fožtnina plačana v gotovini. Eefo 13 |V Ljubljani, v torek" 18. olctobra 1932 Stev. 2391 Cena 1 Din Naročnina mesečno ^^ ^^^^^^^^^^^ Ček. račun: Ljub- za ^^^^^^^ ^^^^^^^^^ ^^ ^^^^^^^^^ šk ^^^^^^^^^ ^^^^^^^ ljana stvo — ne- ^^^^^ ^^B ^^^m ^^^ ^^B ^ ^^^^ m ^^^m ^ 10.34') za ce- ^^^^^^^ j^^m ^^m ^^B ^^B M j^ps^ m ^^m ^^B ^^B ^^M M flH M ^^B ^^B inozemstvo 120 Din ^^^BB ^^B ^^B t^J ^^B ^^^ ^^B M ^^B 1 ^^B Uredništvo je v JKLmJJ oJHLbH^P ^^^^^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ul.6/lH jeva 6. telefon 2993 Telefoni nredniitva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 11 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedel/ua in dneva po prazniku BI ČasliSke k bisernemu jubileju: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Veleuglednemu uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. Ob bisernem prazniku obstoja Vašega cenjenega lista se podpisana zbornica z zadoščenjem spominja »Slovenfevih« zaslug za dobrobit slovenskega gospodarstva. Spremljal jo z budnim očesom korak za korakom snovanje, razvoj in napredek gospodarstva, ki je od svojih početkov imelo v listu vnetega zagovornika in močnega zaščitnika v prizadevanjih, se naš narod s povzdigo narodno zavesti osamosvoji tudi v gospodarskem oziru. Naša pota za dosego toga cilja so šla tu in tam narazen, a tudi takrat, kadar smo po različnih potih skušali vsak po svojo doseči svoj smoter, nas je družila skupna želja, da vsak po svoji moči pripomoro gospodarstvu do prospoha. Zbornica Vam je hvaležna, da posve- čate gospodarskim vprašanjem v listu svojo dobrohotečo pokornost no le v izborno urojovani in bogato informativni gospodarski rubriki, ampak tudi v ostalem dolu ob vsaki dani priliki zavzemate stališče, ki pravilno pojmuje interese domačega gospodarstva. Ob bisernem jubileju so Vam v imenu slovenskega gospodarstva iskreno zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost. Globoko prepričani o nujni potrebi dobrega, gospodarstvu naklonjenega tiska Vas vljudno prosimo, tla ohranite svojo naklonjenost Zbornici in slovenskemu gospodarstvu tudi v bodoče. V tej želji Vam najiskronojo čestitamo in Vam v delu za dobrobit slovenskega gospodarstva Želimo čim največ uspehov. Ljubljana, dne 17. oktobra 1932. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Ivan Jelačin, predsednik. Dr. I. Ploss, tajnik. Politični vrtinec v Romuniji Vajda Vojevod podal ostavko Borza za blago in vrednote v Ljubljane Ugledno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Ob bisernem jubileju, ki ga pravkar proslavlja Vaš ugledni dnevnik, si časti borzna uprava izreči Vam svoje najlepšo in iskreno čestitke. Prepričani, dn bo Vašo ugledno glasi- lo posvetilo naši ustanovi ludi nadalje vso dosedanjo pažnjo in globoko razumevanje in s tem pripomoglo k njeni koristnosti in njenemu razmahu, izruianio naše najodlič-nejšo spoštovanje. Ljubljanska borza za blago in vrednoto. Dragolin Hribar, predsednik. I)r. M. Dobrila. gl. lajnik. v • Velika gospodarska stiska je posebno občutno prizadela družino, ki je osnovna celica tudi gospodarskega življenja. Družina naših dni jc v nevarnosti, da propade pod razvalinami rušečega *e gozdarstva. Niso samo materijalni vzroki krivi, da gine družina. Urez dvoma je pomanjkanje ver-•krga in moralnega življenja eden glavnih vzrokov, dn je opešala življenska odpornost sodobne družine. Ne moremo pa zanikati razdirajočega vpliva tudi zgolj gospodarskih neprilik, radi katerih trpi družinsko življenje: nezadostne plače, radi česa mora tudi ieua in družinska mati v službo, neprimerna in nezdrava stanovanja, visoki davki in drage livljcnske potrebščine, nestalnnst službe, pr<.tovariške zakonec. — Ne pozabimo, da se v družinah obnavlja narod, da leži v družinah možnost tudi gospodarske obnove in da je družinsko ognjišče najprimernejši kraj za resi in pro-cvit posvečenega krščanskega življenja. Drin. Sinaja, 17. okt. Po tričetrturncim razgovoru a kraljem Karolom je izjavil predsednik vlade Vajda: Ponovil sem vladarju svoje ostavko, ki sem mu jo ponudil ie v petek »večer. Kralj jo je sprejel in mi poveril nalogo, da vršim tekoče posle, dokler se kriza ae reši. Konzultacije ge lafuo takoj. Takoj po Vajdovem odhodu je kralj sprejel Mihalaka, podpredsednika nar. kmečke stranke. Vajda Vojvod je sklical predsedstvo narodne zaranistične stranke, ki bo sklepalo o stališču stranke z ozirom na novo nastali položaj. Za Mi-halakom je bil sprejet Tituleseu. Slej ko prej računajo z možnostjo, da bo prevzel novi kabinet Ju-liug Maniu. Bukarešt, 17. oktobra, tg. Kralj Karol je brzojavno povabil v Sinajo Maniua, ki se je med tem vrnil v Bukarešt. Maniu bo jutri zjutraj prispel v Sinajo in ga bo kralj sprejel v avdijenci. Pred njim pa bo kralj sprejel predsednika poslanske zbornice in senata. Splošno mnenje je, da ne bo prišlo do nobene izpremembo režima, ker se bo tudi prihodnja vlada opirala nn parlamentarno večino. Dr. Maniu Bukarešta, 17. oktobra, Maniu je i/ju\il. da je pripravljen sprejeti mandat /u sestavo druge narodne kinetskc vlade. Zborovanje Glavne zadmžne zveze Sarajevo, 17. okt. 1. V svojem včerajSnjein pozdravnem govoru je predsednik Glavne zadruine zveze dr. .-ta/on Koroiee izvajal sledeče: Tu ste se zbrali v tako lepem številu sami za-drugarji in prijatelji zadružništva. Mnogo se danes govori, da je zabredlo ludi zadružništvo v krizo. Znano vam je, da »e mora ludi ono borili danes s silnimi teikočami, kar je čisto naraven pojav, ker je zadružništvo del našega narodnega gospodarskega življenja ter radi tega analoguo vsem gospodarskim težavam po vsem svetu preživlja tudi ono težke dneve. Zadružništvo, vključeno v gospodarski organizem naroda in države, preživlja z njim v zajednici dobro in zlo. To so vzroki telkočam, s katerimi se mora boriti naše zadružništvo. No negiram teh telkoč, izjavljam pa, da bi bilo krivično samo pomisliti, da se nahaja v krizi tudi zadružna ideja. Kakor se nahajajo v finančni krizi vse ostale gospodarsko enote, so v taki krizi nahaja ludi zadružništvo. Pa ravno radi lega tudi zadružna ideja ni bila ie nikdar tako močna kakor ravno sedaj v teh težkih dneh. Nikdar se ni v zadružništvo polagalo toliko nad kakor ravno danes, ko vlada na polju gospodarskega življenja in dela pravi kaos. Tu se pojavljala dve čisto nasprotujoči si mnenji. — Prvo zahteva popolno svobodo gospodarskega razvoja, in lo v vseh smereh In vseh področjih. Drugo mnenje pa zahteva Člansko vezanost, tilrnnjuje svobod« individualne iniciative in individualnega razvoja. Taka medsebojna povezanost gospodarskega življenja je n. pr. v Rusiji, kjer je članska zasulnjitev vseh ljudi. To je suženjstvo najhujie vrste. Toda samo ono zadruiništvo, ki nudi na eni strani svobodo Individualnega dela, na drugi strani pa zopet veie v disciplini zajodnice, je zmoino, da vrne gospodarstvu urejeno iivljenje in delo. čeprav se morsino borili s silnimi teikočami. Po pozdravnem govoru dr. Korošca je kongres Glavne zadruine zveze soglasno sprejel pozdravno brzojavko kralju in predsedniku vlade. Kongres jc nalo nadaljeval lakoj svoje delo ter Jc prvi govoril dr. Gjorgja KrsliČ, sodnik vrhovnega sodišča v Sarajevu, ki je zbranim zadru-garjem govoril o temi: »Kupna moč in fitkalna obrrmrnitrc kmflijtkegn poneslvar. Predavatelj je preoizno zbral potrebni materija! ter prikazal kongresu sliko davčne obremenitve kmelskegn posestva v tekočem letu ter jo primerjal z ono iz I. 1925. V razmerju pade« cen kmetijskih pridelkov se davčna bremena nikakor niso zniiala. Iz tega nujno sledi, da so ta bremena danes silno leika. Predavatelj ugotavlja v nadaljnjih svojih izvajanjih, da znaša letos celokupna fiskalna obremenitev vsega našega narodnega dohodka, ki znaša 45 milijard, 27%. G. Krslič je lel za svoje izvrstno predavanje burno odobravanje. Takoj za njim je govoril drugi referent na letošnjem kongresu Marin Glavina, upravnik Zveze agrarnih zajednic v Novem Sadu, ki je predaval o temi razvoja in uspeha agrarnega zadružništva. Referent je podal uvodoma kratko zgodpvino pregleda agrarnih zajednic, katerim se je poleg velikih ležkoč vendarle posrečilo, da vzdržujejo danes na tisoče kolonistov. V svojem govoru predavatelj pobija trditev, da bi razparceliranje ve^eposestev zmanjšalo agrarno proizvodnjo, in pravi, da dohodek 1 ha zemlje, ki ga obdeluje kolonist, prav nič ne zaostaja za dohodki, ki jih je dajal 1 ha zemljišča, ko Je bil v rokah veleposestnika. Na vprašanje Dušana Nikotiča, predsednika Zadružne zveze iz Splita, če so dobili zemljo ludi intelektualci, odgovarja Glavina, da je danes kljub temu 90% zemlje vendnrle v rokah, ki jo dejan.iko obdelujejo in ugotavlja, da se je žal Kalkaškcm ritu odtujilo 40% zemljišča. Tako se danes prodaja v lem okraju jutro najboljše zemlje po ?000 dinarjev. Zadnji predavatelj na kongresu je bil Stanko Kcžarič, urednik »Zadrugarjac iz Splita, ki je predaval o temi: »Pomen vinarskih zadrug in njihove centrale z ozirom nn gospodarsko krizo v Primor-ju-f. Najprej je podal v svojem referatu izvrši en pregled kvantitativne in kvalitativne produkcije vina v Primorju za dolgo vrsto let nazaj. Med drugim ugotavlja predavatelj, da je preje samo naše 1'rimorje izvozilo letno 600 hI vina, dočim znaša danes izvoz iz vse države samo okoli 150 hI. Danes se samo v Primorju pokvari letno oScrog 100 hI vina. Jasno, da bi bila ta količina mnogo manjša, če bi so centralno upravljala produkcija in prodaja vina. K besedi se je nato prijavil Pokrajčič, ki jo naglašal potrebo, da se določi ceno vinu v lokalni prodaji. Nato je poročal predstavnik Glavne zveze srbskih kmet. zadrug Miloš Milanovi? o uspehih zveze, ki jih je dosegla ravno v pogledu centralne produkcije in preprodaje vina s svojo centralo in proporoča primorski zvezi, dn stopi v tem cw.i'ru z njim v tesnejše stike.. Predsednik Glavne zadruine zveze dr. Korolee toplo pozdravlja tako sodelovanje iu opoaarja ua vainost medsebojnega sodelovanja področnih in pridobitnih /a-Irug. ter prosi, da se )>osamezni govorniki sporazumejo glede sestave resolucij, ki jih bo kongrt-i, sprejel ob koncu glavne letne skupščine. Pri lom p:i opozarja, da je sedaj, ko se je državna pomoč zadruiniitvu vsk-d obstoječe krize zmanjšala, baš zadruiništvo navezan« na medsebojno pomoč. Ponovno se zahvaljuje predavateljem, ki so prišli na letošnji kongres s lako krasno izde-lanimi referati. S tem je bil letošnji kongres Glavne zadruine zveze končan. Dane« ob 10 do|>oldnc se Je pa vršila v Istt dvorani 13. letna skupščina, na kateri je prečiuil glavni tajnik Glavni- zadružno zveze ing. Milivoj Varga poročilo pravnega odbora o delovanju Glavna zadruine zveze v preteklem poslovnem letu. V debato Je poseglo več zadruinikov. Poročilo jc bik) nato sprejeto. Na koncu so bile sprejete sledeče resolucije: 13. redni občni zbor in kongres Glavne udruine zveze kraljevine Jugoslavije ugotavljala, da Je bilo z uredbo o osvoboditvi plačil« poštnih taks, ki je bila objavljena v Služb novin-vab vsako leto po 5 milijonov Din; 2. rabi)e podeljene |>odpore; 5. kmetijski minister naj uvede na kmetijskih šolah kot obvezen predmet nauk o zadružništvu; 6. daljo se ugotavlja, da današnja davčna obremenitev kmetijskega posestva ni v razmerju z gospodarsko močjo vasi. Istotako se ugotavlja, da središč« tiskalnih obremenitev nI v neposrednih davkih, ampak v posrednih. Letni občni zbor in kongres Glavno zadružne zveze radi lega naprošata vlado, naj v interesu ekonomske povzdigo najširših slojev naroda izvrši čimprej pravično razdelitev bremen z reformo davčnega sistema. Hvaležni Madfari Trst. 17. okt. ž. Včeraj popoldne Je dospela v Trst delegacija madjar«kega narodnega društva »Teszr, ki ima s seboj 30O knjig 7. 2,500.000 podpisi. Madjarska delegacija bo dala te knjige Mus-soliniju v 7.nak zahvale za njegovo zavzemanje za madjarski narod. Predsednik te narodne organizacije je Gombos, v njej pa so včlanjene tudi najuglednejše politične osebnosti na Madjarskem. Naloga te nacionalne organizacije je, dn vpostavi z Italijo čim tesnejše sodelovanje na političnem, ekonomskem in kulturnem polju, glavno njeno načelo pa jc: revizija mirovnih pogodb. Delegacija je snoči odpotovala iz Trsta v Rim. uradu ste stalno izpostavljeni nevarnosti nalezljivih bolezni. Če sc hočete obvarovati pred gripo, vzemite J)anflavm' f> PASTUE Dovoljeno od Min. socijalno pol. in narod-negn zdravja S, št. 15051 od 26. 8. 1932. Seja Narodnega predstavništva Belgrad, 17. oktobra 1. Današnja seja narodne skupščine, ki je bila sklicana ob pol 10, je začela točno ob 11, ker odbor za proučitev zakona o podaljšanju zaščite kmeta še ni mogel dokončati svojega dela. Skupščini so danes prisostvovali predsednik vlake dr. Srskič, Pucelj, Kramer, Srkulj, Pogačnik, Jevtič, Radivoievič, Mohorič in Deme-trovič. Tajnik skupščine Ante Kovač je prečital zapisnik zadnje seje, ki je bil poglasno sprejet, nakar je skupščina prešla na dnevni red. Vladni poročevalec odbora za poučevanje zakonskega predloga o podaljšanju zakona o zaščiti kmeta. Sckolovič je priporočil sprejem zakonskega predloga. Sokolovič. je izjavil, da je sprejel odbor sklep, naj se podaljša zakon le do 20. decembra. \ tem času pa naj vlada predloži narodnemu predstav nišivu že izdelan nov zakon. Odbor je sprejel tudi nekatere spremembe tega zakona, ki pa ne spreminjajo njegovega bistva. Dr. Lončarevič je ostro kritiziral delo vlade, ker je imela na razpolago dovolj mesecev, v katerih bi lahko že zakon izdelala. Nato je bil zakonski predlog o podaljšanju zakona o zaščiti kmeta od skupščine soglasno sprejet. Danes popoldne se je sestal najprvo klub senatorjev, ki je razpravljal o važnih zadevah interne organizacije in o mušicah v Bogoljubovcu, »jer so povzročile ogromno škodo pri drobnici in govedu. Poginilo ie vsega 3890 drobnice iu 2562 glav govedi. Vlada je nakazala preko banske uprave podporo 500.000 Din. Nato se je vršila redna >eja senata z dnevnim redom: določitev dnevnega reda. Jutri bo seja administrativnega odseka, ki bo razpravljala o nagradah uslužbencem senata. Odslej je potrebno dovoljenje za vsaho stavbno gradbo Belgrad, 17. oktobra. AA. Po predpisih gradbenega zakona s* ne sme graditi nobena nova stavba ne popravljati ie obstoječe stavbe brez poprejšnjega gradbenega dovoljenja pristojne občine. Prošnji za gradbeno dovoljenje je treba priložiti eituaciiski načrt, načrt gradnje, statični proračun in tehnični opis stavbe. Ker v večini naših mest in mestec in trgov ni pooblaščenih inženjerjev, ki bi smeli izdelati potrebne načrte in statični proračun, da se dobi gradbeno dovoljenje, je gradbeni minister na podlagi čl. 1. zakona o ustroju gradbenega ministrstva in niegove zunanje službe odredil: Take načrte in statične proračune smejo v krajih, kjer ni pooblaščenih inženjerjev, napraviti in jih kot projektanti podpisati državni in bano-vinski inženjerji in arhitekti na tehničnih oddelkih in okrajnih načelstvih po odobritvi okrajnega načelnik*. Okrajni načelnik sme to pravico prenesti tudi na šefa tehničnega oddelka in na posamezne inženierje in arhitekte po odobritvi občinskega sodišča, toda za tako odobreni« je treba prositi za vsak primer posebej. Ta dovoljenja se bodo dajalu dotlej, dokler v dotičnem kraju ne bo pooblaščenih in.-enjeriev. Razen lega ne morejo biti osebe, ki so tako dovoljenje izdale, kadar gre za te načrte, ki so jih dobile v odobritev, člani gradbenih odborov. Za manjša popravila, za katera sc potrebne samo skice, smejo podpisati pooblaščeni mojstri, ki ta dela izvrše. Magister, doce ie ipsum! Ljubljana, 15. okt. Gos-pod Anton I.ajovic je znan po tem, da rad filozofira, najrajši v predalih Jutra«. Ker je želo načitan in tudi originalno misli, ga radi beremo; časih pa je tudi peklensko dolgočasen, zlasti ker rad daje nauke v tonu kategorične nezmotljivosti. Hoteč na vsak riačin tezo dokazati, se veliko ne pomišlja, če je treba nasprotnikove trditve krivo razumeti ali jih kako pokvečiti; tudi gospod La-jovic danes rad trdi, kar je včeraj zameta), in sploh gleda svet po svoji vsakokratni štimungi, ki se zelo menja — ima pač rad nasprotja, kakor vsi umetniki. V Jutru« 16. oktobra se zopet bori z nemško kulturo in nemškim jezikom, oziroma bi rad spravil s 6veta našo odvisnost od nemške kulturne sfere. Pri tem se obrega v »Slovenca«, češ, da je ta v svojem uvodniku glede slovenske srednje šole zagovarjal nemščino, ko je zahteval, da naj bi se naša srednja šola, katero vsak dan reformi-razo, razvijala mutatis mutandis mirno dalje na izkušeni stari podlagi. Potrditev za to jemlje La-jovic iz naše pripombe, da se ob Dravi, kjer se stekata nemška in slovanska kultura, ne da poučevati na isti način kakor na primer na grški meji, kjer se dotikata slovanska in bizantinska kultura. Če je bilo to povod dolgemu Lajovičemu članku o potrebi osvoboditve slovenskega naroda od nemške kulture, potem bi si bil Lajovic svoj veliki trud lahko prihranil. »Slovenčev« anonimni člankar s staro izkušeno podlago ni mislil na germansko kulturo kot tako ali na nemškega duha vzgoje, marveč na stare izkušene pedagoške in didaktične podlage, na katerih je slonela naša srednja šola in ki so prav tako germanske kakor ro- manske, evropske z eno besedo in ki pohajajo že od Komenskega, ki je bil, kakor znano, Ceh. Opomba, da se ob Dravi ne more poučevati tako kakor ob grški meji, pa ni pomenila, da se mora ob Dravi poučevati čimbolj v odvisnosti od nemške kulture, prav tako ne, kakor nismo hoteli reči, da se naj oli grški meji podučuje nujno in pretežno na podlagi bizantske kulture (to bi mora! samo bedak zahtevati) — marveč smo podčrtali le dejstvo, da so med Zapadom in Iztokom kulturne diference, polaritete L -- c. \ '„- J, , - - -š sv '»'»\\>»\ prav v Korist splošne človecanske kulture, ki se v takih diferenciacijah z življenjsko nujo razvija. To je podlaga naši tezi, ne pa neka »socialno-fizična teorija«, ki nam jo g. Lajovic podtika in za katero nam je mar toliko, ko za lanski sneg. O problemu nemštva kot takega pa v našem članku sploh ni bilo govora niti izrecno niti neizrecno Če pa g. Lajovic želi, da izpregovorimo tudi o tem, pa naj nam bo dovolj eno vprašati ga, čemu spušča tozadevno svoje puščice v »Slovenca«, ki se že 60 let bori za emancipacijo slovenskega naroda od škodljivih tujih vplivov, ne vidi pa onih krogov, kojih glasilo je »Jutro«, tako na primer »Zveze kulturnih društev«, ki predvaja toliko število nemških filmov, s katerimi širi nemško kulturo — tako na primer pred enim tednom film o Goetheju, ki je ves en sam slavospev nemštvu, nemški kulturi in nemškemu narodu!? (da ne govorimo o drugih takih pojavih). Najbolj pa je pri vsem tem tragikomično to, da se ta nemška kulturna propaganda vrši v Filharmoniji«, kjer nosi šaržo — gospod filozof Anton Lajovic!... Najvažnejša pogajanja po vojni V igri je bodočnost Evrope Ženeva. IT. oktobru. V okolici Zveze narodov so silno /.u!qvoljni, »la je llerrioht uspel« pregovoriti MacDohatda, »la opusti svojo prvotno naoterp, da hi se tnala ruzoroiitvenu konfercnca« vršila v Londonu, in dn se je ko-čno vendar odločil za Ženevo. Ilerriot jc bil vselej nasprotnik tukšue konference izven okrilja Zveze narodov in je končno dosegel vsaj to, du se bo konferenca štirih vršila v Ženevi, če naj sc na željo Angležev že ^ rši. Ilerriot ru-čuna, »la sc bo v Ženevi lažje uveljavil tudi vpliv malih držav, ki jih jc MucDonuld i/klju-čil »mI posvetovanja, med tem ko !