DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
©
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš* mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 61
Maribor, sobota, dne 31. julija 1937
Leto XII
Demokracija in delavstvo
Hočemo ne samo politično, ampak tudi gospodarsko enakopravnost, t. j. socialno demokracijo.
Brez demokracije je v državi delavstvo le peto kolo. Istotako brez svobode.
Država je skupnost državljanov, torej članov družbe, ki imajo naravno vsi enake politične in socialne pravice, Šele tedaj, če so te pravice, enakost in svoboda, uveljavljene, tvori država pravo, skupnost. — V državah, kjer take skupnosti ni, se vrše boji za različne interese, je hegemonija (nadvlada) stanov ali razredov. Odtod prihajajo potem tudi krivice, ker se vladajoči razred ali kasta ne ozira na interese drugega dela skupnosti.
V državah brez demokracije in svobode se naravno večajo tudi razlike med posameznimi deli skupnosti. Razlike, ki se večajo in ki potiskajo del skupnosti v socialno bedo in brezpravnost, postajajo bolj velike ter morajo vesti do ostre in ostrejše borbe med interesenti.
Do odpora je zatirani del vsekakor moralno opravičen.
Kako lepo se da ta grozeča razpoka popravljati in odpraviti, nam najlepše kaže čehoslovaška republika.
V Čehoslovaški je uvedena popolna demokracija in svoboda. Tam ima delavstvo svoje politične in strokovne organizacije, ki so popolnoma svobodne. Nihče jih ne kontrolira. V parlamentu ima delavstvo znatno zastopstvo, ki je skupno s strokovnimi organizacijami doseglo neverjetno socialno zaščito za vse neprilike, ki lahko delavca in nameščenca zalotijo na življenjski poti. Vse jamstvo za izvrševanje socialne preskrbe in delavskega varstva prevzema država kot demokratična odgovorna instanca.
Če govorimo o demokraciji, mislimo navadno na politično demokracijo. Čehoslovaško delavsko gibanje pa ve, da je sicer politična demokracija potrebna, vendar ne edini končni cilj delavskega gibanja. Politična demokracija je potrebna, svoboda je naravno pravo človeka;
višji cilj pa je gospodarska demokracija,
kor na gospodarstvu sloni življenje in obstoj družbe.
Naš cilj mora torej biti gospodarska demokracija, v kateri se bo o-pravljalo
gospodarstvo v interesu celote.
Politična demokracija, ki ni uveljav-jena u 1 v gospodarstvu, je le visoka pesem, dočim je
gospodarska demokracija temelj pravičnejše družbe.
V tem zrnislu vodi državno politiko tudi francoska socialistična stranka, ki je potom sodelovanja v ljudski fronti onemogočila kapitalistični diktat v državni banki ter nacionalizirala večji del vojne industrije.
V državah ne sme biti dveh politik. Ena državna, ki ima morda navidez demokratično lice in ena, ki jo diktira kapitalizem. To je slabo. V vsaki državi morajo priti do demokratične politike, ki bo vsebinsko gospodarska v interesu skupnosti.
To je tudi naš prvenstveni cilj!
Sirite nat list!
Rudarji zahtevajo
porastu draginje odgovarjajoče zvišanje mezd
Dne 24. julija t. 1. se je vršila v Trbovljah po Delavski zbornici sklicana konferenca zastopnikov strokovnih organizacij Zveze rudarjev Jugoslavije, JSZ in NSZ, II. skupine rudarske zadruge ter Zveze strojnikov Jugoslavije.
Pobudo za sklicanje konference so dali rudarji sami, ki so na sestankih in sejah svojih strokovnih organizacij in II. skupine razmotri-vali o vedno težjem položaju, v katerega je prišlo vse delavstvo, posebno pa še rudarji v s 1 e d naraščanja draginje v splošnem, zlasti pa porasta cen najvažnejših življenskih potrebščin od sklenitve sedaj veljavne kolektivne pogodbe dalje. Na konferenci se je ugotovilo, da je položaj rudarjev kljub trenutno večji zaposlitvi težji od položaja ostalih industrijskih delavcev, ker mora rudar poravnavati dolgove, v katere je brez lastne krivde zabredel v dobi brezplačnih dopu-
stov. Te obveze na eni strani, na drugi pa dejstvo, da je draginja toliko porasla, da mora delati rudar 4 dni mesečno le za to, da krije vsled draginje povečane izdatke, imajo za posledico nevzdržno stanje rudarskih družin, za katere je odpomoč nujno potrebna.
Polnoštevilno obiskana konferenca, katere so se udeležili tudi krajevni zaupniki in odposlanci iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Hude jame, Kočevja in Rajhenburga, je potekla v popolni enodušnosti in soglasnosti. Po referatih načelnika II. skupine, ki je predsedoval konferenci ter predstavnikov vseh treh strokovnih zvez, so bile soglasno sprejete sledeče zahteve:
S	posebnim dodatkom k sedaj veljavni kolektivni pogodbi od 31. avgusta 1936, naj se:
a)	povečani draginji odgovarjajoče zvišajo prejemki delavstva,
b) definitivno revidira akordne postavke, kar že itak predvideva §
6	kolektivne pogodbe, kar pa doslej ni bilo izvedeno,
c) sporazumno izdelajo potrebna tolmačenja nejasnih, odnosno dvoumnih določb obstoječe kolektivne pogodbe.
Konferenca je končno sklenila predložiti Trboveljski premogokop-ni družbi v rešitev vsa še nerešena lokalna vprašanja (zidanje stanovanjskih hiš, postavitev kopalnic, ureditev razsvetljave in slično) na podlagi predlogov podružnic strokovnih organizacij in II. skupine iz posameznih krajev.
