). Glede na številčnost pojavov
sledijo kazniva dejanja • tatvin,
poškodovanja tuje stvari in nekaj
malih tatvin. Iž povedan^a sledi, da
ni večjih odstopanj od poprečij
prejšnjih let.
Zasiabljujoče pa je stanje na
področju kaznivih dejanj zoper
uradno dolžnost Predvsem gre
opozoriti na 4 primere poneverb
družbenih sredstev v vrednosti do
10.000,00 dinarjev. Gotovo je
zaskrbljujoče, če si nekdo v manj
razviti občini kot je ormoška
»privošči" najtežje kaznivo dejanje
v gospodarstvu. V Ormožu je tako
malo delovnih organizacij da so
štirje primeri kar precej, zato bo
potrebno okrepiti delavsko kontrolo
v podjetjih pa tudi sicer povečati
splošno preventivo.
SODBE
Od 186 ovadb koliko jih je
prejelo javno tožilstvo s področja
občine Ormož, je bilo zavrženih 39,
kar je razmeroma veliko Ovadbo
zavržejo tedaj, kadar naznanjeno
dejanje nima znakov kaznivega
dejanja Kadar se na primer nekdo
pelje s kolesom zza avtomobilom in
se nato nekam zaleti pri tem pa je
nastala škoda samo njemu in ni
ogrožal drugih. Podobno se ukrepa
tudi, če gre za neznatne tatvine in bi
z uvedbo postopka samo bremenili
sodni aparat, ker bi obdolženec
dobil v najslabšem primeru samo
sodni opomin. Tako dejanje ki sicer
ima znake kaznivega dejanja, ni
kaznivo, če je nastala le neznatna
škoda in dejanje družbi ni nevarno
Med obravnavanimi primeri je bilo
lansko leto malo oprostilnih sodb;
od skupno izrečenih 80 je bilo
oprostilnih samo 5, kar priča o
dobri predpripravi in raziskavi
posameznih primerov, preden gredo
pred sodišče."
Tistim, ki so prvič pred sodiščem,
običajno-izrekajo pogojne kazni in
jim tako nudijo dodatno možnost
poboljšanja. Tako je bilo izmed
izrečenih kazni 39 pogojnih in 14
nepogojnih. Denarne kazni so
večinoma nepogojne.
Varstveni u&ep je bil izrečen
samo v enem primem in to obvezno
zdravljenje alkoholikov. Glede na
številčnost pojavov je teh ukrepov
skoraj malo premalo, ker vemo, da
je alkoholizem na območju občine
Ormož kar lepo razširjen in
največkrat botruje tudi kaznivim
dejanjem. Zato bi se ukrep
obveznega zdravljenja alkoholikov
moral češče uporabljati
NEZNANI STORILCI
Zoper neznane storilce je bilo
Sjdanih 85 prijav (iz občine
rmož). Slo je za en primer hude
telesne poškodbe, 6 primerov lahke
telesne poškodbe m en primer
gozdne tatvine. V vseh teh primerih
so bili storilci prij^eti Zapletlo pa se
je pri tatvinah. Teh je bilo 5 J od
teh so izsledili storilce v 6 primerih,
4 so zavmiU, tako je ostalo 43
neodkritih. Odvzem motornega
vozila: 4 prijave, 2 prijeta. Poškodba
tuje stvari: 5 prijav. 3 prijeti in 1
zavržena ovadba. Goljufija: 1
storilec je bil prijet Mala tatvina: 12
prijav, 3 prijeti 2 ovadbi zavrženi 2
odstopljeni, ostalo neodkritih 5.
Poškodovanje svarilnih znamenj
(cestnih!) v prometu: 1 odkrit in 1
storilec ostal neznan.
Takšno je stanje kriminalitete
zoper neznane storilce. Daleč največ
je tatvin, ki se nanašajo predvsem na
kraje v nezaklenjenih hišah.
Oškodovanec odide, od doma, mimo
katerega hodijo razni ljudje, zato je
izredno težko ugotoviti kdo je tat
Tako oškodovanci velikokrat sami
prispevajo k temu da je kaznivo
dejanje storjeno. Ce bi bile
stanovanjske hiše zaklenjene ne bi
tatu dali priložnosti da nekaj
odnese
Podobno je tudi z motornimi
kolesi. Običajno se njih lastniki
ustavijo pred gostilno , za pet
minut", ki se zavlečejo v ure.
Moped pa nezaklenjen čaka da ga
bo nekdo ukradel.
IMPOL USPEŠNO ZAKLJUČIL
LETO 1973
Boljša organiziranost dela in disci
plina v izvajanju sprejetih nalog so
bili osnovni vzrok, da je največja
delovna organizacija na območju
bistriške občine, .,IMP0L" iz Slov.
Bistrice zabeležil v preteklem 1973
letu enega najpomembnejših pro-
izvodnih obdobij v zadnjih petih
letih. Njejgova skupna proizvodnja je
znašala nad 32.700 ton, kar je le za
2 odstotka nižje od planirane.
V delovnem kolektivu ugotavljajo,
da bi bili rezultati minulega 1973
leta lahko še ugodnejši, če se ne bi
pojavile težave predvsem pri oskrbi
z nekaterimi kovinami, m^ njimi z
aluminijem, bakrom in bizmutom.
V drugi polovici preteklega leta pa
se je tem težavam pridružila še
redukcija električne energije. V. H.
V skladu s 16. in 17. členom zakona o evidenci volilne
pravice (Uradni list SRS, št. 7/74) objavljamo
RAZGLAS
s katerim pozivamo občane občine -Ptuj, da pregledajo
splošni volilni imenik in v primerih, ko so za to podani
upravičeni razlogi, zahtevajo popravek.
Delovni človek oziroma občan lahko zahteva popravek
zato, ker on ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni ime-
nik volišča, na katerem ima pravico uveljaviti volilno
pravico; zato ker je vpisan v splošni volilni imenik kdo,
ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na ob-
močju te občine oziroma tega volišča, ali kdo, ki je umrl;
ali pa zato, ker je nepravilno vpisano ime ali drug poda-
tek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Občane občine Ptuj prosimo, da opravijo potrebne po-
pravke splošnega volilnega imenika na oddelku za notra-
nje zadeve SO Ptuj, Trg mladinskih delovnih brigad, št. 1,
soba 26/11 iz območja krajevne skupnosti Ptuj, za ostale
krajevne skupnosti pa v področnih krajevnih pisarnah
in to čimprej, najkasneje pa do 26. III. 1974.
