Šlev. 19 (Teh. račun s pošto. - C. C. con la Fošta) Trstn, petek 6. maja 1927. Leto V. Izhaja vsak potok dopoldne. Izdaja konsorclj Malega lista. Naslov: Mali list, Trieate, ca-sella cen'ro 37, — Urad ; yia Imbriani 9-I1I. Odgovorili urednik: dr. I>. BERCE. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTIHK. KAKOČNIHA za celo leto 10 L., pol leta 5 L., četrt Ista 3 L. — IZVEN ITALIJE colo leto 24 L., pol leta 12 L., čotrt leta 6 L. TEDNIK ZA NOVICE IN CENA OGLASOV ZN OBJAV Za 1 om višine v 1 stolpca / % ' Pri 5 kratni objavi popu-* • objavi 30^1 zil1 ■**&&. V- 1 . ' ' m ^ • • .. ; ar _ oeseda 40 st, beseda ; z 60 st. beseda. Pri «oin oglašanja primeren popast. Mali koledar. Petek, 6. maja: Judita. — Sobota, 7.: Stanislav; Gizela. — Nedelja, 8.: 3. povelikonočna. — Ponedeljek, 9.: Gregorij Naciainški. — Torek, 10.: Antonin. — Sreda, 11-: Sigismund. — Četrtek, 12.: Pankracij. — Petek, 13.: Servacij. MALE NOVICE Prvi maj. Svoj čas je bil prvi maj strašilo za boječe ljudi, praznik rdeče revolucije itd. Letos ni bilo nič posebnega opaziti. Otroci so bili zagnali, da bo v nedeljo delavnik, v ponedeljek pa pravnik, češ da se talko onemogoči komunistom vse veselje. Vtodia je bila dovolj modra, da je pustila nedeljo pri miru- Tudi v Jugoslaviji se mir ni kalil; seveda so bili vsi shodi prepovedani. Obsojeni atentatorji- Poročali smo že o razpravi pnoti. Zani-boniju, ki j® hotel ustreliti Mussolinija. Sodbo je izredno sodišče v Rimu izreklo 22. aprila in sicer tako: po 30 let ječe dobe Zanaiboni, Capello in Ursella; Ducci dobi 12 let; Nicoloso in L. Caligaro po 10 let in 10 mesecev; Riva 7 let.; oproščena sta bila Celotti in A. Caligaro. Torrigiani konfiniran. Bivši »Veliki mojster« framasonske lože v Rimu Domicij Torrigiani je bil že 'dolgo časa v svoji vili pod nadzorstvom policije. Zdaj so ga obsodli na 5 let prisilnega bivališča (konfinacijo). Odgnali »o ga na Liparske o Mike. Ta yfcrep de-vajo v zvezo s procesom proti Zaniboniju, ker se sumi, da so f ramasoni podpirali načrt za napad na Mussolinija. Mehikanske zmešnjave. Zadnjič smo poročali, kako so neki bandit je napadli tam nekje v Mehiki cel vlak in pobili popotnike. Calles je izdal nekako uradno poročilo, v katerem je •trdil, dia so napad organizirali katoliški škof-jo im da so bandite vodili trije duhovniki. To pot se jo -možakar tako debelo zlagal, da so brž skraja vsi vedeli, da laže. Seveda se škofje ne morejo braniti, ker so konfinirani ali iz deželo izgnani, kajti Mehika je svobodna dežela... Zdaj bi ji/ml hoteli Galles še z obre-kovanjeim vzeti dobro ime. V sredstvih res ni izbirčen. Pa tudi njemu piše roka na steno njegov Menetekel, kajti čuje se, da je zadnje ca,sa upadla vera v Cal-lesa tudi pri njegovih pristaših. Zdaj je del pod cenzuro vise telegrame, ki gredo iz dežele. Boji se resnice. Velikanska povodenj v Rmepiki Missisipl poplavil cele dežele. Dobršen kos Severne Amerike je za- dirajo, da bi neznanska sila vode, ki se dela nenavadno huda poplava koncem \ vali z veletokom, dobila mesta na vse aprila. Kakih 500 km južno od Čikaga jo strani ter tako vsaj nekoliko upadla, S mesto St. Louis. Tam, se stekata najve-. tem pa sa kajpada povodenj širi tembolj čji reki Severne Amerike: Missouri in na široko, le bolj plitka postane vodna Missisippi; cd tam naprej nosi reka ime plast, ki se vali čez širne pokrajine. Po-Missisippi in je tudi po množini vode nekod so se kmetje uprli proti podira-eden največjih veletokov na zemlji. Ob nju nasipov in celo s puškami branili-reki so države Missouri, Arkausas, Ten- Prišlo je celo do streljanja, nessee, Missisippi, Louisiana. V Louisia- j Glavna sila povodnji je prišla 1. maja ni je blizu izliva reke v Mehikanski za- (j0 mesta Vicksburga v Louisiani. Od tam liv veliko mes»o Novi Orlean. V državi ,jma do Novega Orleana še več ko SCO Arkansas se Missisippiju pridruži dru- jun. v Novem Orleanu so v silnili skrbeh, ga velika reka Arkansas. icaj jj0j ge Be voda kako ne odvrne. Re- Letos kGj po Velikinoči je v gorah, iz šilno misel so našli v tem, da odpre vo-katerih se stekajo vode v Missisippi, de- di pot v jezero Brogue, da bi tam čez ževalo s toliko trdovratnostjo, da malok- poiskala pot do morja. Vojaki so razpo-daj tako. Reke so začele prestopati bre- j dili kmečke ljudstvo, ki je hotelo bra-gove in velikanske maso vode so se raz- niti dotične nasipe in inženirji so naba-lile na milje in milje daleč po rodovitnih sali v nasip dinamita ter zažgali. Straš-tamošnjih ravneh. Voda je drla naprej s no je zagrmelo, vrglo material in blato liiiiostjo 1 milje na uro. 28. aprila je do 50 m visoko in brž so vode zabučale povodenj dosegla najvišjo mero pri izli- skozi 300 m dolgo vrzel proti jezeru. Za vu reke Arkansas v Missisippi. Mesto to delo so porabili 700 kg dinamita, ki Arkansas je bilo poplavljeno. Mnogo na- so ga zažgali v treh presledkih- Nastalo . AfCEC vj .'Skm; --- MIHEC: Voditelj in prvak se prilizuje, da vero in duhovnike spoštuje. JAKEC: Mladina Iz te šole na izlet drvi, duhovnika barabsko sramoti. Kdo se bili Giuliani ? Prišli so ^ nima ]0ta 1000. in so bili prva najstarejša plemenitaška rodbina, ki s® je tukaj naselila. Friderik Barba-rossa je 2. maja 1152. landavijskega štetja pripoznal tržaško rodovino Giuliani. ki so bili potomci rimskega imperatorja Romana Didija Julijana, Co.sa.r Ferdinand I. jim je odstopil celo del lastne orožarne. Zasedali so visoka mesta v 'magistraturi, v duhovskem stanu in v diplomaciji. Rodovina je izumrla z Antonom Giuliani, znanim filozofom, ki je žirvel okrog lota 1785. in kateri je stopil v sorodstvo z znano tržaško plemenitaško in patricijsko rodbino de’ Marenzi. Danes nosi ena izmed tržaških ulic ime te