Poseben akcijski odbor, sestavljen iz predstavnikov prizadetih strokovnih zvez in II. skupine bo v okviru sprejetih sklepov izdelal spomenice in stopil v stik s predstavniki Trboveljske premogokopne družbe, da se ta pereča vprašanja čim-prej ugodno rešijo*.
Minimalna mezda naj bo vsaj 3 Din na uro
XT JI	*	*	<	m	|	•	1	1	*	<	<	i	,	J	<
Naredba o minimalnih mezdah za Dravsko banovino izide te dni.
Dne 27. t. m. je bila zadnja anketa o naredbi bana dravske banovine, ki naj uredi minimalne mezde za banovino. Minimalne mezde bi bile velikega pomena, če bi se približale eksistenčnemu minimumu, kakor je bila zahteva utemeljena, ker so mezde strahovito padle.
Načrt je bil izdelan že maja meseca. Javnost ni razpravljala o njem, kar je zlo za delavstvo. Tako so ime-
li delodajalci priliko', da so na anketah pritiskali minimalno mezdo in jo argumentirali po svojih gospodarskih teorijah neglede na socialni položaj delavstva. Strokovna komisij'a in druge organizacije so zahtevale minimalno mezdo Din 3 na uro in deljeno po raznih industrijah. Delodajalci so pristali največ na Din 2,80.
Delavstvo pravzaprav zahteva samo to, kar je po uredbi največ mo-
goče, t. j. Din 24 na dan za osemurno delo. Ta zahteva je tem bolj upravičena spričo splošnega porasta draginje.
Ban ni vezan na predloge ankete, vendar je pritisk delodajalcev jak ter naredba ne bo posebno dobra za delavce in bi bilo bolje, če bi take ne bilo.
Pozdrav slovenskim sodrugom iz Francije
ob priliki njihovega prihoda na obisk
Dne 2. avgusta odpotuje iz Francije okroglo 300 slovenskih sodru-gov izseljencev v Jugoslavijo, na obisk.
Sodruge, ki prihajajo po dolgih letih odsotnosti v svoj rodni kraj, težko pričakujemo ne samo mi, njihovi prijatelji in znanci, ampak vse zavedno delavstvo. V njih vidimo glasnike nove Francije, Francije, ki se je rodila pod vlado ljudske fronte s socialističnim prvakom s. Leonom BI umom na čelu, znanilce demokratične misli in svobode, borce za socializem.
Njihov prihod znači za nas, ki ži-
vimo v težkih prilikah, tolažbo in vzpodbudo, ker nam vliva prepričanje v uspeh organiziranega boja za politične in socijalne pravice, ako vztrajamo in ne klonemo.
Pri tej priliki pa moramo podčrtati še eno in to je: vrednost internacionalne povezanosti delavskega razreda. Naši slovenski delavci so deležni vseh dobrot, ki si jih je priborilo francosko delavstvo in stoje danes pod zaščito mogočne zveze svobodnih strokovnih organizacij, brez bojazni, da bi si jih upal kdorkoli preganjati in izganjati. Brez kakšnih meddržavnih medsebojnih dogovorov imajo kot delavci zajam-
Vofna brez napovedi na Kitajskem
Japonci v Peipingu,
.. Na severnem Kitajskem se razvijajo dogodki tako, kakor jih diktiraj0 japonski in kitajski generali brez ozira na vlade.
V	severnih kitajskih provincah je začela vojna, čeprav brez vojne na-
, •*' *ak° kakor je to v dvajsetem stoletju že običaj.
Japonci so dne 29. t. m. zavzeli nekdanje cesarsko mesto Peiping, ki so ga kitajske čete brez boja zapustile.
Toda Japonci to pot ne bodo imeli tako lahkega posla s Kitajci. V
zadnjem času je bilo že več spopadov med Kitajci in Japonci, v katerih so Japonci slabo odrezali. Kitajska armada šteje 400.000 do 500.000 dobro oboroženih čet. Ostali milijon vojakov zaenkrat ni posebno sposoben za vojno, ker tudi ni enotno oboro-
žen.
Velesile se trudijo preprečiti vojni požar, toda kdo ve, če razvoj dogodkov ne bo močnejši, kot pa želja in prigovarjanja diplomatov, ki so doslej pustili, da je imperialistični kapitalizem počel, kar je hotel.
čeno ravnopravnost s svojimi francoskimi tovariši.
Ideja internacionalizma ni prazna. To hočejo dokumentirati tudi naši slovenski delavci izseljenci, ki so povabili s seboj na pot predsednika strokovne organizacije v Lensu, s. J a q u e s a L a n a r ta, bivšega socialističnega poslanca in župana velike občine Sollammines.
Naš bratski pozdrav velja našim sodrugom in sodružicam, pa tudi njihovemu spremljevalcu, zastopni-ku delavskega razreda velikega in demokratičnega francoskega naroda!
Družnost!
V Rumuniji se boje Rusije
Kaj vse napravi en sam članek.
V	moskovski »Pravdi« je izšel članek, ki svari Rumunijo pred nadaljevanjem protisovjetske politike, češ, da besarabsko vprašanje še ni rešeno. Ponatisk članka je bil prepovedan, pač pa je vlada obvestila kralja o članku.
Rusko gesto proti Rumuniji je treba razumeti kot odgovor na to, da je Rumunija zapustila v zunanji politiki pravec, ki ga ji je dal bivši zunanji minister Titulescu in se pričela obračati k Nemčiji.
Protiofenziva nacistov, zastala
Izgube nacistov na osrednji fronti cenijo na 20.000 mož
Kakor je bilo pričakovati, so nacisti, da zaustavijo prodiranje vladinih čet zapadno od Madrida preko Brunette proti Navalcarnesu, poslali v boj veliko armado, najmanj 100 tisoč mož, ki je koncem preteklega tedna začela s protiofenzivo. Polkrožni vdor vladinih čet preko črte Valdemorillo—Villanueva del Par-dillo je preveč ogrožal nacistično armado pred Madridom v hrbtu, da bi nacisti ne poskusili, četudi za ceno največjih žrtev, potisniti napadalce nazaj.