>i v Londonu ne mogli* govoriti niti za kulisami. (ok vtis jc napravil zaključek razmo-Irivanj ugl»'podl»o, s kutro bo regulirano zu* stopanje skupnih interesov v Maroku. /ELECIRKUS Ljubljana, na lat-nem telovadlšua ljubljanskega Sokola v TI voli Ju Dnevno dve predstavi popoldne ®h freffa in zvele? oh Popoldne isti program kakor zvečer. Otroci, brezposelni, upokojenci imajo popoldne polovične cene. Sami sedeži. Živali se lahko ogledajo od 9 do 18. Blagajne cirkusa so odprte od 9 dopoldne dalje. Predprodaja vstopnic v Zvezni knjigarni, d. z o. z. v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 7. Brezplačni koncerti pred cirkusom od 11 do 12 (ob nedeljah od 10 do 12), od 14 do 15 in od 19 do 20. Slov. Bistrica spominu A. M. Slomška Slov. Bistrica 16. okt. Cerkev in šola sta se na pobudo vnetega našega duhovnega očeta in mestnega župnika Ivana Šolinca združili, da se na čim lepši in veličastnejši način proslavi 70 letnica smrti velikega našega duhovna in služabnika božjega A. M. Slomška, Svečana proslava je bila zamišljena v obliki akademije, pri kateri so sodelovale vse tukajšnje šole; pa tudi vsa tukajšnja kulturna društva so se razen nekaterih izjem potrudila, da se Slovenska Bistrica na mani estačen način oddolži spominu velikega našega škofa. Akademija sc je pričela danes ob treh popoldne v lepo okrašeni dvorani Okrajne hranilnice. Občinstva se je nabralo zelo veliko tako, ds je bila dvorana polna. Med odličniki smo opazili predsednika tuk. sod. Š. Voduška, bivšega mestnega župana dr. B. Schaubacha, sedanjega župana dr. Jagodica, sodnika dr. Dobrovška, zdravnika Žemljica, hanskega svetnika V. Gornjaka, gg. Mondioviča in Živkoviča kot predstavnika vojaške oblasti ter bivšo šolsko upraviteljico Otilijo Feiglo-vo. Uvodoma je slovenjebistriški orkesteT pod vodstvom učitelja 2ivka odlično odsviral, nakar je spregovoril prisrčne besede mestni župnik Iv. Soline, ki je izrekel toplo zahvalo vsem za lepo udeležbo in iskren pozdrav, imenoma slavnostnemu govorniku uredniku dr. F. Vatovcu iz Maribora. Hitro, nemoteno so si sledile po.em posamezne točke sporeda. Ljubka je bila deklamacija dveh šolarjev od deške osnovne šole, prisrčno so zapeli učenci od iste šole pod vodstvom šolskega upravitelja Tajnika mični pesmici »Leži, leži ravno polje« in »Veseli hribček«, učinkovito je bil podan »Odlomek iz »jugoslovanskih biserov«, zopet je za-sviral orkester. Potem so zarajale deklice od dekliške šole, se lepo kot »Predice« uživele, potem zopet ljubka deklamacija Slomškove »Bog za vse skrbi«. Najlepši vtis je pač zapustila »Sirota Jerica«, ki je mnogim privabila solze v oči. Od meščanske šole so zaceli Slomškovi »Glejte že solnce zahaja« in »Preljubo veselje«; tudi moški zbor je nastopil pod vodstvom vrlega slovenjebistriškega organista Ulagc ter odpel znani in priljubljeni »En hribček« ter »Slovenec Slovenca vabi«. Izredno okusno in prisrčno je učinkovala ob zaključku živa slika s Slomškovim sonetom. Slavnostni govor je imel sredi sporeda urednik dr. Franc Vatovec iz Maribora, ki je v svojih preglednih izvajanjih prikazal vso veličino Slomškove osebnosti. Vsem nastopajočim se je navzoče mnogoštevilno občinstvo oddolžilo z živahnim priznanjem. Ko je orkester odsviral ob končanem pestrem in skrbno izbranem sporedu koračnico, se je občinstvo razhajalo z zadovoljstvom in notranjim zadoščenjem, da je tudi Slovenska Bistrica tako lepo proslavila 70 letnico smrti enega največjih sinov našega naroda. Prirediteljem in organizatorjem proslave čast in priznanje! Drž. svet priznal nižjim poštnim uslužbencem samostojno društvo Petnajst mesecev so se nižji poštni uslužbenci borili za svojo samostojno organizacijo pod vodstvom neugnanega borca g. Josipa Penka, predsednika Osrednjega društva nižjih poštnih usluž- Josip Penko, predsednik Osrednjega društva nižjin poštnih uslužbencev bencev. Priložili so se na državni svet, ki je njihovi pritožbi ugodil. Ob tej priliki piše »Poštar«, strokovni list poštnih nameščencev, sledeče: Petnajstmesečna bratomorna, često nelepa borba, je odločena. Od vzhoda je zasvetila luč in ob-lila z zlatimi prameni palmo zmage. Vendar ne gre za zmago kot tako, gre predvsem za intenzivno nadaljevanje plodonosnega društvenega dela v korist vseh p. t. t. uslužbencev po vsej državi. Razsodba državnega sveta in tozadevni odlok ministrstva, ki jo je Osrednje društvo nižjih p. t uslužbencev prejelo te dni, se glasi tako-le: Državni svet Kraljevine Jugoslavije. Št. 39854-32, 26. avgusta 1032, Beograd. V imenu njegovega Veličanstva Aleksandra 1. kralja Jugoslavije je Driavni svet v svojem III. oddelku, sestavljenem iz svetnikov: Sagadina dr. Štefana kot predsednika, Sardeliča dr. Rudolfa, Perkoviča Anteja, Nikoliča Vojislava, Peičiča dr. Teodorja kot članov in v. d. zapisnikarja Todoroviča Dragoljuba, vzel v razpravo tožbo ^Društva nižjih drž. uslužbencev postne stroke v Ljubljani«, vloženo proti odloku ministra za promet (p. t. t.) od 31. julija 1931 leta, št. 58511, s katerim jim je bila odbila zahteva, da bi poleg organizacije p. t. t. uslužbencev ustanovili svoje samostojno društvo. Ker je proučil tožbo, osporjeni odlok in ostale spise, ki se nanašajo na to zadevo, kakor tudi ministrov odgovor na ložbo, poslan z dopisom od 28. oktobra 1931, št. 94325-31, je Drž. svet dognal, da je osporjeni odlok protizakonit iz naslednjih razlogov: Po odst. 7. § 76. zakona o uradnikih sme ob- Vlom v podruzno cerkev v Verneku Hotič, 17. okt. Preteklo noč je opazil cerfkvenik pri podružni eerkvi v Verneku, župnije Hotič, da je Vlomil v siromašno cerkev neznanec. Raakopal je stranska vrata in s krampom izvil ključavnico. Nato je vdrl v lesen tabernakelj, pri katerem je prav tako polomil ključavnico in ključek zavrgel neznano kam. Potem se je podal na kor, kjer je v omari spravljena mašma obleka in dva keliha. To vojni, ko je mahoma vse uradovanje |>ostalo slovensko in je bilo treba nebroj stvari posloveniti. Tak veščak v slovenščini je bil tudi rajni Jožef Gruden. Rodil se je 14. marca 1864 v Novi vasi (na blokah) pri Rakeku v preprosti kmetski hiši. Bloke so izmed najvišjih naših vasi. Govori se tam lep, čist j&zik, saj greš samo |>o Lužarjevem klancu, pa si v Laščah, naših Atenah, ali greš P« klancu Romarju, pa si v Sodra žici iu Ribnici, domovini o. Škrabca. V Ljubljano je prišel deček žc v \ razred ljudske šole pod Mateja Močnika. Bil je najljubši učenec staremu Močniku. Potem je dovršil osem gimnazijskih razredov v Ljubljani. Kot sin ubožnih staršev, je okusil v tistih letih vso bedo dijaškega življenja. Ali bil je vedno pravi idealist: pred očmi mu je vedno leMolo, kako bi mogel tudi s peresom kaj koristiti. domovini. A ta svoj mladostni vzor je lepo ustvaril, uresničil. Izven službe jc neprestano delal. Posebno mu je bil pri srcu »Vrtec«. (VI leta 1904 dalje ga vidimo prav v vseli letnikih, kot marljivega sotruelnika. Prevajal je največ iz češčine. Njegov ljubljenec ie bil Va-clav Kosmak, »Milaček« Moravana. Potem pa še Krantišek Pravda. Grudnovi prevodi so vsi do skrajnosti izklesani, izbrušeni. Vse .po škrab-cu in Brezniku. Naša mladina jih je z veseljem čitala. Nekaj jih je prešlo tudi v šolske čitanke. Tudi v »Angelčku« jih je izšlo nekaj. Bil je pn tudi sotrudnik »Slovenca« z izvirnimi dopisi. Rad je kaj |>oročal s svojih |>otovanj po domovini, katero je tnko presrčno ljubil. — Naj nam ostane lep vzor, kako treba spoštovati slovenski jezik! Naj zdaj uživa božji mir! Rodbini naše iskreno sožalje! Nevarno zastrupljenje z gobami Kočevje, 16. oktobra. Že večkrat so pisali naši časopisi o zastrup-ljenjih z gobami in opozarjali ljudi, naj bodo pri nabiranju gob zelo previdni, toda zdi se, da pišejo še vse premalo. Ljubitelji gob se zanašajo na svojo veščost pri nabiranju užitnih gob, pa so kljub temu večkrat zelo neprevidni ali vsaj premalo previdni. V soboto zvečer je tudi Kočevje doživelo primer nevarnega zastrupljenja z gobami, kii bi kmalu zahteval dvoje človeških žrtev. Nadučitelj v. p. g. H. I>akner je isti dan nabira) nekaj gob v bližnjem gozdu in si jih pripravil zvečer za večerjo. Ponudil jih je tudi hčerki Fridi, medtem ko sta mati in druga hčerka gobe odklonili. Ko sta zavžila oče in hči že precejšnjo količino gob, je nadučitelj nenadoma začutil v želodcu strašne krče in skoraj istočasno tudi hčerka. Izpila sta takoj nato skodelico mleka, toda vse zaman. Po par minutah sta padla oče in hči v nezavest in se zvi- sledile in zaprle. V ljubljanske preiskovalne zapore so spravili 12 oseb, po večini imovitejših kmetov. Najprej je skušal ponarejati 100-dinarske bankovce mlinar Andrej Gruden v Spod. Brniku pri Cerkljah na Gorenjskem, toda bil je zelo okoren in neroden, ker ni umel maiipulirati z raznimi kemikalijami 'in barvami. Nato se je Gruden seznanil s posestnikom Ivanom Selanom, 30 letnim samoukom, ki se je doma na svojem posestvu v Suhadolah pri Kamniku ukvarjal z najrazličnejšimi stvarmi, s fotografijo, risanjem in prebiral je rad razne znanstvene knjige. Selan je privolil in ustanovili so tajno družbo falzifikatorjev odnosno raz-pečevalcev ponarejenih bankovcev. Selan je bil pripravljen napraviti okoli 1000 po 100- in 300 po 1000-dinarskih falzilikatov. ^ Ivan Selan je res pravi risarski ženij. Zelo natančno je ponaredil »metulje« in »jurje*, toda nn slabejši papir, kar je edino izdajalo falzifikate od pravih bankovcev. Narisnl je falzifikate z največjo preciznostjo in vsakemu je vtisnil celo »vodni tisi«-. Ivan Selan se je lotil že 1. 1928. ponarejanja 100-dinarskih bankovcev. Ponaredil jih je okoli 20 komadov in jih nekaj razpečal v Udmatu, Mostah, Ljubljani in Št. Vidu nad Ljubljano. Zaradi zločin-stvn ponarejanja bankovcev se ,je moral pozneje zagovarjati pred takratno ljubljansko poroto. Ker so porotniki zanikali Selanovo krivdo, je bil oproščen in pozneje celo kot risar sprejet v neki državni zavod v Belgradu. Tam pa ni izdržal in se je povrnil na svojo kmetijo v Suhadole. Ivan Selan in 11 pomagačev je sedaj obtoženih zločinstva ponarejanja bankovcev in se bo zadevna kazenska razprava najbrž vršila proti koncu novembra t. 1. y>j -a, fiC V'i ODOL učinkuje antiseptično, osvežuje usta in ohrani zobe čiste, lepe in zdrave. jala v strahovitih krčili. Prestrašena mati je takoj poslala po oba kočevska zdravnika dr. Rottla m dr. Kraulanda, ki ta se z vso silo trudila, da bi izpraznila zastrupljencemn želodce. Posrečilo se je to pri hčerki, medtem ko pri g. nadučitelju radi ustnih krčev ni bilo več. mogoče, šele po injekcijah so je j>osroči!o zdravnikoma, da je začel Iudi oče bij u vat i. Ker bi pomienil prevoz v ljubljansko bolnišnico za oba smrtno nevarnost, sta zdravnika prevzela težko nalogo, da ozdravita zastrupljenega očeta in hčerko. Hči je prišla po nekaj urah že do zavesti, medlem ko se je oče prebudil iz nezavesti šele v ne leljo zjutraj. Tako sta bila oba rešena smrti. Sreča v nesreči jo bila, da se je sinček g. nadučitelja, ki tudi ljubi gobe, mudil v času nesreče na izletu. Predrzen vlom Kočevje, 17. oktobra. Dane« zjutraj je vaščane iz Stare cerkve pri Kočevju razburila novica o predrznem vlomu, ki so ga neznani zlikovci izvršili v gcsMlno vdove ge. Leni Tchinkel in sicer ponoči od nedelje na ponedeljek. Ta vest je razburila prebivalstvo toliko bolj, ker -stoji gostilna tik ob cesti in sredi drugih hiš. Vlomilci so vdrli popolnoma neopaženo skoz okno v klet. kjer je miela gOiSlUrvičarka shrambo živil in pijače. Zlikovci so olnesli gostil-ničarki znatno količino žganja, vina, ves kruii, vso zalogo tobaka in kranjskih klobas. Gospa Tchinkel stanuje s svojo hčerko ravno nad kletjo, vendar niti ena niti druga ni čula ničesar, dasi sta spali pri odprtem cknu. Gostilničarka, ki je vdova, trpi veliko škodo. Vlom je bil javljen orožniški postaji v Kočevju in orožništvo je taikoj uvedlo preiskavo. Ljudje so v upravičeni bojazni, da so se sedaj vlomilci, ki so pretekli mesec tako »uspešno« kradli in ropali po ribniški dolini, premaknili na Kočevsko in da bodo sedaj svojo zločinsko obrt nadaljevali. Cirkus Gleich v Ljubljani Ljubljana, 17. oktobra. Cirkus Gleich je napolnil danes vse ljubljan-' ske ulice. Vsepovsod so ljudje govorili samo o njem. Od kolodvora sem pa so traktorji neprestano prevažali pisane cirkuške vozove. Ljudi se je nabralo po ulicah, v Tivoliju, okrog kolodvora, da so morali vzdrževati red stražniki. Menda zlepa kakšna stvar tako močno ne dvigne ljudi, kakor takle cirkus. Hrupna reklama zadnjih dni, po ulicah se podeči avtomobili, ki so v ogromnih zlatih črkah dan za dnem vsiljevali blesteče ime Gleich — potem pač ni čudno, če razpoloženje množice en sam takle cirkus potegne namah zn seboj. Priznati je treba, da je organizacija cirkusa nekaj popolnega, skoraj neverjetnega. Snoči ob osmih je cirkus še v Zagrebu dal redno predstavo. ko človek pregleduje vse te velike hleve, ogromni *otor z areno, vagone in stanovanjske šotore, se Človek kar čudi, kako so mogli spraviti na ta sicer velik travnik pod šišenskim vrhom. Dohod med velesejmom in cirkusom je morala zaradi navala zapreti straža. Naš zastopnik si je obenem z uradno komisijo, ki so jo sestavljali zastopniki policije, mestne občine in gasilstva, ogledal cirkus. Impo-zanten je konjski hlev, lepi konji vseh pasem — toliko jih je, da jih je težko prerteli. Tu so spet poniji, in sicer ne eden ali dva, marveč cela vrsta. Najmanjši teli konjičkov je visok komaj nad pol metra, pa ni nikako žrebe, temveč odraščen konj. Prav s Shetlandskih otokov pri Škotski so jih dobili! S ponosom pokaže spremljevalec na zebro: »Ukročena jc, kar je pri zebri zelo težko.« Ze smo v oddelku slonov, trijo ogromni s Cejrlona zadovoljno hrznjo. Spremljevalec jih pohvali: »Ti so Razsvetljen glavni vhod v Cirkus Gleich ki je končala pred polnočjo. Zjutraj ob treh je že potegnil proti Ljubljani prvi vlak, skupaj 44 železniških voz. Ta del cirkusa jo prišel v Ljubljano ob 9 dopoldne. Drugi del vlaka s 33 vagoni je zapustil Zagreb ob 4 zjutraj ter se je ustavil na ljubljanskem kolodvoru dopoldne ob pol U. Skupaj potujo tedaj cirkus Gleich na 77 železniških vozeli. Razkladanje cirkusa je šlo na kolodvoru naglo od rok. Prav tako naglo so tudi postavili velikanski šotor pod Tivolijem. Prvi cirkuški vozovi so prišli v Ljubljano že pred par dnevi. Pripeljali so šotore za cirkuške živali ter druge manjše stvari. Tudi voz z blagajno ter vsi deli ogromnega vhodnega portala cirkusa so prišli v Ljubljano že pred dnevi. Vseh teh stvari ima cirkus v dvojnih garniturah, da gre ostala organizacija cirkusa hitreje od rok. Danes se je naprej v Roko odpeljalo že prvih 5 cirkuških voz s traktorjem, tja so odšli tudi večinoma že vsi reklamni ter propagandni avtomobili cirkusa. Na rampi glavnega kolodvora je bilo zaradi prihoda cirkusa ves dan vse živo. Stražniki so komaj odganjali ljudi proč. Voz za vozom so potegovali trije sloni iz vagonov na rampo. Na prostor v Tivoli, kjer cirkus stoji, Je odvažalo polne vozove 5 traktorjev, na cirkuškem prostoru pa sta razmeščala vozove kar dva težka kolosa, tankom podobna traktorja. »Dvoje značilnih lastnosti ima prostor, nn katerem smo postavili cirkusi'- nam je izjavil g. Ho-ope, vodja tiskovne službe cirkusa Gleicha — tnko velik cirkus, kakor je Gleich, ima seveda tudi lasten lep vagon s tiskovnim uradom. Prostor je prvič premajhen, kar je slabo. Drugič pa je prostor iepo raven, kar nam je olajšalo delo.« In res dobri, ti nam delajo veselje, izvrstni so kot delavci, izvrstni, kadar nastopajo v areni, pač pa so tudi izvrstni jedci. Ampak tale divjak! — pokaže na velikega afrikanskega slona, z dolgimi okli, — »ta nam dela preglavice. Nerad dela, škode nam je tudi že dosti napravil. Peti je Iudi afrikanec, pn šo kar lepo uboga, ker še ni dorastel.« Tu so dalje bivoli, angorske koze in španske merino ovce. Najbolj inteligentne živali poleg azijskih slonov pa so gotovo tjulni. »Tjulni so izvrstni akrobati. Z žogami in drugim orodjem neverjetno spretno balancirajol« jih pohvali čuvaj. Tu je tudi ponos cirkusa — pritlikavi nilski konji iz osrčja Konga, torej ue iz Nila, čeprav imajo tako ime. Komaj pred 20 leti je znanost odkrila te pritlikavo nilsko konje, oddaljene sorodnike onim, ki res žive v Nilu, ki pa niso taka redkost. V zaprtih vagonih pa ves čas nekaj mogočno renči in tuli. »Levi so, drevi jih boste videli!« nam povedo. 52 jih imamo. V tem vagonu pa so severni beli medvedje.« Ogledujemo si še vzorne vagone, najlepši je gotovo lastnikov, ki je podoben pravemu' potujo-čemu salonu. Pročelje cirkusa je res impozantno in je krasno razsvetljeno. Cirkus ima namreč kar dve lastni električni centrali, še drugih zanimivosti je polno, na cirkuškem prostoru srečujemo artiste, ki se že vadijo, ter ljudi vseh mogočih narodnosti. Nasproti nam pride lep zamorec, ki jo pravi tip svojega plemena. Spremljevalec nmn pošepne: »Ta se je poročil z neko Mariborčanko!« Tod hodijo pritlikavci, Mulatke, Marokanci, sploh so zastopane razne eksotične narodnosti. Zanimivosti vsehnjo oirku« Gleich res vse polno in reklama nikakor ni pretirana. Srebrni jubilej Šentpeterskega prosvetnega društva Ljubljana, 16. oktobra. Skromno, a zato tembolj prisrčno je proslavilo Šentpetersko prosvetno društvo te dni 25 letnico »vojega tihega, plodnega dela. Takšni jubileji nimajo samo značaja gole formalnosti; vse globlje sega njihov pomen: so nov blesteč mejnik v kroniki društva, so nova trdna vez med njegovimi člani, so nov kažipot za še složnejše dn intenzivnejše delo v bodočnosti. V teh težkih, razdrapanih časih sirovega materializma je stremljenje takihle prosvetnih društev posebnega spoštovanja vredno, sentpelersko prosvetno društvo imn za seboj toliko vidnih sledov resnega dela in truda, da ga je treba uvrstiti med najzaslužnejša naša prosvetna društva. Naj mu bo srebrni jubilej nova pobuda za bodočnost 1 Kot uvod v proslavo jubileja je društvo priredilo v soboto zvečer v Rokodelskem domu Jalnovo popularno ljudsko igro Bratje«. Člani in prijatelji društva so 6e povabilu odzvali v častnem številu; dvorana je bila nabito polna. Igralci so pod spretno režijo K. P o že 11 el a odigrali svoje_ ne-lahke vloge v zadovoljstvo vseh in želi zasluženo ; priznanje. Tudi društveni orkester je v polni meri storil svojo dolžnost. V nedeljo dopoldne ob 9 se je vršila v cer-:vi sv. Petra sv .maša za vse člane društva, pri kateri je imel globoko občuten cerkveni govor stolni vikar K o si č e k. Slavnostni občni »bor. Po maši pa se je vršil v društveni dvorani na Sv. Petra cesti slavnostni občni zbor. katerega se je poleg članov in članic ter prijateljev društva udeležilo tudi več častnih gostov. Občni zbor je otvoril večkratni predsednik društva .lanko G a j še k, ki je prisrčno pozdravil vse prisotne in nato med drugim izvajal: Mi, ki smo stali ob rojstvu in zibelki društva, vemo, koliko težav je bilo treba premagati, da jo to nebogljeno dete rn.