plemenitaško rodbine Giuliani -jev. Via dei Giuliani se naziva ulica, ki se nahaja pri Sv. Jakobu, tik -cerkve in kjer iso nahaja znana Lekarna Castella-novich, ki proizvaja izvrstne zdravilne specijalitete, energična okrepčila in krvna čistila, za domačo rabo. sipov ob rekah je vodni pritisk odnesel. Poplavljenih je bilo na stotine manjših mest in vasi. Po ravninah je mnogo kmečkih hiš kar odneslo- Ljudje so se reševali na vzvišene kraje, hribe, nasipe, železniške mostove itd. Računajo, da je kakih 200 tisoč ljudi brez strehe. Poginilo jih je kakih 300, kolikor se ve doslej. Domače živine pa so vode nosilo na tisoče in tisoče naprej. V velikanski zmešnjavi, ki jo je povzročil strah in beg pred poplavo, so se pritjodili tudi slučaji ropa. Ponekod so bile ječe poplavljene in jetniki so se razbežali. Taki in podobni so se vrgli na tatvino in razbojništvo. Baje so tudi domači Črnci podivjali in začeli ropati. Vlada je poslala beguncem ,sn po-plavljcncem. vsakovrstno pomoč. Aeropla-ni letajo po zraku in mečejo ljudem zlasti zdravila in cepila proti kužnim boleznim, da ne bi so morda začel tifus ali koze širiti med prebivalstvom. Predvsem pa hite inženirji delati nasipe, stare utrjevati in večati, da bi rešili, kar se še rešiti da. Ponekod pa nasipe nalašč po- vodenj trajala tja do 20. maja. vrzel je voda potem še sama razširila, tako da se tam skozi izlije na sekundo kakih 30 000j vode. Šum deroče vode sa sliši baje 4 km daleč. Tako se je Novi Orlean rešil povodnji na račun, obsežnega ozemlja ob jezeru Brogue. Upajo, da tudi glavni val povodnji, ko dospe do mesta, ne bo vdrl v stanovanja, ali vsaj ne do velike škode. Poljedestvo v prizadetih državah je pa za letos ob ves pridelek. Glavni pridelek je bombaž. Ko se povodenj odteče in zemlja posuši, bo za setev ze prepozno. Pa tudi ne bo hiš, ne živine, ne strojev, no orodja, ne semena. Zguba na pridelku bombaža s« ceni na milijon bal in še več. Žcleznica od Missouri j a k Ti-iiemu oceanu ceni svojo zgubo prevoznih zaslužkov na 6 milijonov dolarjev za to leto. Železnica iz Tehasa k Tihemu morju bo na škodi za 1 milijon. Predsednik Združenih držav se poda najbrže osebno v prizadete države. Med tem hiti vlada pošiljati živež in obleko nesrečnim prebivalcem. Sodijo, da bo po- Domovinska ljubezen. Italijanski izseljenci po raznih delih sveta so podpisali za italijansko državno posojilo o k mg 230 milijonov lir- Lep zgled ljubezni do domovine in vreden posnemanja pri vseh narodih! Jugoslovani in Francozi. Francoski listi so pisali, da se bo francosko bojno brodovje peljalo na sprehod in da obišče jugoslovanski pristanišči Kotor in Split. Za krščansko prosveto. Italijani imajo v Milanu svojo katoliško univerzo, ki se vzdržuje s prostovoljnimi prispevki- Dne 3. aprila je bila povsod po ItaJlji po cerkvah zbirka za katoliško univerzo (vseučilišče). Iz poročila, objavljenega v »Vita Nuiova« posnemamo, da se je tudi po tržaških cerkvah nahralo nepričakovano obilo darov, tako n- pr. pri Noveimi Sv. (Antonu 2982 lir, pri Starem Sv. Antonu 1120, pri Sv. Vincencu 700, pri Notre Dame de Sion 505, v Rojanu -454 itd. Po celi tržaški škofiji se je nabralo l-i.859 lir. To pot, so nam verniki laškega jezika pokazali dober zgled. Po čisto islovenskih krajih se je le mallo nabirailo; le v Trstu stai več' ali manj obe narodnosti udeleženi pri zbirki. i ; 1 •. ' , s;^S' Vsii so skušajo. Stara basen je govorila o ptičih, kako so se nekoč skušala, kdo loti više... Dandanes pa hočejo visi ljudje sfrleti v zrak in se kosajo, kdo bo frlel dalje, hitreje in vs trajneje. Veliko se je pisalo o de Pi-nedu, ki je preko Afrike in Južne Amerike priletel do Njujorka in rnMi še nadaljevati polet, ko dobi nove letalo. Med tem sta se dva jugoslovanska letalca dvignila iz Pariza in letela čez Arabijo ter Indijski ocean do Bombe ja pa spet nazaj. To sta bila po imenih eden Sondertmayer, drugi Bajdaik. V Parizu pa se močno pripravlja neki Negasser, Francoz, da bi štrlel v enem samem« poletu od Pariza do Njujorika. Vse je popadla prava letalska mrzlica. Kaj pa Wrangel. Ta general se je nekoč vojskoval z ruskimi boljševiki, a je bil potolčen in se je z ostanki armade izatekel v Carigrad, potem pa v Jugoslavijo. Vranglovci so dobili košček kruha kot obmejni in carinski stražniki ter kaj podobnega. Nedavno se jo Wrangel zopet pripeljal in se z bivšimi oficirji baje razgiovarjal- Časnikarji so ovohali smodnik. Govorilo se je, da baje Anglija Odpira mošnjiček, da bi Vranglovce poslala na Kitajsko, kjer naj bi se še enkrat poskusili proti bolj-ševikom. Če je kaj na tem, se bo že slišalo- Si-cer pa pravijo, da W ra n gel večkrat pride svoje ljudi inspicirat, da jih drži vkup, kajti visi upajo, da se bo prej ali slej na Ruskem kaj prevrnilo. To upanje jih tolaži. Rim in Moskva. V Moskvi je nastopil službo novi italijanski poslanik Viktor Cerutti. OPOMBE Ar.akrcnizem. Pred valitvami v Avstriji prinesel je »II Piccolo della Sera« člančič o znanem dr ju Ude-ju, kateri je ustanovil posebno stranko v Avstriji. Dr. Ude in znam kot učen in neomadeževan duhovnik, velik agitator za abstinenco, gromovnik proti, moderni razbrzdanosti in nemorali. To najplemenitejšo potezo v značaju tega moža naziva »Piccolo »tragikomičen anahronizem« (žalostno - smešna, nesodobna reč). Imeli smo že priliko tudi sicer .opaziti, da Piccolo označi z anakronizmom vsak pojav čiste krščanske misli. Jud že čuti, da krščansko preporodno gibanje narašča in to bi hotel spretno osmešiti v očeh tržaškega občinstva. Sodimo pa, da bo trgovcem z nemoralo morda že kaj kmalu ušlo iz rok vodistvo duševnega življenja v Trstu. To kar »Piccolo« označuje z anahronizmom, postaja aktualno, judovski žurnalizem pa postaja vedno bolj anahronističen- Da se ne pozabil Radi nekega 'dopisa v zadnji številki »Malega lista« me je prof. dr. Lavo Čermelj ogorčeno afrontiral in to-le ugotovil: 1) Delo krščanskih socialistov na Primorskem po vojni je: a) ali izda-jistvo; b) ali delo blazne glave (prof. Čermelj je namigaval na g Virgilija Ščeka. 