Skupščina ^občine Ptuj
oddelek za notranje zadeve
8 stran
tednik — Četrtek, 21. marca 1974
KORISTNA PROMETNA VZGOJA
NA PODEŽELJU	markovcinižeptuja
avto-moto krožek v sestavu amd ptuj s 95
odraslimi in 56 mladimi C lani, 53 avtomobilisti in
19 motoristi, vec traktoristi, lastno garažo,
šolskim avtom in inštruktorjem, 15-letnimi izkuš-
njami ter programom za prometno izobraževanje
odraslih in mladine. priznanji ustanoviteljema
krožka francu žlahticu in viktorju kuncniku za
15-letno delo
Na letošnjem občnem zboru v
osnovni šoli »Bratov Strafela" v
Markovcih, v okrašenem razredu, se
je izkazalo po pr^ravah, udeležbi
predstavnikov AMD Ptuj in AMZ
Slovenije Vladimira Bana in Petra
Š^ula predstavnikov družbeno-
političnih organizacij krajevne skup-
nosti Markovci Franca Zlahtiča,
prejšnj^a ravnatelja osnovne šole v
Markovcih in soustanovitelja AMK
Markovci upravnega odbora s pred-
sednikom Vladkom Korošcem in
številnih odraslih in mlajših članov,
po vsebini poročil in pobud ter
predlogov navzočih za nadaljnje de-
k) da ima uspešno delo na področju
prometne vzgoje med odraslimi in
mladino svojo vrednost in priznanje
in da privablja v vrste AMD Mar-
kovci vedno nove člane. Priznanji
Francu Žlahtiču in Viktorju Kun-
čniku, ustanoviteljema kluba, sled-
njemu tudi kot gospodarju in in-
štruktorju kluba, pomenita za njiju
akt hvaležnosti AMK Markovci kot
celote za vsa prizadevanja in uspehe,
ob katerih je učakal AMK Markovci
15-letnico in nadaljuje svoje delo v
16. letu obstoja.
Občni zbor AMK Markovci je dal
upravnemu odboru in članstvu za
letošnje in poznejše delo mnogo
pobud in predlogov za prometno
preventivo za obvarovanje voznikov,
kolesarjev in pešcev na cestah pred
neopravičljivim krvnim davkom,
manj zaradi nepoznavanja cestno-
prometnih predpisov in znakov kot
zaradi utrujenosti med vožnjo in
posledic zaužitih alkoholnih pijač
pred vožnio. Funkcionaqi in člani
AMK Markovci so enotni v tem, da
je potrebna množična sistematična
prometna vzgoja v mestih in na
podeželju, stalno dopolnjevanje zna-
nja ter seznanjanja voznikov z no-
vostmi iz cestnoprometnega po-
dročja. Ne smemo dovoliti, da bi
vozili na cestah motorna vozila za
vožnje nekvalificirani odrasli in
otroci. Starši in vsi odrasli moramo
bdeti nad varnostjo otrok na cestah,
na poti v šolo in domov, pa tudi
sami se morajo zavedati nenehne
nevarnosti na cestah.
Vse to predstavlja in vsebuje pro-
gram šolanja in izobraževanja AMK
Markovci ob opori AMD Ptuj kot
matično društvo. Na vsakem koraku
se naj čuti preventivno delo za
prometno varnost na cestah in po-
vsod tudi naj preventivno učinlcu-
jejo prometni znaki, kjer so potreb-
ni.
Naslednji tečaj za nove voznike v
AMK Markovci bo posredoval tečaj-
nikom vse potrebno znanje in izkuš-
nje, da bodo prispevali k varni
vožnji in preventivi v cestnem pro-
metu svoj delež. Naj ne bo na naših
cestah prometnih nesreč in material-
ne škode.
OBNOVA PLANINSKEGA DOMA NA
BOČU
Planinsko društvo Poljčane že
vrsto let manj ali bolj uspešno
upravlja planinski dom na Boču.
Vzrokov, da ta izletniška točka ni
uspela v^no izkoristiti vseh ponuje-
nih priložnosti, je več. Med njim pa
so prav gotovo najpomembnejši
večkratno menjavanje upravnikov in
zastarelost ter utesnjenost gostin-
skih prostorov.
Velika požrtvovalnost članov PD
Poljčane in razumevanje krajanov
Poljčan in okolice so bili vzrok, da
je ta dom kljub vsemu privabljal
mnoge planince in druge obisko-
valce iz vse Slovenge pa tudi drugih
republik.
Kljub vsem prizadevanjem članov
PD Poljčane pa svojega doma več let
niso uspeh obnavljati ali kako
drugače povečati njegove privlačno-
sti. Osnovni vzrok je iskati v
finančnih težavah, ki so ^remljale
društvo vsa leta nazaj.
Potrebe po obnovi doma pa so
postajale vse večje in neodložljive,
car se je še posebno močno
pokazalo v preteklem 1973 letu, ko
so na pobudo in široko akcijo, ki jo
je izvedlo poljčansko Planinsko
društvo, zgradili v sodelovanju krya-
nov, GG Maribor in JLA, iz Zg.
Poljčan do planinskega doma na
Boču avtocesto. S tem se je porušil
doslej značilni mir pred motoriza-
cijo na Boču, povečal pa se je obisk
motoriziranih gostov, ki so poštah
zelo pomemben, pa tudi zahteven
dejavnik za gostinske in druge
usluge.
Obnova doma je postala neizbež-
na naloga društva, zato so že v
preteklem letu pričeli zbirati potre-
bna finančna sredstva. Pred kratkim
so pričeli tudi z obnovo. Predvkle-
vajo, da bo veljala okoli 20 milijo-
nov SD. Z njimi nameravajo preure-
diti gostinski lokal, kateremu bodo
prigradili večji prizkiek. Sodobnejše
pa bodo opremih tudi kuhinjo, kjer
bo tako omogočeno, da bodo še
razširili že tako bogato izbiro
domačih speciaUtet.
V društvu predvidevajo, da bodo
prenovljene prostore predah svoje-
mu namenu l.maja letos.
To pa pomeni čas ko obišče
Planinski dom na Boču tudi po več
tisoč planincev in drugih gostov iz
skoraj vseh krajev vzhodne Slove-
nije. (Lani je ob prvomajskih prazni-
kih obiskalo Boč okoli 3000 ljudi).
Skupno je v preteklem letu število
obiskov preseglo 13.000 obiskoval-
cev, saj je enako privlačen v
zimskem kakor tudi vseh ostalih
letnih časih.	V. H.
Planinski dom na Boču pred obnovo. Takšen bi postal ozko grlo za hitrejši
razvoj turizma v tem delu Slovenije.
PROJEKTIVNI BIRO, PTUJ, P. O.
Trg mladinskih delovnih brigad št. 2, tel 77-391
Osnovna dejavnost naše delovne organizacije je proje-
ktiranje visokih gradenj in izvajanje tehničnega nadzora.