-tlo in se razvilo v korenjaka, ko je društvo prišlo do razmaha in ugleda in ko je dajalo pobudo iu zgled vsem bratskim društvom. Dovolite, da imenujem med drugimi nekatera imena, ki -<> si za društvo pridobili posebnih zaslug. Proti koncu vojne nas je zapustal naš veliki ,laii. Ev. Krek, katerega šteje društvo med svoje najboljše predavatelje. V sredi svojega dela je bil odpoklican dolgoletni društveni predsednik dr. L. Pogačnik... Predaleč bi zašel, če bi hotel nn-šteti vsa imena, ki so v društvu požrtvovalno delovali in ki jih je Rog poklical k sebi. Slava njihovemu spominu 1 Sledilo je čitanje društvene kronike, iz katere posnemamo nekaj glavnih mest. Društvo .ie bilo ustanovljeio leta 1907. pod imenom Izobraževalno društvo za vodmatski okraj . Občni zbor se je vršil v gostilni pri Flegar-ju. Prvi društveni predsednik je bil Andrej J o v-nikar. Leta D: '■>. je takratni odbor s predsednikom Gajškoni izposloval društvu prostor v Podbo-jevi hiš na Sv. Petra cesti, kjer se je šele začelo pravo društveno delovanje. Na občnem zboru istega leta >o se pravila spremenila v toliko, da se je delokrog druSiva določil samo za šentpetersko žup-'' ni jo. Ustanovljen je bil tudi pevski zbor pod vodstvom Antona L a v r i č a. Društvo beleži v svoji kroniki dolgo vrsto najuglednejših predavateljev, ki so mu dajali idejne smernice in impulze. Tako predvsem dr. Kreka, potem: konzervatorja Stelota. prof. Remca, prof. ,«)erma-tio. kaplana Zorka, prof. Maznvca. dr. Griv-ca, dr. Demšarja, časnikarje Moškerra. Terseglava in Kremžarja, prof. Šara litina, dr. Mala. msg. Ste-sko, prof. Mlakarja, kaplana Kosovska in druge. V teku svojega obstoja je društvo večkrat menjalo svoje predsednike. Tako so bili njegovi predsedniki: že omenjena .Tevnikar in Gajšek, dr. Lovro Pogačnik, Pire, Golob. Tomaž č. Mašič, dr. Dermastia. Na občnem zboru lela 1929. je bil ponovno izvoljen za predsednika Janko (lajšek, ki vodi društvo kot predsednik še danes. Svoj program je društvo marljivo izvajalo; priredilo je vse polno dramatičnih predstav, izletov, predavanj, družabnih in diskusijskih večerov. Leta 1911. se je društvo preselilo v eedanjo hišo. Na zadnjem občnem zboru lfi. aprila t. 1. je bil izvoljen sedanji odbor: predsednik Gajšek, pod- Moderne zimske plašče v veliki izbiri in po najnižjih cenah dobile pri „ELITE" damska in moška konfekcija predsednik Lipoglavšek, blagajnik šušteršič, knjižničar Oraiem, kaplan; odborniki: Trtnik, Dobov-šek. Jeglič, Marija Pregljeva; revizorji Tuinažič, Kiian, slan«; razsodišče: Golob, Jeglič in Ana Krpanova. Kooplirana sla bila za fantovski odsek J. Gaje ta, za dekliški odsek pa Mici Srebotova. Članov ima društvo 238. Veliko vzgojno delo je društvo vršilo s svojo knjižnico, ki ima zdaj 1251 knjig. Po prečitanju kroiike je sledilo imenovanje častnih članov, ki so si priborili za društvo posebnih za\ug. Imenovani so bili: K. Polak, tovarnar, kot ustanovnik in podpornik društva, prof. Dermastia kot soustanovitelj in večkratni odbornik, F. Slana, poslovodja Jugosl. knjigarne, kot dolgolelni tajnik in delavni član, Mozetič kot podpornik društva, Marija Cerar kot požrtvovalna sotrudnica in Cilka Krek kol agilna in delovna članica društva. Na koncu je bil stavljen predlog, naj odbor odobri in odpošlj" sledečo čestitko uredništvu »Slovenca«: Ob priliki 25 letnice Šentpeterskega prosvetnega društva v Ljubljani se spominjamo (K) letnega jubileja, ki ga istočasno praznuje »Slovenec« in kličemo vernemu glasniku slovenske katoliške prosvete: ua mnoga leta! Predlog je bil soglasno in navdušeno sprejet. Ob 8 zvečer je imelo društvo v Rokodelskem domu družabni večer z deklaniacijami, godbo, samospevi itd., ki je uspel nad vse pričakovanje. Proslava srebrnega jubileja je bila s tem v najlepši harmoniji končana. NAGROBNE SVETILJKE JULIJ KLEIN — AVolfova ulica 4. Kaj bo danes ? Drama in operu zaprti. Kino Kodeljcvo: Ob 8 dvojni spored: >Sieg-fried Arno na ženitovanjskem potovanju«; in >Olrok v vojašnici«. Nočno sluibo imata lekarni: mr. Trukoczy deti. Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. * 0 Križauski prior g. Valorijan l'čak je koncem septembra odpotoval h generalnemu kapitlu na Češkoslovaško. Po končanem kapitlu se je ondi podvrgel komplicirani operaciji, ki jo je srečno prestal. Vrniti se bo mogel šele začetkom novembra in bo strankam zopet na razpolago. O O smučarski gimnastiki. Za včeraj zvečer napovedano predavanje g. Ernst Rittmann-a ob 19.30 se radi nepričakovanih ovir ni moglo vršiti. Zato pa tem bolj opozarjamo vse, ki se zanimajo za zimsko turistiko in smučarstvo, da poselijo obe predavanji, ki jih priredi T. K. »Skala« danes in jutri, vsakokrat ob 20 v veliki dvorani ATniona-. Tu nam bo g. Rittniann pokaAnl toliko lepega in koristnega, da bi bilo res škoda zamuditi to ugodno priliko. Vse udeležence predavanja, ki bi hoteli jutri sodelovati pri praktičnem vežbanju smučarskih gimnastičnih vaj, pa ponovno opozarjamo, da je za to potrebna primerna telovadna ali športna obleka. To pa naj ne bo nikaka ovira, da ne bi sodelovali pri tem vežbanju vsi pri predavanju navzoči smučarji. Slamičeve pečenice, jctrnice, krvavice, res so specijaliteta, to priznanja so neštetal © Hišni posestniki se vnovič opozarjajo, da je vložiti prijave dohodkov od zgradb po čl. 137 davčnega zakona, najkasneje do 31. oktobra 1932, sicer bodo kaznovani. O Inštrukcije za srednješolce v Salezijanskein mladinskem domu so se pričele. Kdor se želi še priglasiti, naj se javi pri ravnateljstvu doma. 0 Iščemo blago srce, ki razume bedo slovenskega akademika in ki bi zato bilo pripravljeno tudi pomagati. V Ljubljani je med drugimi priden in pošten akademik jako potreben obleke, katere si sam s pomočjo svojih domačih vred nikakor ne more napraviti. Lepo torej prosimo, da naj kdo stori to plemenito delo. Za njegovo dobroto se mu že naprej zahvaljujemo. Kdor bi bil pripravljen to storiti, naj se oglasi v našem uredništvu. © V Ljubljani so umrli od 7. do 13. oktobra: Tacar Uršula, 80 let, delavka, Japljeva 2; Hamann Je preselil svojo modno krofačnico las Rožne doline v Ljubljano, Gradišče 4 na dvorišče po!leg maga^ina Teokarovšča Hermina, roj, Fischer, 79 let, vdova trgovca, Mestni trg 8; Lavrenčič Marija, roj. Buda, 80 let, hišnica v hotelu »Union«, Vidovdanska 9; Dolinšek Erna, 26 let, zasebnica, Resljeva 31; Jermol Šola-stika, roj. Kapfer, 56 let, žena progovnega mojstra Josipa, Korytkova 7; Verbajs Ignac, 78 let, ravnatelj Narodne tiskarne v p., Knailjeva 4; Reške Emilija, 79 let, bivša šivilja, Japljeva 2; Pelan Oton, 78 let, ravnatelj OUZD v p„ Jegličeva 10; Ložar Frančiška Julijana, poldrugo leto, hči postrežnice, Vodovodna cesta, jama; Melik Anton, 40 let, mizarski mojster, Ižanska 32; Justin Antonija, vdova Trtr.ik, roj. Rozman, 49 let, žena kočijaža mestnega pogrebnega zavoda, Ambrožev trg 6; Goldstein Ana, roj, Morgenstern, 63 let, žena trgovca, Beethovnova 14; Bujas Josip, 58 let, posestnik, Vidovdanska 9; Novak Janez, 58 let, posestnik, Vidovdanska 9. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Pipp Peter, 9 dni, sin trgovskega sotrudnika. Vodovodna 48; Žbogar Roza, 44 let, žena trgovskega potnika, Vidovdanska 1; Štrempelj Janez, 11 let, sin posestnika, Kladje 5, okraj Kranj; Režen Nežk-i, 9 mesecev, hči delavca, Apihova 18; Jeglič Rado, 62 let, upokojeni poštni tajnik, Hranilnična 11; Jevšjak Štefanija, 1 leto, oči delavca, Ižanska 421; Oraženi Srečko, 5 mesecev, sin delavoa, Dravska ulica 12; Kepic Filip, 24 let, zidar, Src-lnje Gani elj ne 9; Stopar Valentin, t leto, sin tesarja, Rep-nje 2; Bogataj Matevž, 71 let, vžitkar, Račevo 7 pri Žireh; Tkučev Olga, 6 mesecev, hči slrežaia, Moste, žrebčarna; Lorbek Ivan, 47 let, žajovodja, Stahovica 5 pri Kamniku; Ogrin Ivana, 35 let, dni-narica, Vel. Lipojne 10 pri Vrhniki; KonciUj Kranja, 20 let, hči posestnika, Kresnice 19; Perhavee Franc, 77 let, strojevodja v p„ Divača 3: Perko Leopoldina, 49 let, žena upokojenega nadučitelja, Stožice 54; Verce Frančiška, roj. Rotar, zsscbnica, 81 let, Št. JuTij ob južni železnici. © Kap na Kr. 1'etra trgu. Včeraj popoldne je nenadno omedlela na Kr. Petra trgu neznana starejša ženska. Neki zdravnik je ugotovil, da je ženico zadela kap. Poklican je bil reševalni avto, ki je prepeljal ženico v bolnišnico. Pri ženski niso našli nobenih dokumentov in ne vedo, kdo je. Njeno stanje jo resno. © Surov dogodek v Šiški. Do surovega pretepa je prišlo v neki gostilni v Šiški. Tam so se, pijani dalmatinca, stepli neki moški in nekdo teh je udaril s stolom po glavi Fraučiško Dovčevo, ženo samostojnega krovca iz Šiške, Celovška cesta 80. Dovčeva je prišla s svojim možem v gostilno, kjer se je zadržala do polnoči. Njena rana k sreči ni bila nevarna, vendar pa dovolj resna, dn jo je moral reševalni avto prepeljati v bolnišnico. 0 Nesreča pri zgradbi azila. Pri zgradbi delavskega azila se je včeraj popoldne pripetila huda nesreča. Kuj) peska je podsul 19 letnega delavca Antona Vavpotiča, doina iz Save pri Piuju. Vavpotič je dobil hude notranje poškodbe in ima zlomljenih najbrže nekaj reber. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. © Poskušen samoumor na Miklošičevi cesti. V veži gostilne pri Štefanu na Miklošičevi cesti so včeraj malo pred 3 popoldne našli na tleh mlajšo nezavestno žensko. Poklican je bil stražnik, ki je telefoniral po reševalni avlo. Dekle je pilo malo poprej v samomorilnem namenu raztopino hiper-mangana. Bila je pa še pri zavesti. Dekle je 27-let na I. N., brezposelna delavka, ki je že večkrat poprej poskušala izvršiti samoumor. Upajo, da je dekle že izven nevarnosti. Vzrok poskušenega sa-moumora je zabredlo življenje in pa beda. © Pumparce, obleke, trenehoal najceneje A. Presker, Sv. Petra cesta 14. Moste pre Ljuhlfam Usmiljena vredna družina. Neki uradnik, stanujoč v Mostah, je že nad leto dni brez službe. ,|e oče štirih nepreskrbljenih otrok. Družino hočejo deložirati, ker ne more plačevati stanarine. Toplo priporočamo ubogo družino usmiljenim srcem, da bi ji na kak način pomagali. Oče bi najraje videl, či bi mu kdo mogel preskrbeti primerno službo. Naslov pove naše uredništvo. Celje Prosvetno društvo je zopet na delu. Za otvoritev gledaliških predstav ise pripravlja za nedel jo. 25. oktobra žaloigra iz svetovne vojne »A njega ni...«, ki jo je prevedel član jjro-svete po istoimenski povesti Fran j a Kolenea. Tudi peviski '/.bor se pridno vežbn, da bo zapel pred igro par pesmic. Na programu je »Dekletov rožmarin«. Društvo obhaja letos svojo 25 letnico dela. & Otvoritvena predstava Krekove družine. V soboto zvečer so naši Krekovci otvorili letošnjo sezono s popolnoma na novo predelano ljudsko igro »Mlinarjev Janez«. Pri obeh predstavah — v nedeljo popoldne so namreč igro ponovili — je bila velika gledališka dvorana v palači Ljudske posojilnice nabito polna občinstva, mnogo ljudi je pa moralo oditi, ker niso dobili prostora. Najbolj je ugajal Urh II. (Miklič), dalje so tudi dobro pogodiii svoje vloge Marjetica (Debeljakova), Mlinariev Janez (Mimik), Vohun (Hajsinger), Penger (Debe-liak). Nekaterim igralcem se je poznalo, da so šele začetniki, ton je bil preveč deklamatorski. Scenerija je bila na višku. Občinstvo je bilo pri obeh predstavah popolnoma zadovoljno in je živahno aplavdiralo igralcem. Naznanjamo, da Krekova družina ponovi igro v nedeljo, dne 23. okt. t. 1. ob pol 4 popoldan. Prosimo občinstvo, da si nabavi vstopnice (»ravočasno, v predprodaji. ■©" Savez Vzajemnosti, podporno društvo za duhovnike vseh jugoslovanskih škofij, ki ima namen podpirati obolele duhovnike in katerega predsednik je dr. Lončarič, župnik pri Sv. Petru v Zagrebu, ima v četrtek, dne 20. t. m. ob 10 dopoldan v Ljudski posojilnici zborovanje. & Še k spremembi v tukajšnji Zvezni tiskarni. Glede spremembe v Zvezni tiskarni, o kateri smo poročali v nedeljski številki, smo še naknadno zvedeli, da se ta izprememba nanaša le na tiskarno, ne pa na list Novo dobo, ki se tiska v njej, in ki je popolnoma samostojno in ločeno podjetje. Nova doba se bo tiskala še nadalje kakor dosedaj, lastnik lista ostane tudi še za naprej dosedanji konzorcij. £r Savinja in pritoki je v noči od sobote na nedeljo močno narasla. V soboto zvečer je začelo močno deževati in deževalo je celo noč, mestoma je lilo kakor iz škafa. Vode so hitro narasle, posebno pritoki so prestopili bregove in poplavili travnike. Voda je vdrla na nekaterih krajih tudi v kleti. V nedeljo popoldan pa je voda začela zopet upadati. & Arctacija nevarnega tatu. »Slovenec« je svoj čas poročal o velikem vlomu, ki je bil izvršen v občinski urad Dobrnič na Dolenjskem in je bilo tamkajšnjemu županu ukradeno 1600 dinarjev, eno moško kolo in nekaj hrane. Za neznanim storilcem je bila izdana tiralica, na podlagi katere je v soboto, dne 15. t. m. celjska policija aretirala 29 letnega brezposelnega delavca Ferenčaka Friderika, pristojnega v obč. Sela v brežiškem okraju. Are-tiranec ničesar ne priznava. Izročen je bil v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. ■& Nedeljska nogometna tekma med SK Olimp in SK Šoštanj ki se je vršila zaradi slabega vremena na igrišču na Sp. Hudinji, je končala t rezultatom 4 : 1. Trbovlje Samaritanski tečaj. Krajevni odbor Rde-čegu križu priredi v zimskem času pod vodgitftm svojega društvenega zdravnika nižji salflSji-tanski tečaj, ki bo obsegal pouk o najvažnejših poglavjih o "ustro ju človeka in delovanju organov, prvo pomoč pri naglih obolenjih in nezgodah ter bo vezan tudi s praktičnimi vajami, jiosebej v obvezovanju, umetnem dihanju, prenosu in negi bolnikov. Tečaja se lahko udeleži vsaka moška ali ženska oseba od 16 leta dalje. Je brezplačen, samo za upravne stroške se plača vpisnina 10 Din, katere so najrevnejši na prošnjo lahko oproščeni. Ob sklepu tečaja bo izpit in prejmejo obiskovalci spričevala. Vpisovanje in prvi sestanek bo v jionedeljek, 2-1. oktobra ob 6 zvečer v šoli na Vodah. Podrobnejša pojasnila se lahko dobe pri odbornikih Rdečega križa. Ptuj Občinske zadeve. K našemu nedeljskemu poročilu o zadnji seji občinskega sveta dodajamo šc sledeče: V domovinsko zvezo so sc sprejeli: Terezija Plohi, Josip Tretjak, Matija Kores, Ignacij Žagar in Marija štefunič. Sklepi ubožnega sveta za zvišanje podpore nekaterim občinskem revežem in priznanje kuriva so se odobrili. — Ugodi se prošnji gostilničarja Ko-serja za pavšaliranje davka na prenočišča. — Krajevna potreba za gostilno se prizna prosilcu Ivanu Kukcu. — Počitniškemu domu Kraljice Marije na Pohorju ise dovoli podpora v znesku 500 Din. — Za požarno policijske oglede se odobri naknadni kredit 500 Din. Kulturni obzornik Miha Maleš: Rn:sbia „narodnik" vezenin in „rt®Todne umetnosti'4 v Jakopičevem paviljonu (Lastnik in aranžer g. Popjvič ) Res je, da so tako vezanine, kakor tudi noša za vsak narod karakteristični. Še več: značaj in motiv ornamentike se deli v pokrajine in celo vasi, ker zadobiva svojstvenost v naturi sami; drugo, če je krajina valovita, gorata, ravna, ali peščena, ali kamenita ali pa ilnata. Saj se tudi tip in značaj prebivalstva ravna po tem. Tudi vemo, da se odraža v narodnem ornamentu izraz duše in čuvstva srca, dotičnega naroda ali ljudstva. v kateri pokrajini je nastal. V širokem pomenu bi v naši državi delili tri razne tipe narodne ornamentike: slovensko, hrvaško in srbsko. Če pa nadalje analiziramo, jo moramo že deliti na pokrajine: slavonska, dalmatinska, Bosanska, Kosovo polje, južnosrbska, herce-£ovinska itd., potem zbpet gorenjska, dolenjska, posavska, zagorska itd.; če pa bi šli do skrajnosti, bi pa dobili celo v vsaki večji vasi nekaj, kar je »amo za njo tipično. Zato je razumljivo, da je naš narod čudovito bogat z narodno ornamentiko in tudi je res, da ta »vezana poezija« izumira vsepovsod v novejšem času — kar je pa lahko razumljivo, ker čez ves kontinent poje nova pesem, pesem stroja. Zato je dvojno poučno in potrebno, da se seznanimo vsaj z osnovnimi pojmi narodne ornamentike najvažnejših naših državnih pokrajin. Najbolj tipične vzorce bi res moral poznati vsak, da bi vsai vedeL kako le®«, kako oestra in bo- gata je naša narodna ornamentika, ki r.i nič manj važna od narodne pesmi. Tudi zato bi jo morali poznati, da bi vedeli pravo smer, začutili v sebi estetski čut naših pradedov — estetski čut, ki ni bil k nam importiran, ki je bil rojen pri nas, ki so mu bile mati pridne roke naše žene, in ki so ga varovale višine naših gora in doline naših pokrajin — pa, da bomo vedeli ločiti, kaj je še našega, to kar se nam sedaj upira, in kaj ni. Kako manika tega čuta smo imeli priliko videti letos v sprevodu narodnih noš po Ljubljani za časa kongresa narodnih noš. — Skupina deklet se je peljala na bi-ciklih v slovenskih narodnih nošah z avbami na glavi. , . Kaj si je mislil k temu marsikdo, zlasti pa tujec, ki jih je bilo tiste dni dovolj v Ljubljani. Pa še marsikaj se je takrat videlo! Sedaj pa »narodna razstava« v Tivoliju! Kako ginljivo vabijo skrajno neokusni plakati, okrašeni s papirnatimi drž. zastavami, nastavljeni okrog in okrog Jakopičevega paviljona. Ker že poznam še iz prejšnjih let njegovo kramo, resnično nisem imel namena vstopiti. Ali jesensko vreme je muhasto; majhni nenadni plohi, ki me je ujela na široki tivolski cesti, sem se raje izognil v Jakopičev paviljon, kot pa pod Plečnikov steber. Nešto ovakega još nevidjeno! Prav vse drugo, kar oznanjajo plakati in pa — hvala Bogu — bolj redke časopisne reklame. Gledalcu padejo najprej v oči ogabni ženski akti v raznih preračunjenih pozah, delanih po pornografskih fotografijah, potem razne »študije* različnih delov človeškega telesa itd., itd. Pod to »narodno« reč spada tudi miška Miky, ki je tam predstavljena v celi seriji, razne kopije karikatur iz tujih časopisov in miljon »umjetničkih uljenih na platno radjenih slika«, ki so »delane« s težko roko samouka po raznih šund-razglednicah. Po stenah tudi vise razni odrezki vezanin — skoro izključno brezpomembno blago. Po večini je vse novejšega datuma, pomešano z madžarsko in pa Wienerwerkstatte-ornamentiko; torej delano vse v trgovske ali spekulalivne namene. Med vso veza-nino bi se dobilo komai 2—3 odstotke kvalitativne vezanine! Kot narodna umetnost se prodajajo tam razne vaze in leseni krožniki, poslikani z oljnatimi barvami s strašno neokusnimi