2) Raadlor so krščanski socialisti zasejali, da v Gorici lahko živita dve njihovi osebi na račun naroda. 3) Vse pisanje listov krščanskih socialistov je neprestano kazanje oblast-vom: Glejte jih, ml nismo takšni.. - Sramota je za akademsko izobraženega človeka, da pri teh listih sodeluje. Radi neprimernega lokala nisem mogel učinkovito reagirati. Navzoč je bil tudi prijatelj dr. Janko Vouk. Tako. Sedaj je tudi matematično ugotovljeno: Izdajica Missia, izdaji«a Mahnič, izdajice vsi tisti, ki njihovo delo nadaljujejo. Napisal sem to, da se ne pozabi; saj upamo, da pridejo dnevi, ko bo mogoče govoriti. Mislim, da sem s tem napravil uslugo tudi prof. Čermelju; to izpričevalo bo lahko uspešno porabil pri prvakih nam nasprotnega tabora. Dr. L. Bercč- Delovna pravda Nadaljujemo s prio-bčenjemi znamenite listine, z dne 21. aprila- Delavčeve pravice. 14. člen: »Ako je plačilo določeno- na aikord in se vrši 'likvidacija akordov v dobaih, ki presegajo 15 dni, se morajo dajati delavcem primerni dvotedenski ali tedenski predjemi. Nočno delo, ki ne ■spada v redne parijiodične v pst.it v-e, se mora nagraditi še z dodatkom v primeri z dnevnim delom. Če se plačuje delo po akordu, morajo biti akordne tarife določene tako, da priden delavec z navadnimi delovnimi zmožnostmi lahko dobi poleg temeljne plače še minimalen zaslužek.« 15. člen: »Delavec ima pravico do tedenskega počitka in sicer ob nedeljah. Skupne pogodbe bodo izvajale to načelo, upoštevajoč obstoječe zakonite predpise, tehnične zahteve podjetij in ibodo skrbele, v mejah teh zahtev, tudi za to, da se bodo spoštovali tudi civilni in cerkveni prazniki v skladu s krajevnimi običaji. Delovnega urnika se mora delavec vestno in pridno držati.« 16. člen: »Po enem letu neprekinjene službe ima delojemalec v podjetjih s stalnim delom pravico do plačanih počitnic.« 17- člen: »V podjetjih s stailnim delom ima delavec pravico, če se odpu-sti brez lastne krivde, do odškodnine v razmerju s službenimi leti- Taka odškodnina se dolguje tudi v slučaju delavčeve smrti.« 18. člen: »V podjetjih s stalnim delom prehod podjetja v druge roke ne razveže delovne pogodbe in osebje ohrani svoje pravice napram novemu gospodarju. Istotaiko ne razveže delovne pogodbe delavčeva bolezen, če ne presega določene dobe. Poklic k vinjakom ali k fašistovski prostovoljski milici ne tvori vzroka za odpustitev.« Kazen, Pokusna doba. Delo na domu. 19. člen: »Prestopki zoper disciplino in dejanja, ki motijo normalno poslovanje podjetja, s strani delavcev, se kaznujejo v razmerju s težino prestopka z globo, z začasno odstavitvijo, in v težjih slučajih s takojšnjo odpustitvijo brez odškodnine. Slučaji, kjer podjetnik lahko odredi globo, odstavitev ali odpustitev brez odškodnine, -se ibodo določili.« 20. člen: »Na novo sprejet delojemalec je podvržen poskusni dobi, med katero imata delodajalec in delojemalec pravico razvezati delovno pogodbo, pri čemer se plača le ono delo, 'ki je bilo v resnici izvršeno-« 21. člen: »Skupna delovna pogodba obsega po svojih koristih in glede discipline tudi delavce na domu. Država izda posebne določbe, ki bodo osigiuravale snažnost in higieničnost dela na domu.« Iskanje dela. 22. člen: »Samo država more ugotavljati in nadzorovati pojav zaposlovanja in brezposelnosti delavcev, celotni indeks položaja proizvodnje in dela.« 23. člen: »Namestitveni urad na parite tični podlagi je'pod nadzostvoimi korporativnih organov. Delodajalci morajo sprejemati delavce, ki so vpisani v take urade, in imajo pravico izbirati v seznar mih, dajajoč prednost onim, ki so vpisani v stranki in v fašistovskih sindikatih, in po tekočem redu vpisa.« 24. člen: Stanovske organizacije delavcev imajo dolžnost vršiti med delavci izbiranje, s čimer naj se -doseže, da se bosta (bo-lj in bolj povzdigovali njih tehnična sposobnost in moralna vrednost.« Delavsko zavarovanje. 25- člen: »Korporativni organi pazijo, da se izvršujejo od strani posameznikov, ki so podvrženi združenim organizacijam, -zakoni o odvračanju nezgod in o delovni policiji.« 26. člen.»Zavarovanje je druga manifestacija načela sodelovanja. Delodajalec in delojemalec morata sorazmerno prispevati k bremenom, ki jih zahteva. S korporacijskimi organi in stanovskimi organizacijami bo skrbela država za čim večjo ureditev in poenotenje sistema in zavarovalnih zavodov.« 27. člen: «Fašistoviska država namerava: 1.) izpopolniti zavarovanje proti nezgodam; 2.), zboljšati in razširiti zavarovanje materinstva; 3.) zavarovanje proti stanovskim boleznim in jetiki kot začetek splošnega zavarovanja zoper vse bolezni; 4.) izpopolniti zavarovanje proti neprostovoljni brezposelnosti; 5.) sprejeti posebne vrste dotacijskega zavarovanja za mlade delavce. Pravno varstvo. Izobrazba- 28. člen: »Naloga delavskih organizacij je, da ščitijo svoje zastopance pri u-pravnem in sodnem postopanju glede zavarovanja zoper nezgode in socialnega zavarovanja. V skupnih delovnih pogodbah bo določena, kjer bo tehnično možno, ustanovitev društev za podpore v času -bolezni s prispevki delodajalcev in delojemalcev, katera bodo upravljali zastopniki obojih pod nadzorstvom kor p o ■racijiskih organov.« 29. člen: »Pomagati lastnim zastopancem, članom in nečlanom, je pravica m dolžnost stanovskih organizacij. Te morajo vršiti to nalogo direktno potom svojih organov -in je ne morejo poveriti drugim ustanovam ali zavodom razen radi svrli splošne narave, »ki presegajo Interese posamezne kategorije proizvajalcev.