Skrb za nenehen razvoj podjetja in dvig tehnične rav-
ni naših storitev nas obvezuje, da tudi v tem poslovnem
letu nudimo možnost mladim in perspektivnim kadrom
uveljavljanje v stroki, ki je predmet našega poslovanja.
V skladu s tem, vabimo k sodelovanju:
1.	Diplomiranega inženirja arhitekta za projektiranje
visokih gradenj, praksa zaželjena.
2.	Diplomiranega inženirja strojništva za projektiranje
vodovodnih in toplovodnih instalacij, pripravnik.
Dokazila o strokovni izobrazbi in dosedanjem službovanju
dostavite upravi podjetja. Nastop službe možen 1. IV.
1974.
Objava velja do zasedbe delovnih mest.
tednik — četrtek, 21. marca 1974
stran 17
IMENOVANJE NOVIH ULIC V PTUJU
IN OKOLICI
(Nadaljevanje - 1.)
III. V naselju BUDINA je
potrebno imenovati šest ulic. Po
predlogu so:
1.	MLADINSKA - ki se odcepi
od Belšakove ob otroškem vrtcu in
teče do Seronove. Posvečena je
mlademu rodu.
2.	WILHELMOVA - se imenuje
po Albertu Wilhelmu, roj. 1906 v
Senožečah pri Sežani, b^ncu pred
fašizmom, tiskarskem delavcu in
igralcu na delavskih odrih v
Mariboru; od leta 1938 pa igralcu v
Ptuju. Bil je član KP in vodja
ciklostilne tiskarne KP v Ptuju. Leta
1941 je bil izgnan v Srbijo, kjer je
pri partizanih postal član kulturno-
umetniške skupine glavn^a štaba
Srbije. Padel je septembra 1944. -
Ulica se odcepi od Belšakove in teče
vzporedno z Mladinsko in Kerenči-
čevo.
3.	KERENCICEVA - se imenuje
po narodnem heroju Jožetu Keren-
čiču, roj. 1913 v Jastrebcih pri
Središču. Bilje profesor pedagogike,
publicist, pisec literarnih črtic in
novel ter aktivist KP. Po vdoru
okupatorja je propagiral za OF po
Slovenskih goricah. Pri tem je bil
povezan s Ptujem. Okupator ga je
ustrelil 27. 12. 1941. - Ulica se
odcepi od Belšakove in teče
vzporedno z Wtlhelmovo do konca
gramozne iame.
4.	MACUNOVA - se imenuje po
Ivanu Macunu, roj. 1821 na Bišu v
Slovenskih goricah in umrlem 1883
v Gradcu. Bil je profesor in
slovstveni zgodovinar. Napisal je več
del, med drugim šolske učbenike in
štajersko slovstveno zgodovino.
5.	HERMANOVA - se imenuje
po Mihaelu Hermanu roj. 1882 v
Haritzu (Avstrija) in umrlem v
Gradcu. Bil je sodnik v Ptuju.
Naučil se je slovenščine in postal
leta 1861 vnet zagovornik sloven-
skih pravic, tajnik slovenske čital-
nice v Ptuju, soustanovitelj poli-
tičnih listov Slovenski narod.
Slovenski gospodar. Bil je poslanec
za območja Ptuj-Rogatec-Ljuto-
mer. V avstrijskem parlamentu je
nastopal za slovenske narodnostne
pravice, kar je posebna odlika za
rojenja Nemca. - To je druga
ulica, ki se odcepi od Kerenčičeve
in teče do Severove.
6.	SATLERJEVA - se imenuje
po Vladimirju Satleiju, roj. 1914 v
Bazovici pri Trstu. Po gimnaziji v
Mariboru se je zaposlil na davčni
upravi v Ptuju. Po vdoru okupatorja
je zbiral orožje za upor proti
okupatorju. Nemci so ga junija
zaprli in ustrelili 4. 9. 1941 v Celju.
- Ulica je drugi odcep Severove
ulice proti vzhodu.
Nadaljevanje sledi
NAKLJUČJE ALI POŽIG?
V soboto, 16. marca je okoli štirih
zjutraj začelo goreti poslopje
letnega kopališča v Kidričevem. Ker
so bSe v prostoru med omaricami
spravljene suhe deske za sončenje,
so se v trenutku vnele tako silovito,
da se je plamen dvigal okoli deset
metrov visoko in popolnoma uničil
ostrešje in salonitno streho. Kljub
temu, da so bili gasilci TGA
Kidričevo kmalu po izbruhu požara
v akciji, so uspeli požar le omejiti,
tako da so ostale delno nepoškodo-
vane sanitarije in prostor za bife.
kopališko skladišče je delno uniče-
no. Obstajala je nevarnost, da se bo
vnel gozd, ki je oddaljen vsega nekaj
metrov od kopališča, vendar so
gasilci še pravi čas požar pogasili.
V zadnjem času je bilo v
Kidričevem že več požarov, za
katere menijo, da so bili podtaknje-
ni in tudi za tega menijo enako.
Varnostni organi že poizvedujejo in
upajmo, da bodo uspeli razvozlati
misteriozne požare, ki izbruhnejo
navadno okoli tretje, četrte ure
zjutraj.
Tole je ostalo od kopaliških prostorov - gole stene.
Foto: M. Ozmec
18 stran
tednik — četrtek, 21. marca 1974
Voda Drave v novi strugi, brod
ulcinjen
Ponedeljek, 18. III. 1973 pomeni
po planu gradnje hidrocentrale SD
II Formin za gradbišče jezu v
Markovcih veliko spremembo in
sicer preusmeritev toka Drave iz
stare struge v novozgrajeni obtočni
kanal. S tem je prenehala možnost
za delo broda čez Dravo v
Markovcih z levega na desno obrežje
Drave v stari strugi. S tem vsem so
ustvarjeni pogoji, da se bo sedaj
zaprla v nasip gradbena jama za
gradnjo jezu v Markovcih.
Prebivalci iz Markovec so že
prejšnje dni vedeli, da je že čisto
blizu ta velika sprememba v gradnji
obtočnega kanala, ki sedaj že sluzi
namenu. Videli so zadnjič pluti
brod z leve strani Drave na desno v
nedeljo, 17. III. opoldne, nakar so
potegnili po žici za brod kabel za
električno razsvetljavo na desno
stran Drave za delovišče, nekoliko
niže pa je splovil veliki čoln kot
nadomestilo za opuščeni brod za
prevažanje ljudi z levega obrežja
Drave na desno v stari strugi.
V nekaj dneh bo stara struga
Drave v Markovcih popolnoma
zaprta in s tem tudi nasip okrog
gradbene jame.