Do neke mere se je nacistom to tudi posrečilo. Uspeli so, da osvoje Brunette in pomaknejo svoje postojanke proti severu v pravcu Villanueva de la Canada, na vseh ostalih točkah fronte pa so bili njihovi napadi krvavo odbiti.
Nacisti so osredotočili na tem delu fronte, razen ogromnih odredov pehote, tudi številno artiljerijo in tanke. Že samo to dejstvo je na-
Zastor se dviga v španski igri
rekovalo armadnemu poveljstvu vladinih čet, da ukaže umik iz prednjih, komaj osvojenih, še neutrjenih postojank okoli Brunetta v že pripravljeno bojno črto severno od mesta.
Izgube nacistov v teh bojih cenijo opazovalci na 20.000 mož. Vsekakor so bile žrtve ogromne, ker so v sredo, dne 28. julija obustavili daljnje naapde.
Boji severno od Granade
Pri Fuenteovejuni so se razvili boji večjega obsega, napadli so nacisti, vendar brezuspešno.
Pri Teruellu,
kjer moli nacistična fronta slična dolgemu jeziku v od vladinih čet zasedeno ozemlje, so se vladine čete umaknile pri Albarasinu, severovzhodno od Teruella in sicer brez boja, kakor je to že bilo razglašeno. Izgleda, da gre za spreten manever,
Minule dni je imel angleški ministrski predsednik Chamberlain razgovor z italijanskim poslanikom Grandijem. Moža sta razpravljala o obnovitvi sodelovanja med Anglijo in Italijo. V Rimu pa sta razpravljala angleški poslanik Drummond in italijanski zunanji minister grof Ciano.
Razgovori sc* se sicer tikali Abe-sinije in kitajsko-japonskega spora, v glavnem pa sredozemskega sporazuma. Abesinija se mora črtati iz Društva narodov in priznati italijansko cesarstvo. V Aziji hočejo čuvati sporazumno svoje interese. V Sredozemskem morju pa veljaj sigurnost
Anglije. Ko se v vseh teh vprašanjih doseže sporazum, se prizna Franca kot vojujočo stranko ter prične reševati špansko vprašanje sporazumno z Italijo, Nemčijo in Francijo.
Italija je obljubila, da po ugodnem dogovoru umakne prostovoljce iz Španije, čemur Nemčija ne pritrjuje, kar pa se bo seveda vleklo tedne in mesece in je tudi v praksi neizvedljivo, če vojujoči stranki, legalna vlada in uporniki na tak dogovor ne pristaneta.
Rusija nasprotuje predlogom, ker pomenijo podpiranje Franca in kup-čijski objekt Velike Britanije.
Doma i*% fta si/etu
Patriarh Varnava je bil pokopan
na stroške pravoslavne cerkve v četrtek, dne 29. t. m., Jak ,«• vta^la
Ogromno škodo je povzročilo neurje s točo v dobropoljskem, polhograjskem in kamniškem okraju, pa tudi po drugod, zlasti v Framu pri M,ariboru, pretekli pondeljek. Škoda gre v milijone. Toča je bila tako debela, da je razbijala opeko na strehah.
-cvjjrfi
Veliki detoljub Max Winter, ki
je vodil znano avstrijsko organizacijo »Kindertreunde« je umrl in bil 13. julija t. 1. v Los Angelesu v Zedinjenih državah vpepeljen. Pokojni s. Winter si je pridobil nevenljivih zaslug za vzgojo mlade socialistične generacije. Po neuspeli februar-
ski vstaji pa je moral v tujino. Bodočnost bo pokazala, da delo Maxa Winterja ni bilo zaman, njegova setev zori kljub naporom klerikalne, fašistične diktature!
Kongres narodnih manjšin v Londonu je izrabila fašistična Nemčija kot prireditev za svoje interese in cilje. Zastopniku Baskov, ki je hotel obtožiti zlasti Nemčijo radi razruše-nja Guernice po nemških letalcih, predsedstvo sploh ni dalo besede. Prav tako je iz Cehoslovaške smel govoriti samo nemški fašist. Nemčija je storila slabo uslugo nemškim manjšinam s tem, da je iz kongresa napravila fašistično, pangermansko zborovanje.
Ameriška republika San Salvador je-izstopila iz Društva narodov.
ki bo v doglednem času rodil povo-ljen uspeh.
Na aragonski fronti,
kjer stoje Katalonci, je še vedno mirno, ako izvzamemo praske okoli trdnjave Huesce, kjer sta obe vojski vkopani že od pričetka vstaje.
Vsekakor se čuti, da še vedno ni vzpostavljeno enotno armadno vod-
stvo, ker bi sicer Katalonci ne mogli držati 200.000 dobro izvežbanih mož v rezervi, in to v času, ko so se pred Madridom in v baskiški provinci vodili najbolj krvavi in usodni boji.
iti ' -'SV-
Na baskiški fronti / ;
je položaj neizpremenjen. Cini je general Miaja pričel z ofenzivo zapadno od Madrida, je moral Franco odpoklicati svoje čete s severnega bojišča in Baski imajo priliko,, da se v miru na novo razporede.
Prihovski poboj pred celjskim okrožnim sodiščem
V	sredo, dne 28. t. m. se je pričela pred okrožnim sodiščem v Celju obravnava proti 21 obtožencem zaradi spopada pri Prihovi, v katerem je bil dijak Dolinar iz Ljubljane zaboden z nožem, ter je zaradi izkrvavitve umrl. Iz Ljubljane so se pripeljali v Maribor katoliški dijaki (okoli 60), da so demonstrirali prati Živkoviču, ki je tiste dni prirejal shode v Sloveniji (Ljubljani, Mariboru itd.).