« 30. člen: »Vzgoja in izrobrazba, posebno stanovska izobrazba svojih zastopancev, članov ali nečlanov, je ena izmed glavnih dolžnosti stonovskih organizacij. One morajo podpirati delovanje državnih, ustanov za zaposlovanje po delu in za druge vzgojne pobude.« * * * To- so besede znamenite listine. Marsikaj je v njih dobrega, le ako se bo res izvajalo, oziroma uzakonilo. Čas bo ]>o-kazal tudi, kaj utegne biti .slabega in nepopolnega. Predvsem pa moramo vedeti, da blagostanje narodov in stanov ne sloni toliko na besedah, kolikor na delih. f Selani Lepi spomladanski dnevi velikega tedna so me zvabili od idoma. Študiral sem, kam bi jo mahinil; naposled sem se odločil, da obiščem Orlečane ,in Sežamce. Do Farne tič sem se pripeljal na sori nekega pivškega voza. »Furman« me je že hotel z »gajžl-o« nagnati; ko sem mu pa obljubil, da -bom -plačal za pol litra »pri, Drčetu«, me je pustil. Iz Farnetič sem jo mahnil po stranski občinski poti mimo Drage v Orlek. Ker je bila ravno velika sobota, je dišalo v Orleku po poticah, gnjatih, fcoba.sah in po drugi taki ropotiji. Na travniku pri »Pilu« so že sekali vaški paglavci rdeče pirhe. Po ulicah so se pa prikazovale v svili in bržu-nu orleške f raj le, ostrižene na balinček. Zadnjič sem bil v Orleku takrat ko so imeli Orlečani šagro. Ker so me pa takrat poslali v »mačji« pardon v pasji kot, se nisem več upal priti v njih mirno vasico. Zato so mi imie-le dobre vaške mamice marsikaj povedati. Posebno me je zanimalo pripovedovanje o praznovanju letošnjega pusta. Da so v pustnem času nekateri Orlečani v rožcah, to je že stara navada. Letošnji pust pa je bilo marčnih tudi nekaj mamic, kar se menda zgodi samo v orleški republiki- Po južni, katero sem -dobil pri Martinčkovi mamici, sem se odpravil v Sežano. P-o potu sem tuhtal .zgodovino Orleka ter se jezil na kranjskega. zgodovinopisca Valvazor-ja da nikjer ne omenja v svojih spisih slavne orleške republike. Onkraj Srebotnjaka ime je pozdravilo veselo zvonenje iz Sežane, Pripomniti moram, da Sežanci imajo nove, -lepo librama zvonove in jim ni treba pritrkovati na »pufer j e« kakor Povircem. Da bi ne -zamudil vstajenja, katerega imajo Sežanci na veliko soboto izvečer, sem, pospešil korake. Pri sežanskih rampah sta me dotekli dve orleški pupi na kolesih. Vozili sti s strašanko naglico, iz česar ,sem'sklepal, da se jima zelo mudi. Komaj sem se ognil, da me nista podrli. Da znajo orleške -pupe tako dobro kolesariti, nisem vedel. Pri&edši v cerkev sem zlezel na kor, kakor ponavadi. Tu sem dobil nekaj dražestnih gospic, katere niso prišle v cerkev iz pobožnosti, ampak samo za parado-. Kazale so si nove bluze, svedrale kodrčke ter klepetale ikakor kolesa v Dujcovem mlinu. K vstajenju so prišli tudi verniki iz sosednih župnij. Prošnja leta so delali parado pri procesji sežanski muzikantje, kateri so s svojim ganljivim -muzici-ranjetrn izvabili marsikateri mamici solze v oči. Ker se pa časi spreminjajo in so se Sežance-m že davno pokvarili klarineti in basi, je letos to izostalo- Muzikante so nadomestovali cerkveni pevci, večinoma v krilu, kateri so prav dobro »kantali«. Ob luninelm svitu so se Vračali verniki od procesije vsak na svoj dom; le jaz Deseti brat sem študiral kam bi šel na »jemprego«. V Šmarje k materi Rešeti-novi ne smem, občinski hlevi so podrti, mi sežanki petlerkoimandi pa ne sprejmejo pod streho vsacega capina. Naposled sem šel k »Tiču. Pajcovemu«. Njegove lepe Marice, katera je Imela veliko-dela s poticami, pirhi in pincami nisem hotel nadlegovati za) večerjo. Spravil sem se takoj na dilje spat, kajti počitka sem bil bolj potreben kakor večerje. Drugo jutro sem se hotel takoj posloviti, toda Tic Pajcov mi ni pustil. Ta dan nismo jedli oblice kakor zadnji bot, ampak imeli smo nobel f-ruštek. Pili smo pa tistega, ki zamaške ven meče. Najbolj se mi je prikupila Marica s tem, da mi je darovala precejšnega »mi ni ha«. Z minihi in pirhi imam od nekdaj velilko veselje. Posebno sem bil mojster še kot šolski paglavec v sekanju pirhov. To obrt sem seveda izvrševal »kontrobant« za hrbtom strogega »šulmajistra«, Toneta Kosovela, PODLISTEK Jindrich Š. Baar 5) (Prevedel Grušenjka) Mrliška žena, Kotejška je tekla ven in postavila Rožico k vratom, naj pazi, kdaj pridejo, da bi takoj odprla vrata na st-ežaj; psa je pognala na vrt in vratiča zaprla, da bi ne lajal na duhovnika; pripravila je lesen stol, da bi -duhovnik moge^ stopiti z voza nanj; gosi je zaprla, da bi ne tiščale čez pometeni prag in do veže. Ko je bila z vsem gotova je stopila do vaške kapelice, kjer je visel zvonček. Kolesa so zaropotala na razmočeni cesti, Kotejška je mežiknila v ti smeri in je videla na zadnjem sedežu koleslja častitega gospoda, ki se je krčil — zavit v suknjo — pod dežnikom. Pograbila je hitro za konopoc in že je zvonček zapel kakor ptiček vštric Naj svetejšega... »Samo da ni Jirakova pozabila vžgati sveče, kakor sem ji naročila,« je pomislila med zvončkljanjem in je hitro pohitela do hiše. Tam za oknom sta trepetala in se tresla dva rumena plamenčka. »Ni pozabila«, se je oddahnila in zvonila dalje, dokler ni sprevod prišel na dvorišče in se vrata za njim niso zaprla. K Jirakovim so prihajali polagoma znanci in sorodniki, med njimi jo copotala tam od kapelice tudi babica. »Spoveduje se že«, so naglo šepetali na veži. »Vem, vem,« se je nasmehnila Kotejška samozavestno in je milo dodala: »Ampak ne stojmo tu kar tako, ljudje božji, kakor bi hoteli poslušati. Molimo rajši za težko bolnega gospodarja.