ornamenti (res je, da so deloma posamezni motivi vzeti iz pravih narodnih ornamentov) toda kompozicija vsega tega je pa taka, da je joj! Baje se take stvari celo v inozemstvo eksportirajo — moj Bog, kaj si morejo misliti o nas! Sedaj šele popolnoma razumem, kako so se v Pragi bali takih prireditev in zakaj so jih odbijali in vračali in v kakšne neprilike so včasih spravili celo prof. dr. Murka! Kakor sem že rekel je na vsej razstavi le par neznatnih zanimivih del — tu tam kak prtič, predpasnik, auba, ruta — konec! Naj ne pozabim še par starih slik na šipo, ki so sramežljivo pobešene na nogah neke mize. Vse se propagira in prodaja za narodno umetnosti Vabi se ljudi in šole, naj si ogleda, kupi, uči! Sam sem imel priliko videti ne samo po muzejih temveč tudi po selih samih, zlasti hrvaških pravih originalnih vezanin, po katerih sem študiral in jih tehniki primerno prestiliziral za cerkvena okna, zato čutim dolžnost opozoriti javnost, naj bo previdna pri nakupu vezanin in drugih predmetov, koliko je v njih originalnosti ali umetnosti. Te razstave se spominjam še iz preteklega leta (Zvezda) in že takrat je bilo toliko neokusnega usiljevanja in reklame s plakati in letaki, na katerih se je apeliralo na narodni čut posameznikov in se s tem tudi nekako izsiljevalo, da se mora razstavo posetiti in kupiti karkoli, pa čeprav šund-razgiednico. Isto se godi letos: pred paviljonom so poleg že omenjenih plakatov še velike papirnate drž. jugoslov. trobojnice, ki nosijo na belem polju razne nacijonalne citate. V tal.e neukusnosti bi pač morale poseči merodajne oblasti. Prepričan sem, da je g. Popovič že aranžiral drugod boljše razstave (Bled, Zagreb itd.), ker eicer res nevem, kako more biti tak aranžer upravičen dobivati drž. subvencije. Potrebno je, da se razstave s tem imenom kot iža nosi ta. moraio temeljito pregledati on strokov- njakih, tako da obdrže svoj nivo in da bodo res podučne mladini in vsem! * Mičun Pavičevič: Črnogorci. Marljivi zbiratelj črnogorskega narodnega blaga g. Mičun M. Pavičevič je izdal svojo VI. knjigo z gornjim naslovom. Vir, iz katerega črpa P., je samo prebivalstvo Črne gore, kojega življenje popisuje pisatelj mično in iz neposrednega opazovanja. XI. knjigo je naslovil z izrazom Etika. Uvod je napisal dr. Iva Politea. Tiskarna S. Šek, Samobor. Stane 20 Din. Hrvatski Job XVI. stoletja. Življenje in dela Ivina Karloviča. Napisal prof. Grgec. Izdalo Jero-nimsko društvo. Zagreb, trg kr. Tomislava 21. — Cena 10 Din. ----- Karlovič je junak hrvatske narodne pesmi iz dobe največjega trpljenja hrvaškega naroda. Delo je zelo zanimivo. — Pozor graditelji novih hiš in hišni posest-niki sploh. Ako ne veste, kaj vse Vam je storiti v davčnem pogledu, ko sle dogradili novo hišo, Vas o tem natanko pouči knjiga »Zgradariua«, ki jo je seslavil davčni kontrolor Lovro Novak. Knjiga vsebuje polek sestavkov vseh zakonitih določb tudi elcsemplificirane vzorce za davčno napoved in pa za prošnjo za začasno oziroma trajno davčno prostost z navedbo potrebnih prilog in pa kolkovine. Ta knjiga je že marsikomu pomagala do zakonitih odbitkov, za katere dosedaj sploh ni vedtjl ali so trajne oziroma začasne davčne prostosti,. za dosego katere mu niso bili znani pogoji m fornmlarji. Marsikoga je in bo še obvarovala zamudnih potov in zasliševanj in pa občutnih kijzni, ako bo knjigo pazno prečilal ter se po njej ravnal in si ne več odtegoval od prejetih najemnin nedopustnih odbilkov. V vašem lastnem interesu je, da si jo takoj nabavite. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani za ceno 25 Din."— Istolam se dobijo tudi tiskovine za napoved dohodkov od zgradb, katere morajo hišni posestniki do 31. oktobra napovedati prisloini davčni oblasti. — Cena izvodu 1 IIiu. Dnevna kronika PLANINKA ČAJ Bahovec razredča kri, preprečuje poapnenje in vrača Silam potrebno elastičnost. Z uspehom- ga pijejo proti poapnenju Sil. Zavitek Din 20"— v apotekah. Sadna razstava v Ribnici Ribnica na Dol., 17. okt. Včeraj, v nedeljo, se je pri nas prvič vršila sadna razstava, ki jo je pripravilo ribniško sadjarsko društvo. Moramo priznati, da je bila razstava zelo dobro pripravljena in okusno, razvrščena. Vršila se je v prostorih deške osnovne šole. Ribniška dolina se more po pravici ponašati s svojo sadje-rejo, saj so vasice kar zakrite sredi košatega sadnega drevja. Sadja je razstavilo okrog 10 vasi. Najlepše in največ iz vasi Vinice, Jurjevice in Sušja. Tudi Ribnica sama je mnogo prispevala. Najbolj izbrano sadje je razstavil brat vseuč. profesorja dr. Prijatelja France Prijatelj, največjo izbiro pa je irudil posestnik Franc Lavrič iz Jurjevice. Izmed jabolk je bilo razstavljenih največ renete, zlaste parmene, kosmačev, tafelnov in me-šanegarjev, izmed hrušk po moš lovke in mačje glavo. Tudi kutne so bile zastopane. Cena (sortiranlmj ia belke m se je gibala cd 1.75 do 2.50 Din za kilogram, medtem ko so bile hruške zu dinar dražje. Slive leios niso rodile. Sadne razstave so za razvoj naše sadjereje velikega gospodarskega pomena. Z njimi se dviga zanimanje za dvig sadjereje pri našem kmetu, ki bi lahko ob boljši in pazljivejši kulti vaciji sadnega drevja mnogo več stržil. Tudi za našo ribniško dolino mera postati sadjereja močna panoga narodnega gospodarstva in važen faktor pridobivanja. Sadjarski podružnici k tej lepi razstavi samo čestitamo! Koledar Torek, 18. oktobra: Luku, evangelist; Ju-lijun puščuvnik. Novi grobovi -f" I Ljubljani je umrla gospa Kamila Bohm. Pokopali jo bodo daues ob 4 popoldne. — V visoki starosti 81. let je umrla gospa Heleua Pompe, vdova po zasebnem uradniku. Pogreb bo v sredo ob pol 3 popoldne. — Naj počivata v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! I Pri Sv. Venčeslu nnd Slov. Bistrico jc ila smrt uglednega in vzornega moža, vpo-koienega nudučitelja gospoda Ivana Povha. S )>okoji>ikom lega v grob markuntna osebnost v v rstah naših šolnikov starega kova, ki ko živeli z narodom in zu narod ter mu vzgajali z neprimerno ljubeznijo generacije, katerim so že v nežni mladosti zasadili v srce ljubezen do Boga in naroda. Povsod, kjer je služboval, so ga ohranili ljudje in mnogoštevilni učenci v naj-'V.JeDSem spominu in hudo jim bo, ko bodo zve- — Žalostna smrt mladega gostilničarja. V soboto zjutraj so našli v Mirni na omrežju okna gostilne pri »Smoletu : obešenega 82 letnega gostilničarja in jermenarja Leopolda Novaka. Pokojni je že delj časa kazal znake zmedenosti in abnormalnosti. Poročen je bil šele poldrugo leto ter zapušča poleg enega otroku mlado vdovo, s katero vse sočustvuje. — Isti dan je umrl tudi 78 letni bivši krojač in eerkvenik pri Sv. Roku pri št. Rupertu Auton Pavlin, ki je bival zadnje čase pri svoji sestri ge. Ani Koračin na Mirni. — Kdor jc poznal bivšega vojuku šiuida Franca, doma i/. Sclc nad škofjo Loko, ki je bil v i tal. vjetni.štvu v Tappa-Caldonazzo leta 1918 ali 1919, in bi vedel kaj o njeni, nuj se javi Oblastnemu odboru Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, št. Peterska vojašnica. — Napetost, nepravilno vretje v debelem črevesu, zaprtje jeter, zastajanje žolča, bod-ljaje, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z naravno »Franz-Josei- grenčico, obenem se pa ztnanjša pritisk krvi r.a možgane, oči, pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josei« vodo pri ljudeh, ki veliko sede. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Spodnje hlače so izdale tata. Septembra mciseca je bilo posestnici Vidergerjevi v Vi-dergi, občina Kanderše, iz sobe ukradeno 320 dinarjev, zlata ura z verižico in še druge malenkosti, v skupni vrednosti Din 15(H).—. Orožniki so no takoj z vso vnemo lotili zasledovanja drznega uzmoviča, dokler jih ui goli slučaj do-vedel do pravega krivca. Pod nekim kozolcem so namreč našli kos spodnjih hlač, v kuterem je bilo spravljenih nekaj drobnarij, ukradenih pri Vindergarjevki. — Na sumu so žc delj času imeli posestnikovega sina Miho Kralja, doma iz Zahriha. Z vzorcem najdenega koščka spodnjih hlač so nenadoma napravili pri Kraljevih hišno preiskavo in našli v proč vrženih cunjah ostali del spodnjih hlač. Na podlagi tc najdbe ko takoj aretirali sina Miho, ki je seveda v začetku vse tajil. Šele na orožniški postaji na Vačah, kjer so i>-n orožniki pošteno izprašali vest. jc po daljše, oklevanju priznal tatvino in izdal kraj, kjer je imel skrito zlato uro; denar pa je sevedu porabil. Kralju so nato orožniki prignali v Litijo, kjer so ga izročili v sodne zapore okrajnega sodišča. deli za smrt svojega dragega učitelja. Dragega pokojnika bodo položili k večnemu počitku jutri, v sredo ob treh popoldne na farnem pokopališču pri Sv. Venčeslu. Ohranjen mu bodi trajen spomin! Iludo prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! -j" Kamna gorica. V zavetišču sv. Vincencija v Mengšu je umrla ga Marinšek Marija v visoki starosti 81 let. Pokopali jo bomo na mengeškem pokopališču, v sredo, 19. t. m. ob 8 zjutraj. Blag ji spomin! Osebne vesti = Pore čil se je v Stični g. Anton Medved 7, gospo Frančiško T r o h a , gostilničarko, trgovko iu posestnico nu Kodeljevem pri Ljubljani. Bilo srečno! Ostale vesti — Pojasnilo. V mojem razgovoru z g. urednikom »Slovenca« glede premestitve prof. Mama in stolnega vikarja Kluna jc v nedeljski številki Slovenca na 5. strani pomotoma izostal sledeči stavek: Isti kanonik Kramar je s prijateljirdu-Jiovniki posredoval pri škofu, da se nameravana premestitev prof. Marini ni izvršila in du da sc je zadeva stolnega vikarja Kluna s škofom cerkveno pravilno uredila. A. Kalan. — Najnovejša himna našemu Triglavu. Ameriški poslanik v Belgradu g. Prince ni le politik, temveč tudi pesnik iii skladatelj. Lepota naše Gorenjske ga je tako navdušila, da je zložil pesem našemu Triglavu in jo sam tudi uglasbil za klavir in en glas. Pesem je zložena seveda v angleščini in je objavljena v listu »Sant Slav Herold«. Na srbohrvaščino jo je prav lepo prestavil dr. Popovič. Melodija teče zelo priprosto v lahnem šest-osminekem taktu, tudi spremljava je dosti pri-prosta, neprisiljena. G. Prince je zložil že koračnico »Jugoslovanski marš«, ki jo s prav dobrim uspehom večkrat igrajo. Mudi se kaj rad na našem Bledu, tam ga je zajelo navdušenje za lepoto naših gora in iu la pesem je le mal utrinek tega navdušenja in tople ljubezni do naše naravne lepote. _ Zahvala. Ob priliki mojega jubileja mi je došlo toliko častitk in voščil, da se mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato na tem mestu izrekam vsem gratulantom najprisrenejšo zahvalo. Rajko Sitter, prokurist tvrdke Ivan Jax in sin. — Društvo pomožnih zdravnikov v Ljubljani je imelo dne 15. t. m. svoj redni občni zbor, un katerem jc obširno razpravl jalo o spre-minjevnlnili predlogih prof. < 1 r. Zalokarja. '/. ozirom na obstoječi zakon o bolnišnicah je sprejelo sledečo resolucijo: »Društvo pomožnih zdravnikov zn dravsko banovino nn svojem občnem zboru 14. oktobra 1932 enoglasno zavrača izprcmenibe zakona o bolnišnicah, kakor si ga zamišlja g. upr. Zalokar in ki je v najostrej-šom nasprotju z interesi bolniške službe in zdravnikov.« — Vdova Rošlinka v Belgradu. Društvo »Cankar« v Belgradu vprizori v soboto, dne 5. novembra t. I. ob 20 v Češkoslovaškem domu, Gara šii ni nova nI. V), igro »Vdova Rošlinka«, ki se z velikim uspehom igra po celi Sloveniji. Igru je zajeta iz narodnega življenja v Sloveniji, polna smeha in zabave. Belgrajski Slovenci, ki jim ni dana možnost češče videti domače igre, se vabijo k obilni udeležbi. — Pozor! Po savinjski dolini hodi mož z žensko iu ponuja krivoverske knjige pod imenom sv. pismn. Ven vrzite takega lažnivega preroka..če sle I mu na nasedli, vrziie knjige v peč. t za ISlatinske tablete hujšailje odstranijo oso preobilno tolščo in Vas napravijo vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC, Ljubljana imfe računati! Največji del stroškov za razsvetljavo Sz-naša poraba toka. V razmerju s temi stroški, je cena žarnicam malenkostna. Žarnice slabše kakovosti so samo pri nakupu cenejše, a v pogledu porabe tolsa so e ne znatno dražje. KUPUJTE TOREJ SAMO DOBRO EKONOMIČNO — Večerne toaleto — damski inod.-.i atelje iosipina Iglic, Ljubljana, Tavčarjeva 3. — Absolutno varno tovarniško podjetje išče posojilo Din 2,000.000.— v gotovini. Plačilo tudi v obrokih sprejemljivo. Ponudbe na upravo pod značko »Varna naložba«. — Dobro, pristno in poceni vino dobite v Unionski kleti. /druženje gled. igralcev, Ljubljana, ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 23. t. m. ob 10 dop. v opernem gledališču. — Odbor. Slovenska hranilnica in posojilnica v Osilniri, r. z. z n. z., sklicuje svoj občni zbor za dan 30. t. m. ob 1 pop. v prostorih pri Vertniku. Dnevni red: Končna likvidacija. — Vertnik, načelnik likv. Odbora. Prostovoljno gasilno društvo v Spuhlji pri Ptu-ju priredi v nedeljo, dne 23. okt. tombolo z lepimi dobitki. Tombola se vrši na vrtu tovariša načelnika v Spuhlji. Po tomboli bo vinska trgatev. Čisti dobiček je namenjen za odplačilo motorne brizgalne. Cerkveni vestnih Kongregacija gospodov pri sv. Jožefu nima ta mesec več sestankov, ker je obolel preč. g. vodi-tej. Priporoča se vsem članom v molitev. Prihodnji sestanek je v sredo 2. novembra ob običajni uri. Naše dijaštvo Akademska Marijina kongregacija pni oo. jezuitih začne z rednimi sestanki v sredo 19. t. m. ob S zvečer. Za prvi sestanek vhod izjemoma skozi cerkev sv. Jožefa in potem v sobo levo od prezbi-terdja. — Vabljeni stari člani in vsi gg. akademiki, ki si želijo malo več verske pobude in verskega razmišljanja. — Voditelj. Cirilsko društvo Ljubljanskih bogoslovccv javlja vsem bratskim akademskim društvom, da je bil na rednem obenem zboru dne 16. okt. 1932 izvoljen tale novi odbor: Predsednik: Žane Oražem; nam.; Žic Petar; tajnik: Žakelj Filip; blagajnik: čubranič Jerko; čiUvbiičar: Bevka Ludvik; knjižničar; Geoheli Jože; njegov pomočnik: Žavbi Avgust; kronist: Lovko Mirko; revizorji: Fabiani Rafko, Kopušar Miilan, Mecilošek Rudi. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Torek, 18. oktobra: Zaprto. Sreda, 19. oktobra: MARIJ. Red C. Četrtek, 20. oktobra: Ob 15: ZLOČIN IN KAZEN. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 21. oktobra: Zaprto. Sobota, 22. oktobra: GOSPA INGER. Premijera. Izven. OPERA Začetek ob 20 Torek, 18. oktobra: Zaprlo. Sreda, 19. oktobra: HLAPEC JERNEJ. Red Sreda. Četrtek: 20. oktobra: RUSALKA. Red A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 18. oktobra ob 20: DVE NEVESTI ' C. Sreda, 19. oklobra: Zaprlo. T U N G S r. Anglija pos Berlin, 17. okt. tg. Novo povabilo angleško vlade, da se Nemčija udeleži konference štirih v Ženevi, je v zvezi z govorom Macdonalda, ki ga je imel dopoldne n nekem sestaiku in v katerem je izvajal, da polaga Anglija odločilno važnost na to. da se Nemčija udeleži konference. Nemčiji hočejo priznati enakopravnost, toda Nemčija mora storiti svoje in se pogajanj udeležiti, ker bi sicer njeno postopanje bilo prav čudno. Domnevajo, da je London pred današnjim korakom stopil So v zvezo e Parizom. Angleško prizadevanje smatrajo za poskus sporazuma, da bi pripravil Francijo in Nemčijo do koncesij, ki naj bi omogočilo sestanek konference. Angleška vlada ima očividno vtis, da bo njeno posredovanje doživelo uspeh. Angto-irski spor Irska se boji, da ne bo trpei njen izvoz Dublin, 17. oktobra. AA.De Vatera se je vrnil i/. Londona in je odklonil vsako izjavo, zakaj so se razbila pogajanja /. Anglijo. Irish Times« smatra, da bo zdaj nastal zu Irsko usoden položaj. Zaradi neuspeha pogajanj z Anglijo je zdaj irsko gospodarstvo v nevarnosti, da ne bo deležno koristi ottavvskih sklepov. Prihodnji mesec stopijo nove dodatne carine za uvoz v Anglijo v veljavo. Znašale bodo 15% ad valorem. Ta carina bo zadela tudi uvoz iz Irske v Anglijo. Od 15. novembra pa bo treba za uvoz irske živine v Anglijo plačati 15% carine ad valorem. Pogajanja, ki so trajala ves petek in soboto, so se zavlekla zato, ker jc irsko delega- cija predložila sila obsežno poročilo o svojih zahtevah. Po angleškem mnenju znaša sporni znesek letnih 500.000 funtov Sterliugov. Po poročilu dubliuskih listov pu je De Valera predložil protiznhtcve, ki gredo v stotine milijonov. Angleško časopisje smatra, du so irske zahteve, v taki obliki vprav fantastične. Dc Valera jih je izračunal za več stoletij nazaj 1 Kolikor sc tiče angleške vlade so zdaj sporna vprašanja med Anglijo in Irsko tam, kjer so bila julija meseca. I)o končne ureditve vsega spora pa ostanejo z angleške strani v veljavi carine na uvoz i/. Irske*. Namen teh carin je zbrati sredstva, ki so potrebno po neplačilu agrarnih anuitet s strani irske države. Hitler gtozi - K*ocb& Nemška demokracija pred nevarnimi preizkušnjami Berlin, 17. okt. »Frankfurter Zeilung< navaja izjavo hitlerjevskega predsednika vlade v Olden-burgu R0werja, ki je dejal: Če bodo nacijonalni »ocijalisti po volitvah 6. novembra videli, da ho volilni izid njihove nade še prekosil, sc nacijonalno soriialistična stranka no bo strašila kršitve ustave in Hitler se ne bo več čutil vezanega na prisego zvestobe ustavi, ki jo je dal pred dvema le- Bolgarski eniigranti Sofija, 17. okt. AA. Današnji sofijski lisli pri-občujejo dolga poročila o včerajšnjih dogodkih na bolgarski meji in o povratku bolgarskih emigrantov v domovino. Bolgarske emigrante so snoči privedli na policijsko direkcijo v Sofiji. Zdaj zbira policijsko ravnateljstvo potreb ie podatke o vsakem emigrantu ;.esehej. Ugoto iti mora namreč ali ni bila proti posameznemu emigraniu že izročena kakšna obsodba in ali ga oblastva iščejo zaradi kakšnega drugega prestopka. Predsednik vlade Mušanov je danes izjavil, da bo zakon o amnestiji emigrantov postavljen na prvo mesto dnevnega reda jesenskega zasedanja sobranja. Drobne vesti London, 17. okt. Kakor poroča »Daily Herald«, je število nezaposlenih v Angliji zopet narastlo za 317.000 in znaša 2,203.000. Madrid, 17. okt. AA. Prihodnja seja upravnega odbora mednarodnega urada za delo bo na povabilo španske vlade v Madridu 24. oktobra. London, 17, oktobra. AA. Jutri začne zasedati angleški parlament. Broj 6688/1932. Poizvedovanj Izgubil se je v soboto zjutraj 5o;i . po Miklošičevi, Prešernovi in Šelenburgovi u, i. i rosi se, naj .se odda podružnici Slovenca ua Miklošičevi ces!:. 1 »Merkur« društvo trgovačkih i privatnih na-mještenika Jugoslavije u Zagrebu, raspisuje natje-čaj za mjesto društvenog tajnika. Interesenti neka izvole dostaviti svoje oferte u zatvorenom omotu sa oznakom »Natječaj za tajnika« najkasnije do oključivo 7. novembra o. g. do 12 sati opodne na predsjedništvo »Merkura«, Zagreb, Perkovčeva ulica br. 1. Ofertu iinaju biti priložene slijedeče isprave: 1. Krštenica (kandidat ne smije biti mladji od 30 godina ni stariji od 40 godina). Ovo ograni-čenje ne važi za natjecatelje iz redova društvenih činovnika. 