Težki stroji pa so tudi že na delu
na trasi dotočnega kanala, kjer
odrivajo vrhnjo plast plodne zemlje
in se v sredini trase že zajedajo v
globino prodnatega sveta, ki pomeni
v svoji neizčrpnosti veliko bogastvo.
Na tej trasi se obetajo še tudi bogate
arheološke najdenine med Markovci
in Forminom, ki bodo obogatil e že
itak bogato arheološko zbirko
Pokrajinskega muzeja v Ptuju.
Poleg intenzivnih del na gradbišču
V Markovcih pa je na terenu tudi
načelnik oddelka za gospodarstvo
skupščine občine Ptuj dipl. inž.
Dušan Suhadolnik s člani ocenjeval-
ne komisije, ki ocenjujejo vrednost
hiš družin, ki se bodo morale
umakniti s trase SD II, pa tudi
njihove zemlje v Markovcih in
Žabovcih.
V nedeljo 17. III. 1974 je bilo v
lepem dnevu na trasi mnogo
prebivalcev, ki so si ogledovali, kaj
vse je že storjeno na tem gradbišču
in kako napredujejo dela. fti tem se
pomenkujejo o vsem, kar bo
pomenila SD II. za svet med Ptujem
in Ormožem.
STRELSTVO
Ptujski strelci so se v četrtek, 14.,
in v petek, 15. marca, pomerili med
seboj za obč. zlato puščico.
Sodelovalo je nad 30 strelcev. V
močni konkurenci je bila najuspeš-
nejša mladinka Zdenka Skok (SD
Turnišče), ki je s 502 k. zasedla
prvo mesto in s^ tem tudi osvojila
obč. zlato puščico. II. mesto si
delita Štefan Skok (Turnišče) in
Konrad Kramberger (Kidričev) s
501 k.; IV. Stanko Pulko (Turnišče)
500 k., V. Stanko Rogina
(Turnišče) 497 k. itd.
V ospredju so bili strelci SD
Turnišče, saj se jih je med prvih
deset uvrstilo kar sedem.
Tekmovanje je organizirala SD
Turnišče na svojem strelišču.
Dva najbolje uvrščena strelca se
bosta udeležila republiškega tekmo-
vanja za republiško „zlato puščico",
ki bo 23. marca v Kranju.
A. M.
JAVNA ZAHVALA OSNOVNI ŠOLI
GORIŠNICA
Ob dnevu žena, jS. marca 1974 so
ngše žene - delavke v zdravstvu in
bolnice — pacientke obiskali mla-
dinci iz Osnovne šole Gorišnica.
Ob 10. uri so se mladinci razšli po
vseh oddelkih bolnišnice, vsaki de-
lavki čestitali za dan žena in ji
podarili skromni šopek spomladan-
skega cvetja - izraz ljubezni in
spoštovanja do žene, matere, dekle-
ta - delavke, ki dan in noč bedijo
nad bolnimi.
Poleg cvetja so izročili tudi
vizitko z naslednjo vsebino:
„Da bi vas pri delu vedno
spremljala topla misel na človeka, ki
išče pomoči in vam zaupa."
Niso pozabili tudi na bolnice,
obiskali so vsako posebej in ji prav
tako izročili prvo spomladansko
cvetje, ki je bilo natrgano z
ljubeznijo, saj so ga pk)nirji in
mladinci nabirali dan pred dnevom
žena po dežju in snegu z dežnikom v
roki.
Težko je opisati presenečenje
bolnic ko so prebirale voščilnico z
vsebino:
,,Želimo vam, da bi kmalu okre-
vali kajti zdravje je največje boga-
stvo življenja".
Marsikatera si je obrisala solzo ob
tako lepo izrečenih besedah ob
dnevu žena. in ker jo je na ta dan
doletela bolniška postelja.
Iskrena vam hvala, pionirji in
mladinci Osnovne šole Gorišnica v
imenu vseh naših delavk in bolnic.
Osnovna organizacija sindikata
TOZD Splošna bolnica Ptuj
"iteDNiK
OBVESTILO
Obveščamo vse vrtičkarje, da krajevna skupnost Ptuj v
novih prostorih, Jadranska (Mernikova medičarna) pobira
zakupnino za vrtove.
Zakupnina se pobira vsak dan do 10. ure dopoldan ter
v sredo ves dan do 17. ure popoldan.
Pozivamo vse vrtičkarje, da čimprej svojo obveznost
opravijo.
Zadnji rok vplačila je 15. april 1974.
KRAJEVNA SKUPNOST PTUJ
tednik — četrtek, 21. marca 1974
stran 19
Zlata poroka
Preteklo soboto sta na ptujskem magistratu potrdila petdeset skupnih
let življenja Ana in Josip VINDIS, stanujoča v Dravcih 2 pri Vidmu. Josip je
rojen 15. februarja 1902 v Gradiščah, žena Ana (roj. Blažek) pa je leto
mlajša. Njun jubilej so proslavili številni sorodniki, od njunih otrok pa do
pravnukov.	Foto: P. Langerholc
PISMA NAJMLAJŠIH
OGLEDALI SMO SI
BEVKOVE ,4»ASTIRCE"
V zimskih počitnicah smo se
odpeljali deklamatorji iz Poljčan v
kino, v Celje. Tam ^mo si ogledali
film „Pastirci" po povesti našega
mladinskega pisatelja Franceta Bev-
ka.
Vsi smo z zanimanjem sledili
do^dkom na platnu. Mnogi smo že
prej prebrali knjigo „Pastirci", zato
smo sedaj še z večjim zanimanjem
pedali fUm. Sočustvovali smo z
junaki zgodbe - Ferjančem, Blaže-
tom in Terezko. V napetih :Jrenut-
kih smo trepetali zanje. Zal pa
zaradi slabega ozvočenja nismo
mogli slediti besedilu.
Ob koncu filma smo zadovoljni
odšli domov. Mislim, da je še mnogo
del naših pisateljev, ki so vredna, da
bi jih posneli na filmski trak.
AJma Potočnik, OŠ Poljčane
MOJA SESTRICA
Imam sestrico Janjo. 30. novem-
bra je bila stara pet let in je prava
mala nagajivka. Pred meseci je
začela hoditi v vrtec. Ko ga še ni
obiskovala, me je vedno spraševala:
„Bo že kdaj ta vrtec?Dan ^za
odhod v novi vrtec se ^e hitro bližaL
Nekaj dni prej smo šli v Ptuj. Janja
in mamica sta šli k zdravniku.
Povedal je, da je sestrica zdrava.
Potem smo šli vsi po trgovinah ter
Janji kupili modre copate in rjuhico.
Pižamo m kočo je imela že od prej.
Doma sva^ šli k stari mami Tam
imajo punčko^ ki je tudi šla v vrtec.