« In je takoj začela naprej moliti: Oče naš... »Aha, Kotejška je prišla,« si je rekel v duhu kaplan pri bolnikovi postelji in se je začel z njim glasno pogovarjati. »Tri desetke žalostnega rožnega venca so že zunaj zmolili in načeli četrtega. »Temeljito ga obdeluje«, je pomislila starka gledajoč na zaprta vrata. Te so se zdaj odprla in v njih še je prikazala bela srajca duhovnikova. Kakor bi trenil, je utihnila na enkrat skupna molitev in je bilo slišati le glas častitega gospodu »Glejte Jagnje božje...« Pri besedah »Gospod, nisem vreden...« se je oglasil mali zvonček trikrat po izbi. da bi se vsi potrkali na prsa. Kdo je zazvončkal? Kdo chugi kakor mrliška žena, ki je za vse skrbela in je svoj zvonček iz žepa potegnila. Po svetem obhajilu1 vzame duhovnik iz vijoličaste vrečice lcskečo se posodico s svetim oljem. »Aha v poslednje olje ga denejo,« misli si vsak. a samo Kotejška vstane in pristopi k bolniku. Glavo mu pridrži, roke obrača, nogo za nogo odkriva, da bi častiti gospod vse ude mogel maziliti. »Kadarkoli pridem sem na Posek, vsakikrat pustim cerkovnika doma, ker dobro poznam Ko-tejškovo; spoštujte jo!« je opomnil kaplan pri odhodu vse navzoče in je stopil na voz. Rabiča rdi kakor gospodična. Da bi te prazne pohvale niti -ne poslušala, steče od voza z žličko spet k bolniku. Tukaj čaka nanjo še polno težkega dela. Pred vsem je treba- zažgati v ognju krušno skorjico, sol in prejo, s katero je duhovnik brisal bolniku pomaziljena mesta m sebi palec. Mora skrbno upihniti obe sveči, da bi se ne cedili, zložiti brisalko, spraviti kriz, -svečnike, stole; tudi Jirak že Čaka nanjo. _ »Odnehalo mi je, -dobro mi je zdaj,« sc smehlja babici. »iSaj sem vam povedala, ne zabite tudi, kar vam je duhovnik povedal. Ali se jezite radi teh nesrečnih Močil na soseda?« »Ne jezim se več; vse sem mu danes odpustil in pozabil.« »Dobro je tako. Pa tudi on vam mora odpustiti. Morate se ukloniti in ga prositi odpusčenja.« »Ko pa k njemu ne morem-« »Pripeljem ga k vam. F® od žene in otrok se poslovite, dokler stei se pri močeh; bla- goslovite jih, takoj jih poklicem...« Še ld potem, ko je vse -spolnila, kar ji jo vest narekovala, ko je vsem posluz.la in vse uredila, se je spomnila nase in * je rekla: »Moram domov poldne bo kmalu in moški si pridejo po tobak « V rol a je hitro nase svoj sivi plašč in mirno, ne da bi čakala na zahvalo m plačilo je odbežala.. • 'Se nadaljuje). kateri ni pustil da bi’ se na ta način mi (Paglavci zabavali- To svojo -umetnost sem poskusil tudi letošnj-o vslikonočno nedeljo. Vsekal sem dva pirha in -tri- pomaranče, katere še sedaj hranim, ker sem na nje bolj ponosen, kakor Janez Godcev na vstreijenega medveda! Da ne bi kdo mislil, da sem te praznike samo pohajal in -zijala prodajal, moram povedati', da sem vestno opravljal svoje verske dolžnosti. Sežanska cerkev se mi sicer dopade, samo -red v -njej nt nič kaj -prikupljiv. Ženske hodlijo še vedno vkljub prepovedi g. riunca odkrite v cerkev, našminkatlc -oid temena do kurjih očes z raznimi smradijiivimi mazili. Dalje sem videl, da so nekatere f raj lice moško čičkale v -klopeh, do-čim so morale stare ženice poleg njih stati. Priporočljivo tudi ni, -d-a -se ženski ispol gnete -v moške klopi! Kakor imajo ženske svoje slabosti o-ziroma razvado, tako tudi moški niso brez njih. Ti le se namreč gnetejo med •mašo oto cerkvenem vhodu ali pa postopajo po trgu. Nekateri pa- beže med -prid-go iz cerkve kot bi notri gorelo. Lahko bi še kaj povedal o- Sežancih, toda za enkrat mislimi da je- do voli j. Kaj nam z dežele pišejo KOBJEGLAVA. (ij< Anton Abram). Dne 22- aprila je nenadoma umrl veleposestnik g. Anton Abram. Izreden slučaj je nanesel, da so se mogli -udeležiti žalnega -sprevoda Vsi družinski člani, tuidi siim, g- inženir Edvard s Češkega in sestra gospa Košuta iz Ju-go-slavije. Pogreb se je vršil v nedeljo, 21. aprila ob udeležbi, kakršne Kras še ni učakal. D asi je bilo vreme jako neugodno, se je udeležilo pogreba okoli 2000 oseb: Naval vozov je bil tak, da -so bili v Tupelčaih vsi hlevi in vse klonice natlačene. Žalne obrede je vršil domači g. fcura-t ob spremstvu pet drugih duhovnikov. Kar je na Krasu in bližnjem Vipavskem kaj imenitinejših oseb, vse je bilo zraven. Videti je bilo zastopnike iz Nabrežine, Šempolaja, Kostanjevice, Temnice, KonOa, Gorjanskega, Sveta, Pliskovice, Gabrovke, Tomaja, Štanjela, Šmarij, Branice, Lož, Štjaka, Sežane, Dutovelj, Povirja, Avbera, Lokve, Divače, Koprive, Skopega, -s Tolminskega, liz Gorice, iz Trsta itd. Ob odprti družinski grobnici je spregovoril najprej poslanec dr. Josip Wilfan, ki je dejal, da čeravno pokojnika mi poznal iz lica v lice, je vendar slišal veliko hvalo njegovih vrlin. Ni se omejil samo na dobro vzgojo otrok, ki jih je visoko izobrazil, ampak je z bistroumnostjo in plemenitim srcem vršil delo za splošne ljudske koristi. Za njim je govoril g. Virgillij Šček, ki je proslavil pokojnikovo delo v cestnem -odboru in okrajnem šolskem svetu. Da je Kras, dasiravno majhen, tako preprežen s cestami -in potmi, je to v veliki meri zasluga Antona Abrama. V bivši državi je bil sežanski okraj, glede ljudskega šolstva med prvimi okraji cele države. Danes je Kras prva dežela v naši kraljevini, ker imamo le 2 odstotka nepismenih oseb. Tu ima velike zasluge pokojni Anton A-bram, ki je pod vodstvom odličnih šolskih nadzornikov pomagal do procvita ljudskega šolstva. Ko bi vsak naš veljak tako -ižstudiral svoje otroke kakor Anton A-brajm, bi imelo naše ljudstvo veliko izo-braženstva. Bog daj pokojniku večni mir, preostalim sorodnikom, tolažbo, našemu -ljudstvu pa pošilji obilo takih mož. Slava njegovemu spominu! STRMCA pri Postojni. V naši vasi črtamo po večini vsi »Mali list« in vendar se le redko kdio oglasi, da bi povedal javnosti, da še živimo. Malo je vasi, ki bi imele tako lepo polje kakor naša, ali žal da nam zadnja leta odreka svoje pridelke -tako da se vprašujemo 'kaj boi Davki visoki, zaslužka malo. Dosod-aj snro s prevažanjem lesa iz knezovih gozdov nekaj zaslužili, se-daj se pa tudi -ta -zaslužek krha. Po zaslugi vaškega načelnika gosp. Vidriha in j>oston jakega podeštata so harri zgradili napajališče, oziroma staro napajališče moderno popravili, kar je za vas res nekaj lepega im koristnega- Vsa čast gosp. inženirju Hoffmanu ki nam je blagohotno naklonil zato potrebni les in drugi materijah Strmčani bodo ohranili gospoda trajno v hvaležnemu spominu. Štanjel. Neznanci so cestne kazalne kamene od Štanjela skoro do Sežane -pomazali z napisi »S. H. S.