Kaj pravi obtožnica?
Obtožnica pravi da so krivci napad dogovorili ter izvršili nasilje. Poškodovali so avtobus ter napadli ljubljanske akademike, ki jih je bilo okoli 30 v prvem avtobusu. Avtobus so naskočili z noži, gorjačami, samokresi in nabranimi kamenjem iz obcestnega gozda. Avtobusu so napravili 12.000 Din škode in obenem ogrožali varnost oseb, ki jih je bilo več ranjenih. Napadli so dijake direktno. Tako je Dugina Viktor naT, padel dijaka Dolinarja, ga vrgel na tla in zabodel v hrbet ter mu prebodel pljuča, zaradi česar je ranjenec umrl.
Orožen Milan je po nasvetu Reja Slavka zbral ljudi v ta namen. Obtoženci so se odpeljali iz Maribora in v Prelogah pri Prihovi počakali v gozdiču na akademike, ki so se vračali iz Maribora. Zajeli so samo prvi avto. Ko je prihajal drugi avto, so pobegnili, ker so se bali premoči.
Akademiki so priznali, da so prišli v Maribor demonstrirat. Tudi vc^ ditelj napada Reja je priznal, da je bil v Mariboru na shodu JNS pri Orlu in da so po razbitju oken in hotelske dvorane začeli razmišljati, kako bi preprečili akademikom nadaljnja nasilja. Tedaj je priporočil Orožen Milan, da se naj pripravijo, da razrežejo na poti proti Celju pnevmatike avtomobilom, s čimer bodo preprečili demonstracije v Celju, ki se pripravljajo. Bali so se tudi, da bodo akademiki napadli Ziv-koviča na Trgu Kralja Petra. Nože je naročil Reja. Odpeljali so se do Prelog. Tam je dospel osebni avto, iz katerega je stopil neznanec in
naročil, da morajo avtobusa, ki vozita akademike na vsak način onesposobiti za nadaljnjo pot.
Kdo je napad naročil, do obravnave še niso ugotovili, pač pa je, tako trdi obtožnica, napad organiziral Reja po navodilih.
Zasliševanje obtožencev in prič je dolgotrajno, ki pa ni prineslo novih razčlenb cele zadeve, ki je bila vsekakor značilen pojav tako z ozirom na politične kakor varnostne razmere.
Čemu so služili za Streljačko družino darovani noži?
Obtožnica očita Reji, da je slugi uprave »Večernika«, Siliču, naročil, naj mu prinese iz pisarne one kuhinjske nože, ki jih je dobil nedavno kot darilo za streljačko družino. Silič je prinesel nekaj takih nožev. (Reja pa zanika, da bi bil poslal Siliča po nože).
Noži, ki so bil torej last Streljač-ke družine so služili v zelo čudne namene, najbrž jih Streljačka družina sedaj ne bo reklamirala zase. Kdo je bil plemeniti darovalec teh nožev in kaj si misli sedaj, ko ve, v kakšne svrhe so bili ti noži uporabljeni, seveda ne moremo reči.
Osumljeni vodja napada, Slavko
Reja, v stranišču
Obtožnica trdi, da je bil Slavko
Reja, upravnik »Večernika« in eden izmed bivših prvakov »Orjune« organizator napada na katoliške akademike v Prihovi.
Reja to zanika in se sklicuje zlasti na to, da se je pred akademiki skril v stranišče pri kmetu Pliberšku na Prihovi, da se pretepa sploh ni udeležil, ampak da jo je skupil že v Mariboru.
Sodba
Slavko Reja 5 mesecev strogega zapora, Dugina 3 leta robije in izgubo častnih pravic; Brajkovič, Kodrič, Mlinar, Primec M. in Primec F. vsak po 4 mesece zapora, pogojno na dve leti; Paravan 4 mesece zapora, Silič 3 in pol meseca zapora pogojno; Urbančič 3 mesece pogojno. Oproščeni so: Gorišek Milan, Beigott Ivan, Kranjc, Orožen, Felič in Neuwirth.
A. M. de Jong:
40
IZDAJA
Otroška leta Mereyntjeja Geysena
Trdo je tiščal knjigo k sebi in hodil kot v pravljičnem snu, poln neizmernega veselja poleg svojega prijatelja; gnalo ga je, da bi prišel čim prej domov, da bi domačim lahko pokazal, kaj lepega je dobil od teh ljudi v dar. V izbranih besedah jim je hotel prikazati, kaj vse je bil tega čudnega dne doživel. Tih, zatopljen v težke misli, prežet sovraštva in maščevalnosti, je hodil Vrč. V njegovih okornih možganih so se porajala vprašanja, eno za drugim, ne da bi jih bil mogel razrešiti. Razburkana, vroča kri se mu je pretakala po žilah, njegovo ponižano srce je udarjalo v divjem zaletu, da se mu je od trdega utripanja delala megla pred očmi. Janekee je držala kruto svojo besedo! S svojim hujskanjem je tega graničarja še podžigala, da je postajal še predrznejši in brez-obzirnejši v svojem nastopu, kakor si ga ni dovolil doslej še-nihče naprarn njemu. Prvemu srečanju od danes bodo sledili še nadaljnji spopadi, s še hujšim prepirom, pri čemer bi nekoč mogla teči tudi drugačna kot pa pasja kri... Krčevito je stiskal pest v svojih žepih in se zadiral z nohti v žuljavo kožo svojih dlani, kakor da bi hotel s svojimi, kot klešče močnimi, prsti nekaj pretrgati na dvoje... Neverjeten svet je bil to! Edini človek, ki tfa je kdaj globoko in iskreno ljubil, naj postane vzrok njegove nesreče?... Zakaj?...
