AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 54. CLEVELAND. OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 6th, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXIL Slovenske vesti iz širne Amerike Reformator Gandhi svari Angleže glede bojkota v Indiji Ahmedabad, 5. marca. Ma- hatma Gandhi, vodja bojkota Indijancev napram Angležem, XT _ T , . v , . katerega želja je, da bi Indija N P. Jednoce. Vračala se jejpostala svobodna in samostoj- ob dveh zjutraj z neke drustve- na> je poslal včeraj angieškemu i ne prireditve. Vozil jo je neki podkralju v Indiji lordu Ir. Jacoby, in ker je prehitro vozil, winu> ultimat v ' katerem na. ni mogel ustaviti avtomobila V Johnstownu, Pa., je bila ubita te dni mlada Mildred Vid-rih, hčerka podpredsednika S. dovolj hitro, ko je pripeljal do železniškega križišča, kjer je zadel ob vlak, da se je avtomobil razbil, pri čemur je bila Miss Vidrih ubita, dočim je Jacoby dobil le manjše poškodbe. V Denver, Colo., je pred nedavnim umrla Cecilija Papež, stara 52 let. Umrla je na posledicah operacije. Zapušča pet hčera in dva sina, poleg žalujočega soproga. V Copper City, Mich., je preminula Mrs. Antonija Šop, stara 44 let. Pred kratkim se je vrnila iz bolnišnice, kjer je bila operirana. Zapušča moža in |: devet otrok. Umrl je Anton Štefančič v San Franciscu, Cal., star 47 let. Doma je bil iz Lokvice v Beli-krajni. Zapušča ženo in tri otroke. Dne 13. aprila nastopi Miss Zora Ropasova na koncertu v Chicagu pod okriljem pevskega društva France Prešern. Pela bo v dvorani S. N. P. Jednote. V Chicagu se je osnoval slo- j venski orkester, kateremu se je j New York> 5- marca. Nad-pridružilo mnogo mladih moči. ! vojvoda Leopold, od bivše ce- znanja pričetek resnega, odpornega boja napram Angležem. V tem ultimatumu daje Gandhi samo osem dni Angležem, da se umaknejo iz dežele, oziroma na-1 znanja angleški vladi, da se tekom osmih dni prične bojkot angleškega blaga, in da bodo vsi Indijci pozvani, da ne smejo v bodočnosti več poslušati angleških postav. Kako se mo-j re Angleže prisiliti, da se umak-: ne j o iz Indije, tega v načrtu ni povedanega. V slučaju, da pusti angleška vlada v Indiji aretirati Gandhija, tedaj stopi na njegovo mesto V. L. Patel, ki | bo prevzel vodstvo pasivne rez-stence napram angleški vladi. Vsi Indijci, ki so v vojaški službi angleške armade, vsi Indijci, ki so javni uradniki, bodo pozvani, da nemudoma pustijo svoje urade in svoje službe. Ob istem času bodo pozvani Indijci, da Angležem ne plačajo nobenega davka več. -o- Nadvojvoda zapleten v tatvino draguljev Ntt:SSSf Mneski rojakov krivi zločina Washington, 5. marca. Najvišja sodnija Zedinjenih držav je izjavila, da bo v najkrajšem roku odločila, če je kupec opojne pijače ravno tako kriv pred postavo kot je oni, ki proda in transportira opojno pijačo. za naš radio spored Miss Anna Murshetz iz Am-bridge, Pa., je poslala vodstvu Slovenskega radio programa v Clevelandu sledeče pismo: "Priloženo vam pošiljam ček za $2 kot moj prispevek k Slovenske-Stvar se bo odločila v sledečem I mu radio Programu, katerega slučaju: Neki Joel Kerper iz jboste imeli lul velikonočno ne-Philadeiphije je poslal gotove- delj0 dve uvL Z največjim ve-mu Alfred Norrisu v New York seI'em Pričakujem velikonočne zalogo pijače. Kerper je tele- nedelJ° in vaš radio program, foniral, kakor se je dognalo na j Vi v Clevelandu imate tako iz-sodniji, Norrisu v New York, vratne m0(H' Pevce in godbeni- da mu pošilja sirup, olivno olje in enake predmete. V resnici je pošiljatev vsebovala žganje. Kerper je bil prijet in spoznan krivim kršitve prohibicije. Nor-ris je bil tudi prijet in spoznan krivim na zvezni sodniji, češ, da je kupil opojno pijačo. Obsojen je bil na $200 globe. Toda Norris je apeliral na višjo zvezno sodni j o, ki ga je oprostila in izjavila, da kupec opojno pijače ni kriv kršitve prohi- ke, in vaš oglaševalec, Mr. Danilo, je tudi vreden, da se ga pohvali. Želim vam obilo uspeha! Zahvaljujem se vam za prijetno uro vsako nedeljo, katero uživam. Pozdravljam prav iskreno vso družbo, ki nam je ameriškim Slovencem preskrbela vsako nedeljo našo krasno, slovensko pesmico. Miss Anna M u r s h e t z, 1020 Bernardina Ave., Ambridge, Pa." — Lepa hvala, Miss Murshetz! In osla- bit i.jske postave. Medtem se je ilim rojakom pa bi radi povedali V Milwaukee, Wis., je umrlj »arske avstrijske hiše Habsbur- Statistika 0 brCZpOSelflOStl delavcev v raznih deželah Evrope in Amerike rojak John Juvanc, član SNPJ. j govcev, se je moral danes za-Pri primarnih volitvah v Jo- j govarjati pred državnim pravd-lietu, 111., je bil odobren kot nikom, ker je baje dobil svoj kandidat za pomožnega okraj-jde!ež iz prodaje dragocenega nega nadzornika naš rojak Mr. John L. Živetz. V Staunton, 111., je umrl rojak Joseph Klaužar, star 58 let. Ranjki zapušča soprogo, dva sina in hčer. -o- 100 oseb utonilo« v po-vodnji v Franciji Montauban, Francija, 5. marca. Jez ob reki Tarn, blizu mesta Mossaic, se je porušil sinoči in voda je zalila mesto. Pri tem je našlo nad 100 ljudi svojo smrt, ko je voda nepričakovano zalila njih domove. Četa poljskih vojakov je Napoleonovega nakita, ki je bil svoje dni podarjen avstrijski nadvojvodinji Mariji Tereziji. Koliko je nadvojvoda dobil iz prodaje, državni pravdnik ni povedal, toda nakit je bil prodan za $60,000. Bivši nadvojvoda Leopold je še mlad mož, s plavimi brčicami. Nahaja se le precej časa v New Yorku, London, 5. marca. Kot poroča tukajšni delavski dnevnik "Daily Herald," je danes po vsem svetu približno 15 do 16 milijonov brezposelnih ljudi. Najhujše je prizadeta Nemčija glede brezposelnosti, kajti v Nemčiji je danes 4,500,000 delavcev brez dela. Nadalje Ze-, . .. , , dinjene države, kjer je baje kjer prodaja klobase za neko 4)000)000 brezposelnih delavcev, veliko mesarsko tvrdko. potem pride na vrsto Rusija> pa pojavil zvezni državni pravdnik v New Yorku, ki je protestiral proti taki razsodbi in spravil zadevo na najvišjo sod-nijo. Slednja je izjavila, da bo o slučaju obravnavala 14. aprila in takoj podala svojo razsodbo. V slučaju, da najvišja sodnija odloči, da je kupec ravno tako kriv kot prodajalec - opojne pijače, tedaj bo morala ne- -------1 mudorna zginiti vsa opojna