«. Ti napisi .so narejeni z rdečo oljnato barvo- Oblastva pridno iščejo krivce. BREZOVICA. Kakor navadno vselej' o Veliki noči, sem -se tudi letos odpravljala na izlet v oko-li-co. Pa kam? Slučajno sem -čitala o razstavi ročnih det v Brezovici. Sklenila sem torej, da grem tja. Po -poti seimi premišljevala, -kje neki je ta Brezovica, ko pa vidim naokrog -sam kras in kamenje. Toda naenkrat se odpre pred mano lepa dolina. Čeprav me j-e hotela burja odnesti, seirn na to pozabila in se zazrla tjado-l v Brezovsko dolino; kako lepa mora biti še le, kadar je vsa v cvetju. — V šoli sem našla -razstavo ročnih del. Že kar pri vratih sem obstala in se zadavila. Vse je bilo lepo urejeno, kakor drugod, kjer se kaj takega bolj po-go-st-o-ma prireja. Lep vtis so napravili stenski prti za kuhinjo, preprosta in težja dela. Lepa je bila tudi mi-za s starinskim delom. Krasne so bile zavese, označene s št. 42 in 43. Splošno -so ba ja vsa dela pod št. 43 najflnejša. Dobra so bila tudi dela -pod št. 53, 14, 42 in še več drugih. In pomisliti -moramo, da -so to delale -kmečke dekleta, ki podnevi sučejo motiko in grablje ter šivajo le o piro-stem času. Lepe -stvari je razstavila tudi gdč. učiteljica. čudila sem se pa, da niso bile udeležene tudi šolarke. — Dekleta, lepo ste jo izpeljale, le tako naprej, le pri kaki prihodnji -razstavi kaj več v barvah. Še enkrat sem se Obrnila tam na hribu pri kapelici -ter pozdravila: Z Bogom', Brezovica, prelepi kraški raj! Nasvidenje -poleti! k. M. SLIVJE pri Materiji. Dvajset -let minilo-, odkar ista g. Perko m Čeh hodila po našem krasu, preiskovala naše luknje in odkrila našo -lepo AVBER. \ -nedeljo 24. aprila je bil deželni tajnik f&šiistoiviske stranke za -tržaško deželo na obisku v Tomajj-u, kjer so -se zbrali člani fašistov-ske stranke, obrtnega ter kmečkega sindikata iz tomajske in av-berske občine. Zborovanje je bilo zelo -obilno obiskano- največ udeležencev so dale v-asi Ponikve, Dobravlje, Križ in Avber. Na čelu kmečkega fašistovškega sindakata je upokojeni g- -učitelj Kosovel, vodja fašist o-vske -strankine sekcije pa. g. Thrl-c, mlajši, iz Šepulj. Zborovanje je otvoril g. -poteštat Serafini, -govorila sta milični poročnik Grazioli iz Sežane, ter deželni tajnik inž. Co-bol. Zborovanje je 'ba-lo strogo uradno ter je končalo v eni uri. * * * Poveljstvo milici j e za državno varno-st je sklenilo ustanoviti postajo v Av-beru, kamor pride 8 mož s četnim poveljnikom (capo- sguarira). Miličniki so imeli priti že na veliki teden pa še ni urejeno vprašanje stanovanja. RICMANJE. Rod stari hira, gine... V teku 1 meseca spilo imeli 5 po-grebo-v. Prvi je bil G. marca. Pokopan je bil Ivan Semenič, rodom Vipavec, veren in dober kristjan. Njemu je prvikrat svira-la žalne koračnice naša -nova godba. Par dni po-zneje -sta -umrli dve gospodinji. Tudi njima je godba svirala in so jima pevci -zapeli zadnji pozdrav. Na 15. aprila je umrl Josip Kuret, star G4 let. Bolehal je že celih 30 let; zapirala ga je naduha. -Na 17-aprila -pa -je umrla Alojzija Hrvatič, stara 48 let, zelo pridna gospodinja, nekoč prav čvrsta in zdrava, ki je pa zadnji 2 leti veliko trpela. Bila je -mati 16 etro-kom, od katerih je -še 9 živih; najmlajši je v G letu. Velikonoč smo precej veselo praznovali. Na veliko nedeljo ob 5. ziutraj smo imeli vstajenje. Pri -procesiji je veselo igrala domača godba in tudi pevci so kaj lepo prepevali. Naš domači duhovnik, vpakoj-eni župnik g. Jos. Sancin pri svojih 85 letih še skoraj vsak dan bere sveto mašo. Ob nedeljah in praznikih, za pogrebe in podobno pa prihaja k nam g. župnik Cvej-n iz Boršta. Včasih naprosimo tudi kakega, duhovnika iz Trsta. Radi bi že dobili -svojega župnika, LOKEV na Krasu. Na 20. aprila je umrla v naši vasi Iva- k-o! Pot naj vas vodi k luči- izobrazbe, a ne v -temo propadajočih nanodo-v, kajti -s p-le-sii si tešete rakev, z njimi si poj-ete mrtvaško pesem. Slcrbrta mati daje svojim otrokom kakao DE JONG’S, da čvrsto rastejo 'in -zdravi ostanejo-. To je prvovrstno krepilno sredstvo ®a majhne, za stare in za take, ki so prestali bolezen. ZANIMIVOSTI. Doktor Učeni. V Radmožanci-h in okolici v Prekmurju ,se je pojavi nek tujec, ki -se je predstavljal kot zdravnik za vsako -bolezen. Ker je -obenem n-aglašal, da daje recepte za -malenkostnih 10 Din in da predpisuje samo taka zdravila, -ki jih lahko vsak sam doma naredi, a katera vkljub temu gotovo pomagajo, se je našlio mnogo ljudi, ki so iskali pri njem pomoči. In o-n je -pisal recepte zoper človeške in živalsko bolezni. Po zatrdilu očividcev jih je napisal na dan do 150. Nazadnje se je seveda ugotovil-o, da je čudodelni zdravnik navaden slepar, kli je hotel -dobro služiti na račun lahkovernega ljudstva. Silen plaz. Kadar se utrgajo v gorah -veliki sneženi plazovi in zadrve po rebri navzdol, tedaj nastane za. njimi hud v-eter, ki vča-si ruje drevje, -katerega plaz ni -zasegel-Na Tirolskem je to pomlad v Laf-ski dolini neki plaz 'povzročil tak vihar, -da so se zamajali -zvonovi v dolini