Zakaj le? zaklelo proti njemu
Kaj neki je bil storil, da se je vse
Prokleta lumparija!
Mereyntje ga je pocukal za rokav. Kot brez uma je pogledal divji lovec v srečni obrazek, iz katerega so mu sijale oči kot zvezde naproti.
»Halo, Vrč! ... ali si postal gluh?... Že trikrat sem te nekaj vprašal, ti pa mi še vedno ne daš nobenega odgovora.«
»Kaj pa si vprašal? ...«
»Ako si ti že kaj slišal o baronu Munchhau-senu?«
»Ne, še nikdar!«
»O, ti, to je pa res zabavno! Ali naj ti povem, sem danes čital o njem?«
»No, prav, pripoveduj!«
Mereyntje je pripovedoval o baronovi pustolovščini, ki je privezal na večer svojega konja v globokem snegu ob neko železno palico, ko paise je zjutraj zbudil, se je znašel ob vznožju nekega cerkvenega zvonika; ponoči se je bil namreč stopil ves sneg, ki ga je bilo toliko, da je samo še križ vrh zvonika molel iz njega. »Si moreš misliti.« je rekel važno, »da je to bilo v Rusiji. Konj je kopitljal visoko gori, na vrhu stolpa, ob križu, in potem ... je potegnil baron veliko pištolo ter prestrelil povodec, na kateremu je konj visel privezan na železni palici, da je padel na tla, baron pa se je zavihtel nanj in odjahal dalje.«
Vrč je poslušal to otroka navdušujočo pravljico'samo na pol. Ko je Mereyntje utihnil, je godrnjal nezadovoljen :
»Sama traparija! To je vendar docela nemogoče !«
kaj
»Pa je le mogoče! In še več je mogoče! ...
V	sanjah je vendar vse mogoče, ti zamorec ti! ... in razen tega so to božje sanje! Tako je vendar rekel gospod Valter ! ...«
»Ti si prav tak neumnež, kot gospod Valter,« je godrnjal divji lovec.
»In ti,« je karajoče in neustrašeno odgovarjal Mereyntje, »ti si neverjetni Tomaž! Da veš!«
Držeč sc za roko sta hodila v nastopajočem mraku dalje proti vasi, kjer so se v daljavi prižigale prve luči; ko sta prišla domov je bila že sko-ro noč.
III.
Mereyntje je bil v strašni nepriliki. V kratki dobi njegovih otroških let sc je sprožil Že marsikakšen vihar nad njegovo k premišljevanju nagnjeno glavico, toda v taki strašni stiski še ni bil nikoli kot sedaj.
In navsezadnje si je mioral še priznati, da si je bil vsega sam kriv. Kakor že neštetokrat, ga je tudi to pot pokopala lastna nepazljivost, da je zašel v zvijačno nastavljene mreže vraga, ki je moral imeti nanj prav posebno piko, da ga je tako trdovratno zalezoval. Toda take vragolije kot to pot, mu pa le še ni bil nikoli zagodel; Me-revntje si nikakor ni mogel misliti, da bi človek pri zdravi pameti bil.lahko tako neumen in se pustil na tak način vjeti. Bilo je strašno. Široko odprtih oči, iz katerih sta odsevala strah in groza, bojazen in začudenje, je sedel mali grešnik na nizki klopici pod jablano in ni vedel; kaj naj bi f&čcl. To je trajalo že cela dva neskončno dolga dneva! ...	(Dalje prihodnjič.)
oi! no
1* HOŠIU Ucaiev
Trbovlje
Zdravniki Bratovske skladnice in rudarji
Na delavske ' ustanove, kakor je delavsko zastopstvo v Bratovski skladnici, organizacije in II. skupino, prihajajo od obolelih dela.vcev, ki so člani Bratovske skladnice pritožbe, radi večkrat neprijaznega postopanja zdravnikov v ordinaciji1, proglašanja rekonvalescentov, ali še ne čisto ozdravelih za delasposobne in bežnega pregleda bolnikov.
Pritožbe, so več ali manj upravičene, Posebno p&;-zadnja, ker se v resnici »pre^ gleda« v pol ali eni uri po 20 do 30 bolnikov. V tako kratkem času je mogoče bol-t, nike res samo »pregledati«, ne pa tudi preiskati. V postopanju zdravnikov pri teh Pregledih, smo bili pa primorani že več-: irat pisati.
Smatramo, da je temu mnogo krivo dejstvo, da so člani Bratovske skladnice ■primorani hoditi na preglede vedno k enemu in istemu zdravniku. V tem oziru bi morali imeti člani bratovske skladnice večjo svobodo, da si lahko izberejo zdravnica, do katerega imajo zaupanje.
Odbor bratovske skladnice in posebno še predsedstvo,1 bo moralo v bodoče tudi 1emu važnemu problemu posvetiti več paž-Tije. Na občnem zboru Krajevne Bratovske ■skladnice v Trbovljah, je bila soglasno sprejeta tozadevna resolucija, ne vemo pa, kje je obtičala, da ne pride na beli dan Pri seji krajevnega upravnega odbora.
Ako bi se uresničili predlogi v resoluciji, bi bilo pritožb kaj hitro konec, med zdravniki in delavci pa bi se ustvarilo mnogo boljše razmerje, kakor pa vlada sedaj. Ta interes imajo delavci. Zadeva pa je takega značaja, da je treba o njej javno iz-Pregovoriti. Mogoče se v enem ali drugem slučaju dela zdravnikom krivica, toda pritožb je mnogo. Ker se gre za zdravje in mogoče tudi za življenje rudarjev, je zahteva po temeljiti odstranitvi vzrokov za Pritožbe gotovo upravičena.