pi- Skrivnostni umorzdravni- Fleming enoglasno spo-j« ^pETS pa tudi iz klubov in sploh iz vseh javnih in zasebnih prostorov. Ameriška javnost zre z največjih zanimanjem na razsodbo najvišje sodnije. ---o-- ka je v zvezi z ljubeznijo raznih deklet Kot smo že poročali, je bil v pondeljek zvečer v Clevelandu znan krivim of najvišje državne sodnije Columbus, Ohio, 5. marca. Odvetnik Thomas Fleming in na skrivnosten način umorjen bivši councilman v Clevelandu, jako dobro poznani zdravnik dr.! mora sedeti dve leti in devet me- dezertirala Varšava, 5. marca. Brzojavka iz mesta Marienwerder naznanja, da je cela kolona poljskih artiieristov dezertirala iz Policija proti brezposelnim v Franciji Paris, 5. marca. V četrtek 6. marca nameravajo brezposelni v Parizu in po ostalih večjih mestih Francije demonstrirati kjer je danes 2,000,000 ljudi, ki nimajo nobenega zaslužka. V Angliji je 1,500,000 brezposelnih delavcev, na Japonskem 800,000, v Italiji 500,000. Splošno se računa, da je v Franciji en milijon delavcev brez dela, in v ostalih deželah Evrope in proti vladi. Demonstracije so priredili komunisti. V Parizu je pripravljenih 15,000 polici-j Amerike do tri milijone oseb. •;tov in 10,000 vojakov, da na- Podatkov ni iz Azije ali Afrike, stopi proti brezposelnim, ako bi j niti iz Avstralije. Moderni vojašnice ter pobegnila na nem-j slednji hoteli delati silo. | stroji so vzeli delo milijonom Ško ozemlje pod vodstvom ne- i y Detroitu zgubijo tuje- I delavcev, in problem brezposel- kega podčastnika. Nemški ob-: zemci mestne službe Uosti posta;>a za vsako drŽHV0 mejni stražniki so prijeli polj-i ! vsak dan bolj resen Alfred P. Scully, star 62 let. Kolikor je mogla policija doslej dognati, je ta umor v zvezi z maščevanjem nekega ljubosumnega moškega, ki je zdravnika sovražil, ker je slednji imel sestanke z dekle tom dotičnega moškega. Detektivi so dognali, da je zdravnik v zadnjih šestih mesecih se udeležil mnogo družabnih zabav in veselic, kjer se je seznanil z raznimi ženskami, j nijo države Ohio, ki je danes secev v državnih zaporih, kakor je danes enoglasno sklenila najvišja sodnija države Ohio. Flem-inga je dal svoje dni aretirati drž. pravdnik Miller, ker je sleparji z mestnim denarjem. Fleming je bil spoznan krivim in obsojen na dve leti in 9 mesecev zapora. Pritožil se je na apelatno sodni j o, kjer je tožbo zopet zgu bil, nakar je šel na najvišjo sod- Plinova družba The East Ohio Gas. Co., Detroit, Mich., 4. marca. Noske vojake in jih aretirali, j coj zyeger zgubijo vsi ljudje, k: Poljski vojaki so izjavili na-. megtni službi mesta De. | pram Nemcem, da so jih č^t-' in ki nis0 ameriški držav- |d™?a' ,kl Podaja naravni plm niki nečloveško šikanirali. i ljani> svoje delo. Takih oseb je |V Clevelandu, se bo se enkrat Komunisti V mestu dobi-: v mestni službi v Detroitu 1553. I^Jov^f jO lepo darilo Mnogo teh odstavljenih ljudi je I ^^ Mudtem ' pa je mesto Na probatni sodniji so v torek delalo za mesto ze od & flo w let. i c]eve,and najelo posebne odvet- odprli testament Matthew Vac- Večinoma _ so^ pnprosti delavci. ^ A& prisilijo kompanijo kar-ja, ki je nedavno tega umrl ] toda tudi izucem rokodelci, me- 'odnijgldm t da zniža ce_ „ n^ior^n Vc,w M-e nrišel I haniki, učitelji in enaki Profe-|ne naravnemu plinu. Kot p r i p o vedujejo prijatelji zdravnika, je dr. Scully se zlasti zanimal za Sirce v Clevelandu. Najraje je zahajal v sirske res-tavrante, kjer se je pogovarjal z natakarji in strežnicami o sirskih šegah in običajih. Mnogokrat je šel tudi v kuhinjo, kjer je kuharjem in kuharicam svetoval, kako bi se dala ta ali ona jed na bolj okusni način pripraviti. Tekom posetov k raznim enoglasno potrdila prvotno obsodbo. Fleming ima sedaj samo še dve priliki, da izbegne zaporu. Računi za vodo Račune za vodo še vedno lahko plačate v našem yradu, in ravno tako tudi račune za elektriko, telefon in plin. Zadnji dan za plačilo plinskih računov je do ponedeljka, 10. marca, do 6. ure zvečer. Domov iz bolnice Iz bolnice se je vrnila te dni Mrs. Bradač, 920 E. 220th St. Grdinova ambulanca jo je pripeljala na dom. Prijatelji jo lahko obiščejo. Osmina V soboto, 8. marca, se bo v cerkvi Marije Vnebovzete na j sledeče: Vodstvo slovenskega programa ne želi prositi okoli naših ljudi. Toda lepo se nam zdi, ko se rojaki toliko zanimajo za radio program. -o- Ples ustavljen, ki je trajal 2,570 ur Detroit, Mich., 4. marca. Dne 18. novembra, lanskega leta je začelo plesati kakih .1.00 parov v Eastwood parku, in od teh jih je neprestano plesalo včeraj še deset parov, razven, da so jim pri ,vsaki uri dovolili 10 minut počitka. Na mestu je bilo neprestano navzočih stotine ljudi, ki so opazovali neumni ples. Danes je pa prišel šerif z varantom, ki je grozil, da aretira vse plesalce, ako takoj ne nehajo. Plesalci so nehali nemudoma in odšli — spat. Stari bankovci Banka nam naznanja, da se od 1. marca naprej ne izdajajo več stari bankovci, pač pa le bankovci nove vrste. Ves stari denar bo umaknjen iz prometa, kakor hitro pride v banko. ženske galole V Hollenden hotelu je te dni odprta razstava za — ženske ga-loše. 6120 vzorcev je na razstavi. Dekleta in ženske zahtevajo varieteto v galošah, in na tej razstavi jo gotovo lahko dobijo. čej>ava lastnina? I)nc 10. jan. je zvezni prohi-bicijski urad v Clevelandu za-» » i n j h N York plenil na železniški postaji 440 Clevelandu, Maurice Maschketa. j ^f^X zabojev fine kanadske pijače, Governer Cooper ga lahko pomi- j Holmeg Ave>; brala sv_ maga losti, ali pa se lahko obrne na kot QRmina za pokojno Mrs. Gi-zvezne sodnije, kar je pa skraj - j zdo pintar> ki je umHa 24. febr. no zamudno in dragoceno., Prijatelii s0 progeni, da se ude_ Fleming je velik prijatelj vodi- \mjo gv< maše_ telja republikanske stranke v Dobri kejfliači V sredo zvečer so kegljali pri v Clevelandu. Vackar \je prišel v Cleveland kot deček star 4 le- ta, in je umrl pred enim mese- sionisti. Na njih mesta bodo imenovali osebe, ki so ameriški leti zveznega zapora Glass Ave. Padla je in si pri Nesreča .. --------. . Mrs. Mary Ivane, 1165 E. cem star 60 let. V Clevelandu javljam. ^ gQth -e spodrsnilo na ledu je začel s krojaško obrtjo, ki mu Zupan obsojen na dve|na cesti! ko se je nahajala