Janja m punčka Zdenka sta se ves
pojraldan igrali. Ker se je že delal
večer, sva z Jaiyo šli domov.
Mamica ji je doma pripravila že vse
za vrtec. Obleko sije sestrica izbrala
sama. Hotela je imeti kariraste
hlače, rdeč puli z dvema modrima
črtama, rdečo kapico in svetlo rjavo
bundico. Šla se je skopat, nato pa
spat. Zjutraj ni bilo električnega
toka. Vsi pa smo bili presenečeni,
ker je zunaj ležal sneg. Janjo je
mamica oblekla. Poslovili smo se,
nato sta šla z očkom v avto in se
odpeljala. Popoldne je očka pove-
dal, da je Janja potočila nekaj
solzic, nato pa se je šla igrat. Janja
mi je povedala, da ima njena
skupina tov. Heleno, da imajo tudi
telovadnico in da jim je tovarišica
šla kupit telovadne copate in drese.
Povedala je tudi, ktu so jedli. Vsak
dan pove kaj novega. Zdaj že ima
prijateljico Danico. Hodijo tudi na
sprehode. Domov pride vsak dan z
zamazanimi hlačami in čevljL Zdaj
je že tudi/povedala, da telovadnice
nimajo in ne' dresov, telovadne
copate pa imajo. Vsak dan zna kako
novo pesmico, zna hoditi kot
mačka, miš, petelin in sedeti po
turško. Včasih morajo v vrtec kaj
prinesti od doma. Če česa doma ni,
ze joče. Tako je moral očka pred
kratkim zvečer po papirnate robčke
in mali glavnik. Zelo se ie veselila
svojega petega rojstnega dne. Vsem
je prej povedala, kaj ji naj podarim9.
Pa se to: sestrica zelo rada posluša
zgodbo o Sinu Martinu iz Pionir-
skega lista.	Slavica Pičerko,
5. b., Osn. šola bratov Strafela,
Markovci pri Ptuju
ŠOLA
Zek) rada hodim v šok). Moja šola
se imenuje „Mladika". V soli se
veliko učimo. Stoji ob reki Dravi
Ona je dvonadstropna. V njo je
sprejeto veliko otrok. Ima veliko
učilnic. Tatjana Radakovič, 3. b.
OŠ „Tone Žnidarič"
ZVONČEK
Zvonček ima bel cvet zelen
pecelj, v zemlji ima čebulico. Iz
cebuUce požene koreninice
Rajko Radakovič, l.r.
OŠ „TONE ŽNIDARIČ '
URA
Na steni visi velika stenska ura.
Enkrat na teden jo navijem. Ima dva
kazalca. Eden je velik, drugi pa
majhen. Na^ njej so tudi napisane
številke. Je črne in bele barve.
Tatjana Radakovič,
3.b.
OŠ „Tone Žnidarič"
NAŠA MUCA
Naša muca je bele barve s črnimi
pikami Ima majhna ušesa in lepe
bele tačke. Zelo rada se igra. Kadar
je sama je^ žalostna in tiho prede v
kotu. Srečna je, ko vidi, kako ji
polnim skodelico z mlekom. Včasih
se naša muca tudi razjezi. Takrat me
hoče opraskati Kadar sonce sije, ki
je lepo. Ko moje muce ni, mi je
dolgčas. Zato vem, da jo imam rada.
Sonja Gajšek, 1. a,
OŠ Majšperk
ZAHVALA
Ob bridki izgubi ljubega moža, ateka, siria, bratranca,
svaka in nečaka
IVANA PETERNIKA
iz Ptuja
se lepo zahvaljujeva sorodnikom, vsem darovalcem
vencev in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Posebno se zahvaljujeva direktorju in predstavniku
SINDIKATA »V. RES« za poslovilne besede pri odprtem
grobu.
Prav prisrčna hvala pa gre družini SOTLAR za dolgoletno
naklonjenost in pomoč, ki smo je bili deležni.
Hvala tudi celotnemu kolektivu »V. REŠ«.
Izrekam posebej zahvalo še upravi »SIGME«
za razumevanje in sodelavkam ter ostalim za denarno
pomoč.
Žalujoča žena Ančka in sin Danilo.
F.B.
VOJNA IN ZLOČINI
11
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
BUo je celo čuti šušljanje, da obstoja znotraj
bataljona skupina, ki ima nalogo ob določenem
^enutku obračunati z možmi, ki bi pomenili
Odpor proti razkroju, predvsem med častniki,
'^di ta, sicer nepreverjena vest, je hromila
ostrejše ukrepanje, ker je bilo računati z
"možnostjo medsebojnega spopada. Medsebojno
"ezaunanje pa je že itak preraslo v sumničenja. V
skupnosti smotrno in ekstremno odločno
elo ni mogoče. Tisti, ki bi bih voljni napraviti
smo bili v manjšini in nismo vedeli, na koga
* Je moč zanesti, komu je varno zaupati.
Odgovorni poveljnik je bil rezervni stotnik, po
jOKUcu inženir, bil je poštenjak in dober človek.
.OKUcal me je na pogovor med štirimi očmi.
Q se nisva poznala od prej, sva se zaupno in
tiKrito pomenila o problematiki težke situacije
Odgovornosti vodstva. Vsakodnevni sestanek
štaba ki naj izdela smernice za 24 ur. V takem
režimu je najlažje zasledovati in preverjati
razpoloženje. V kolikor pa bi nastopih nujni
nepredvideni trenutki, naj situacijo premosti
kratek posvet najmerodajnejših. Pri tem bi bilo
najpomembnejše slišati in pretehtati različna
mnenja in potem ukrepe usmeriti nekako po
sredi, tako da bi bila kolikor mogoče upoštevana
tudi skrajna obrobna meja, da bi na tak način
medsebojne zaostritve, ki so izgledale neizbežne,
čimdalje zavlekli.
Od centralnejših poveljstev smo bili odrezani.
Poskusi z naše strani povezati se z njimi, so se
zaradi sabotaž na hrvaških tleh izjaloviU. V
vsakem oziru smo bili navezani sami nase.
Sklenili smo odriniti dalje proti večjemu
naselju. Kolona, ki je sedaj štela komaj še slabo
polovico prejšnjega števila mož, se je kmalu
postrojila in izginila v noč. Tudi število vozil je
bilo tako skrčeno, da smo bDi podobni bolj
poraženim, kakor pa oddelku, ki se šele pomika
na bojišče. Pot nas je vodilajpo skromni vijugasti
cesti, usmerjeni globlje v Hrvatsko. Počasi so
ostajali za nami zaselki in vasi. Le redkokdaj smo
srečali človeka. Se najbolj verjetno pa je, da so se
nam ljudje, čim so nas ugledali, izmikaU s ceste.