Velenje
Opomin vsem dolžnikom »Delavske Politike«! Zavedajte se, dolžniki, da obstoj lista zavisi od rednega plačevanja naročtii-ne. Vkljub osebnim opominom marsikateri, poverjeniku z obljubami tako dolgo plačujejo, da se nabere lepa vsota, potem pa list odpovedo ter izjavijo, da bodo že »pogli-liali«. Na tisti »bom« pa pozabijo. Druga vrsta dolžnikov pa protestira, zakaj jim je uprava list ustavila, ker sedaj nimajo kaj citati in mislijo, da zadostuje upravi, ako ji obljubujejo, da bodo že plačali. Žalostno je ravno od nekaterih železničarjev, ki imajo boljšo plačo kot rudarji in kljub temu, da vedo, da se list vzdržuje z naročnino. zaostajajo s plačlom. Kdor misli, da bo list čital zastonj, se moti. Prizadeval si bom iztirjati vse zaostanke in ne bom izbiral sredstev. Še enkrat prosim vse naročnike »D. P.«, naj plačujejo naročnino sproti določenima poverjenikoma ss. Znoju Francu in Valenčaku.	Znoj Franc.
Kamnik
Veselico priredi v nedeljo, dne 1. av-
»Delavska knjižnica« v mestnem parku za »Gasilskim domom« ob 15. uri (3-. uri) po-Poldan. Na veselici igra priznana kamniška mestna godba. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novih knjig, prosimo sodruge in sodružice ter prijatelje društva, da se veselice v obilnem številu udeleže.
tasenice
Kuhanje piva. Vse Jeseničane opozar-"^o na objavo Dravske finančne direkcije
Mubljani, po kateri je vsako kuhanje pi-Va doma — pa najsi bo tudi samo za lastjo -uporabo — strogo prepovedano. Pivo smejo kuhati samo za to pooblaščene pivovarne, ki imajo vsa obrtna, taksna in trošarinska dovolila. Dravska finančna direkcija opozarja zadnjič na te predpise in
i!.a’ k° morala v bodoče kaznovati vsakogar, ki bi ga finančni organi zalotili p‘ ,H|janiu piva, po najstrožjih predpisih. 4! ono fnx kazl>i so:	taksna	kazen Din
dalie arinska kazen Din 500 do 1000, in še petki--it šu Petkratna trošarina, redni
na ‘kazenS?Slokr0|fftni dtvek- ‘5, taksa
moženje, opozarjamo v«p°	,	pr®"
opustijo, ker ni dovoljeno ^
Zvočni kino Radio	u	*
in nedeljo ob po 9. u° »^	.J !*b<)to
uri samo ob _ slabem vremenu) velefilni
Maribor
»Vroča kri« z Mariko Rok v dodatki tudi domač zvočni tednik'hT ttiountov tednik. Sledi: Lažni vitez'
10 letnica Pogrebnega društva reg. pobožne blagajne na Pobrežju. Dne l. avgu-sta. v slučaju slabega vremena, dne 8. av-pista bo proslavilo navedeno društvo io.
*etnico svojega obstoja. Predpoldan ob 9. Uri se bo brala maša v cerkvi sv. Magdalene v Mariboru za umrle člane. Ob 10. Hri slavnostno zborovanje v dvorani gosp. Kenčelja na Pobrežju. — Popoldan se vrši na vrtu gostilne Weber v Pobrežju velika Poletna veselica. — Odbor naproša vse članstvo, da se polnoštevilno ■ udeleži proslave kakor tudi vabi cenjeno občinstvo in sorodna okoliška društva. — ODBOR.
Godala proda delavsko kulturno društvo »t-nakost« na Javorniku po ugodni ceni in sicer: Mandolino, mandolin pikolo, mandol fel° >n mandol bas. Instrumenti so prav do-I? ohranjeni: Ponudbe na naslov: DKD “fc-ftakost«, Slov. Javornik.
ZaupnISki plenum,
ki je bil določen za nedeljo, dne 1. avgusta je preložen na sredo, dne 4. avgusta ob pol 19. uri, radi proslave 401etnice del. kolesarskega društva. Pozivamo vse sodruge, da se v nedeljo, dne 1. 'avgusta ucfeležijdr dopoldanske proslave kolesarjev na vrtu Gambrinove dvorane.	K. M. O.
VI. Mariborski teden bo otvorjen v soboto, dne 31. julija dopoldne.
Razen prospektov in propagande za mestno kopališče je potrebno še kaj. Mestno kopališče je stara zgradba, naprave nerentabilne in mestna občina ima gotovo povod, da se kesa, zakaj;ni pristala na načrt zgradbe skupnega kopališča z OUZD, kakor je 1. f928. občinski' svet v načelu sklenil. Pri tem sklepu bi bilo tudi ostalo, da ni prišla diktatura, med katero se je popolnoma izpremenil položaj v občinskem svetu. Občina namerava sedaj uvesti kamilične in smrekove kopeli (kakor poroča glasilo večine, »Slovenec«) in izdati prospekte. So pa nekatere stvari še nujnejše, ki bi jih bilo treba tudi urediti z ozirom na higijeno. N. pr. v vročezračni kabini naj bi se uredila pni tleh izplakovalna naprava, da bi voda izpirala pot, ki kaplja od kopalcev na tla in se tamkaj suši, kar povzroča silen smrad. — Z neprevelikimi stroški bi se morda dalo kopališče podaljšati na južno stran in povečati bazen, da bi ga lahko uporabljali za plavanje v zimski sezoni. Ako pa še to ne da izvesti, je vpraša-
nje zgradbe novega kopališča gotovo zelo aktualno za mesto kakršno je Maribor.
Dovoz na državni most — slabši kot vaške ceste. Tlak na dovozni cesti na obeh straneh državnega mosta je vsled večnega prekopavanja tako razrit, da ogroža promet. Neredko se dogaja, da se pri vozovih, ki odskakujejo po razritem tlaku stro osi ali pa sesujejo kolesa, kar se ne dogaja niti na vaških cestah. Taki vozovi leže potem	po cele	ure ob	strani	ozkega
cestišča in	ovirajo	promet.	In vendar še
vedno ni mogoče, da bi se dovozno cesto spravilo v red.