na je dobro nesla. Zapustil je vsega skupaj $53,000. Eno tretino tega denarja je zapustil svoji ženi, ki biva na 1905 E. 79th St., eno tretino je zapustil komunističnemu časopisu "Daily Worker" v New Yorku, in eno tretino pa dobiti obe njegoxi nečakinji. Hammond, Ind., 4. marca. Bivši župan mesta East Chicago, je bil danes obsojen na dve leti zapora in v plačilo $2000 globe, ker je kršil prohibicijsko postavo. Poleg njega je bilo obsojenih še sedem drugih bivših mestnih uradnikov. tem zvinila desno roko. Obisk štorklje Mrs. Štorklja se je oglasila pri družini L. Kalin, 19450 Or-miston Ave., Euclid Village, in pustila v spomin zalo hčerko. Mati in dete, vse je zdravo! Čestitke ! družabnim prireditvam in ob- mednarodni tekmi v mestnem iskov v restavrantih, se je dr. avditoriju slovenski kegljavci. Scully seznanil z mnogimi dekle- Najbolj se je odlikoval klub Šoti. In policija je danes prepri- kol, pod vodstvom J. Peko'a. čana, da je kak sorodnik ali pri- Prišli so na tretje mesto, ko so jatelj ene izmed teh žensk postal dobili 2705 točk. T u d i klub ljubosumen, in je naredil dobro Math Garage se je izvrstno ob-pripravljen n a č r t, da umori nesel in je prišel na četrto me-zdravnika. Da je kak tujeze- sto. mec umoril zdravnika, se sklepa Nevarno zbolela tudi iz tega, ker je kroglja, ki je Mrs. Anton Kaušek, 532 E. vzela življenje dr. Scullyu tuje- 185th St. je te dni nevarno zbo-zemskega izdelka. Sprožena je lela in se nahaja v zdravniški bila iz 32. kaliberskega revolver- oskrbi na svojem domu. želimo ja. Kakih 20 detektivov je na ji le, da bi čimprej dobro okre-delu, da reši zagonetni umor vala. , splošno poznanega zdravnika, j Škrlatinka i * Nemški parlament bo te dni V mestni bolnici je umrl Louis i najbrž razpuščen, ker se stran šajn, star dve leti in pol, na ke ne morejo zediniti. škrlatinki. Pogreb se vrši v če- *Iz Washingtona se je poslo-trtek popoldne pod vodstvom A. .vil angleški poslanik Sir Esme Grdina & Sons. 1 Howard. venski zobozdravnik, se poda v j in vina. Blago je dospelo soboto, 8. marca, v spremstvu j12 Detr6lta in -'e bll° naslovljeno v New York. Odtedaj se ni svoje sestrice Mi-s. Josephine Lausche-Welf in Miss Mary Udovich, v New York, kjer bo- še nihče oglasil kot lastnik te pijače, in zvezna sodnija je od re- do za Columbia, družbo' zapeli dila> da se P"ača Bog daj zopet nekaj novih in lepih slo- norcem pamet! venskih pesmic. Dr. Lausche Premalo nrostora nam naznanja, da se vrne v svoj urad v četrtek, 12. marca. Igralci "Pasjona" V petek, 7. marca, se vrše skupne vaje za' igro "Pasjon." Vsi igralci se pi-osijo, da gotovo pridejo v S. N. Dom, točno ob 7. uri zvečer. Vstop je dovoljen samo igralcem in istim, ki so od odbora izrecno povabljeni. Vreme 257 več besed bo odslej tiskanih dnevno v "Ameriški Domovini" na prvi strani. Ako vam je prav, all right, ako vam ni— kick. Novo sodnijsko poslopje, ki je bilo v Clevelandu zgrajeno pred 16. leti, je postalo tako tesno, da uslužbenci nimajo več prostora v uradih. Raditega so te dni odpustili 200 steno-grafinj od dela. Nove številke Ker nimajo druzega dela v mestni hiši, bodo te dni spremenili vse številke uradnih sob v mestni hiši. Vsaka soba dobi drugo številko. No, in ker vsa stvar ne bo veljala več kot $100, se gospodarjem v mestni hiši že lahko odpusti. << AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko, celo leto------»5.501 z* Cleveland, po pottl, celo leto 17.00 Bft Ameriko, »ol loM-----«>.011 Za Cleveland, po pottl, pol leta «3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto »5.50: pol leta >3.00 Za Evropo ln Kanado Je ista cena kjt za Cleveland po pošti. Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne poSllJatve naslovite: Amerl&ka Domovina, 6117 St. CJatr Ave.. Cleveland. O. Tel. Henderson 0(538._ JAMES DEBEVEC and LOOTS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 54. Thu. March 6th, 1930. Registracija tujezemcev. Registracija tujezemcev bo povzročila najbrž enake neprilike vladi kakor jih je povzročila prohibicija. Postavo bo skrajno težko spolnovati, in v največ slučajih vlada ravno onih ne bo dobila v roke, ki bi najprvo zaslužili, da se jih deportira. V poučenih krogih jako dvomijo, če se bodo tujezem-ci, ki so dospeli sem nepostavnim potom, sploh hoteli registrirati. In teh nepostavnih prebivalcev v Zedinjenih državah je skoro milijon. Zakaj torej imeti postavo, ki ne bo dosegla namena, za katerega je bila narejena. In kako bodo postavo sploh spolnovali? Kako morete vi razločiti človeka, ki je bil dospel v Ameriko postavnim porom od onega, ki je prišel sem nepostavno? Poleg tega pa bi nastala silna zmešnjava med ljudmi, da, celo ameriški državljani bi bili podvrženi raznim preganjanjem in sumni-čenjem, predno bi jim bilo mogoče dokazati, da se nahajajo postavnim potom v tej deželi. Ko bodo tujezemci prisiljeni, da se registrirajo, bo to vzbudilo v njih nekak čut malenkosti, inferiornosti, čutili bodo, da neprestano čuva nad njimi oko postave, da so zapostavljanj vsepovsod, nikdar se ne bodo čutili varne, škrat ka, prava špijonska služba bo nastala. (Kadar se bosta dva skregala, recimo, da je eden državljan, drugi pa ne, pa bo državljan se skušal maščevati nad svojim znancem s tem, da ga bo naznanil oblastem, češ, da ga deportirajo. Na ta način bo Amerika srečno prišla v one policijske razmere, v katerih je živela in deloma še danes živi Evropa. In kaj bo z Ameriko, o kateri' se poje, da je "the land o| the free and the brave?" Vsakdo, ki je dospel iz druge dežele v Ameriko, je prišel sem za boljšim zaslužkom, in ko enkrat spozna svojo novo domovino, jo vzljubi, ko čuti, da ni preganjan in da lahko dela po svoji lastni razsodnosti. Ljudje postanejo ameriški državljani, postanejo pravi Amerikanci, se asimilirajo z ameriškim življenjem, in postanejo tako koristni graditelji ameriškega življenja in javnosti. Toda kako bodo vzljubili Ameriko, ko se bodo čutili neprestano preganjane, zasledovane, sumničene! Prišli so :z držav, kjer se jih je politično zasledovalo in preganjalo, prišli so sem, da se vsemu temu umaknejo, toda naenkrat bodo čutili, da se nahajajo tu v enakih razmerah, kot so bili v oni deželi, iz katere so se umaknili, da si poiščejo boljši