Gozdički, ki so se vrstih ob cesti so nam vselej
pripravili veliko razočaranje. Ko smo prišh skozi
gozd, ali le mimo njega, vedno smo opazili da se
naše število porazno krči. V^uhajanju vojakov se
je družilo nekaj sramotnega z zlo slutnjo, daje
morda beg v tej noči edina možnost rešiti se pred
ujetništvom. Tisti ki so bili doma bolj na
zahodu, se niso hoteli oddaljevati od doma.
Komanda, ki je bila sama v zmedi je bila proti
temu uhajanju nemočna in zelo verjetno je, da v
štabu ni bilo oficirja, ki bi upal predlagati
ostrejšo zajezitev.
Da bi vplivali pomirjevalno in uhajanje omilili,
smo sporočili, da bomo kmalu dospeli do večjega
naselja, kjer bomo prenočih. Od Petrove Gore
dalje je bila pot bolj samotna. Za prenočevanje
smo določili Zlatar, ki je bil po velikosti
podoben Ptuju. Naklep smo prvega prikrivaU,
nismo hoteU, da bi vojaki prezgodaj zvedeli za
nameravano prenočišče.
Nekdo je moral naprej v izvklnico. Potrebno
je bilo zaradi varnosti preveriti pot in se
razgledati po mestu, da nas ne bi presenetile
nepredvidene stvari. Že na Golubovcu so namreč
govorili, da so pomembnejši kraji zasedeni po
ustaših, baje ponekod celo pomešani z nemškimi
padalci. Komandant je določil v izvklnico mene,
kar je bila sicer povsem nebbičajna funkcija za
zdravnika.
Dalje prihodnjič
20 stran
tednik — Četrtek, 21. marca 1974
V plamenih tudi market v Kidričevem
v torek, nekaj pred četrto uro zjutraj je Kidričane zopet prebudila
sirena. Tokrat je plamen zajel Mercatoijev MARKET z bifejem. Na kraju
požara so bili takoj gasilci malo pozneje pa še poklicna gasilska četa iz
Maribora. Požar so sicer uspeli pogasiti, tako, da Market ni zgorel v celoti. Po
neuradnih podatkih so zgoreli skladiščni prostori na zadnji strani. Tudi živila
niso več za prodajo, kajti kar ni ppgorelo, je premočeno od curkov vode,
močno navzeto vonjav dima in pokrito s sajamL Ves prodajni prostor
Marketa je močno sajast in vlažen, tako da verjetno tudi galanterija s
tekstilom in električnimi aparati ni več za prodajo. Škoda je ogromna in v
tako kratkem času še nismo uspeli dobiti podatkov o njej.
' Mno^ so prepričani, da gre za namerni požig, mnogi pa trdijo tudi, da
tega ne bi bilo, če bi Market, ki je precej velik, imel svojega čuvaja. Vsi
Kidričani pa se sprašujejo, KATERI OBJEKT BO IZBRAL PIROMAN za
svoje nadaljnje podvige.
Po tem, ko so gasilci požar pogasili, je še marsikje dolgo tlelo.
Foto: M. Ozmec
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PTHJSKE ZAPORE
11
Napad na strelsko družino
Trn v peti je bila okupatorju strelska družina v Ptuju, saj so se
njeni člani vadili v streljanju ip se tako pripravljali na obrambo
domovine. Organizacija je bila v oficirskih rokah. Premogla je seveda
orožje: puške in pištole. Vežbali pa so mladi fantje na vojaškem
strelišču v Babusekovi grabi v Rabelčji vasi vedno pod nadzorstvom
oficirja.
Nemci so hoteli zvedeti, kdo je deloval v strelski družini in kje
ima skrito orožje, ki bi ga morala po objavi oddati pod grožnjo
smrtne kazni.
Orožje je prevzemal na policijskem uradu v poslopju magistrata
v Ptuju Ptujčan Walner, ki je pred leti maturiral na ptujski gimnaziji,
za tem pa študiral v Gradcu, tam se je vključil med naciste. Ko sem
tudi sam zašel na policijski urad, da oddam uradno pištolo paznika
Pihlarja, ki je bil še odsoten, pištola pa v zaporih, me je Walner
pridržal na uradu. Spraševal me je, če vem, kdo je bil včlanjen v
ptujsko strelsko družino. Dejal sem mu, da ničesar ne vem. Tudi v
resnici mi ni bilo to znano. Ce bi pa vedel, pa bi bila tudi moja
dolžnost, da molčim o takih rečeh.
Cez nekaj dni so pripeljali v zapore mladega Poldija Pergerja, ki
so ga na vse pretege spraševali o strelski družini. Ne vem, ah se je tako
dobro pretvarjal, ali pa je res govoril odkrito. Dejal je, da se je vpisal v
streldco družino le zaradi veselja do streljanja, kakor tudi drugi
tovariši. Povedal je še, da so streljali vedno le z zračnimi puškami.
Ker je bil le dvakrat na vajah, saj je komaj vstopil v družino, ni še
spoznal nobenega od članov po imenu. Pri tem zagovoru je vztrajal.
Povedal je seveda, da se ni zanimal- kam je oficir, kije prinašal pu^e,
orožje odnašal in od kod gaje prinašal.
Gestapovci Pergerju le niso verjeli. Poslali so ga na Bori, da bi se
tam „spometovar' in jim po resnici povedal, kaj ve o strelski družini.
Baje so ga tam še nekajkrat zasliševali, a vedno jim je tvezil iste
odgovore. Menda ga je iz zapora spravil njegov delodajalec trgovec
Harakl Schwab iz Ptuja.
Nemci so še naprej poizvedovali o strelski družini, a imeli pri
tem slabe uspehe. Minilo je skoraj leto dni, ko jim je moral nekdo v
zvezi s to družino ovaditi predmetnega učitelja Ferdinanda Sentjurca
iz Ptuja.
Sentjurca so nekega dne privedli v zapore, češ da je bil med
odborniki ptujske strelske družine. V zaporu so ga pridržali kar več
mesecev. Nanj so valili veliko krivdo, ki ji je pripadala smrtna kazen.
Kot odbornik strelske družine bi moral namreč vedeti za orožje, ki ga
družina še ni oddala. Ker je v Slovenskih goricah že delovala
partizanska skupina in se je širilo vsepovsod po okraju osvobodilno
gibanje, so sumili, da je prišlo orožje strelske družine v roke
upornikom.