Ni darovala preprog. Lastnica hotela »Orel« nas	naproša,	da objavimo,	da ona
ni darovala	nikakih	preprog	stolni	in fran-
čiškanski cerkvi.
Izključen je bil iz organizacije Zveze stavbinskih delavcev Jugoslavije tajnik podružnice v Mariboru, o čemer obvešča podpisana podružnica vse organizacije in ostalo javnost s pristavkom, da imenovani ni več upravičen karkoli podvzemati v njenem imenu. — Podružnica ZSDJ v Mariboru.
40letnico
obstoja proslavi I. Delavsko kolesarsko osrednje društvo za dravsko banovino v Mariboru v soboto, dne 31. julija in nedeljo, dne 1. avgusta s prireditvijo akademije v soboto ob 8. uri zvečer v dvorani pri Renčlju na Pobrežju, klubsko dirko na 100 km naslednji dan in veselico pri Seiiriedu na Tržaški cesti.
Celje
Celjska obrtna razstava bo od 1. do
15. avgusta t. 1. Zadnja celjska razstava, ki je bila leta 1935., je pokazala mnogo napredka v naši obrti in je bila zaključena s prav zadovoljivim uspehom. Obrtniški napredek zadnjih dveh let, pa. bodo interesenti lahko videli že v nedeljo na razstavi. Letošnji razstavi bo priključena tudi trgovska in industrijska razstava. Želeti je, da bi razstava čim bolje uspela.
Popravek. Vest o preselitvi g. .Tor-nerja v VVestnovo stanovanjsko hišo v Gaberju popravljamo. Res je le, da se je vselil g. Torner v hišo g. Westna v mestu, ne pa v Gaberju in vsled tega tudi Westnovi delavci ne bodo imeli sedaj bližje h g. Tornerju, ker leži ta hiša tudi le v bližini mestne hiše, ne pa Westnove tovarne.
Poročila o dobrem glasu. Na več vprašanj bivših Westnovih delavcev sporočamo, da morajo oblastva na vprašanje sodišča o dobrem glasu obtoženega poročati
drna pri Prevaljah
Turobna desetletnica
Pred 10. leti, julija je padel v Črni, kot žrtev pobesnelega graničarja, socialistični župan Andrej Brumen. Morilec je te v na vrtu gostilne Štuler, k” • ' ’ 'nn napadel s. Brumna in ga zabodel z bajonetom v trebuh. Ozadje tega zločina je ostalo neraziskano, ker so storilca graničarja Kojiča, proglasili za zmešanega. V*
vHahn iP.nim
notnih io '/imCtA cnr>iQiKtic/n	i	<•	r«,
Umor s. Brumna je tedaj globoko pretresel vse delavstvo v Mežiški dolini. Saj je bil baš on sodrug, ki je zvesto in vdano služil delavskemu razredu in njegovemu gibanju. Delavstvo s. Brumna ni pozabilo, ostalo je zvesto socialistični ideji, ravnajoč se po njegovem zgledu.
le toliko, kakor glasijo že tiskana vprašanja na tozadevni vposlani poli. Poročajo torej le o premoženjskih razmerah toženega, ali je na dobrem ali slabem glasu in vpišejo event. tam zaznamovane predkaz-ni. Za politično prepričanje obtoženega sodišče sploh ne sprašuje in radi tega tudi dotična oblastva o tem ne morejo in tudi ne smejo dati nikakih izjav. Drugače bi seveda izgledalo, kakor da hoče poročevalec z označenjem politične pripadnosti obtoženega vplivati na sodišče, da pri sodbi tudi to upošteva, kar pa bi bilo seveda popolnoma nezakonito in zato nedopustno. Oblastva vsled tega tudi na taka vprašanja nikoli ne dajejo poročil o politični pripadnosti obtoženega.
Inserate za »Delavski žepni koledar«
sprejema Kraj. medstrokovni odbor, vsak dan med poslovnimi urami. P. n. tvrdkam sporočamo, da bo koledar tiskan v veliki nakladi.
Radvanje
Zločinsko uničevanje mladih nasadov.
Zadruga »Delavski do*m« je ugotovila na svojem posestvu v Zg. Radvanju, da neznani storilci stalno sekajo v gozdu mlade borovce, najbrž za kolje in s tem povzročajo veliko škodo, uničujejo pa tudi gozd. Posestvo je namenjeno za oddih revnim otrokom in je zato dvojne obsodbe vredno to, kar počenjajo gotovi ljudje. Prosimo vse prijatelje revne dece, zlasti stanovalce v koloniji, da pazijo na posestvo in prijavijo vsakogar, ki ga zalotijo, da dela škodo, bodisi upravitelju posestva aVfpa. upravi našega lista.
GuStanj
Poročil se ie s. Slanič Jakob, zvest delavec v naši izobraževalni organizaciji. Želimo, da bi ostal tudi v bodoče tako agilen v naših vrstah in pripeljal s seboj tudi svojo življensko družico, čestitamo!
Delavski pravni svetovalec
Plačevanje zgradarine (Lake)
Vprašanje: Imam hišo in se nameravam sedaj vseliti v prostore, ki so bili doslej prazni. Ali bi moral tudi te prostore prijaviti davčni upravi v svrlio odmere zgradarine? Ah moram prijaviti tudi stanovanji, ki ju imata brezplačno dve moji sorodnici?