kos sveta, kjer lahko v miru živijo. Navaden, povprečen in priprost človek ravno tako rad uživa svobodo in se neprisiljeno giblje kot inteligentni ljudje. Da, še v toliko večji meri uživajo priprosti ljudje svobodo, in ravno ta neprisiljenost, to svobodno gibanje v govoru in pisavi, na shodih in pri debatah, doma in pri delu, to je bila tista ameriška privlačna sila, ki je privabila tu sem narode vsega sveta. Registracija tujezemcev bi nadalje povzročila graft in korupcijo pri javnih uradnikih, ravno tako kot jo je povzročila prohibicija. Postava je tiranska, nasilna, in vsaka taka postava se ne da spolnovati razven s pritiskom, in vsak pritisk vedno rodi odpor na eni strani, na drugi strani pa korupcijo. Tujezemci, ki so prišli v Ameriko pred 1. julijem, leta 1924, ne morejo biti deportirani glasom obstoječe postave. In da bi se radi onih, ki so prišli sem nepostavnim potom po omenjenem datumu, šikaniralo milijone tujezemcev, je nekaj, česar ameriška vlada ne bi smela nikdar narediti. Edini odpomoček zoper enake postave je, ako vi pišete svojemu kongresu in svojim senatorjem in v pismu protestirate proti enaki postavi. Ako sami ne znate pisati, imate mogoče odrasle otroke, ki hodijo v višje šole, kateri vam lahko zložijo pismo take vsebine. Protest mora priti od vseh strani, kajti če bomo molčali, bodo mislili v Washing-tonu, da nam je vseeno, kaj počenjajo z nami. Ne dajte, da bi bile te vrstice glas vpijočega v puščavi. Ljudje, državljani, zgenite se, kajti tu se gre za vaše pravice in za vašo bodočnost. ne bo še pomladi, smo si mislili in hiteli k Smrekarju in Ozim-ku po nove zaloge premoga. In kmalu sta imela vse železniške vozove prazne, mi smo se pa tiščali pri gorki peči. Tako sem prepričana, da sta onadva pričarala zopet zimo nazaj, da sta se tako iznebila premoga. Mr. Ozimek in Mr. Smrekar trgujeta s premogom in ju vsem ro jakom toplo priporočam. Ko sem nesla zadnjo nedelje konec dvorišča nekaj ostankov od južine, sem zaslišala od soseda, Mr. Mike Vidmarja godbo in petje. Malo pošto jim in premišljujem, kaj neki imajo tam. Ali obhajajo že danes pustni torek, ali se je pa Majk oženil. Saj veste, da mi ni dal firbec gmaha, pa sem stopila k sosedu, da se prepričam, kaj da imajo. Ko stopim v hišo, vidim, da je tam zbrana velika družba ljudi. Ko me Majk zagleda, me povabi naprej in mi razloži, da ima nov Victor radio, katerega je kupil pri Mr. Mervarju in da se je ravnokai pričel slovenski radio program, Potem sem se pa še jaz vsed-la in poslušala lepo petje, ki je donelo k nam po radio. Seve, najlepše je pel g. Banovec. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so v nedeljo sodelovali pri radie programu, ker vsi smo bili mnenja, da je bil to eden naj lepših programov. Pozdrav vsem čitateljem, Mrs. John Kic. srečna, da bi posedovala svoj astni radio aparat, toda program sem poslušala že parkrat pri Mr. Auguštin, ali pri Čerč tovih. Vsako krat se mi je zelo dopadlo, ter izrekam na tem mestu mojo zahvalo vsem onim, ki so prvi pričeli z mislijo za slovenski radio program, takor tudi onim, ki so ga ures ničili. Priprosta ženska sem, toda ne ena onih, katero gane vsaka malenkost. Ne—težko je privabiti solze v moje oči. Ali ko je v nedeljo zapel g. Banovec "Kje je moj mili dom" in "Žalovanje," nisem mogla zadržati solz. In le žal mi je bilo, da sem morala prekiniti posluša- nje in oditi domov, ker sem bila dobila obisk. Želela bi, da bi g. Banovec zapel "Kje je moj mili dom" na plošče. Menda ni potreba pohvaliti slovenski trio, ker hvali se sam ker dobro delo hvali mojstra. In potem Špehkovi fantje, ke so zaigrali koračnico, saj veste katero. G. Danilo je rekel, naj jo sami uganemo, katera je, torej je tudi jaz ne povem. Imenitno so igrali. Poleg je pa pevski kvintet krasno zapel "Terezinka." Vsak, s komur sem prišla v dotiko, je rekel: "Da, nedeljski prograrp je bi1 pa v resnici izvrsten." Torej v imenu več poslušalcev se prav lepo zahvalim vsem. ki se trudite, da zabavate slovensko ljudstvo vsaj eno uro vsako nedeljo brezplačno. Prepričana sem, da bo marsikomu žal, ko bo slovenski radio program prenehal. Pozdrav vsem skupaj pošilja Ivka. Geneva, O.—Zadnjo nedeljo se je bila zbrala pri nas velika družba, da smo poslušali slovenski radio program. Vsem se je jako dopadel, zlasti pa Špehkova godba in pa petje g. Banovca. Želeli bi, da bi slišali kaj takega vsako nedeljo skozi vse leto. — Pozdrav! Mrs. Lucille Grabelsek. Cleveland, O.—Upam, da mi boste odmerili nekoliko prostora v vašem cenjenem listu, da vam lahko čestitam k nedeljskemu radio programu. Zde! se mi je najlepši program, kar smo jih še imeli. Bil je raznovrsten, nekaj petja, nekaj godbe za ples, in to je, kar se ljudem dopade. Bolje je kot pa da bi bilo samo petje. Najlepše je bilo petje g. Banovca in godba Špehkovega orkestra. Prosili bi, če bi hoteli enkrat zaigrati za nas "Sirolek"1 val ček. Vas pozdravlja Anna Smigovec. ^SAW/e f/L V-T* AS COC/A/TO'/?H O/r CT£X USj /.00/-Š'&&C±£r AS 'MS/. AM/?Y A3 Utr/S/CA A A/O AA/rOSJ/S/MC/C A3 Af^/Zc/Sr/CSi V mali, dvorani mestnega avditorija v Clevelandu bo v nedeljo vprizorjena opera "Vrh, grof celjski." Vprizoril jo bo poznani pevšlci zbor "Zarja." Ppera je bila že dvakrat na odru v S. N. Domu, in odlomek iz te opere ste slišali nedavno na radio. V tej operi se pevski zbor Zarja pokaže v vs ej svoji moči in sposobnosti. Slika je prizor iz te opere: Na levi je Frank Plut, v vlogi grofa celjskega, Louis Belle, kot Ivan, Mrs. Mary Ivanush kot Jerica in Antonija§ilnčič kot Marjetica. OPISI Cleveland, O.—V soboto 8. marca bo pa naše društvo pokazalo, kaj zna. Društvo sv Janeza Krstnika, št. 87 JSKJ je eno najstarejših društev v Clevelandu, zato je poznane vsem. Malokdaj pridemo na plan s kako prireditvijo, toda kadar jo pa priredimo, takrat je pa zabave na koše. Torej v soboto 8. marca priredi naše društvo fino zabavo v Slovenskem Narodnem Domu, na St. Clair Ave., v spodnjih prostorih. Prijazno so vabljeni člani bratskih društev, kakor tudi ostalo cenjeno občinstvo, da nas posetijo na tej veselici. Za ples bo skrbel Sadarjev orkester. V kuhinji se bo dobilo prav okusne prigrizke, spretni natakarji vam bodo pa tudi po stregli, da ne boste hodili žejni okrog. Naše članstvo se vedno rado odzove na enaka vabila, zato tudi pričakujemo velike udeležbe od drugod. In vsakdo ve, da se bo dobro zabaval na naši ve selici, zato sem prepričan, da bo toliko ljudi, da se bo vse trlo. Torej na svidenje v soboto 8. marca v spodnji dvorani Slovenskega Narodnega Doma! John Zalar, predsednik dr. št. 37 JSKJ. Newburg, O.