2. Uvjerenje o državljanstvu kraljevine Jugoslavije, 3. Školske svjedodžbe. 4. Svjedodžbe o dosadanjem radu i službovanju. 5. Uvjerehje nadležne vlasti o vladanju. Bezuvjetno se traži poznavanje struke socijal- nega osiguranja i društvenog rada, a osim toga dovoljna sprema u organizatornim pitanjima, u korespondcnciji i knjigovodstvu. Na3tup mjesta 1. januarja 1933, odnosno po ; dogovoru, a materijalne zahtjeve neka intcrcnanti izvole sami naznačiti u svojoj oferli. Zagreb, 13. oktobra 1932. Predsjedniuivo: »Merkur« društvo trg. 1 priv. namiešicnika Jugoslavije. tonia pred Tipskim sodiščem. Te besede, pravi list, opravičujejo bojazen bivšega predsednika državnega zbora Leibeja, ki jo jo izrazil v odprtem pismu Htndenburgu z besedami: Če ne bodo vladujoči sami spoštovali ustave, tudi navadni državljani ne bodo več nanjo vezani. Rod in mir v državi se bosta porušila listi mali, ko pade ustava, temeljni zakon države. Poulične bitke v Nemčiji Dortmund, 17. oktobra, tg. Včeraj je prišlo do krvavih spopadov med narodnimi socialisti in njihovimi nasprotniki. Nastala je prava bilka s streljanjem in je mogla policija izprazniti ulice samo z rabo orožja. V spopadih sta bili dve osebi ubiti, 12 pa je bilo ranjenih. Leipzig, 17. oktobra, tg. Narodni socialisti so imeli shod, na katerem je govoril dr. Gobels. Ponoči jo prišlo zopet do spopadov in streljanja, pri čemer je bil 1 narodni socialist ubit, 4 pa ranjeni. Volitve v francoski senat Pariz, 17. okt. tg. Po uradnih ugotovitvah Je izid današnjih volitev sledeči: Od 111 mandatov so dobili: konservativci 4 (izgubili 1), republikanci 30 >(izg. 4), deniokratsko-radii/kalna uujja 13 (.izg. 2), demokratska levica 57 (pridobila 9), socialisti 1 (izg. 1), brez stranke 3 (izg. 1). Spremembe med strankami ndso' posebno velike. Desnica je izgubila samo 0 mandatov. ( Prva predstava cMasa Gteich Ljubljana, 17. oklobra Nocojšnja prva predstava cirkusa Gleich je med vsemi obiskovalci vzbudila splošno občudovanje. Saj smo videli v Ljubljani že veliko podobnih stvari, toda tako živahnega, blestečega, po zunanjosti pestrega in romantičnega, po izvedbi sami pa dovršenega in vsebinsko res bogatega, nam ni doslej nudil še noben cirkus v Ljubljani. Imponzanten je že prvi nastop vsega cirkusnega osebja z g. lastnikom Jos. Gleichom na čelu. V veliko areno sta prikorolcali dve cirkuški godbi v sijajnih uniformah, vse osebjo pa v svojih najznačilnejših oblekah. Nato sledi težka točka s precizno natančnostjo, v hitrem tempu, brez vsakih odmorov. Človek niti ne more slediti vsemu, kar se v hitrici dogaja v prostorni areni. Sijajni so vsi artisti, duhoviti številni klovni, IrenaŽa raznih živali pa nudi gledalcu dovolj zanimivega gledanja. Posebnost so tjulni, ljubke morske živnlice, ki so vsi po vrsli izkažejo za spretne akrobate in ubogljive žonglerje. Bogat in pester jc ples 'Amaconk, ki ga izvajajo španske plesalke v živahnih narodnih oblačilih z gospo Gleichovo na čelu. Občudovanje vzbujajo dalje Arabci, ki s svojimi najrazličnejšimi živimi piramidami in drugimi neverjetnimi spretnostmi naravnost zadivijo gledalce. Živahne in drzne so vse zračne akrobacije, ki iih zlepa nismo videli v Ljubljani takih. Tudi otitale točke bogatega programa zadovoljujejo tudi najbolj razvajanega gledalca. Prizor z levi je do skrajnosti napet, loda krotilec obvlada divje zverine popolnoma. Človeku se sicer včasih zdi, dn -'e bo r Inj zdaj zgodilo v železni kletki nekaj Iritkegn. neverjetnega; ampak samokres v roki krotilca ukroti najbolj grozečo levjo gesto ... Cirkus Gleich je, sodeč po prvi predstavi, opravičil svoje ime; kričeča reklama ni napove« dovaia nič prevefi. ■ . i— Tragedija avstralskih črncev "ifiiTiiB* rv v Že dolgo pred prvim angleškim priBtanfaom na Avstralskih tleh, v Si- kot ve-li.ko p teme domovali v mogočnih pragozdovih. V Južnem novem Walesu, kjer so bili domačini pred dobrini stoletjem radi prebogatih sadovnjakov iii griuičja, ki cvete tam skozi vse leto, še posebni številni, imamo danes le še 1197 izgubljencev. Nc r. imlljene borbe med prvimi naseljenci in črnci, ki se vsiljivemu belcu postavili v bran, so seveda največ pripomogle k strašnemu razredčenju pra prebivalcev v Južnem novem \Valesu. V severni in zapadnd Avstraliji je danes po ne davni cenitvi le še 59.000 domačinov; seveda je tež ko dognati pravo število, saj so avstralski črnci p. svoji kulturi nomadi. Kakor pa ne morejo drug primitivne rase uspevati med civiliziranci, tak-gine tudi avstralska; neka znana avtoriteta je pri rokovala, da ne bo v Avstraliji čez petdeset let na benega čistokrvnega domačina več. Radi nizke kulturne stopnje — Avstralci spadajo med primitivce z najstarejšo kulturo — so Avstralci pač zaprti sami vase in ne prizadevajo ni-kakih težav sosednjim civilizirancem, seveda če jih puste na miru. Nasprotno pa se še danes zgodi, da konča maloštevilna ekspedicija pod udarci bume-rangov, če zaide predaleč v notranjost ter kali mir prevaranih avstralskih plemen. V splošnem je ponašanje avstralskih črncev dostojno in prikupno. Skromni so, veseli in ljubijo igrače kot otroci; šaljivi in zgovorni so tako, da jih tudi največja nesreča ne potare. Večina živi z roke v usta in če jim zmanjka vode ali hrane, si vedo komaj pomagati. Love ribe in redko divjačino, iščejo sadje pa kačja in ptičja jajca. Da imajo le z.a enodnevno potrebo pri rokah, pa se že topijo v smehu. Z obleko so avstralski črnci dokaj skopi, posebno oni, ki žive v severnejših državah s tropično klimo. Tam hodijo moški in ženske brez obleke. Celo civilizirani domačini vržejo v teh predelih obleko s sebe, ako so sami med seboj, in le, če se približa kak belec, zlasti misijonar, si nadenejo brž kak košček obleke. Evropska obleka občutno škoduje domačinom, zakaj dež jim večkrat premoči obleko, katere pa oni ne slečejo in mnoge je že pobrala j etika. Obleka tistih črncev, ki pridejo le malo v stik s civilizacijo, je prav tako skopa kakor zanimiva. Mož nosi navadno okrog ledij pas iz opo-sumovih dlak, zanj zatakne sekiro, bumerang, in ■cratko, težko palico, katero porablja za metalno orožje manjših živali in za krepeljenje svoje žene, če bi predaleč zaostajala za njim. V roki nosi celo vrsto sulic z dvema ali tremi ostmi, ki mu služijo deloma za lov, deloma za boj. Med sulicami tiči tudi najboljša metalna palica, katero vrže v neverjetne daljave. Njegovi kodrasti lasje eo po večini okrašeni s peresi; če pa si gredo sovražna plemena *vr,- ima tu nekako belo osnovo. V glavnem pa je vendarle Avetralčeva hrana taka, kakršno uživajo vsi lovski in nomadski narodi. Na lovu dn ribolovu pa se pokaže Avstralec v vsej svoji sposobnosti. Tu dokaže sleherni domačin izredno vzdržljivost, spretnost in zvitost, lastnosti, ki mu nudijo hrane, kjer bi je ne bi nihče drugi izsledil. Ribe love na različne načine, čestokrat gazijo po vodi, da postane vsa motna in se zaduše Na lov za sianiki. 'V angleških lukah ije nastopila sezona slanikov, ki «o se pritepli v ogromnih množinah. Ribiške hčere so se pripravile na ta prihod z debelim usnjatim predpasnikom in težkimi škornji in korakajo proti obali. sproti, si prebarvajo telesa s čudovitimi belimi progami in znamenji. Tli okrasi jih napravijo bojevite. Ob deževnih dneh nosi Avstralec b ponosom plašč iz kengurujeve kože. V vročih dneh pa mora nositi ta plašč njegova žena in gorje ji, če bi ga poškodovala eli izgubila; v tem slučaju bi jo pretepel do nezavesti. Način, kako postopa avstralski črnec s svojo ženo, je nečloveški. Zena mru ni več kot gola lastnina, tki jo sme vselej po mili volji porabljati, grdo z njo ravnati, odgnati jo dn kakor vsako breme, zavreči ali celo ubiti. Avstralka je potemtakem naj-bednejše bitje na zemeljski obh. Za srečno se smatra, če no postopa mož ž njo vsaj slabše kot 6 psom. Saj ni mi? posebnega, če proda Avstralec svojo ženo zn tobak ali za opij Kdtajou. — V teku zadnjih let pa se je usoda Avstraik vendarle nekoliko z boljšala. Zakaj ne le zakoni (ikiateri pa so Avstralcem malo mar), so koMkar toliko dvigmid avstralsko ženo, marveč tudi redkn njena vrednost: ona je tisto, ki nosi in vleče na pohodu vso taboriščno opremo in še nekaj otrok o« hrbtu. Črnec je zatorej dovolj preudaren, da ne bo svoje žene kar na lepem ubijal, kot s sužnjo pa še vedno ravna ž njo. Avstralski črnec ne uživa le strupenih rastlin in sadežev, marveč se ne brani niti mravljincev, žuželk, mušic, veveric, žai>, podgan, maši šn kač. Kače so mu še posebna delitotesa. In če zazre kje mravljinčni kup, ga razkoplje pa pobere ličinke, mravljince, jajčeca in ostale dmeekte, pa si napravi debelo kašo, katero z užitkom poje. Tudi zemljo jedo ponekod, posebno queecnslondeOci črnci. Zemlja iicrnotova muditev v Londonu. Francoski ministrski predsednik (X) s francoskim poslanikom Fleuriau.jem pred angleškim zunanjim ministrstvom. Oba moža sta na poti k MacDonaldu, kjer se mislijo porazgovoriti o razorožitvenem vprašanju. Temu razgovoru bo menda sledila konferenca štirih velesil: Francije, Anglije, Nemčije in Italije. Tej konferenci pa bo sledilo še večje oboroževanje. ribe v njej, sicer pa uporabljajo mreže in trnke. Kot rečeno, Avstralec je na lovu izredno spreten, zakaj kljub nedostatnosti orožja, ki je še docela primitivno, nalovi velik plen, če je le kaj živali v bližini. Če pride avstralski črnec v bližino jezera ali morja, kjer bi se skrival kak labod ali druga vodna ptica, se splazi polahko v vodo, tako da mu gleda iz vode Je nos, pa se porniče naprej, dokler ne dospe do kakega ločja ali drugih vodnih rastlin. Tu skrije glavo in se nagne čisto blizu k plenu, ki ga zagrabi za noge, ne da bi dvignil svoje roke nad gladino, in brž potegne žival pod vodo. Tako ne da žival nikoli glasu od 6ebe in Avstralec lovi naprej po mili volji. In še takrat, ko odhaja, se komaj slišno spravi iz vode, da ga ne bi živali opazile. Orožje, ki ga Avstralec najbolj uporablja in ki je pTavo čudo primitivne kulture, je bumerang, srpasti bat, ki ga zavihti proti cilju (zlasti proti pticam na poletu) in če ne zadene, se vrne v istih krožnicah nazaj. Seveda se to redkokdaj zgodi, zakaj roka Avstralca je gotova dn vselej zadene. Je pa to metanje tolika umetnost, da se je dečki uče že v zorni mladosti, a jo znajo šele kot zreli možje. To je drugi eskimski kajak — namreč po izredni duhovitosti. Največji dogodek v življenju avstralskega črnca pa je inicijacija, to je ceremonija, ko sprejmejo mladeniča imed može in ga priznajo zrelim in sposobnim za ženitev. Ta običaj je med vsemi plemeni v navadi. Ko se bliža deček štirinajstim letom, začno ž njim razna mučenja, da bi preizkusili njegovo odpornost in voljo. Zraven pa ga seveda uvajajo v vse plemenske in božanske skrivnosti, katerih ne izve nihče, razen mladenič tik pred vstopom v moški zbor. Ženske opozorijo z raznimi ropotači. da bež.e daleč ven na polja; ako bi katera prisluškovala pouku ali skrivaj oprezala za mučenjem, bi bila kaznovana s smrtjo. Mučenja obstojajo predvsem v ranitvah z ostrimi kameni, v valjanju po vročem pepelu; kandidat za zrelo avstralsko družbo mora pa ves dan ležati na žarkem soncu in se nt ganiti, bijejo ga s koli po vsem telesu, odrežejo mu prst na roki ali nogi, izbijejo mu po prva dva zoba in končno ga obrežejo. Če deček vse to prestane I brez besed, potem stopi v vrsto odraslih mož, ki se smejo ženiti in boriti, smejo hoditi na tajna zboro-vaija in na lov. Vsi poskusi bolcev, da bi obvarovali črno raso pred njeno usodo, so bili doslej brezuspešni. Soj izhaja avstralska rasa iz epohe, ki ima še vsa obeležja kamene dobe in ni je mogoče spraviti s kul-.'uro današnjih dni. Sioer pa je prekasno bližati se ljudem, ki niso doživeli nikoli drugega od belcev, kot grenka razočaranja. Sleherna beseda in bliža-nje belih priseljencev je Avstralcem skrita zahrbt-most, kateri se hočejo ogniti in sicer na ta način, da so drže zvesto običajev očetov ... Fašisti na Orientu. Regent države Irak, Feisal, je priredil ob priliki vstopa v Zvezo narodov sprejeme na svojem dvoru Slika nam kaže del gostov, ki so organizirani po fašističnem sistemu in tudi pozdravljajo po faši- etovsko. Znamema /ac< ladjah Po mednarodnem običaju nosijo ladje 26 raznih ustavic, cd katerih sleherna predstavlja po eno črko abecede. Ako je obešena ena zastavica ali po Ive, tri, štiri — je to vedno drugačno znamenje, katerih je skupno 375.076, a katera razlaga posebna knjiga. C pomeni na primer »da<, D pomeni ■ne-, YZ kliče zdravnika, ZPH vošči »srečen pot«. Stopetinsedemdesctletnica smrti Reaumurja. Tu vidimo portret velikega francoskega fizika in prirodoslovca, Ant. Ferchaulta de Reaumurja, ki je pred 175 leti umrl (18. oktobra 1757). Po Reaumurju je znana stopinjska lestvica na termometru, ki jo je on uvedel, Čudovita rastlina Poznamo rastlino, ki ji je domovina na Himalaji, a znanstveno jo imenujemo jseuromatum gu-tatuin«, katera raste brez zemlje in vode. Ako položimo seme te rastline na navadno desko in desko obrnemo proti soncu (v mesecih aprilu in maju), se bo razvila in zacvela depa rastlina brez zemlje in vode. — Ako pa hočemo dobiti seme te rastline, ki bo dalo zopet novo rastlino brez dotika z zemljo in vodo, moramo imeti to rastlino nekaj časa v zemlji. Novo seme dobi namreč ta čas toliko hrane iz zemlje, da more kasneje hraniti celo rastlino, ki se bo iz njega razvila ... Z velike piramide Član ameriško-nemške ekspedicije za Himalajo, Herrom, je plezal na veliko egiptsko piramido, pa mu je spodrsnilo in je strmoglavil v smrt. K*- B !**' Ženitna všsofoa šola Bostonska univerza, ki je imela mnogo premalo slušateljev, si je hotela pridobiti na ta način ugled, da je ustanovila stolico za — ženitno »znanost* ... Tn se bodo obravnavala predvsem sledeča vprašanja: finančno vprašanje v zakonu; pravo obeh zakoncev in ločitve; gospodinjstvo, kuhinja, kozmetika, liigijena obleke, otroci, telovadba itd. Pred vsemi temi predavanji pa pridejo na vrsto nasveti za medsebojno spoznavanje spolov. Predavali bodo »profesorji«. Študij zahteva šest semestrov, nato postane visokošolec »ženitni kandidate... Resnično, če je to študij, ki je vreden univerze, potem se vse neha. Tako ponižati vseučilišče znajo samo Američani, mrzli računarji. £— španski državni predsednik pri manevrih. Za Nemčijo in Francijo je prišla na vrsto Španija z manevri. Ti se vrše v Valenciji, ki je najugodnejši kraj za take poskuse »miru«. Na sliki vidimo španskega predsednika Zamoro, ki opazuje v družbi vojaških poveljnikov skozi daljnogled vojne vaje. Zopet raketa. Znani raketni konstrukter, inženjer Tiiling, )e zaprosil za dovoljenje, da bi smel na letališču Tempel-hof spustiti raketo v zrak. Tillingova raketa je tako zvana »perotna« raketa. Med padanjem rakete se namreč odpreta dve perotnici, kateri povzročila, da pada raketa polagoma na tla. Spomenik v večnem ledn. Slavnemu ameriškemu polarnemu raziskovalcu Robertu Pearyju, ki je leta 1909 koračil na severni tečaj, so zdaj postavile njegova hči in. obe nečakinj: ta veliki spomenik v Cape Yorku. Je to dvajset metrov visok obelisk, ki nosi edini napis v črki »P«. Pri otvoritveni slovesnosti so bili navzoči nekdanji Pea.ryjevi spremljevalci in številni Eskimi, ki so sledili nenavadnemu obredu z veliko pozornostjo. Višinski zrak v sobi FrankfuTtska klinika poroča, da se je nekemu tamošnjemu zdravniku posrečilo, ustvariti višinsko klimo, katero si lahko sleherni človek naroči v svojo »klimsko izbicoc. Ta klimska izbica, ki se da brez težkoč postaviti v vsakem stanovanju, je izredno komplicirana. V njej so aparati, ki urejajo razdelbo ultravijoličnih žarkov, zmanjšujejo zračni pritisk, osušujejo vlago ter spravljajo v red električne valove v zraku. Tako se da brez težav ustva-jati zrak, kakršnega si pljuča žele: ali triglavskega ali himalajskega ali goriškega ... StaroturSka rokoborba. V Turčiji je še danes v navadi neka posebna vrsta rokoborbe, ki nima z evropskimi rokoborbnimi pravili nič skupnega. Zmagovalec pri tej turški roko-borbi, pri kateri je dovoljen vsak sunek, je tisti, kateremu se posreči — za trenutek dvigniti nasprotnika s tal. Posebno težke so one borbe, katere brez prestanka. spremlja dražeča godba trobent in klarinetov. l udi je neprijetno to, da imajo borilci telesa in težke usnjate hlače (kar predstavlja vso obleko borilca) namazane z oljem, kar povzroča posebno težkočo med medsebojnimi prijemi, ki so spolzki. Za bližnjo balkansko olimpijado se že danes pripravljajo rokoborci v mnogih krajil države. Najemnik: >Poglejte, soba je vlažna, lako da rastejo po stenah gljive.t Gospodar: »Mar mislite, da vam bodo za tako pičlo najemnino, ki jo plačujete mesečno, rasli nageljčki po stenah!« Trošarina na elektriko Pretekli teden se je vršila, kakor smo že poročali, seja uprave Zveze industrijcev, na kateri so zborovalci slišali nučelno izjavo, ki jo je v imenu Zbornice za TOi podal g. zbornični konzulent Fr. Žagar. Zbornica je bila ves čas na stališču, da se električna energija ne sme obdavčiti, ker se a takim obdavčenjem bistveno ovira napredovanje elektrifikacije. Tudi je Zbornica že večkrat poudarjala, da se ne sme obdavčiti produkcijski proces kot tak niti poglavitna produkcijska sredstva, med katerimi je električna energija eno najvažnejših, ako ne najvažnejše. Tako obdavčenje v naprej konsumira bilančni dobiček, kateri tvori odmerno podlago za pridobnino in družbeni davek. Obenem se naši industriji s podražitvijo produkcijskih sredstev, zlasti pogonskih sredstev, jemlje konkurenčna sposobnost napram uvozu iz inozemstva. V tem smislu bo Zbornica tudi sama naslovila pismeno predstavko na pristojna mesta. Ob živahnem odobravanju se je predsedujoči zahvalil zastopniku Zbornice za to izjavo in za napovedano podporo obrambne akcije industrije. Nato je Uprava soglasno sklenila resolucijo, ki se glasi tako: Industrija dravske banovine priznava napore vlade za postavitev ravnotežja v državnem proračunu. Svesta si državljanskih dolžnosti razume srtremljenje državno uprave po povečanju državnih dohodkov. Zahtevati pa mora, da se ta prizadevanja udejstvujejo v mejah pametne in smotrene davčne politike in da ne nasprotujejo fundamen-tatoim načelom narodno-gospodarske vede. Odločno in načeloma se izrekamo proti obremenitvi električne energije z državno trošarino. Elektrifikacija naše dežele se nahaja šele v po-četkih in nujno potrebuje najizdatnejšo podporo s strani države. V interesu gospodarskega in kulturnega razvoja dežele in njenega socialnega napredka zahtevamo ukinitev te trošarine. Ogorčeno protestiramo proti obremenitvi električne energije v industrijskih obratih, kjer tvori električni tok eno najvažnejših produkcijskih sredstev. Vsa industrija v državi je vedno naglašahi načelo, da se no sme obdavčiti niti produkcijski proces kot tak, niti poglavitne siroviue in produkcijska sredstva, ker se s tako obremenitvijo podražijo industrijski izdelki in se uničuje konkurenčna sposobnost napram inozemstvu. To načelo je doslej priznavalo tudi ministrstvo financ, pri čemer je imelo v vidu, da obremenitev produkcijskega procesa povečuje režijske stroške in v naprej konsumira bilančni zaslužek, ki tvori odmerno podlago za poglavitne neposredne davke. Ako bii navzlic našemu protestu imela začasno ostati v veljavi trošarina na električni tok kot ukrep, ki ga naj edino opravičujejo sedanje izredne finančne težave, morajo predpisi pravilnika upoštevali strokovno-tehnične izkušnje in so-ciahio-politične zahteve, enako pa tudi težke prilike, v katerih danes deluje naša industrija. Pravilnik z dne SO. septembra 1932 je v vsakem pogledu pogrešen in bi povzročil nedogledno gospodarsko škodo. Izvedba njegovih predpisov bi zahtevala v dravski banovini na stroških za preureditev obstoječih instalacij in za montiranje tisočev Nemško jngoslovaiski kliring opravlja po poročilih zagrebških listov Neju (Deutsch-jugoslavi-sche Handelsgesellschaft, Essen, Berlin), katere kapital je bil zvišan na 40.000 mark. Dosedaj je v. Jugoslaviji bilo osvobojenih 20 milj. vezanih dinarjev. Družba še nadalje dela na osvoboditvi vezanih dinarjev. Plačilni promet s Francijo. Iz Belgrada poročajo, da je finančno ministrstvo s francoskim poslaništvom sklenilo pogodbo o plačilih jugoslov. dolžnikov francoskim dabaviteljem. Pogodba je bila sklenjena tudi z našo Narodno banko, ki bo sprejela vezane dinarje od bank. Plačilni promet bosta sporazumno uredili naša Narodna banka in pariška trgovska zbornica. Izpopolnitev lokalne tarife. Belgrad, 17. okt. AA. S sklepom ministrskega sveta se dopolni lokalna tarifa za prevoz blaga s tem, da se v odseku C uvrsti nova ugodnost za stroje in delo strojev iz železa in jekla, in sicer od postaje Jesenice — državna meja in Raikek — državna meja do postaje Caribrod — državna meja. Nova banka pod čl. 5. Belgrad, 17. okt. AA. Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo sprejel sklep, da se sme Takovska banka, komand itna družba, iz Gornjega Milanovca, okoristiti s čl. 5 zakona o zaščiti kmeta. Borza Dne 17. oktobra. Denar V današnjem prometu eo popustili tečaji Amsterdama, Berlina, Londona, New Yorka in Trsta, dočim sta Curih in Praga ostala neizpremenjena. Učvrstila pa sta se Bruselj in Pariz. Narodna banka je odstotek bonifikacije Zvišala v eoboto popoldie od 15 na 20%. Ljubljana. Amsterdam 2307.90—2319.26, Berlin 1361.25—1372.05, Bruselj 799.13—803.07, London 197.36—198.96, Curih 1108.35—1113.85, Nevv York 5716.59—5744.85, Pariz 225.27 —226.39, Praga 170.01 do 170.87, Trst 293.24—295.54. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 58.713 Din. Curih. Pariz 20.3275, London 17.8325, Nevv York 517.68, Bruselj 71.95, Milan 26.50, Madrid 42.40, Amsterdam 208.25, Berlin 123.0750, Stoc«k-holm 91.60, Oslo 89.60, Kopenhagen 92.50. Sofija 3.73, Praga 14.34, Varšava 58.05, Atene 3.10, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.07, Helsingfors 7.70. Vrednostni papirji Današnja tendenca za državne papirje je bila slaba in so tečaji večinoma popustili. Promet je bil na zagrebški borzi slab in je znašal: vojna škoda 100 kom., 7% Bler 1000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 10 delnic Narodne banke in 220 kom. delnic Priv, agr. banke. Ljubljana. Vojna škoda 190 bi.. S% Bler. pos. 41 bi., 7% Bler. pos. 38 bi.. Ruše 125 den. Zagreb. Narod, banka 3850—3950 (3999), Priv. agrar. banka 220—224 (221), 7% inv .pos. 52 bi, vojna škoda 185-188. (188), 10. 182-185, 12. 182 do 185, 6% begi. obv. 33 hI., 8% Bler. posojilo 38-10, 7% Bler. pos. 36—37. Belgrad. Narodna banka zaklj. 3800, Priv. agr. banka 218%219 (223), 7% inv. posojilo 50.50—51 (50.50), agrarji 24—24.50 (24.50), vojna škoda 184 do 185 (ta5, 184), 6% begi. obv. 33.75—34 (34, 33.50). — Dunaj. Don. sav. jadr. 68.80, Aussiger Chemi-sche 117.25, Mundus 68, Alpino 12.10, Trboveljska 20.27, Kima Murany 26. Žitni trg Na žitnem trgu je položaj nadalje čvrst in se je nšenica 79 k a trgovala po 160 Din, nadalje se novih števcev brezplodne stroške, ki bi sami znašali daleko več nego enoletni fiskalni donos trošarine. Večina materiala za te investicije bi se morala uvoziti iz inozemstva in bi šli ti stroški po znatnem delu inozemstvu v korist. Ministrstvu financ so vendar znane neskončne težave, katere mora industrija premagati pri uvozu najnujnejših sirovin in potrebščin. Zato je nerazumljivo, kako more izdati pravilnik, ki naravnost predpisuje brezplodne izdatke za uvoz inozemskih števcev in instalacijskega materiala, kateri dzdatki gredo v mnoge milijone. Našo velike elektrarne oddajajo tisočem najmanjših iu najrevnejših konsuinentov električni tok proti pavšalnemu plaečilu. Postavitev posebnih tokomerov, ki jo zahteva pravilnik, je za te slučaje povsem nepotrebna, ker se more enostavno izračunati število ideelnih kilovatnih ur kot kvo-cijent pavšalnega plačila in normnlne cene kilo-vatne ure za isto kategorijo toka. V ilustracijo navajamo podatke banovinskega podjetja »Kranjske deželne elektrarne« v Ljubljani. Podjetje oddaja tok okroglo 9000 konsumentom, od katerih je 2034 malih konsumentov pavšalistov. Finančni efekt trošarine od vse oddane energije bi znašal letno 700.000 Din, dočim se računajo 6troški za postavitev tokomerov pri pavšalistih okroglo 1,500.000 dinarjev 1 Zahtevamo, da se smatra v industrijskih obratih kot električni tok, uporabljen za pogon motorjev in drugih instalacij, tudi tok za razsvetljavo teh obratov in sploh ves v njih porabljeni električni tok, v kolikor ni po zakonu oproščen te trošarine. Razsvetljava tovarn služi evidentno v produkcijske svrhe, obenem pa jc neobhodno potrebna za telesno varnost delavstva. Neznosljiva trošarina po 0.70 Din od kilovatne ure bi vsilila štednjo, katera bi reducirala kvaliteto produkcije ter bi ogrožala telesno varnost uslužbencev. Ako bi ministrstvo financ navzlic našemu protestu vztrajalo na visoki obdačbi toka za razsvetljavo tovarniških obratov, bi bila pri njem odgovornost za kvarne posledice. Tudi v tem primeru se ne smejo povzročiti nikaki stroški za nabave v inozemstvu, kar znači, na se ne smejo zahtevati nikaike nove instalacije zaradi izračunanja trošarine. Spričo velike raznolikosti v razmerju potrošnje toka za razsvetljavo in za pogon se ne more ustanoviti noben provi-zoren ključ. Pri več velikih podjetjih, ki proizvajajo tok v lastnih centralah, znaša poraba toka za razsvetljavo samo 1—3% vse potrošene električne neergije. Preostane edina možnost, da uradna komisija za vsako podjetje posebej ugotovi povprečno mesečno potrošnjo toka za razsvetljavo oziroma za pogon in za svrhe, oproščene trošarine. Do take uradne ugotovitve naj industrijska podjetja provizorno plačajo za ves potrošeni tok trošarino po 2. odstavku točke 7 a, člena 72. Zakona o državni trošarini po Din 0.10 oziroma Din 0.0r< od kilovatne uTe. Odločno pa zahtevamo, dn uradno komisijo delegira pristojna banska uprava, ker ministrstvo financ ne razpolaga s kvalificiranimi strokovnjaki in ker ne gre, da se industriji brez potrebe nalagajo visoki komisijski stroški. za koruzo zahteva 75—77.50 (umetno sušena), vendar brez ponudbe. Ponudbe pa ni v promptnem blagu niti ne za december—januar. Moka je v ceni narasla na 270—300. Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad, Sombor, sr. grem. 150—152.5, gbč. 152.5—154, bč. ladja Tisa 157.5—160, bč. ladja Begej 155-157.5, gbn. 147 do 150, bn. par. Vršac 145—147.5, bn., srem. 149 do 151. — Koruza: bč. srem. stara 92—94, bn. stara 85—87.5, bč., bn. nova dec. jan. 87.5—70, bč., bn. nova marec, april, maj 78—80, bč., bn. par. Indjija 77—79. — Moka: št. Og, Ogg 245—260, št. 2 225—240, št. 5 205-215, št. 7 135—145, št. 8 85 do 90. — Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: čvrsta. - Promet: 67 vagonov. Chicago. Pšenica: marec 53, maj 54.375, december 58. - Koruza: marec 30.875, dec. 26.125. -Oves: marec 18.25, december 15.625. - Rž: julij 36, december 31.50. AVinnipeg. Pšenica: oktober 58.25. december 60.125, januar 54.625. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Comp., Dunaj.) Prignanih je bilo 2377 goved, iz Jugoslavije 170, na kontumačnem trgu pa je bilo 126 romunskih goved. Cene: voli najboljši 1.75—1.80, I. 1.55—1.70, 11. 1.15—1.45, III. 0.91) do 1; krave i. 1.05—1.30. II. 0.85—0.95, biki 0.80 do 1.20, klavna živina 0.50—0.80. Tendenca: Prvovrstni in srednji voli so bili za 5—10 grošev dražji, ostale cene so se dobro držale, biki in klavna živina pa je bila za 5 grošev cenejša. Hmelj Žatcc, 17. okt. tg. Hmelj se nakupuje še nadalje na trgu in po deželi po cenah 700—1020 Kč. Razpoloženje je še vedno čvrsto. Ntirnberg, 17. okt. tg. Pripeljanih je bilo 30 bal, prodanih pa 100. Cene: hallertaueki hmelj 150 do 210 mark, gorski 120—170 mark. Cene so se dvigale in bile zelo čvrste. Nedeljski šport Nedelja prvenstvenih tekem je zopet minula, toda to pot s takimi presenečenji, kot le redko katera. Predvsem v državnem prvenstvu. Sigurni favoriti za državno prvenstvo so odpovedali, tako da je sedaj situacija čisto spremenjena. Štiri in štirideset ljudi se je 90 minut trudilo, da bi zabilo en sam gol, kar jim ni uspelo. Obe igri, Jugoslavija : Concordia in BSK : Hajduk sta končali brez rezultata. Kaj takega se pri nas še nikoli ni zgodilo. Pred temi tekmami sta bila Hajduk in Jugoslavija, ki sta igrala na svojih igriščih, sigurna favorita. Sedaj sta^ pu za zmago favorila BSK in Concordia. Okrogla žoga res včasih temeljito zmeša račune. — Tudi v domači ligi je šlo zares. Svoboda je podlegla Železničarjem iz Maribora s 3 :2, največ, ker je imela mesio srednjega krilca izrazito slabo zasedeno. Boncelj ni bil razpoložen in je radi tega notranji trio Železničarjev igral kakor je hotel. Ni pa znal dovolj izrabiti te slabe strani Svobode. Nepričakovan rezultat je dosežen tudi v Mariboru, kjer je Uirijn podlegla Hapidu s 3 : 2. Rapid je zabil dve llmetrovki, kar je bil vsekakor malo previsok naskok, da bi gu mogli llirijani popraviti. Pozdraviti je, da so v domači ligi tako močni klubi, ki ogrožajo zmago favoritom. S tem se bo kvaliteta našega nogometa gotovo dvignila. Negotovost, kdo bo zmagal, bo pa privabila večje število gledalcev. V Čakovcu je s težavo zmagal Maribor s 4 : 3. toda ta igra je bila po zaslugi nekaterih igralcev Maribora izrazito ostra. Prišlo je celo do incidentov. Od ostalih domačih lekem bi še omenili poiz-kusno tekmo Korotana z novo ustanovljenim klubom Zadruga, ki je končala z zmago Zadruge s 3 : 1. Pa8 znak, da so v novem klubu sposobni igralci, ki bodo tekmovanje poživeli. Šparta je odpravila Disk z istim rezultatom, llazenska tekuia med Ate- no in Ilirijo je končala z zmago Atene s 7:3. Ilirija ni nastopila v najboljši sestavi in je gladko podlegla. V Novem mestu je Javornik podlegel Klanu s 4 : 1 in postal s tem prvak Dolenjske. Na cesti od Pijave gorice do Turjaka so imeli kolesarji svoje gorsko državno prvenstvo. Proga je dolga 9 km. Domači fantje so bili brez konkurence. Gorski prvak države je postal Abulnar Franc od Motokol. Ilirije. 1'roao je prevozil v času 18:58 sek. Juniorski prvak je Avbelj, ravno tako od Ilirije v času 20:02 sek. Prireditev je bila slabo obiskana ker je slabo vreme marsikoga odvrnilo. V Atenah je bilo v nedeljo končano lahko-atletsko tekmovanje. Naša 'okrnjena reprezentanca si je ponovno j)riborila drugo mesto. Kompletni bi pa gotovo zasedli letos prvo mesto. Toda brez najboljših atletov ni šlo drugače. To pot so naši fantje, Slovenci, rešili čast jugoslovanske atletike. Od naših so se plasirali Krevs (Primorje), Zupan, Zupančič, Sponi (Ilirija). Posamezni rezultati so: V toku na 200 m so se plasirali na prvu tri mesta Frangu-dis 22.1 sek. (G.), Lowenfeld (H), 5000m: prva dva Črka, tretji je bil pa Krevs. 400 m zapreke sta ravno tako na prvih mestih Grka, zmagovalec jo Hadži Georgiu v 58 sek. Troskok: prvi Grk Papanikolau z 18.865 m, na drugem mestu pa Jugoslovan. V metanju diska na helenski način je pa prvi Bolgar Gančev z metom 37.29 m, drugi je Grk Silas in tretji Klevt. V balkanski štafeti so se naši plasirali na tretje mesto, na prvem so pa Grki s časom 3:29 sekund. Tudi v štafeti 4X100 m naši niso imeli sreče in so se plasirali na zadnje mesto. V metanju kopja so je odrezal Kovačevič, ki je zasedel drugo mesto za Grkom Papageorgijem. V skoku s palico je zmagal Andreopolos (Grk), Buratovič je zasedel tretje, Zupančič pa peto mesto. V teku 110 m čez zapreke je Buratovič drugi za Grkom. Tudi v skoku v daljavo ima Buratovič drugo mesto. V maratonskem teku se je odrezal Šporn, ki je zasedel četrto mesto. Zmagovalec je pa Romun Gal, kar je največje presenečenje vsega tekmovanja. Ker so se naši tenis-igralci dobro odrezali iu si priborili teniško prvenstvo Balkana, nam je drugo mesto sigurno. — Rezultat lahko-atletskega tekmovanja je: Grki 90, Jugoslavija 47, Romuni 44, Bolgari 15, Turki 14 točk. Letos se je zadnjič vršila olimpijada v Atenah. Kje se bo vršila prihodnje leto, se bo odločilo za zeleno mizo. Odmevi „Stoven6evega" propagandnega poleta Ljubljana, 17. oktobra. Naše naročilnice, ki jih je spuščalo nad vapmi in mesti Slovenije naš© letalo, so prišle v roke različnim ljudem vsepovsod po deželi. Največ naročilnic je prišlo v roke ljudem, iki doslej niso bili še naši naročniki, pa so zdaj postali naročniki našega lista. Veliko naročilnic pa je prišlo tudi k rednim naročnikom. Nekateri so take naročilnice oddali svojim sosedom ali prijateljem, nekateri pa so nam naročilnice kar sami poslali. G. Kline Jakob, pregl. fin. kontrole v pokoju, Zavodna pri Celju, nam piše: »Omenim, da je naročilnica tik pred hišo obležala, kakor da bi vedela, da stanuje tukaj naročnik Slovenca/: Podobno nam piše tudi ga. Gogala Marija z Bleda: »Zdi se mi, da je t« nagrada na belem lističu ravno meni namenjena, ker že toliko let prodajam Slovenca. Res, kakor bi vedel zralcoplov za našo hišo, je msul letakov, iu visoko smo že Heliodont je najpopolnejša pasta za zobe! Napravi zobe snežno-bele in osvežuje usta. Cena Din 5' po tubi. videli, da je beli vmes. Kako nekaj veselega nam je ta nedelja prinesla. Ni se govorilo drugega kakor o Sk>venčevem letalu.« Originalno nam piše mlada Klansek Marjja iz Pristave, p. Križe ua Gorenjskem: >Sporočam, kako sem prišla do tega letaka. Okoli 13. ure je pri-brenčal zrakoplov nad Pristavo, izpustil letake, jaz pa letim, kakih 7 minut daleč od vasi so leteli, pa jo uberem >v lavi« in sem priletela na mesto prej ko letalci iz zrakoplova. Dež je lil, da sem bila v hipu vpr premočena, pa tudi letaki so bili vsi mokri.. Ivan Goričan iz Vojnilka pa je naročilnico izročil svojemu prijatelju, pa nam je obenem pisal: »Podpisani sem prejel naročilnico, ker j>a ima moj oče naročen Vaš list, zato jaz to ugodnost prepustim svojemu prijatelju.« Našli so naročilnice še sledeči: (iros Valentin, učenec, Zg. Bitnje, Stražišče pri Kranju; Sajevic Ivan, pos., Sinjegorice, Vrhnika; Lešnik Tomaž, Begunje pri Lescah. Klemene Ivanka, Dol pri Ljubljani; Vogla r Franc, klepar, Leskovec jiri Krškem; Fcrjan Ivan, učenec, Cankarjeva, Bled; Bink Franc, mizar, Sp. Tuštanj, Moravče; Ipavec Alojzij, livar. Križ, Komenda; Peugal Franc, sprevodnik drž. žel, Ljubljana Vil; \Vagnor Marica, učenka v Liehten-turnu. Ljubljana; Lovšin Vinko, učenec, Goriču vas, Ribnica; Ludvik Drobnič, pos.. Gorica vas, Ribnica; Cankar Vinko, Šinartinska, Ljubljana; Reisman Jožef, bančni uradnik, Aleksandrova 6, Maribor; Rogelj Anion, organist, Trstenik, p. Golnik; Gotlib Franc, pos., št. Peter pri Nov. mestu; Petrio Marija, Laze pri Borovnici; Gorjup Karol, Andol, p. Orttielc pri Kočevju; Pišek, Ivan, .pas., Čret pri Celju; Bonnč Franc, Topol 11, Begunje pri Cerknici; Progar Anton, Mirna peč; Jescniftiik Zora, dijakinja. Žirovnica na Gor.; Šalamun Zvo-nimir, trg. potnik, Podlože, Ptujska gora; Stare Ignacij, mizar. Goriča vas, Ribnica; Oop Viktor, odd. fin. kontrole, Ribnica; Zalokar Angela, Pro-aeeno, Slivnica pri Celju; Virer Ivana, delavka, Dolsko, Dol pri Ljubi j.; Mate Ivana, učenka, Goriča vas, Ribnica; žužej Franc, pos. .sin, A rjava* 12, Petrovče; Dovč Frane, pos. sin, Stožice pri Ljubljani; Kosec Ana, Berovica, Vojnik pri Celju; Jerič Stanko, pos. sin, škocjan 43; Rej)ar Andrej, Topol, |>. Begunje pri Cerkn.; Otoničar Jože, Topol 17, Begunje p. Cerkn..; Pogača r Alozij, šofer, Bled; Pucelj Ignacij, pos., lireg pri Ribnici; Pucelj Franc, mlinar, Zadolje pri Ribnici; Marolt Jože, mizar, Žlebiu 10, p. Ortnek; Kozamcrnik Ivanka, Stranska vas, p. Dobrova pri Ljublj.; Petrič Franc, Pod.milj. Litija; Zore Alojzij, šofer, Volburga 4, p. Smlednik; Rehberg Egidij, kolar. Nova vas, Preddvor; Grad A. Armin, podnaredniik, Ljubljana; Rigler Alojzij, Praproče 4. p. Ortnek; Mihelčič Frane, mizar, Dolsko pri Ljublj.; Lavrič Jože. Pod-peč, Lukovica; Thaler Andrej, Dobrova 27; Peče-nik Ivanka, Dobrova 25; Kodrič Ivan, pos. sin, Brezjo 14, p. Siudeniee jiri Pbljčanah; Riožanc Franc, pos., Brezje 3, Begunje pri Cerknici.. (Daljo sledi.) „BISTRR" avtopremetna družba z o. z. v Ljubljani naznanja, da stopi dne 23. oktobra t. 1. v veljavo vozni red, že izdan v »Avtobusnem voznem redu« in v knjižici Kolmana, in sicer za progo Moravče—• Domžale—Ljubljana, in Celje—Vransko—Ljubljana, kjer začne obratovati na celi progi. — Odhod iz Celja ob S zjutraj, odhod iz Ljubljane ob 16.25. Za Motnik—Kamnik—Ljubljana in Kamnik—Moste —Ljubljana ostane še sedanji vozni red in to do preklica. Obenem javljamo cenj. občinstvu, da vozi za časa cirkusa avtobus vsak večer iz Kamnika na Moste—Mengeš ob 18.30 ter ob pol 12 odhod Ljubljana—Domžale—Jarše—Kamnik. Zahvala Vse prijatelje in znance, ki so prihajali tolažit in bodrit mojo ženo med dolgo in mučno boleznijo, ki so okrasili njeno krsto z venci in šopki in so jo spremljali na njeni zadnji poti in ki so sočuvstvovali z menoj ob bridki izgubi, se prav prisrčno zahvaljujem. T. Gasparin, profesor. Naša Sloga - Ljubljana Dunajska cesta 17 Mašna L. . | Zaloga vseli oblačila, i^u^t* | vrst svil za bandere, vse i masne obleko potrebščine ! itd. za veleč. g. 1 ---- duhovnike kipi, slike Cerkveno posode, j Popravila monštrance, j masnih obla- svečnike čil in cerkvo- itd. j nik posod. -str** Umrl r.cm je naš soprog, papa, dedek, brat in ujec, gospod Jože Gruden višji poštni kontrolor v pokoju Njegovo izmučeno truplo bomo položili k večnemu počitku v torek, dne 18. oktobra ob pol 4 popoldne izred hiše žalosti Rimska cesta 7. Prosimo tihega sožaljal Ljubljana, dne 16. oktobra 1932. Iv« Gruden, soproga. Nada Fakinova, ing. Jože, Vera Omanova, Mirjan, otroci. Doc. ing. Milan Fakin, Oton Oman, zeta. Mara roj. Smiljanič, snaha, in ostalo sorodstvo. TVRDKA, KI POZNA OKUS NAŠIH DAM To dokazujejo velike pošiljke prekrasnih damskih oblek, plaščev, edinstveni kosi slikovitih žemperjev in vestic, ki vprav zadivijo vsako damo. Cene brezkonkurenčne! LUKIC, LJUBLJANA, STRITARJEVA tf malih oglasih velja vsaka beseda Din i—; ženilovanjski oglasi Din 2— Najmanjši znesek za moli oglas Din 10—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-tolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. , .