Šentjurc, star tedaj 54 let. se je dobro zagovarjal. Izpraševala
mu zato niso prišli do živ^a. Obdržal je vedno miren nastop in je
odgovaijal kratko, odločno in pametno. Vedel je, da je od njegovih
odgovorov odvisno, kako ga bodo sodili. Z zasliševanji, ki so se vrstili
vsak dan, so ga hoteli duševno streti. Zaprli so ga 14. julija skupaj s
hčerko, staro tedaj dvajset let. Tudi hčerko so kar naprej zasliševali,
misleč, da se bosta z različnimi odgovori zapletla v protislovja. Toda
od hčerke niso zvedeli ničesar. Hčerko so izpustili 19. septembra
1942, očeta pa 26. septembra 1942. Ce bi vedeli, daje bil mož član
okrajnega odbora Osvobodilne fronte, bi mu kaj slaba predla, a tega
niti slutili niso in tako tudi ne njegove povezave z Lackom.
Šentjurc se jim je zdel sumljiv, dokazati mu pa niso mogli, daje
imel kakšno zvezo s strelsko družino, ne kaj dnigega. Po zaporu so ga
pač izgnali v Nemčijo na delo skupaj z ženo in hčerko. Da seje rešil
ječe, je bil zadnji čas, kajti živci so mu sčasoma v zaporu popuščali.
Ker je bil navajen na kajenje, mu je to v zaporih hudo manjkalo in
živčno vznemirjalo. Nekaj cigaret mi je zanj večkrat izročila njegova
žena tudi učiteljica, a med vojno zaposlena pri cestnem podjetju
Stuag. S paznikom Pihlarjem sva mu cigarete tihotapila v celico.
(Dalje prihodnjič)
Poklicna poljedelsko živinorejska
šola Turnišče pri Ptuju pripravlja
tečaj za traktoriste
Začetek tečaja bo v soboto, 23. marca 1974 ob 7,30 uri, v
prostorih šole.
Prijavijo se lahko kandidati za voznike motornih vozil
A, B in F kategorije.
tednik — Četrtek, 21. marca 1974	stran 21
Dr.F.B.
Porod v Halozah
2
Viničaiji in
ostali manj premožni so tedaj sicer
imeli pravico do brezplačnega
zdravljenja na podlagi ubožnega
spričevala. Toda za tako delo in ob
takem času je bilo težko dobiti
pristojnega zdravnika. Zdravnik
začetnik brez stalnega zaslužka pa
se je pač moral nekako uveljaviti.
Tako se nisva imela več kaj meniti.
Rekel sem: ,J'rosim, s^ite in
počakajte, da pripravim potrebno in
naložim v torbo. Cez deset minut
gremo."
Hitro in skrbno sem zložil vse
porodniške instrumente in potrebno
sterilno perilo v veliko porodniško
torbo, vzel sem tudi še manjšo, ki
sem jo uporabljal za bolnike. Obul
sem tople škornje, najtoplejši plašč
in kučmo na glavo. Predal sem večjo
prtljago neznancu in objela naju je
ledenomrzla noč.
Nedaleč od mojih vrat, pred
gostilno je stala navadna kmečka
zaprega s konjičkom. Bile so običaj-
ne tovorne sani z lestvicama in
mesto sedeža je imel počez polože-
no desko. Naložili smo se. Na levi
kočijaž z bičem, na sredi deske jaz
in na desnem koncu oni s torbo.
„Gremo v božjem imenu," je
rekel voznik in pognal. To se je
godilo še v tistih časih, ko so bili
roparji skromnejši in bolj skriti.
Takrat je človek še nekako brez
skrbi prisedel k neznancu in se
odpeljal v neznano noč. Dandanaš-
nji bi bilo potrebno tako potovanje
bolje -premisliti. Sicer pa mene
takiat ne bi bilo vredno izropati.
Sani so zaškripale in rezale globo-
ko v rahlem pršiču. Konjiček je bil
vajen težkega dela v Halozah, ni
sicer dirjal, a vendar je šlo zadovolji-
vo naprej. Prekrili smo si usta in nos
s prevezami in nismo nič govorili.
Ko smo se pripeljali na kakšen zbris,
tam kjer burja zavija okrog vzpetine
ob cesti, smo navadno obtičali v
zametu. Tedaj sta spremljevalca
skočila z voza in z lopatama
razmetala in razrUa zapuh. Konjiček
si je medtem oddahnil, edino njemu
so zameti prav prišli in rinili smo
dalje.
Ura je bUa ob treh zjutraj, ko smo
se ustavili na poljskem kolovozu
pod visokim hribom, ki ga je rahlo
obsevala nočna sivina. „Tako, na-
prej se ne moremo peljati. Odtod
dalje morava peš," je rekel prvi in
potem še kmetiču: „Gregor, posodi
nama lopato, če bi kje obtičala!"
S premrlimi prsti sem stisnil ročaj
torbice in stopil sem za njim v visoki
sneg. Skrbno, stopinjo v stopinjo, da
bi bilo malo lažje. Večkrat sva
morala počivati. Najbolj pa sem se
odpočil nekako sredi hriba pod
gospodarjevo tepko, kjer sta se obe
pobočji hriba tesno stisnili v ozko
dolinico. „Pod to tepko so vsako
leto visoki zameti, po hribu pa se ne
moreva ogniti, ker je prestrmo. Jaz
bi se že prerinil, toda vi bi težko", je
pojasnil in začel lopata ti sneg.
Se je bilo mnogo napora, preden
se je pritajeno po bliskalo na hribu.
„Tam je naša viničarija, kmalu
dospeva," me je potolažil neznanec.
Kljub strašnemu mrazu me je pot
ogrela tako, da so polzele debele
potne srage izpod kučme in sproti
zmrzovale na obrveh. Nadihana
preveza pod ustrni se je spremenila v
leden oklep.
»Dospela sva, tukaj je naš dom",
je težko zasopihal spremljevalec,
„grem naprej, da vam posvetim po
stopnicah." Obstal sem pred kočo
in počakal. Ko se je pojavil z
leščerbč na vratih, sem razločil
majhno staro brunarico, v katero so
vodile strme stopničke.
Vstopila sva v predsobo, kije bila
obenem tudi kuhinja z odprtim
ognjiščem, črno okajenimi stenami
in brez dimnika. Na ognjišču je
prasketal ogenj pod debelimi poleni.
Vrata v sobo so bila odprta, da se je
tako malo pregrevala. V sobi je v
kotu stala majhna oglodana miza in
dva pošvedrana stola ob njej. Ob
daljši steni je bila ena sama postelja,
ki je bila zbita iz navadnih neobdela-
nih desk. Zrak je bil zadušljiv od
dima, znoja in izpaijene krvi. Edino
okence na pročelju je bilo majhno
kot na kleti. Strop je bU nizek, da se
je bilo treba izogibati lučki, ki je
visela izpod njega.