in zazvonili. Hotel »Balkan« — »Pri Kraljici«. Krasna palača hotela Balkana j-e po tolikih letih zopet popravljena. Last je seveda -prešla v druge roke- V palači bo zopet velik hotel, ki ho nosil naslov »Hotel Regina« (Kraljičin hotel). »Dimnico« Jamo je prevzelo Slovensko na Mlač s št. 11 v starosti 44 let. Bila planinsko društvo ter pričelo z delom. V živo skalo -so vsekali vho-d in naredili poti po jaimii. Dolgo časa je bila odprta vsakomur in -mnogo lepih kapniko-v je romalo iz nje. Turisti je niso obiskovali v velikem številu. Med vojno in par let po vojni je bila čisto pozabljena. Prišli so fašisti in »našli« v nji dne novi -svetli puški, jamo pa zaprli in zapečatili. Barom -Marenzi je hodil od ene oblasti do drugo, da bi -se jama zopet odprla. Sitnosti je delala posebno »S-ocietd alpina del-le Giulie«. Vendar s po-močjo sedanjega podeštata in prefekta v Poli se je stvar uredila. Jama je -državna last, a -motarska občina jo ima za- 10 ilet v najemu- Zopet so v jami delali, popravljali poti in ograje in v nedeljo 1. maja -so jo blagoslovili. Dne 15. maja bo v jami prva veselica. »Dimnica« je -sicer manjša kakor n. pr. Postojnska jazma, vendar moraš 2 uri hoditi, če jo hočeš kaj ogledati. Lepa in bogata na kapnikih je zlasti »Bela jama«. V dnu teče voda. Tam je večji prostor, kjer ne dobiš ravnega kapnika; vsi -so zviti in obrnjeni dol proti vodi. Na neki steni se vidi kapnik, ki je močno podoben glavi, katera gleda -dol v -temo. Ta-m pri koncu, v takoimonovanem »Suhem prostoru« vidiš kapnik, ki -se visoko, dviga, ob njem leži star kapnik, ki je padel, na njegovem mestu pa raste mlad, lep in -raven kapnik. Zelo lepe so »Dimnici« transparentne »zaveso«, ki se merijo lahko s posebnostmi vsake •drugo jame. U-pajmo, -da bo Dimnica prišla zanaprej bolj do veljave, da ta lepi košček narave me ostane -brez obiska. je -priljubljena žena, pridna in delavna. Dolgo časa je bojevala z -mleko-m v Trst ter bila poznana mar&ikom-u. Pred mesecem -so jo peljali v tržaško bolnišnico. Ko -so zdravniki videla, da ni -zanjo več pomoči, so jo poslali domov umret- Zapustila je moža in 7 otrok; najmlajši im-a komaj 4 leta. Milo je -bilo videli otročiče, ki -se niso dali odtrgati od rak-ve -svoje mamice. Večni mir njeni duši! OBROV. V naši vasi je neka skupina fantov, ki bi jim -rekli »ponočna stranka«. So pa talci, -da se niti -podnevi ne znajo ogniti človeka. Nijh čislo je pa -predvsem nočna tema.. Potikajo se podi Pilatovim zidom, kjer i-maj-o -sv-oj brlog, še -tuj človek ni varen iti ponoči tam mimo- po cesti. Iz te ponočne -stranke izvira tudi včasih kakšno umazano pisanje, ki ga -radi izvesij-o v -soboto ponoči, da ga bere mladina, ki gre v nedeljo k sv. maši. Vsak posten človek se zgraža nad tako surovostjo im čas ibi lb.il, da ,se -ta »stranka«, zatre, ki dela sramoto celi vasi. ZGORNJI KRAS. P-ri nas imamo vedno kaj zajeml-jivega. Mislimo namreč' -na ples, ki so ga priredili na Belo nedeljo fantje na Brežcu pri Divači. Značilno in obenem žalostno za nalš čas je pred vsemi to, da so začele prirejati plese tudi male, zakotne vasice- In taka va-s je tpdi naš Brežec. Fantje so si mislili: V Divači običajnega plesa -letos ne bo, pa imejmo ga mi. Kakor rečeno, tako -storjeno. Prišla je -godba iz Henpelj in mladina je za rajala... Fantje ne ta- Kmečko tajništvo Kante Anton Zgonik 9. Brez zdravniškega izpričevala bo vsak reku-rz zaman. Pojdite lepo k -zdravniku, naj vam napravi natančno -izpričevalo, in prinesite ga takoj v Trst. M. Gregorčič Poljubin. Posredovali smo že enkrat finančni inte-ndanci. Pošlij-te nami -bolj natančne podatke glede očeta Matij-a, manjka ime njegovega očeta in matere. Vpisnina znaša 5 lir. Uradnica. Samo vpisnina znaša 5 -lir-In stroški za pismo? Tavčar Andrej Merče. Treba kolkova-nega papirja od 2 lir. Metljak Ivan Volčigrad- Naj pride kdo izmed znancev osebno v tajništvo. Posredovali smo že na flnanci, a manjkajo -dokumenti. Kralj Andrej Dornberg. Glede vaše odškodnine se porazgovorimo ustmeno. In-tendanca še nima konkordata za hišo. Po eein je lira? Dne 4. maja ai dal ali dobil: za 100 dinarjev — 33.— L. za 100 č. kron — 56.— L. za 100 fr. frankov 74.— L. za 100 Šilingov — 260.— L. za 1 dolar — 18.70 L. za 1 funt — S" — L. BUBE P" Zobozdravnik dr. Sardoč D. ordinlra v Trstu via M. R. Imbrlanl 16, III. fPrel via S. Giovannl) od 9-12 in od 3-7. 3DB J GOSPODARSTVO Za pogozditev Krasa. Da so bila v našem Primorju nekoč' tla bolj zaraščena z gozdom, tega nobeden ne taji. Vedno »e ponavlja stara lajna o Benečanih, 'ki so k raške hraste sekali in 'voaili v Benetke ter ina njih gradili svoja bivališča. Pa menda ni vsa hudobija isamo pri Benečanih. Krivda ibo gotovo tudi na strani nekdanjih kraš-kiih posestnikov. Občine so preveč lahkomiselno sekale, država pa premalo strogo nadzirala. Goad ni krava ali prase. Gozd je javna izadeva. Zajto je država grešila, da je pustila z gozdom ravnati kakor se ravna s kravo aili pitanimi prašičem, ki ga gospodar proda v zakol, kadar se mu zljubi. Če se gozd izseka, trpi narodno gospodarstvo v celoti, ne le gospodarstvo enega ilcmeta ali dveh. Prizadeta je v:sa okolica, visa dežela. Naš Kras to uči dovolj očitno. Država je v preteklem Stoletju prišla zopet na to, da mora nadzirati ravnanje a gozdom- Na Krasu žalibog ni imela •kaj nadzirati. Zato je morala začeti s politiko pogozdovanja. Storila je mnogo v ti reči, toda gledala je zelo skrbno, da je upoštevala do skrajne meje 'Občutljivost posestnikov- L'e-ti pa so se ‘Spočetka močno ustrašili, češ alko bo »cesar« sadil, bo tudi tla vzel. Težko jih je bilo prepričati, da »cesar« ne bo aiič vzel, ampak da hoče nekaj, splošno koristnega. Kjer so se udali, imajo danes lepe gozdove; kjer iso se' trdovratno ustavljali, imajo goličave. »Drv ne ba zmanjkalo.