„................ ..... ................ nm Veselje O in zadovoljstvo jc samo. kadar prinesete svojcem fini kamgarn ali športni ševijot za moško obleko, ali fino volneno za damski plašč ali kostum iz trgovine Ljubljana, Mestni trg 22 Priznano najugodnejši nakup dobrih kvalitnl Službe iščejo 30 let star iščem službo skladiščnika ali sluge. Položim lahko knjižico z 12.000 Din kavcije. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.161. (a) Prodajalka samostojna, strogo krščanskega mišljenja, ki bi [ pomagala tudi pri gospo-i dinjstvu, se sprejme na | deželo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.154. (a) i .oi'„ J f Kovaški vajenec >e takoj sprejme. J. Dan-covec, kovaški mojster, Polzela. (v) 1 Kuharico samostojno in perfektno, z dobrimi izpričevali, za majhno družino, se išče z nastopom takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe s sli-tio, prepisom dokumentov na Makso Bosnič, Slavonski Brod. (b) Sirarja neoženienega, starejšega, samostojnega, za proizvodnjo ementalskega sira — iščemo za večjo našo podružnico. Ponudbe z označbo plače nasloviti j na Mliekarska Industrija : »Zdenka«, Veliki Zdenci. Veziljo (binderico) iščs za takoj Jankomir d. d., Zagreb, Praška 5. (b) Polcvičarji (Hiilltebauern), se iščejo na kompletno urejeno posestvo od 125 kat. jutrov dobre zemlje, z mlekarstvom, živinorejo, svinje-rejo, perutninstvom in sadjarstvom proti pogodbi od najmanj 3 let. Zidana stanovanja za štiričlanske družine in vsa gospodarska poslopja. — Prpdncst imajo oni, ki so bili t.c slično zaposleni in ki so končali mariborsko ekt nomsko šolo. Ponudbe za takojšen nastop s prepisi dokumentov na Makso Bosnič — Slavonski Brod. (b) ESBmSiaiGSSHBBB čifajte in širite »Slovenca«! isHHssiaBaBBgia Reduciranec - Kranj, inštruira vse realno-gim-nazijske predmete. Vprašati: Zlato polje 115. (u) Dijak se sprejme poceni na stanovanje. Naslov v upravi Slovenca« 15.183. ' (D) Pristopajte k Društvu stanovanjskih najemnikov — Ljubljana, Vegova ulica 8. (o) Prazno sobo oddam na Mirju blizu Obrtne šole mirni, solidni osebi Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 14.395. tč) / ijCKjioJ)A/ 1/ ^'iovencLi" Kdor išče potnika, kdor hoče kai vzeti v najem ali dati v najem, kupiti ali prodati, posoditi, zamenjati ali sprejeti koga v službo, najde vse. kar išče, z malimi oglasi v »Slovencu«! Krasno stanovanje dvosobno, veranda, kopalnica, se odda. Einšpi-lerjeva 25. . (č) Sobo s štedilnikom oddam na Tržaški cesti št. 24, dvorišče. (s) K M t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mati in tašča, gospa Helena Pompe roj. Mahnič vdova po zasebnem uradniku dne 16. t. m. po dolgem, mukepolnem trpljenju, previdena s svetotajstvi, v 82. letu starosti, mirno umrla. Pogreb nepozabne bo v sredo 19. oktobra 1932 ob pol 3 izpred mrtvašnice Vidov-danska cesta 9 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. oktobra 1932. Luiza. Ivanuša, hčerka, Martin Ivanuša, zet, Zdenka, vnukinja in ostali sorodniki. Opremljeno sobo zračno in čisto, s hrano ali brez, išče mlad, soliden gospod. Naslov pustiti v upravi »Slovenca« pod »Zelo soliden«. (s) Opremljeno sobo lepo, čisto, takoj oddam boljši, stalni gospodični. Trdinova 2, visoko pritličje. (s) Lokal takoj oddam. Primeren za vsako obrt. Nizka najemnina. Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.164. (n) Gostilno ali mlekarno v lepem prometnem kraju, v mestu, trgu ali blizu postaje, vzamem v najem, — Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.162. (n) Ker nekateri krovci izrabljajo mojo obrt v svoj prid, izjavljam, da se pri meni ni nobeden krovstva izučil. Sušnik. o Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da. Posestvo obstoječe iz 12 oralov zemlje ter gospodarskim poslopjem, oddaljeno 20 minut od šole, v dobrem stanju, prodam radi selitve. Cena 40.000 Din. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. 15.179. p Sedem vinskih sodov po 3000 1 naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.804. (1) f Pohištvo i la orehe 50 kg 200 Din, la suhe slive, 50 kg 195 Din, zaboj 10 kg 61 Din, češplje-va marmelada 10 kg Din 69 — razpošilja franko naročnika G. Drechsler, Tuzla. (1) " Trgov. oprava in razen inventar za špe-cerijo vsled preuredbe poceni naprodai. - Ogled in podrobne informacije v trgovini Karol Planinšek, Dunajska cesta 20 (špecerijski oddelek). (1) Železen štedilnik Streliška ulica (D prodam, št. 7. novo, sušeno, sposobno za mlev, dobite po nainižii ceni pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta 67 — nasproti mitnice. 1000 kg krmilne pese naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 15.168. (1) Novo spalnico hrastovo pleskano, 9 komadov, prodam za 1600 Din, — Naslov v upravi »Slovenca« št. 15.185. (š) Kupimo namizni telefonski aparat (induktor). The Rex Co, Ljubljana, Gradišče št. 10. (k) Vsakovrstno ftnssnie po naivišlih cenab ČERNE. luvelir. Ljubljana. Wollova ulica 5t J Zlato (staro zlatnino) kupuiemo. M. Jankole, komanditna družba. Ljubljana, Šelenburgova 6/11. Teleion št. 30-52. (k) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za stroino pletenje in ročna dela po nainižiib cenah pri tvrdki Kari Prelog. Ljubljana — Židovska ul in Stari trg. 115 Din 1 m® žaganih bukovih drv, prvovrstnih, franko hiša, nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 27-08 (t Nogavice, rokavice, robce, perilo, lorbice, kravate nizke cene. samo pri PETISLINC-u Ljubi ana. ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Konfekcija — moda! Najcenejši oakup Ariton Presker, Sv Petra cesla št 14. Ljubljana ll| Pr«dxno dalcmico ta popravilo vsakovrstnih ur "^SŠftfiSffl"'" ■ , . ANTON- KAI F S it U Ki t)ubljono.Hllnihče drugi na Angleškem ne bi zmogel kaj takega. Lorna bo tvoja.« Ko sem začudeno razmišljal, kako bi moglo biti onoje razmerje do Lorne odvisno od moje moči in svinjskega šknfa, so se vsi pujski hkratu prebudili spričo prijelne vonjave pripravljene krme in so se drug preko drugega kruleč zagnali proti koritu. »Primi zdaj za škaf in ga izlij v korito,« mi je velela Betty, medtem ko je sama držala svetilko. Vedel sem, da ne bo spregovorila druge besede, dokler ne bodo prašiči opravljeni. Prav za prav pa tudi ne bi mogel odlašati s krmljenjem, ko sem videl, kako vsiljivo so kazali svoje skomine. Te- kali so sem ter tja, se drgnili drug ob drugega in krulili, kakor da že ves dan ne bi bili žrli; nekaj se jih je zapodilo k hrastovemu koritu in drug drugemu so odrivali od njega; najolikanejši od njih so se vzpeli s sprednjimi nogami na rob korita, mežikali z malimi očmi in ubrano krulili. Zdelo se ini je, da mi sleherni od njih hoče reči: »Zanesem se, da boš dober do mene, prepričan sem, da boš dal meni prvemu in najboljše krme.« »Pojdi zdaj sem, Betty,« sem dejal, ko so prašiči cmokali, goltali, cvilili, krulili, hrustali in drug drugemu pocejali krmo po hrbtu, »kako dolgo bom moral še čakati, kaj mi boš povedala. Saj sem menda vsaj toliko vreden ko prašiči tukaj.« To je nazadnje Betty le genilo. »Gorjč mi! Preveč hudega vem, John. Zlomilo bo srce tvoji materi. Le pomisli na vse nevarnosti. Ali res tako vroče ljubiš Lorno?« »Z dušo in s telesom, Betty. Moja mora biti ali pa umrjem.« »No, umrl boš lako ali tako. Ali pa tudi ona tebe ljubi?« »Upam, da, Betty, upam, da. A kaj meniš vendar ti?« »Oh, potem ne smem dlje molčati. Dobro poznam fante in dekleta, prav tako dobro ko svoje prašiče. Tudi sama sem včasih trpela kakor ti. Potemtakem li moram nekaj povedati, ker ne morem gledati, da bi bil še nadalje lako nesrečen. Pripogni se malo, tako kakor vidiš, da se pripo-gibajo pujski h koritu.« Pripognil sem se ji vse do glave in ona mi je zašepetala na uho: . Poslej hodi k njej zjutraj. Zvečer ne sme z doma. Naročila mi je, naj ti to povem.« . Ves iz sobe od veselja sem dal stari Betty nežen poljub in vsi prašiči so bili temu priče. Umaknila se je za korak in jezno zapičila pogled vame. »Fej, fej! Ali se ti je zmešalo, Johni« Tri in trideseto poglavje. Obisk na vse zgodaj. Drugo jutro sem bil že pred solnčnim vzhodom na poti skozi puščo in goščo proti Bagworthy-škemu potoku ob vznozju dolgega slapa. Krasno je vstajalo oktobrsko solnce iznad slemen in ode-valo planine in doline z zlatim žarom. Vlažne meglice bo se pršile in se plazile proti osojam; tu pa tam so ostale še posamezne meglene proge in stebri, ki jih je zaslanjalo skalovje, sklanjajoče se nad travnate trate, medtem ko so se griči že jasno dvigali drug za drugim v zlatem solncu. Nalik draperiji prebujenih planin so se prikazali iz megle gozdovi, polni tajinstvene groze in burnih spominov. Lahna jesenska roka jih je božala in poslikala z zlato, rdečo in olivno prevleko. Toda preden so se mogli gozdovi pokazati v svoji pristni obleki, je že prikipela čez dol in breg vesela solnčna svetloba in jih prebarvala bodisi rožnordeče, jantarsto, modro ali škrtasto, kakor se je že izpremešala z njih prvotno barvo; strah in mrak stn se umaknila solnčnemu žaru, obetajoče nade so zakrilile preko stvarstva in navdale človeška srca s svetim priznanjem: »Tukaj je Bog.« Ko sem gledal to naravno veličastvo, se je. dvignila tudi moja duša proti solncu in novim življenjskim nadam; kajti kdo bi mogel spričo tolikšnega veličja tičati v svoji sebični žalosti? Za JtuzmloVAOSka ftttacno t LinbUanl: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan KaUotho. Ui«dnik: Frane Kromžar. Dnevna kronika ^MS PLANINKA ČA3 EEBttE3SI m Bahovec razredča krt* preprečuje poapnenje ln vrača žtlam potreb« no elastlčnoet. Z uspe« hom ga pijejo proti poapnenju 2il. Zavitek Din 20'— v apotekah. flHIfM HHOPOHB Sadna razstava v Ribnici Ribnica na Pol., 17. okt. Včeraj, v nedeljo, se je pri nas prvič vršila sadna razstava, ki jo je pripravilo ribniško sadjarsko društvo. Moramo priznati, da je bila razstava ■zelo dobro pripravljena in okusno razvrščena. Vršila se je v prostorih deške osnovne šole. Ribniška dolina sc more po pravici ponašali s svojo sadje-rejo, saj so vasice kar zakrite sredi košatega sadnega drevja. .Sadja je razstavilo okrog 10 vasi. Najlepše in največ iz vasi Vinice, Jurjevice in Sušjii. Tudi Ribnica sama je mnogo prispevala. Najbolj izbrano sadje je razstavil brat vseuč. profesorja dr. Prijatelja France Prijatelj, največjo izbiro pa je nudil posestnik Franc Lavrič iz Ju-r-jevice. izmed jabolk je bilo razstavljenih največ renete, zlaste parniene. kosmačev, tafelnorv in me-žancgarjev, izmed hrušk po mcštovke in mačje glave. Tudi kutne so bile zastopane. Cena (sort i ranim) jabolkom se je gibala od 1.75 do 2.50 Din za kilogram, medtem ko so bile hruške za dinar dražje. Slive letos niso rodile. Sadne razstave so za razvoj naše ^adjereje velikega gospodarskega pomena. Z njimi se dviga zanimanje za dvig sadjereje pri našem kmetu, ki bi lahko ob boljši in pazJjivejši kultivaciji sadnega drevja mnogo več slriil. Tudi za našo ribniško dolino mora postati sadjereja močna panoga narodnega gospodarstva in važen faktor pridobivanja, ■ladjarski podružnici k tej lepi razstavi samo čestitamo! Koledar Torek. 18. oktobra: Luka, evangelist; Ju-lijan puščuvnik. Novi grobovi -f- 1 Ljubljani je umrla gospa Kamila Btihm. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne. — V visoki .starosti 81. let je umrla gospa Helena Pompe. vdova po zasebnem uradniku. Pogreb bo v sredo ob pol :t popoldne. — Naj počivata v miru! Žalujočim nase iskreno sožalje! + Pri Sv. Venčeslu nad Slov. Bistrico je ugrabila sinit uglednega in vzornega možu. vpo-koienega nadučitelja gospodu Ivan« Povha. S pokojnikom lega v grob inarkantnu osebnost v vrstah naših šolnikov starega kova, ki so živeli / narodom in /u narod ter mu vzgajali z neprimerno ljubeznijo generacije, katerim so /c. v nežni mladosti zasadili v srce ljubezen do Bogu in naroda. Povsod, kjer ie služboval, so Ka ohranili ljudje ir. mnogoštevilni učenci v najlepšem s|K)ininu in hudo jim bo, ko bodo zve-poldne na farnem pofco-1 tališču pri Sv. Venčeslu. Ohranjen mu bodi trajen spomin! Iludo prizadetim 6vojcem naše iskreno sožalje! -f- Kamna gorica. V zavetišču sv. Vincencija v Mengšu je umrla ga Marinšek Marija v visoki starosti HI let. Pokopali jo bomo na mengeškem pokopališču, v sredo, 19. t. m. ob 8 zjutraj. Blag ji epom m Osebne vesti ~ Poročil se je. v Stični g. Anton Medved * gospo Frančišku Troha, gostilničarko. trgovko in |K>sestnico na Kodeljevein pri Ljubljani. Bilo srečno! Ostale vesli — Pojasnilo. V mojem razgovoru /. g. urednikom »Slovenca« glede premestitve prof. Marna in stolnega vikarja Kluna jc v nedeljski številki Slovenca na 5. strani pomotoma izostal sledeči stavek: Isti kanonik Kramar jc s prijatelji-du-hovniki posredoval pri škofu, da sc nameravana premestitev prof. Marna ni izvršila in da da se je zadeva stolnega vikarja Kluna s škofom cerkveno pravilno uredila. A. Kalun. — Najnovejša himna našemu Triglavu. Ameriški poslanik v Belgradu g. Prince ni le ]K>litik, temveč tudi pesnik iu skladatelj. Lepota naše Gorenjske ga je tako navdušila, da je zložil pesem našemu Triglavu in jo sam tudi uglasbil za klavir ln en glas. Pesem je zložena seveda v angleščini ln je objavljena v listu Sant Slav Herold«. Na srbohrvaščino jo je prav lepo prestavil dr. Po-povič. Melodija teče zelo priprosto v lahnem šest-osminskem taktu, tudi spremljava je dosti pri-prosta, neprisiljena. G. Prince je zložil že koračnico »Jugoslovanski marš«, ki jo s prav dobrim uspehom večkrat igrajo. Mudi se kaj rad na našem Bledu, tam ga je zajelo navdušenje za lepoto naših gora in in ta pesem je le mal utrinek tega navdušenja in tople ljubezni do naše naravne lepote. _ Zahvala. Ob priliki mojega jubileja mi je došlo toliko častitk in voščil, da se mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zato na tem mestu izrekam vsem gratulantom najprisrčnejšo zahvalo. Rajko Sitter. prokurist tvrdke Ivan Jax in sin. — Društvo pomožnih zdravnikov v Ljubljani je imelo dne 15. t. m. svoj redni občni zbor, na katerem je obširno razpravljalo o spre-miiijevalnih predlogih prof. dr. /.alokarja. Z ozirom na obstoječi zakon o bolnišnicah je sprejelo sledečo resolucijo: Društvo pomožnih zdravnikov za dravsko banovino nu svojem občnem zboru 14. oktobra 1932 enoglasno zaVrača izprenienibc zakona o bolnišnicuh, kakor si ga zamišlja g. it p r. Zalokar h) ki jo v najostrej-iem nasprotju z interesi bolniške službe in zdravnikov.« — Vdova Rošlinka v Belgradu. Društvo »Cankur« v Belgradu vprizori v soboto, dne 5. novembra t. I. ob JO v Češkoslovaškem domu, Garušuniuovu ul. "59, igro Vdova Rošlinka«, ki so / velikim uspehom iglu po celi Sloveniji. Igra je zajeta i/, narodnega življenja v Sloveniji. poliiu smeha in zabave. Belgrajski Slovenci. ki jim ni dana možnost češče videti domače igre, se vabijo k obilni udeležbi. — Pozor! Po savinjski dolini hodi mož z žensko iu ponuja krivoverske knjige pod imenom sv. pisma. Ven vrzite takega lažnivega preroka, če ste in u na nasedli, vrzite knjige v peft, — Žalostna smrt mladega gostilničarja. V soboto zjutraj so našli v Mirui na omrežju okna gostilne pri ^Smoletu« obešenega 32 letnega gostilničarja in jermenarja Leopolda Novaka. Pokojni je le delj časa kazal znake zmedenosti in abnormalnosti. Poročen je bil šele poldrugo leto ter zapušča poleg enega otroka mlado vdovo, s katero vse sočustvuje. — Isti dan je umrl tudi 78 letni bivši krojač in cerkvenik pri Sv. Roku pri št. Rupertu Anton Pavlin, ki je bival zadnje čase pri svoji sestri ge. Ani Koračin na Mirni. — Kdor je poznal bivšega vojaka šmida Franca, g« izročili v sod-nc zapore okrajnega sodišča. Slatinske tablete za hujšanje odstranijo oso preobilno tolščo in Vas napravijo vitke, mladostne in lepe. Apoteka BAHOVEC, Ljubljana Največji del stroškov za razsvetljavo k. aaia poraba toka. V razmerju s temi stroški, ]e cena žarnicam malenkostna. Žarnice slabše kakovosti so samo pri nakupu cenejše, a v pogledu porabe toka so one znatno dražje. KUPUJTE TOREJ SAMO DOBRO EKONOMIČNO TUNGSRAM ŽARNICO! Maribor Maribor se vedno brez vode Ce ne bo Irajnejiega deževja, bo primanjkovalo vode tudi čez zimo — Večerne toalete — damski modni atelje toslplna Iglič, Ljubljana, Tavčarjeva 3. — Absolutno varno tovarniško podjetje išče posojilo Din 2,000.000.— v gotovini. Plačilo tuli v obrokih sprejemljivo. Ponudbo na upravo pod značko »Varna naložba . — Dobro, pristno in poceni vino dobite v Unionski kleti. Naznanila Združenje gleil. igralcev, Ljubljana, ima svoj redni občni zbor v nedeljo,- 23. I. m. ob 10 dop. v opernem gledališču. — Odbor. Slovenska hranilnica In posojilnica t Osilnlci, r. z. z n. z., sklicuje svoj občni zbor za dan 30. t. m. ob 1 pop. v prostorih pri Vertniku. Dnevni red: Končna likvidacija. — Vertnik, načelnik likv. odbora. Prostovoljno gasilno društvo v Spuhlji pri Ptuju priredi v nedeljo, dne 23. okt. tombolo z lepimi dobitki. Tombola se vrši na vrtu tovariša načelnika v Spuhlji. Po tomboli bo vinska trgatev. Čisti dobiček je namenjen za odplačilo motorne brizgat ne. Cerkveni vestnih Kongregarija gospodov pri sv. Jožefu nima ta mesec več sestankov, ker je obolel preč. g. vodi-tej. Priporoča se vsem članom v molitev. Prihodnji sestanek je v sredo 2. novembra ob običajni uri. Naše dijaštvo Akademska Marijina kongregarija pri oo. jezuitih začne 7, rednimi sestanki v sredo 19. t. in. ob 8 zvečer. Za prvi sestanek vhod izjemoma skozi cerkev sv. Jožefa in potem v sobo levo od prezbi-terija. — Vabljeni stari člani in vsi gg. akademiki, ki si želijo malo več verske pobude in verskega razmišljanja. — Voditelj. Cirilsko društvo Ljubljanskih bogoslovcev javlja vsem bratskim akademskim društvom, da je bil na rednem obenem zboru dne 16. okt. 1932 izvoljen tale novi odbor: Predsednik: Žane Oražem; nam.: Žic Petar; tajnik: Žakelj Filip; blagajnik: čubranič Jerko; čitalničar: Bevka Ludvik; knjižničar; Geoheli Jože; njegov pomočnik: Za v bi Avgust; kronist: Lovko Mirko; revizorji: Fabiani Rafko, Kopušar Milan, Mecilošek Rudi. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Torek, 18. oktobra: Zaprto. Sreda, 19. oktobra: MARIJ. Red C. Četrtek, 20. oktobra: Ob 15: ZLOČIN IN KAZEN. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 21. oktobra: Zaprto. Sobota, 22. oktobra: GOSPA INGER. Preniijera. Izven. OPERA Začetek ob 20 Torek, 18. oktobra: Zaprto. Sreda, 19. oktobra: HLAPEC JERNEJ. Red Sreda. Četrtek: 20. oktobra: RUSALKA. Red A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 18. oktobra ob 20: DVE NEVESTI, Red C. Sreda, 19. oktobra: Zaprto. Poizvedovanja Izgubil se je v sobolo zjutraj šop ključev po Miklošičevi, Prešernovi in Selenburgovi ulici. Prosi se, naj se odda podružnici Slovenca 1111 Miklošičevi cesli. Maribor, 17. okt. Toliko jeze, kakor jo je povzročal tekom letošnjega poletja mariborskim gospodinjam vodovod, se ne nabere izlepa. Pa ne tamo zasebniki, tudi industrija in občina sama je trpela radi po-manjkania vode, ki je koncem poletja zavzelo naravnost katastrofalen obseg. Bila je samo sreča, da ni prišlo v poletju do vetje požarne katastrofe, ker bi bilo skoro nemogoče uspešno nastopiti proti ognju radi skoro praznih hidrantov. Tolažili smo se na jesen, pa kakor izgleda, bo še pomanjkanje vode trajalo dalje časa. Zadnje deževje se v vodnjakih vodovoda skoraj nič ne pozna, ker co vso mokroto porabile zgornje izsušene zemeljske plasti. Moralo bi nastopiti zelo dolgotrajno in obilno deževje, da bi se izvirki tako okrepili, da bi dajali vodovodu dovolj vode. V nasprotnem slučaju se je bati, da bo še preko cele zime trajalo pomanjkanje vode ter bodo vsa višja nadstropja v mestu še nadalje brez vode, kakor dossdaj. P V gledališču je bilu v nedeljo zvečer letošnja preniijera, v lanski sezoni prvikrat na mariborskem odru uprizorjene Real-Fernerjeve kmečke veseloigre »Trije vaški svetniki*.. O stvari smo le lansko leto spregovorili ter naznačili svoje, stališče. Na novo je nastopil v vlogi Lahajnarjeveg« Jakca Daneš, ki je zopet angažiran pri tuk. gledališču iu ki je podajal tega Jakca z njemu lastno iznajdljivostjo in livshnostjo. Tudi Nakrst, ki jc prvikrat nastopil kot učitelj ftlemplhar, Je bil dober. Občinstvo je bilo dobre volje. Iteliral je gl. režiser g. JoSko Kovič. □ K zadevi Podravske tiskarne. Z ozirom na svarilo, ki ga je objavil v našem listu upravitelj konkurzne mase Kmetijske eksportne zadruge dr. Šnuderl glede Podravske tiskarne d. z o. z. v Mariboru, sporoča sedaj isti upuikoin in odjemalcem te tiskarne, da sta navidezna družabnika gg. Kri-Stofič Ignac in Žunkovič Male le odstopila osnovni vlogi, dočim je tretji družabnik tožen. Upravo tiskarne je sedaj prevzel dr. šnuderl in se obrat te tvrdke, ki ni v konkurzu, vrši nemoteno dalje. □ Tega nima noben naš muzej. Pri Sv. Ožhaltu se je našla zelo dragocena izkopnina iz rimske dobe, s kakršno se ponaša v naši državi samo mariborski muzej. Gre za cestni kv«dratni kamen, v katerega so zarisani koloteki. Redka zgodovinska dragocenost se sedaj prireja v tukajšnjem muzeju za uvrstitev med druge znamenite zgodovinske spomenike. □ Lep uspeh Maratoncev. V nedeljo so nastopili pri gozdnem teku v Celju, ki ga je priredil lamošnji smučarski klub, tudi trije Maratonci in sicer Grmovšek, Štrucl in Karlo Sekolec. (Irmov-šek je odnesel prvo mesto, fjtrucl drugo, Sekolec peto, tako da si je Maraton mogel kot moštvo priboriti prvo mesto. □ Pritožbe sejmarjev. Na sejmišču sta v zadnjem času ob senianjib dueh zaposlena z izdajo živinskih potnih listov samo dva uradnika, dočim so bili do predkratkim šc trije, ki so imeli ob velikem navalu sejmarjev polne roke dela. Dvojica ob najboljši volji ne more dovolj naglo izvrševati manipulacij in tako prihaja do neprijetnega zastoja, ki povzroča med posestniki sejma upravičeno nevoljo. □ Dobrodelna tombola. Mariborski nižji poštni uslužbenci priredijo dne 9. aprila 193H svojo dobrodelno tombolo. Cenj. društva se naprošajo, da upoštevajo to humanitarno delo ter se vzdržijo omenjenega dne morebitnih prireditev. O Otvoritev zimske sezone. Zimskosportni odsek SPD v Mariboru priredi za uvod v predstoječo zimsko sezono sledeča predavanja: V četrtek, dne 20. oktobra: -»Zimske krasote Radstiitskih planin , predava g. Rittman, dipl. smiiški učitelj in lastnik znane sinuške šole v Radstadtu. — V petek, dne 21. oktobra: »Smuška gimnastika , predava zopet g. Rittman. O Akademska kongregarija. V sredo, dne 15. t. m. ob 20 cerkveni sestanek. □ Zadnja pot blagopokojne gospe Alojzijo Gasparinove se je izvršila preteklo soboto ob izredno lepi udeležbi. Pogreba, ki se je vršil iz kapele mestnega pokopališča, so se udeležili ravnatelji mariborskih srednješolskih zavodov in mnogoštevilni profesorji, skoro celokupno članstvo mariborskega francoskega krožka in dijaška mladina. Ferijalni dijaški pevski zbor je zapel pod vodstvom prof. Schvveigerja dve žalostinki plemeniti pokojnici v poslednje slovo. □ Boben... Dne 2li. oktobra t. 1. bo na mariborskem okrajnem sadišču, soba št. 27, ob 8 dopoldne dražba nepremičnin zem. knjiga k. o. Pre-pola, vi. št. 463 in 21. — Cenilna vrednost znaša 9488.20 Din, najmanjši ponudek 6825.46 Din. — Dne 11. novembra pa bo pri istem sodišču ob 8 v sobi št. 27 dražba nepremičnin k. o. Počehova, vi. št. 7 in 8 ler k. o. Hrenca, vi. št. 3. Skupna vrednost vseli nepremičnin znaša 658.780.34 Din, vrednost pritikline 56.118.32 Din. Najmanjši ponudek za vse nepremičnine skupno 439.186.5fl Din. G Omejitev obratovanja v tekstilni industriji. Nekatera mariborska tekstilna podjetja so pričela z omejitvami v obratu ter delajo samo 4 dni tedensko. Obrat počiva razven nedelje že ob sobotah in ponedeljkih. Omejitev se tolmači s pomanjkanjem surovin, predvsem bombaža. Letos se je korenito maščevalo, da ni mogla občina pogrešiti svote 200.000 Din, toliko bi bilo namreč zadostovalo za napravo tretjega vodnjaka, s čemer bi imel vodovod zaenkrat za sedanje potrebe mesta dovolj vode. Če bi ce nadaljevala ze začeta kopalna dela v Betnavskem gozdu, pa bi se lahko z nevelikiini investicijami stavile v obrat nove naprave, ki bi za nekaj let še povsem zadostovale. Kasneje bo treba seveda pričeti misliti r.a povečanje vodovoda na ta način, da sc zajamejo izvirki, ki prihajajo na dan pri Sv. Miklavžu ter dajejo toliko vode, da bi zadostovala še za tako velik Maribor. Zaenkrat pa naprava vodovoda pri Sv. Miklavžu ne pride v postav, ker bi zahtevala večmilijonske investicije. Na vsak način pa bo morala občina najti sredstev, da stavi v obrat tretji vodnjak ter tako odpomore neprijetnosti, ki je mučila celo mesto dolge poletne mesece in to po nepotrebnem. Občini prinaša vodovod lepe dohodke in spričo naraščajoče potrebe vode bi se tudi nova naprava kmalu sama amortizirala. (.J SSK Maraton — lahkoallelska sekcija. Drevi ob 8 zvečer trening nu progi 2 km. □ Mestni svet in iipruvni odbor. Sej« mariborskega mostnega sveta in občinskega upravnega odbora se vrši jutri, v sredo ob 17 uri. Q Kolodvorska rampa se tlakuje. Včeraj so pričeli delavci mestni-gu gradbenega uradu s pripravami za tlakovanje prostora pred kolodvorom. Najprej se bo tlakoval južni dovoz, ki je za promet že zaprt, tako da se vrši dovoz in odvoz k |mi-slopju glavnega kolodvoru samo od severne strani. Projektiran« zgradb« podzemskega stranišča pred kolodvorom in velikegu stopnišč« za dohod z Aleksandrove ceste, katero so svoječnsiio nameravali zgraditi hkrati s tlakovanjem rumpe in Aleksandrove ceste, se jc radi pomanjkanja denarja morala preložiti na boljše čase. O Nočni tolovaj grozi dalje. Drzen in zločinski roparski napad ua Livadi je še v dobrem spominu ljudem. Včeraj se je dogodil drug sličen slučaj, ki se sicer ni iztekel tako zločinsko in krvavo. Okoli pol 12 ponoči je prihitel na polirijsko stražnico ves prestrašen učenec pri slaščičarju Venku Ivan Vo-grin ter pripovedoval, da ga je na dravski brvi napadel neznan moški. Fant je šel Iz mesta domov v Studence, ko mu je zastavil sredi brvi pot kakih 20 let slar možakar, ga zgrabil z eno roko za vrat iu mu stisnil grlo, z drugo pa mu naglo preiskal žepe ter mu ugrabil 30 dinarjev, ki jih je imel pri sebi. Ko je imel denar v roki. je neznanec fanta izpustil ter ga je pobrala noč. □ Avtobusna vrata zmečkala prsle. Vrata *la-rili mestnih avtobusov, ki se odpirajo navzven, so že marsikomu priščipnila prste, če jih je nagloma zaloputnil. Taka nezgodn je zadela včeraj gostilničarko go. Majhenič, kateri so vrata, ki jih je nekdo od zunaj zaloputnil, zmečknla več prstov. □ Novo brivnico v svoji hiši v Mlinski ul. 8. je odprl znani brivski mojster g. Koštomaj. Hrvatsko francoska postrežba, a cene nizke. Vsaka toaleta je oskrbljena z mrzlo in toplo vodo. Električno striženje las. S prvim se isto tam odpre tudi električna brusarna za brušenje britev, -karij in nožev. G 13 letnega hlapeka -o napadli. S Pobrežju so včeraj prepeljali v bolnišnico 13 b-lnegu lilapčka Ladislava Korbana, katerega >o neki fuitlini napadli ter ga tako stepli, da je zadobil zelo hude poškodbe. Broj 6688/1932. Natečaj za tajniha Merkur« društvo trgovačkih i privatnih na-mještenika Jugoslavije u Zagrebu, raspisuje natje-čaj za mjesto društvenog tajnika. Interesenti neka izvole dostaviti svoje oferte u zatvorenom omotu sa oznakom »Natječaj za tajnika« najkasnije do oključivo 7. novembra o. g. do 12 sati opodne na predsjedništvo »Merkura-s Zagreb, Perkovčeva ulica br. 1. Ofertu imaju biti priložene slijedeče isprave: 1. Krštenica (kandidat ne smije biti mladji od 30 godina ni sSariji od 40 godina). Ovo ograni-čenje ne važi za natjecatelje iz redova društvenih činovnika. 2. Uvjerenje o državljanstvu kraljevine Jugoslavije. 3. Skolske svjedodžbe. 4. Svjedodžbe o dosadanjem radu i službovanju. 5. Uvjerenje nadležne vlasti o vladanju. Bezuvjetno se traži poznavanje struke socijal- noga osiguranja i društvenog rada, a osim toga dovoljna sprema u organizatornim pitanjima, u korespondenciji i knjigovodstvu. Nastup mjesta 1. januarja 1933, odnosno po dogovoru, a materijalne zahljevc neka interescnli izvole sami naznačiti u svojoj oferti. Zagreb, 13. oktobra 1932. Predsjedništvo: »Merkur« društvo trg. I priv. namještenika Jugoslavija Tragedija avstralskih črncev ?.e dolgo pred .prvim angleškim pristankom na avstralskih tleh, v Sidney Cove, sedanjem Port Jscksonu, leta 1788, so bili praprebivalci Avstralije umirajoča rasa. Beli naseljenci niso torej odgovorni za začetek propada te črne rase, pač pa eo strašno odgovorni za pospešeno izumiranje. Tasmanija je izgubila ie leta 1876 poslednje ostanke praprebivalstva in Viktorija ima danes le še 55 čistokrvnih Avstralcev, ki so nekoč — kot veliko plime domovali v mogočnih pragozdovih. V Južnem novem \V'alesu, kjer so bili domačini pred debriin stoletjem radi pre bogati h sadovnjakov in grmičja, ki cvete tam skozi vse leto, še posebni ittvilni, imamo danes le še 1197 izgubljencev. Ne usmiljene borbe meo ne davni cenitvi le Je 59.000 domačinov; seveda je tež ko dognati pravo število, saj so avstralski črnci (« svoji kulturi nomadi. Kakor pa ne morejo dru^ primitivne rase uspevati med eiviliziranci, tak< gine tudi avstralska; neka znana avtoriteta je prt i v »ovala, da ne bo v Avstraliji čez petdeset let ne benfga čistokrvnega domačina več. Kadi nizke kulturne stopnje — Avstralci spadajo uied primitivce z najstarejšo kulturo — so Avstralci pač zaprti sami vase in ne prizadevajo ni-kakih težav sosednjim elvilizi rančem. seveda če jili puste na miru. -Nasprotno pa se še danes zgodi, da konča maloštevilna ekspedicija pod udarci bume-rangov, če zaide predaleč v notranjost ter kali mir prevaranih avstralskih plemen. V splošnem je ponašanje avstralskih črncev dostojno in prikupno. Skromni so. veseli in ljubijo igrače kot otroci; šaljivi in zgovorni so tako, da jih tudi največja nesreča ne potare. Večina živi z roke v usta in če jim /manjka vode ali hrane, si vedo komaj pomagati. Love ribe in redko divjačino, iščejo sadje ju sačja in ptičja jajca. Ha imajo le za <'110-dnevno |w>tiebo pri rokah, pa se že topijo v smehu. Z obleko .su avstralski črnci dokaj skopi, po-eb-ito oni, ki žive v severnejših državah s tropično klimo. Tam hodijo moški in ženske brez obleke. Celo civilizirani domačini vržejo v teh predalih oble!; t - ► -Ih', ako •»> Sitmi med seboj, in le. če se prhi /1 beliv, zlasti misijonar, si na lenejo h»ž kuk 1 ček oblike. Evropska oblaka občutno škoduje domačinom. zakaj dej jim večkrat premoči ■hh-U.', ..i! re pa oni ne slečejo in mnoge je že i«) b 'lin jetikn. Obleka listih črncev, ki pridejo le ni.; . \ stik - civilizacijo, je prav ta!:o »kopa kakor '.i 1 11« v.i. Mo/. nosi navadno »krog ledij [>as iz opo-•um. vili dla!>. zanj zatakne sekiro, bumerang. in ia. ti/") palico, katero fiorablja za metalno j i.v in.-i.tših irvall in za krepeljenjo svoje žene. 1 bi 1 m t. loč zaostajala za njim. V roki nosi rek) ir,. • -ulic 1 tivt-ma ali tremi enimi, ki mu »lužijo d uta r a lov. deloma za boj. Med sulicami tiči tudi 11 •)■ metalna palica, katero vrže v neverjetne •Iive. govi kol nisi i lasje no po večini okraše-• €» pa si ure I« sovražna p!omf*nn «vr.- ima tu nekako belo osnovo. V glavnem pa je vendarle Avstralčeva hrana laka, kakršno uživajo vsi lovski in nomadski narodi. iN« lovu dn ribolovu pa se pokaže Avstralec v vaej svoji sposobnosti. Tu dokaže sleherni domačin izredno vzdržljivost, spretnost in zvitost, lastnosti, tki mu nudijo hrane, kjer bi je ne bi nihče drugi izsledil. Ribe love na različne načine. čestokrat gazijo po vodi, da postane vsa motna in se zaduše Fašisti na Orientu. Kegent države Irak, Feisal, je priredil ob priliki vstopa v Zvezo narodov sprejeme na svojem dvoru Slika nam kaže del gostov, ki so organizirani po fašističnem sistemu in tudi pozdravljajo po faši- stovsko. Znamenja na ladjah Po mednarodnem običaju nosijo ladje '26 raznih /.astavde, od katerih sleherna predstavlja po eno črko abecede. Ako je obešena ena zastavica ali po Ive, tri, štiri — je to vedno drugačno znamenje, katerih je skupno 375.076, a katera razlaga posebna knjiga. C i>ameni na primer >dar, D pomeni ne*. YZ kliče zdravnika, ZPH vošči >srečen jiotc. Na lo- za slaniki. V angleških lukah je nastopila sezona sl&nikov, ki so se pri t epi i v ogromnih množinah. Ribiške hčere •o se pripravile na ta prihod z debelim usnjatim predpasnikom in težkimi Akomji in korakajo proti obali. sproti, si prebarvajo telesa s čudovitimi belimi progami in znamenji. Ti okrasi jih napravijo bojevite. Ob deževnih dneh nosi Avstralec a ponosom plašč iz kengurujeve kože. V vročih dneh pa mora nositi ta plašč njegova žena in gorje ji. če bi ga poškodovala ali izgubila; v tem slučaju bi jo pretepel do nezavesti. Način, kako postopa avstralski črnec s svojo ženo. je nečloveški. Žena nru ni več kot gola lastnina, iki jo sme vselej po mili volji porabljati, grdo z njo ravnati, odgnati jo jn kakor vsako breme, zavreči ali celo ubiti. Avstralka je potemtakem naj-bednejše bitje otegne žival poti vodo. Tako ne tla žival nikoli glasu otl sebe in Avstralec lovi naprej po mili volji. In se takrat, ko odhaja, se komaj •Wno spravi iz vede, tla ga ne bi živali opazile. Orožje, ki ga Avstralec najbolj uporablja in ki je pravo čudo primitivne kulture, je btrmoranu. srpasti bat. ki ga zavihti proti_ cilju (zlasti proti pticam na poletu) in če ne zadtive, se vrne v istih krožnirah nazaj Seveda se to redkokdaj zgodi, zakaj roka Avstralca je gotova in vselej zadene. Je pa to metanje tolika umetnost, da »e je dečki uče že v torni mladosti, a jo znajo šele kot zreli možje. To je drugi eskimski kajak — namreč po izrtdni duhovitosti. Največji dogodek v življenju avstralskega črnca 1 I« je inicijacija. lo je ceremonija, ko sprejmejo mladeniča med može in ga priznajo zrelim in spu-srbnim za ienitev. Ta običaj je med vsemi plemeni v navadi. Ko se bliža dečvk štirinajstim letom, začno ž njim razna mučenja, tla bi preizkusili- njegovo odpornost in voljo. Zraven pa gn seveda uvajajo v vse plemenske in božanske skrivnrsti, katerih ne izve nihče, razen mladenič tik pred vulojiorn v moški zbor. fcenske opozorijo z raznimi ropotači ta božo daleč ven na polja; ako bi katera prislu-kovala pouku ali skrivaj oprezala za mučenjem, bi bila kaznovana s smrtjo. Mučenja obstojaj.) predvsem v ranil vati z ostrimi kameni, v valjanju po vročem pepelu; kandidat za zrelo avstralsko drufc-bo mora pa ves dan ležati na žarkem soncu in se ni ganiti, bijejo ga s koli pa vsem telesu, cd režejo mu prst na reki ali nogi, izbijejo mu po prva dva zoba in končno ga obrežejo. Če tleček vse to pr<*>'auč brez besed, potem stopi v vrsto odraslih mož, ki se »mejo ženiti in boriti, smejo hoditi na tajna zboro-vaija in na lov. Vsi poskusi belccv, da bi obvarovali črno ra- i pred njeno usodo, so bili doslej brezuspešni. Ssj izhaja avstralska rasa iz epohe. ki ima se vsa obeležja kamene dobe 'in ni je mogoče spraviti s kul-."uro današnjih dni. Sicer pa je prekasno bližali se ljudem, ki niso doživeli nikoli drugega od belcev, 'kot grenka razočaranja. Sleherna beseda in hliza-nje belih priseljencev jc Avstralcem skrita zahrbt-nost. kateri se hočejo ogniti in sicer na ta način, da se drže zvesto običajev očetov ... Stopetinscdsmdesetletnica smrti Reaumurja. Tu vidimo portret velikega francoskega lizika in prirodoslovca, Ant. Ferchaulta de Reaumurja, ki je pred 175 leti umrl (18. oktobra 1757). Po Reaumurju je znana stopinjska lestvica na termometru, ki jo j« on uvedel. Čudovita rastlina Poznamo rastlino, ki ji je domovina na Hirna-; laji, a znanstveno jo imenujemo laeuromatum gu-tatum«, katera rasto brez zemlje in vode. Ako položimo seme te rastline na navadno desko in desko obrnemo proti soncu (v mesteih aprilu in maju), se bo razvila in zacvela lepa rastlina brez zemlje in vode. — Ako pa hočemo dobiti some te rastline, VI bo dalo zopet novo rastlino brez dotika z zemljo Irt vodo. motamo Imeti to rastlino nekaj časa v zemlji. Novo seme dobi namreč ta čas toliko hrane iz zemlje, da more kasneje hraniti celo rastlino, ki se bo iz njega razvila ... Z velike piramide Član ameriško-nemške ekspedicije za Himalajo, Metrom, je plezal na veliko egiptuko piramido, na mu je spntrsnilo in je strmoglavil v smrt. Ženitna visoka šola Bostonska univerza, ki je imela mnogo premalo slušateljev, si je hoiela pridobiti na ta način ugled, da je ustanov ila stolico za — ženitno »znanost« ,.. Tu se bodo obravnavala predvsem sledeča vprašanja: finančno vprašanje v zakonu; pravo obeh zakoncev in ločitve; gospodinjstvo, kuhinja, kozmetika, higijena obleke, otroci, telovadba itd. Pred vsemi temi predavanji pa pridejo na vrsto nasveti za medsebojno spoznavanje spolov. Predavali bodo »profesorjih. Študij zahteva šest semestrov, nato jio-stane visokošolet- »ženitni kandidat«... Resnično, če je to študij, ki je vreden univerze, potem se vse neha. Tako ponižati vseučilišče znajo samo Američani, mrzli računarji. Spomenik v rečnem leda. Slavnemu ameriškemu polarnemu raziskovalcu Robertu Pearyju, ki j« leta 1909 koračil na severni tečaj, so zdaj postavile njegova hči in obe nečakinji ta veliki spomenik v Cape Yorku. Je to dvajset metrov visok obelisk, ki nosi edini napis v črki »P«. Pri otvoritveni slovesnosti so bili navzoči nekdanji Pcaryjevi spremljevalci in številni Eskimi, ki so sledili nenavadnemu obredu z veliko pozornostjo. Višinski zrak v sobi Frankfurtska klinika poroča, tla se je nek. mu tamošsnjcmu zdravniku posrečilo, ustvariti višinsko klimo, katero si lahko sleherni človek naroči v svojo >klimsko izbicot. Ta klimska izbira, ki se