Dalje prihodnjič.
lenart
Telovadnica
neprestano
zasedena
Ob dotaciji podjetij in delovnih
skupnosti so pred nedavnim v
Lenartu obnovili in adaptirali edino
telovadnico, ki je od teli dni daljo
nepretrgoma zasedena. Dopoldne
uporabljajo telovadnico za šolski
pouk telesne vzgoje, v popoldanskih
urah pa jo zasedajo društva, med
katerimi so najuspešnejši rokoborci
in gimnastiki.
V Lenartu se že dalj časa
razpravlja in goVori, da bo potrebno
čim prej kaj ukreniti za razvoj
telesno-kultumih dejavnosti, katere
najbolj zavira pomanjkanje ustrez-
nih športnih površin in pomanjkanje
ustreznih vadnih prostorov. Denarja
ni niti za najosnovnejšo športno
dejavnost, ki več ali manj uspeva le
ob veliki samoiniciativi samih športa
željnih občanov in nekaterih
kolektivov. Trenutno stanje v
lenarški občini bi lahko rešila le
Republiška zveza organizacij za
telesno kulturo, z morebitnim
finansiranjem izgradnje športnih
objektov iz skupnega fonda, vendar
ti za sedaj še ne kažejo zanimanja za
probleme Vzhodno-slovenskih ob-
čin pri razvoju telesno kulturnih
dejavnosti.
22 stran	TEDNIK — Četrtek, 21. marca 1974
rfednik — četrtek, 21. marca 1974
stran 23
rezervirano
%a luizeka
Dober den fsen fkup no en lepi
pozdrof!
_,Duge gate gor, duge gate
(joj. . .", bi lehko rekli za letošjo
zimo, ki pa zaj čista zaresen prta
pornlodi pluvle. Regvant no repincl,
naša ta glovna spomladanska
vitamina, sta že tejko zrasla, da si jo
lehko v ta vejki skledi privoščimo,
seveda le tisti, ki si tote vitamine
sami nabiramo no nan jih neje treba
na ploci kupiti, saj mata tan tokšno
ceno kak, da bi zlato odovali. Jas
sen zodje dni od tote regvantove
spomladanske paše že čista puklasti
grota. Da regvant rose no se trova
zeleni, je vena preštimala tudi moja
krava, ki zodje dni vec neče krme s
slamoj pomešane jesti no fort naprej
skoz dveri gleda, gdo mo jo na pašo
spustili. To mo resen moga skoro
nareti, saj man na stali samo še za
ene dvojne krpele krme, to pa je glih
tejko, ke bi lehko kravi samo za ta
vejkše svetke krmo na jedilnen listi
servira. Tudi tista štora metoda, da
deneš kravi na oči zelene očoli nič
ne pomoga. Zeleno očoli so pač
zato, da bi krava te gdo slamo je,
zeleno vidla no si mislila, da ma
trovo v jaslah. Najhujši vrag pa je še
to^ če krava slamo je, da te skoro
nic ne doji.
Zaj, ke smo glih že^ pri mleki, ki
mu pri nas po domočen tudi zvora
provimo, van naj še poven en hec, ki
sen ga doživeja to pred krotkin. Pri
našen sosidi je žena zbolela no si je
moga virt za dvo mesca deklo gor
vzeti. Prvo večer, tak že boj v mroki
je šla v stalo krave dojit. Ker je
predugo neje bilo vun s stale, je m
virt gledat, kaj se ji je zgodilo no če
ji slučajno krava ne bi htela zvore
spistitl Priša je v štalo no je meja
kaj za viditi. Dekla je vsa prešvicana
sedela pod bikon no zajomrala:
„Stric tota krava ma tak otečeno
vimen no mi nemre mleka dati. . ."
„Kokšna krava, trola frdamana, kaj
ne vidiš, da bika za jaj - jaj, jaj, je
lustno, — vločiš . . ." No, na toten
puklasten sveti se pač vse zgodi,
tudi to, da gdo kravo za bika
zameja. Da se tudi van kerimi to ne
bi zgodilo, van postovlan eno
ugonko - kak od zodjega tola
■jajpret kravo od bika razpoznamo.
Ala, to pa je žmetna ugonka. Da si
nete preveč glave razbijali, mo van
to tak po domočen razloža: „Če
gledamo živod od zodje strani, te
najlajži ločimo kravo od bika po
ten, da ma krava za eno lukjo više
rep nasajeni. . Saj ven, zaj te po
rekli - toti Lujs je cista pokvarjeni
no vulgaren, priznajte pa, da tudi
sami neste nič boj svetniski.
V PLANICI BIi^EHKO ZMOGALI
To v nedelo sen bija tudi jas med
tistimi, ki sen skoro celi den pred
televizijo seda no gleda tiste
smučarske skoke v naši Planici. To
pa je resen bila naša en A športna
prireditef, samo mi smo drgoč
priliko zamudili, da bi lehko prvo
mesto zasedli. Saj nič ne rečen, naši
pubje so dobro skokali, če pa bi v
reprezentanco vključli še jugoslo-
vanske CENE, te pa bi bya čista
za^išno,svetovni rekord potučeni,
Švicar Štejner, ki je premočno
zmoga pa bi se lehko v prvi šumi za
drevo skrija. Jas bi predlaga v
reprezentanco samo eno tri naše
kandidate Ceneta Bencina, Ceneta
Davkoviča no še po možnosti
Ceneta Mesojedca. Kandidatov bi
lehko našteja še več, saj so fsi
sposobni skočiti v ENEN dnevi za
deset procentov više od fseh drugih
skakolcov. To naj bo priporočilo za
druge planiške polete, pa de
svetovni rekord drgoč v našen žepi,
Planica pa de dobila še vejkšo
svetovno slovo kak ma jo že zaj, še
posebno zato saj naši Ceneti iz
mesca v mesec pridno trenirajo no
skočejo na duge daljove, no nan
proznijo mošje no žepe . . .
Zaj pa van naj še to poven, da sen
v nedelo tak zvesto tote planiške
skoke^ gleda, da se mi je o ten še
ponoči sejalo, kak sen ba tudi jas
skakolec. V sejah sen stopa gor na
štampet no se vrga na pod tak, ke
sen si seveda ves frštantkeslc
poškrompa. Mica, ki je spola poleg
mene, me je pitala, kaj spočijan na
tleh. Bija sen se ves omotičen no sen
se zadrja: Rekord, rekord . . . skoča
sen 170 metrof. Kdo sen priša k
sebi, sen resen vida, da sen skoča
170 centimetrof pa še te sen si
skoro fsa rebra potrja. Zato pa van
rečen: Vsoki neje za skokaje v
štampeti sposoben.
Vaš Lujs še posebno ne.i

24 stran	TEDNIK — Četrtek, 21. marca 1974