—Če verjamete, al' pa ne, da vse svoje življenje nisem verovala v copernije Naj mi je kdo še tako zatrjeval in razlagal in dokazoval o copernijah, jaz mu nisem verjela, Ampak sedaj pa imam e tem čisto drugo sodbo. Povedala bom slučaj, ki vam bo do kazal, da ni vse "pravdansko." Bilo je nekaj dni nazaj, ko smo imeli prav lepo vreme. Bilo je že prav kakor spomladi. Travca ,je že zelenela, goi-ak vfe-ter se je zibal in šumel po drevju, ob potokih so se poigravale bele mačiee na vrbah, po drevju se je že pričelo razvijati pop-je. Vse je kazalo, da zadiha 1< nam lepa pomlad. Prav tiste dni sta pa dobila naša trgovca s premogom, Smrekar in Ozimek nekaj železniških voz premoga. Videla sem jih, kako sta se ozirala na velike kupe premoga, potem pa zopet gledala proti solncu, ki je že pošiljalo gorke žarke .na zemljo. Stisnila sta glave sku pa j, nato sta se pa pričela nekaj križati, teptati zemljo z nogami in pljuvati na vse strani. Takoj sem si mislila, da to ne more ostati brez posledic. In res, ko smo drugo jutro vstali, je brila mrzla burja okrog hišnih voglov in nosiht sneg, da se je kar kadilo. Eh, Cleveland, O.—S t i r i n a j s ura slovenskega radio progra ma je bila polna duševnega užitka za poslušalce. Pesmi so nam segale prav v dno srca Zahvalimo se vsem pevcem in godbenikom: g. S. Banovcu, g Zgoncu, g. Križmanu in ostalim pevcem, Špehkovemu orkestru in vsem drugim, katerih imena nam niso poznana. Mr. in Mrs. Antori Kutnar. Mr. in Mrs. Joe Somrak. Vesti iz domovine lo, da so cevi na nešteto mestih spuščale na tisoče litrov vode. Pričeli so s temeljito popravo vodovoda in pričakovati je, da bodo imeli v doglednem času adosti vode, saj so studenci Euclid, O.—Dovolite mi, da se zopet oglasim in izrečem skromno pohvalo za nedeljski radio program. Nisem še tako Cerknica.—Še stoji, čeprav ni nič pisanega po časopisih. Prav zdaj imamo kmetijski tečaj, ki se je priredil na pobudo našega gospoda bana. Trajal bo šest tednov. Predavanja, ki jih^Sti močni, le cevi je treba imajo strokovnjaki, so vsestransko poučna iin zanimiva. Pouk v kmetijstvu je naravnost sijajen. — Četudi je obisk precejšen, vendar pogrešamo nekaj naših gospodarjev. Prav bi bilo, da se udeleže tečaja v največjem številu. Nikomur ni žal, da se je udeleži! kakega predavanja. — Pretečeno leto je bilo s pomočjo podpore izgo-tovljenih več vzornih gnojni,šč-nih jam, za kar moramo biti hvaležni gospodom pri oblastni samoupravi, da so nam šli tako prijazno na roko. — V društvih se tudi pridno dela. Poučne in zanimive kinopredstave, predavanja s skioptičnimi slikami, primerne igre, vse se vrsti skoro nedeljo za nedeljo in o praznikih v prosvetnem društvu. — Cesto do Rakeka novo, kakor tudi staro, smo v jeseni še kar dobro popravili s pomočjo valjarja, ki smo ga dobili od vlade. Seveda je letošnja mehka žima vse omehčala in ceste so spet bolj primerne za vožnjo s čolni, kot za vozove. Spomladi bodo začeli spet znova in bolj temeljito utrjevati ceste. Strokovnjaki trdijo, da je vse delo brezuspešno, dokler ne bodo imeli vozniki širokih šin na kolesih. Promet na tej cesti je res velikanski, vozovi so preobloženi zaslužka pa skoraj nič.— Elektrarna se dobro razvija. Kakor č u j e m o, se namerava spomladi začeti z gradnjo daljnovoda na Rakek. V večernih urah narn luč zaradi par strojev precej nagaja in bi prosili vodstvo elektrarne, da napravi primerne korake, da bi znali nekateri vpbštevati skupni blagor. —Vodovod je zadnje dve leti skoro popolnoma odpovedal. Od Topola do Ivanjega sela je v največjem dežju večkrat manjkalo vode. Letos se je dogna- izmenjati.—Pripoveduje se, da dobimo v Cerknico, središče Notranjske, okrajno glavarstvo.. Od pristojnih oblasti je obljubljena pomoč in najbrže se začne že spomladi graditi primerno poslopje na Žumrovem travniku poleg okrajnega vrta, ki se spremeni spomladi v šolski vrt. Seveda hočejo nekateri vedeti, da bi bil ta prostor bolj primeren za novo moderno šolo, stara šola naj bi se pa porabila za urade glavarstva. Bomo še videli in poročali, kako bodo določile višje oblasti. — Avtopromet iz Rakeka v Stari trg je zdaj tako uravnan, da je treba skoro vsak dan posebej vprašati, kdaj bo vozil avto. Obljubljeno je, da se spomladi tudi ta zadeva ugodno reši.— Jezero se je dve leti zapored popolnoma, posušilo. Odkar so poglobili svet pred Veliko Kar-lovco, voda zelo hitro vpade. V prihodnjem letu se bo z osuševanjem nadaljevalo. Le škoda je rib, katerih ob vsakem usihanju jezera na tisoče pogine. Velikih rib zadnja leta ni več.—Veliko razburjenje je napravilo govor en je, da se namerava razdeliti gmajna—skupni pašnik. Velika večina je proti razdelitvi, ker bi bili z njo gospodarsko uničeni bolj revni posestniki. Upamo, da bodo oblasti upoštevale želje večine in pomagali prizadetim pri zboljšanju skupnega pašnika. Treba bi bilo že zdravnaj napraviti nekaj dobrih napajalnikov, da bi živina lahko ostala cel dan na pašniku. V Smarthent pod Smartni> goro je umrla Marija Sile, v starosti 49 let. Jc-ip Ziberna, komisar finančne kontrole in rezervni poročnik, je umrl po kratki bolezni v Ljubljani. PRIMORSKE NOVICE Ko je padla z ognjišča, si je razbila lobanjo in na mestu izdihnila 39-letna Gorkič Pavla iz Vrtojbe. V Gorici je umrl 82-letni prvi predsednik tržaškega prizivne-ga sodišča Avgust Jakopič. Lansko leto je obiskalo 207,-137 ljudi Postojnsko jamo. V goriški bolnici je preminul 57-letni Anton Gregorič iz Vo-grskega. Ko je prašiča deval na kose, si je s kostjo ranil prst na desni roki, nakar sta sledila zastrupljenje in smrt. Italijanski prestolonaslednik bo bival s svojo mlado soprogo stalno v Turinu. Do smrti je razmesarila granata 18-letnega Leopolda Nemca iz Bilj, ko je zbiral v boju za košček kruha obrabljen vojni material. . V Gorici so pokopali 38-let-nega Franceta Bratuža. Je bil znan pod imenom "črni." V Divači je