« Po vojni so kmetje pokupili sekire po sejmih. Še iz 'Amerike so prinašali sekire in žage. Napovedali so gozdu vojno. Tako daleč je prišlo, da so stari gospodarji sami sebi lagali: »O, drv ne ibo nikoli izmanjlkalo...« Po osimih letih te drvarske vojne že nobeden več ne govori tako nespametno'. Goličava se širi, gozd se krči, 'dr,v izmanikujie... Vlada je tudi dolgo časa malomarno gledala drvarsko vojno. Počasi pa je začela pamet prevladovati in vlladia je prišla na staro inačeio nazaj: Gozd je javna zadeva. Treba ga varovati. Pa spet mi že skoraj kaj varovati. Zato je treba saditi. Organizacija. Pod Avstrijo so se od !•, 1881. dalje začele ustanavljati »pogozdovaln e komisije«. Te komisij.e so se pod Italijo spremenile v konsorcije med državo in deželo. Sedaj imamo pet takih toonsorcijev: v Trstu, Zadru, Reki, Poli, Gorici. Za te konsorcije vrše delo »deželni gozdov ni odbori«. Stroški pogozdovanja se razdele med državo, ki da polovico, ter deželo, občine ih gospodarje, ki dajo drugo polovico. Letni proračun teh Ikonsorcijev je sledoči za 1. 1927.. Zader 30 tisoč lir. Reka 60 tisoč, Pola 172 tisoč, Trst 140 tisoč. Gorica 80 tisoč. Te svote so razmeroma nizke in bi se morale vsekakor v prihodnje znatno zvišati, da sebo ras kaj te,mielji'tegia storilos. Kaj se jo storilo tl ozda j. Odkar so komisije izačele pod Avstrijo pa do 1. 1926. se je vzgojilo 200 milijonov sadik. Obsadilo se je 15.360 ha golih tal (če bi sto bilo vse na enem kraju, bi zneslo štirikotnilk, 10 km širok in 15 km dolg)- Stroški teh del so znesli v zlatih lirah 3 milijone lir mekaiko. Pogozditev enega hektarja (100 m dolžine in širine) je stala poprečno 1&0 zlatih lir. Kaj je še treba storiti. V pogozditveni kataster je vpisanih za vseh pet dežela okrogo 15.500 ha tal. Ta kataster 'bodo še razširili; vpisali bodo še na Goriškem 6000 ha, v Istri, Kvar-neru in Dalmacije še 20.000 ha, na Tržaškem še 3500 ha. Pogozditi bo treba nanovo torej okroglo 30.000 ha tal. To je zdaj naloga novih gozdovnih konsorcijev. Z denarjem, ki ga imajo sedaj na razpolago, bodo mogli pogozditi letno komaj 30 ha. Na tak način bi to delo trajalo ravno 100 let, dia bi obsadili vseh 30.000 ha. Prav bi bilo, da bi tudi zasebniki, gospodarji sami, pospešili to prepotrebno delo- Toda v današnjh razmerah se bo to godilo le v pozameznih slučajih. V običajnem denarju (papirnatem) stane pogozditev hektarja zemlje okroglo 1000 lir. Kdo jih zmore? In če jih zmore, ga. delo ne veseli posebno. Zato bo na vsaik način treba, da država da več denarja gozdovnim konsorcijem. Naše mnenje pa je tudi, da bi pri tako važnih deželnih zadevah bilo potrebno in prospešno, da bi se oživili deželni zbori, kjer bi mogli zastopniki ljudstva povedati svoje mnenje. MALI OGLASI DOBER SVET je zlata vreden. Proti slabosti in bolečinam v želodcu in glavi, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, zaprtju, uživajte «Cfastrin». — Izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim, influenci, težkemu dihanju je Prsni sirup. — Proti oslovskemu kašlju je preizkušeno sredstvo Sirup balsamicus. — Uspešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam m trganju v plečih, v križu, v glavi je «Re;uMazan» kot tekočina, a «Linimeat Laaomentols kot mazilo. — Za kožne bolezni se rabi z gotovim učinkom «Šentjnrjevo» mazilo; izvrstno za rane. ture, opeklina, odr-tine; prepreči prisad, meči in celi. — Odlikovani laboratorij LEKARNA PK1 ODREŠENIKU - Bistrica. Cene po Istri. Č r n o v in o : Piran 250, Izola 250-260, Labin 260, Gračišče 220-240, Paz 200. Belo .vino: Piran 240, Iaola 220-240, Labin 240, Gračišče 200-220, Paa 200. Olje : 8 50-10 lir liter. Seno: 25-65 lir stot. Lira je.močno zrastla kakca' vidimo iz borznih poročil. Pripomogla je k temni deloma finančna politika, deloma pa močni dolarski krediti raznim italijanskim mestom in velepodjetjem. S temi dolairji razpolaga v valutni kupčiji le finančni minister, ki ima s tem v r-oteah krepko sredstvo za ravnanje kurza. Za vse tiste, ki svoje dohodke .prejemajo v lirah, je dvig ugoden, za tiste pa, iki delajo s tujimi valutama, je bolj žaltava. Tržaška trgovina. Objavljene so' bile številke za m are 1927- Leta 1926. je prišlo v marcu 2.839.600 kvintalov blaga, letos v marcu pa 2.742.586 qu. Razlika' znaša 97.020 qu na manj. Odšlo je v marcu 1. 1926. 1.772.438 qu, v marcu 1. 1927.' pa 1-731.093 qu. Razlika na manj znese 41.345 qu. — Če vzafmiemo v račun prve tri mesece lanskega in prve tri mesece letošnjega leta, je v celotnem prometu (dovozu in odvozu) razlike na slabše 721.454 kvintalov. Od vsakih 1000 qu je padlo na 942 (5.8 %). Te številke kažejo, da trgovina skozi Trst gre počasi pa trajno dol. Dol s cenami! V juliju 1. 1926. je stal en angleški fant 150 lir. Sedaj stane 100 lir. In mi kupujemo toliko potrebščin na tujem (moko, sladkor, kavo, petrolej, premog itd.) Če se je funt pocenil 9 KRONE plačuje više kot vsi drugi. 9 (j* ZAL4333A raznovrstnih ur inzlateuino. C/» 1S'iT' II & izvršeni od prvovrstnih tovarn »Pollmann & Weiss», »Stallberger» itd. Ugodni plačilni pogroji PRODAJA — MENJUJE — POSOJA — POPRAVLJA. Cenik ali proračun na zahtevo zastonj. Trgovina s klavirji inž. .Gino Riosa - Trst, via Valdirivo 24, TELEFON 746. eevtfasmica forcessm odlikovana v Pai>{zh In Ganovl 1924. m vattfto rtvemlfo. Mptomo In zlato svatinjo Trst via Cavvist S pM Sp. Jakobu Trst Le k Forcesslnu vsi hite, da sl obujejo noge. On šiva trdno in močno, pa elegantno in lepo. Ko pa račun vam naredi, se vam celo poceni zdi. "\7 Kupujte vedno le holandski kaka° DE JONG S ki mu gre prvenstvo po pristnosti in kakovosti