umrl Rebčev Jože. V Idriji je preminula 30-let-na Terezija Lapa j ne. V Brjah je odšla na drugi svet 77-letna Katarina Gregorčičeva. Rajnica je bila najmlajša sestra pesnika Simona Gregorčiča. Če premislite da potrebujete dobrega prijatelja v potrebi, se boste gotovo obrnili na nas, ki smo vam na razpolago vsak čas, podnevi ali ponoči. Louis L. Ferfolia SLOVENSKI POGREBNIK 3515 East 81st St. Tel. Michigan 7420 -V NEWBURGU Če verjamete, aP pa ne... V starem kraju so imeli konj ederci veliko moč med narodom. Ne samo, da so znali marsikatero živinče ozdraveti, kri puščati in drugo, tudi zagovarjati so jo znali, da je imela krava več mleka, da so konji izgubili "štihpan," odvadili so krave, da niso pobirale škarpov ob potu itd. Ni čuda, da so se ljudje obračali nanje tudi za nasvete za svoje bolezni. Treba je bilo nesti samo vodo, pa je izginila iz hiše bolezen, kot bi mignil. če se je včasih kaj ponesrečilo, so ti "padarji" zvračali krivdo na ljudi, češ, da so prišli prepozno po nasvet. Pa sta prišla taka dva "pa-darja" skupaj v gostilni pri žu-mru v Cerknici. Eden je bil domač, cerkniški konjač, drugi pa iz sosednje, postonjske okolice. Po tretjem litru sta postala oba silno učena in eden je vedel več o zdravljenju in bolezni ljudi, kot drugi. Pa reče eden: "Kaj boš ti, ki se na kurja očesa ne razumeš. Jaz pa se in rečem ti, da odpravim kurje oko v dveh tednih." "To je vse kar znaš?" se začudi drugi. "Jaz pa odpravim kurje oko v dveh minutah, pod pogojem, da meni kura ostane." "Ampak na lase se pa ti najbrže ne razumeš. Jaz pa imam tako mazilo, da če se znjim na-mažeš, ti ne bo padel noben las z glave." "Ja, tako, tako mazilo imaš! Glej ga no, učenjaka. Pa misliš, da si učen. Kar se tiče padanja las z glave, ni treba meni nobenega mazila in vendar znam narediti tako, cla ti noben las ne bo pdel z £lave." "Malo preveč si pil, pa si ratal učen. Ampak radoveden seiji pa vseeno, kako boš napravil brez mazila, da ne bodo padali lasje z glave." "Vidiš to je tako. če komu padajo lasje z glave, pa mu rečem naj si kupi tesen klobuk, pokrije naj ga trdno na glavo, pa je nemogoče, da bi še kak las padel z glave." A Tole mi je pa John Breskvar povedal: Peljali so se trije z ulično karo v Lorain. Spotoma je enega izmed trojice prijelo na potrebo, šel je torej na konec kare, kjer je bil poseben oddelek za to prevažno opravilo. Toda, joj nesreče, nekdo je bil notri in vrata so bila zaprta. S težkim srcem se rojak zoijet vse-de na klop in počaka nekaj časa. Prijemalo ga je vedno huje, zato gre čez nekaj časa zopet pogledat,' če je sedaj prosto. Toda vrata so bila zopet zaprta. Mrzel pot je začel oblivati reveža, kar si lahko vsak misli. Sila vedno hujša, vrata "zahoda" zaprta. In ko ga primejo najhujše "porodne" bolečine, se uda v svojo usodo, zamiži in pusti, da napravi narava svoje, potem pa kar naprej mirno sedi na sedežu in gleda skozi okno in občuduje lepo naravo. Ni pa trajalo dolgo, ko so začeli sopotniki vihati nosove in se odmikati od njega. Kara se je zibala po tračnicah in rojak se je mirno zibal na "mehkem" sedežu. Končno nekdo pokliče sprevodnika, mu nekaj zašepeče in pokaže na ubogega reveža. Sprevodnik stopi k njemu in mu reče: "Vi, slišite, kaj takega pa ne bi smeli storiti na ulični kari. Ljudje se pritožujejo." Mož pa nevoljno odvrnek "Kaj bodo jezikali! Če sem jaz tiho, ki na njem sedim, naj bodo pa še drugi!" A Otroci so dobili nalogo v šoli, naj haslikajo dimnik, iz katerega se vali dim. Neki dečko je naslikal dim zelene barve. Ko ga učiteljica vpraša, zakaj je naslikal dim zelen, se je odrezal* "Spinačo kuhamo, gospodična." SVETLOBA IN SENCA Povest Moško je peljal oba fanta skoz glavna vrata, da je morala vsa vas videti, kakšen mož da je Tetrev. "Dober večer, mati! Tukajle je mož beseda," je pokazal nase. "Prv, Tetrev," ga je pohvalila krčmarica. "Stari ljudje morajo mladim pot kazati." "Na mladih sloni svet," je dejal Tetrev. "Sicer pa tako star jaz tudi še nisem." "Tako moški si, Gašper," je dejala Rožmanka, ko je pogri-njala mzio; "nič se ne pokažeš, in vendar smo si skoraj sosed-je." "Preveč dela ima," ga je opravičeval Tetrev. "Dan je dolg, noči kratke. Komaj se iztegneš, že v dan dregneš. Ampak gospodar mora gledati, da ne omaga." Prišel je Rožman, prišel Pepe, prišla Reza, in podajali so roke Gašperju in Janezu in po vrsti obsedeli. Tetreva, ki je hotel imeti važno besedo, so hitro v kraj dejali. "Gašper," je dejal Rožman, "danes sem ogledoval tvojo pšenico. Prav lepa je, ne pregosta. ne preredka. Namlatilo se bo, da se bodo kašče šibile." "V prejšnjih časih," je povzelo Reza, "smo bili bolj prijatelji. Ali še veš, Gašper, kako sva se vozila v smučeh po bregu? Tako si me pa prevrnil v zamet, da sem komaj izkobaea-la. Zmeraj sva vkup tičala, in kadar si ti kakšno napletel, sem morala biti jaz zraven. Prijetno je bilo, kaj?" "Prijetno," je dejal Gašper, ki se ni spominjal, da bi se bila res katerikrat tako rada imela; dobro mu je pa delo, da se je ona tako živo spominjala. "In v šoli," je dejal Pepe, "ali še veš, kako smo se igrali roparje? Jaz sem bil precej poreden. Gladežev Jožek pa še bolj. In kako smo se tepli!" "Pozneje še tudi," se je smejala mati. "Ti ne veš, Gašper, kako polomljen je prišel naš Pepe domov, ko se je bil s teboj spoprijel." "Zdaj sva zopet prijatelja,'' je dejal Pepe in vzdignil kupico. "Bog te živi, Gašper!" Veselo so trčili, in Tetrev je porabil priliko, da je napil obema hišama, Rožmanovi, ki ima vse štiri vogle dobro podprte, in žegarjevi, kjer mora edini Gašper en vogel podpirati. "Gašperja," je dejal Pepe. "še nisem jaz nikoli videl, da bi vogel podpiral, Vas, Tetrev, pa že." "Tiho bodi! Ti si norec," je dejal Tetrev. "Jaz mislim na druge tri vogle; kaj, Reza?" "Reza na tri vogle!" se je grohotal Pepe in zmešl Tetreva. "To je vse v božjih rokah," je vzdihnila mati. "Da se imamo radi, je pa božja zapoved. Ti ne veš, Gašper, kolikrat smo te mi-lovali, da te tako trdo drži va-rih; da ne smeš nikamor v druščino, da bi malo zapel in zavri-skal. Saj nisi užil svoje mladosti še nič. No, zdaj boš pa vendar enkrat sam svoj gospod, kakor slišim." "ce Bog da." je dejal Gašper in pil počasi. Zavedal se je svoje važnosti, ko je videl, kako si vsi prizadevajo okrog njega. Iz Tetreva so si norca delali, Pepeta so zavračali, Janez je ostal v ozadju; Gašperja so poslušali vsi, naj je rekel, kar je hotel. Seveda, tak fant, tak gospodar! "Poslušaj, Pepe, da se boš kaj naučil!" je opominjala mati. "Kaj se šcmiš s Tetrevom! Ti si toliko star kakor Gašper, neumen pa veliko bolj." "Prosim, mama," je dejal Pepe, "to sem bil že odnekdaj; ampak za lahko in počasno delo ni boljšega od mene; edini Tetrev me še prekosi, kadar si zaviše rokave in pljune v roke." "To je res," se je smejala Reza; "časi celo dopoldne samo dvorišče pometa." "Kako pa tudi pometem!" je dejal Pepe in zapel: Kakor mi mamka streže, Tako mi metla reže. Jaz pa le počasi Pometam in prašim. "Janez, kaj pa oče doma? Dolgo ga že ni bilo pri nas," je vprašal Rožman. "Zmeraj imajo dosti dela," je dejal Janez; "Jaz pa tudi." "Rad verjamem. Tvoj oče je trd, Gašperjev varili pa tudi." "Ej, za sebe ni trd," je dejal Tetrev, in začeli so ugibati, koliko dobička da je pač imel Klan-čar od svojega varuštva. "Mene," je dejal mirno Gašper, "pušča zdaj pri miru, ker sem mu zobe pokazal. Kako grdo me je ošteval še takrat, ko smo se bili s.Pepetom in Križ-manovim nekoliko poskusili! Tri dni me je pisano gledal." "Glej, glej, da ti je tako zameril!" je dejal Rožman. "čudno! Tone je najbrž pozabil, da je bil sam tudi enkrat mlad. Takrat pa on ni tako govoril in je tudi udaril, če je bilo treba, morebiti tudi, če ni bilo treba." "O tudi, tudi," je dejala mati. "Povej no, Tomaž, kaj se je zgodilo s polomljenim Mihom! Koliko bo zdaj tega? Nekaj čez d vaj set let. Ljudje so že močno pozabili ; jaz pa pomnim še prav dobro." "Da, polomljeni Miha, Bog mu daj nebesa!" je dejal Rožman. "to je bil pretepač prve vrste. Kjer je bil kak ravs, je moral biti zraven. Noge je imel skriv-ljene, da je stal kakor konjska truga pred hišo, sicer pa močan človek in siten kakor prisad. No, enkrat je izteknil. S Tonetom se nista mogla in neke noči sta trčila vkup v Stegnah." "Tone se je takrat ženil," je pripomnila žena; "za tvojo materjo, Gašper, je hodil." "Tone je bil tudi močan," je nadaljeval Rožman. "Miha je obležal. Jaz in tvoj oče, Janez, sva se pa vozila ravno tisto noč s semnja domov, in ne vem, kaj nama je prišlo na misel, da sva zvila skoz Stegne namesto po cesti. Pot se prikrajša, to je res; kolovoz je pa tudi zmeraj razdrt. Ta sva dobila Miha mrtvega. Saj, po pravici rečeno, prida ga ni bilo nič in škoda nič." "In Klančar da bi ga bil ubil?" se je čudil Janez. "Tako so govorili. Presedel je tudi nekaj mesecev. Ampak to je tudi res, da se je ljudem bolj smilil Tone kot Miha." "Tvoj oče, Gašper," je dejala krčmarica," je pa tudi nekoliko za Mano gledal, še bolj pa, kakor se je meni zdelo, Mana, ki je zdaj tako pobožna, za tvojim očetom." "Tako da tebi, Gašper," je de jal Tetrev, "za očeta in mater ni bilo sile; lahko bi bil tudi Tonetov ali pa tudi Manin sin. Bog me varuj!" je dejal Gašper. Tako so se zabavali dolgo in prijetno, in Gašper se je poslovil tako prisrčno in stisnil tako krepko Rezi roko, da si je dekle takoj mislila, da pride še. "Nič se ne boj, Gašper!" je dejal Rožman. "Saj jaz vem, da nimaš še v rokah, kar ti gre; ampak pri meni imaš kredita magari za tisoč kron, in kdor ima kredit, ta je mož." "Tako je," je dejal Tetrev; "ni krede brez kredita." Gašper je bil zadovoljen. Bodoče življenje se mu je kazalo v lepi luči. čez dan bi delal, zvečer pa se zabaval v prijateljski družbi. In Reza bi bila najbr/ dobra ženka, vesela, zgovorna in ne brez denarja. Prav presedalo mu je že dosedanje životarje-nje; človek ima takorekoč pred seboj jed in pijačo, pa ne sme ne jesti, ne piti. O, stric je že obljubil, da ga izpusti iz klešč. Da bi se le ne skesal! Toda čemu bi ga še držal, če ne zaradi dobička? Ej, kako spoznava človek ljudi, tako imenovane poštenjake, ki so toliko slabši od ne- STRAŠNA RUDNIŠKA KATASTROFA Ni še dolgo tega, kar so poro- smrtjo čali ameriški listi, da je v rud- šila. niku MacAlester v državi Oklahoma v Ameriki nastala eksplozija, pri kateri je izgubilo življenje 63 ljudi. Ta nesreča, čeprav strašna, se pa ne more primerjati s katastrofo, ki se je dogodila 1. 1906 v francoskih pre-mogokopnih rudnikih Cour-rieres. Dne 10. marca 1. 1906, se je spustilo v te rudnike 1800 rudarjev. Ob pol sedmih je odjeknila slaba detonacija, ki so jo komaj slišali v inženjerskih uradih. Dve uri na to se je za-čula druga in kmalu tretja detonacija. Obe sta bili mnogo močnejši od prve. Tedaj so in-ženjerji s šefom Leonom na čelu takoj pohiteli v rudnik. Komaj so dosegli prve rove, so že videli množico bežečih ljudi, kričečih od groze. Ogenj, ki je že več dni gorel v nekem rovu, se je polagoma širil in objel v višini več sto metrov vse rove, ki so se zrušili in pokopali, pod seboj ogromno število ljudi. Od 1800 rudarjev, ki so se spustili zjutraj v rudnik, jih je do poldneva prišlo ven 600, dočim je ostalo 1200 rudarjev zakopanih. Takoj so začeli z reševalno akcijo. Večkrat so poskusili prodreti v zaprte rove, kjer so se nesrečneži borili s smrtjo, toda vse zaman. Francoski rudniki do tedaj še niso imeli na razpolago plinskih mask, ki bi jih mogli v takih slučajih uporabljati. Medtem je ta vest dospela v Paris. Kakor hitro se je raznesla po mestu, se ni nihče več brigal za maroško konferenco in za ministrsko krizo; ljudje so zahtevali, naj oblast reši onih 1200 nesrečnežev. Odposlali so vojaške čete, toda zaman. Ko je še isti dan proti večeru prispel na lice mesta sam minister javnih del, je našel tam strašno razburjenost. Inženerji so se stalno posvetovali, toda nihče ni vedel, kaj storiti. 2000 žena in otrok je stalo pred vhodom v rudnik v strašnem pričakovanju, da rešijo njihove može in očete, katerim je bilo usojeno, da se nič več ne povrnejo. Neki inženjer, ki je prišel iz rova št. 3, je vzkliknil jokajoč: "Še vedno žive! Potrkali so na vodovodne cevi in mi smo to dobro slišali!" V resnici so še živeli, toda nemogoče jih je bilo rešiti. Čete, ki so prišle na pomoč, niso mogle nič pomagati. Dva dni po katastrofi je prispel v Courrieres reševalni oddelek, se-stoječ iz 18 nemških delavcev pod vodstvom Hugona Kocka. Ta mala čet, opremljena s plinskimi maskami in takozvanimi kisikovimi aparati je v kratkem času izvršila ogromna dela junaštva in požrtvovalnosti. Ves svet je priznal njeno junaštvo. Takoj, ko je Kockova četa prodrla v zaprte rove. je naletela na zogljenela trupla, ki so že razpadala in so jih morali politi z apnom. Do polnoči so spravili na površje 20 trupel. Zunaj je razgrajal sibirski mraz, tocla kljub mrazu so čakale žene in otroci na svoje drage, bodisi žive ali mrtve. Delo Kockove čete je bilo silno težko: pri vsakem koraku so naleteli na nova trupla v raznih pozicijah, ki so kazale borbo teh nesrečnežev s Večina njih se je zadu- žene so še tretji in četrti dan po katastrofi upale, da njihovi možje še žive in da se bore s smrtjo v globinah rudnika. Fra-nas Laure, eden najodličnejših francoskih montanistov, je trdil, da so mnogi od zakopanih rudarjev še pri življenju in zahteval, da se reševalna akcija kar najhitreje nadaljuje. Izkazalo se je, da je imel Laure prav. Osemnajst dni po katastrofi so našli v nekem rovu 14 rudarjev, ki so bili še pri življenju. Ti se imajo zahvaliti le golemu slučaju za svojo rešitev. V trenutku katastrofe so se nahajali na neki zapuščeni galeriji, ki jih ni zmečkala. S težavo so si izkopali pot v smeri, kjer so mislili, da bodo naleteli na izhod. Tri dni so bili brez hrane, na kar so naleteli na neko stajo, kjer so našli konja in seno. S tem so se preživljali 15 dni. Njihov vodja, 38 letni Henry Nemy, je postal junak Courrieresa. Ko so zagledali dnevno luč, so si zakrili oči z rokami, ker je bila premočna za njihove oči, ki so bile 18 dni v popolni temi. Edinstven pa je dogodek rudarja Urnoosta, enega izmed teli štirinajstih rešenih. Ta je vedel, da mora v bližini kraja, kjer so bili, biti tudi njegov 19 letni sin, ki je tudi delal v rudniku. Dan na dan je hodil skupno z Nemy-jem po rovih in klical ime svojega sina. četrti dan so se dokopali do mesta, o katerem je Urnoost trdil, da mora biti tam njegov sin. In res mu je neki slab glas odgovoril: "Oče, oče!' Bil je njegov sin, ki je ležal tam ranjen, toda bil je še živ. To je bil dokaz, da je imel Laure prav, ko je trdil, da bi hitrejše in skrbnejše delo doseglo boljše rezultate. Radi tega so tudi nastale stavke in upori, tako da so morali proglasiti obsedno stanje, šele v juniju je zavladal ponovno red in mir. MALI OGLASI Dvoje stanovanj se da v najem, 4 in 5 sob, vse novo dekorirano, prostor v kleti za pranje, gorka voda. Stanovanje na 1153 E. 60th St. Vpraša se na 1078 Addison Rd. (56) Električna popravila Mi popravljamo vse električne predmete, kakor motorje, luči, pralne stroje, čistilce, pihalnike. Najnižje cene. Gordon Electric Works 1187 E. 61st St. Tel. ENdicott 1460. Po dnevu ali ponoči. (58) Nov telefon Pravkar sem dobil telefon v hišo in me sedaj lahko pokličete po telefonu, kadar me potrebujete. Se priporočam za naročila klobas vsake vrste, kot tudi za vsakovrstno doma posušeno meso. Vse sveže in čisto ter po zmernih cenah. John Terškan 968 E. 209th St. Tel. KEnmore 3631—J. (W-F-M) poštenjakov, da se ti ne hlinijo. Baraba je baraba; tak poštenjak pa baraba in hinavec. Nekako ponosen je bil Gašper, da je že toliko bridkega izkusil in da pozna zdaj človeško dušo do dna; jezil pa se zato ni nič manj nad krivicami in krivcem. Dan je gospodarjev, noč je moja, pravijo drugi fantje; njegova ni nobena ura; vedno bi moral biti ali na delu ali pa doma in delati za dru£e. Varih mu je bil kar oči zavezal, da je laže gospodaril z njegovim premoženjem za sebe; krivičnost pa je prikrival s po-božnostjo; zakaj pobožnost ne stane mnogo, krivičnost pa le nese. (Dalje prihodnji« 71 let skušnje naše trgovine vam zagotavljajo pravi premog za vaš furnez, peč ali grelnik, po pravi ceni. The Yates Coal Co. HEnderson 0280. MAin 7878. GArfield 1900. Thur.-Sat.-Tue. V JUGOSLAVIJO Obiščite staro domovino in se pridružite velikemu izletu, katerega priredi IZLETNI URAD S.N.P.J. Izletniki bodo zapustili New York (via Cherbourg) na največjem Cunardovem brzoparniku AQUIT ANI A 6. julija Na poti boste tudi lahko videli Pariz. Izletnike bodo spremljali izkušeni vodniki, kateri bodo skrbeli za vašo prtljago, potni list itd., in preskrbeli vam bodo dovolj zabave, ko se boste nahajali na parniku. — LEPE ČISTE KABINE, IZVRSTNA HRANA IN VLJUDNA POSTREŽBA. Za nadaljna pojasnila se zglasite pri Mihaljevic Bros, 6201 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO Cunard Line 1022 CHESTER AVENUE CLEVELAND, OHIO Radi odhoda v staro domovino se zelo poceni proda hiša v dobrem stanju. 7 sob, klet, kopalnica in garaža. Proda se tudi pohištvo. Eg. Kovač, 15426 Calcutta Ave. (56) Išče se primerna soba pri poštenih ljudeh, med 60. in 65. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj se zgla-si v uradu tega lista. (55) Soba se da v najem, prost vhod, pripravno zlasti za pečlarja. 1053 E. 67th St. (55) Slovenska mesnica največja v Clevelandu, kjer lahko kupite meso veliko ceneje kot kje drugje. Najfinejše svinsko meso, klobase, šunke, plečeta in kar poželite. Vedno sveže, točna postrežba rojakom in nizke cene. Se priporočam Martin Frank St. Clair Market »tojnic« 18—20. (Thu.) SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam M. VRANEŽA 17105 Grovewood Ave. (Thu.) WILLOW FARMS DAIRY 1172 Norwood Rd. MLEKO, SMETANA, SIR, SUROVO MASLO za dobro postrežbo, pokličite Florida 4312-J (Thur.it) PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOHAR 6521 ST. CLAIR AVE. če hočete delo poceni in j^-poiteno, pokličite men«. Randolph 5188 (Thu. F.)J ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajia in najbolj usodna pot za potovanje na osromnib parnlkihi I le de France Mar 7; Mar 28 1 I>. M. 5 1'. M. Paris Mar. 21, Apr. 11 8 1'. M. Najkrajia pot po železnici. Vsakdo Jo v posebni kabini * vsemi modernimi udobnosti. — Pijača In slavna francoska kuhinja. Izrednn nizke cene. Vpraiajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 26 Public Square, Cleveland, Ohio. Penil, 2252 Penn. 2252 J. KREMZAR 6108 St. Clair Ave. TRGOVINA S POHIŠTVOM, VIKTROLAMI, RADIOS IN VICTOR PLOŠČAMI Zakaj si podaljšati bolezen? $10.00 X-žarki preiskava za $1.00 Za hitro in gotovo olajšanje akutnih in kroničnih bolezni, moških in icnsk. ™ P,Qf.u V,te Z. D,ocl