Odgovor: Po zakonu o neposrednih davkih so podvržene zgradarini tudi zgradbe in stanovanjski prostori, ki se ne dajejo v najem. Vrednost letne najemnine se pri njih določi z zneskom, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje. Prijaviti morate zato v zgradarinski prijavi tudi te prostore. Zgradarine so oproščene le felgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem in njih delavcem za stanovanje po vaseh in selskih občinah odnosno zunaj okoliša mest, trgov in krajev proglašenih za javna zdravilišča.
Izvršba (Ptuj)
Vprašanje: Prodali so mi hišo na dražbi ter mi hočejo sedaj rubiti še premičnine. Posedujem pa samo eno kravo in Poljsko orodje. Ali mi lahko upniki zarubijo tudi te predmete?
Odgovor: Če ste poljedelec, je ena Krava, ki jo imate, izvzeta iz izvršbe, ravnata ko tudi poljsko orodje.
Odpoved stanovanja (Črna)
•	, l\r a š a n j e: Pri neki posestnici sem
imel najeto stanovanje, ki pa je bilo vlažno m nezdravo, radi česar sem si poiskal drugo, svoji hišni lastnici pa odpovedal stanovanje na 8 dni. Ta odpovedni rok je bil določen v najemni pogodbi, vendar le za njo, docim za me ni bil določen nikak odpovedni rok. Najemodajalka pa se s tem ni zadovoljila, ampak je zahtevala, da ji plačam do konca meseca, kar sem tudi
storil. Ob izselitvi sem stanovanje zaklenil, ker smatram, da sem do konca meseca še vedno jaz upravičen najemnik, ko sem plačal najemnino. Kljub temu je hišna lastnica s silo odprla stanovanje ter pričela izvrševati neka popravila. Obenem mi grozi, da mi bo uničila vse pridelke, ki jih imam na vrtu, katerega sem tudi imel pri njej v zakupu. Ali je tako njeno postopanje upravičeno?
Odgovor: če je bilo stanovanje, ki ste ga imeli v najemu, zdravju škodljivo, ste bli upravičeni, da se takoj izselite brez kake odpovedi in Vam zato ni bilo treba plačevati najemnine do konca meseca, ampak le do dneva, ko ste bili v stanovanju. Ker pa ste najemnino plačali, sedaj ne morete več zahtevati plačanega zneska nazaj. Imate pa do dneva, do katerega je najemnina plačana še vedno Vi pravico do stanovanja radi česar stanodajalka ni upravičena, da pred tem dnevom zahteva od Vas ključe, še manj pa je bila upravičena samovoljno vdreti v stanovanje. Radi njenega postopanja lahko vložite zoper njo v 30. dneh tožbo radi motenja posesti, ki pa za Vas ne bo imela praktičnega uspeha, ko več ne stanujete tam. Hišna lastnica Vam mora dovoliti, da odnesete pridelke, ko bodo zreli, če bi jih uničila, Vam odgovarja za škodo.
J. N. Celje. Naš pravni svetovalec odgovarja na pravna vprašanja samo naročnikom. Vi ste sicer tudi naročnik, vendar pa še niste poravnali naročnine. Storite torej svoo dolžnost, nakar boste prejeli odgovor.	___________________
Tiskovni sklad
Maribor. Na nabiralni poli štev. 94 zbral neimenovani sodrug Din 40. Iskrena hvala! Posnemajte!
Naročniki, pozor!
Današnji številki srno priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava.
Ljubljana
Ljubljanski okrožni urad za zavarovanje delavcev ne bo več oddajal svoje dvo-raiie za razne prireditve/ ker jo bo rabil v uradne namene.	>
KRANJ Kranj
Delavstvo hrepeni po svobodi in demokraciji
Predavanje s. Petejana o čehoslovaš-kem delavskem pokretu, ki se razvija v popolni politični svobodi in o poteku kongresa socialne demokratične stranke, ki se je vršilo 25. julija, je bilo zelo dobro obiskano. Predavanje je pri navzočih vzbudilo čut hrepenenja po svobodi in demokraciji Iz izvajanj predavatelja smo dobili vtis, da je na Čehoslovaškem poleg demokracije, tudi demokratičen narod, da pa tvori podlago demokraciji vendarle delavski razred. Tam ni demagoškega rovarenja in dejanskih spopadov pristašev ene stranke s pristaši druge stranke. Naše delavstvo bi moralo delati po vzgledu čehoslovaškega delavstva. To predavanje bi moralo slišati sploh vse delavstvo, pa tudi meščanom bi ne škodilo, ako bi ga bili slišali.
Frankolovo
Obupne poštne razmere. Naročnik nam piše: »Delavsko Politiko« dobivam šele tri ali štiri dni pozneje, kot pa bi jo moral. Uveril sem se, da roma list iz ^ok v roke, predno ga dobim, čeprav hodim sam ponj. Uvideli boste, da ne morem neprestano zaman letati na pošto, zato Vas prosim, da mi izpremenite naslov, da bom list dobival odslej na pošti v Vojniku.« Te razmere kriče pač po odločni remeduri!
Športni spored Mariborskega tedna
1. avgusta: Jubilejna kolesarska dirka I. Delavskega kolesarskega osrednjega društva za Drav. banovino. Start ob 5. uri pred pokopališčem na Pobrežju, cilj ob 8.30 pred carinarnico na Aleksandrovi cesti. Dolžina proge 100 km. — Teniški turnir: ob 9. uri na igrišču SK Rapid, med SK Rapid, Maribor in Beogradski tenis klub. — Lah-ko-atetski meeting na stadionu SK Železničar ob 9. uri. — Motociklistična dirka na krožni progi Maribor - Kamnica - Maribor. Start ob 15. uri in cilj pred gostilno Kosič. — Nogometne tekme ob 16. uri: reprezentance nogometnih sodnikov Maribor : Graz, ob 18. uri mednarodna nogometna tekma: SK Železničar, Maribor : GAK, Graz. — 4. avgusta: Propagandni štafetni tek lahko-atletov skozi mesto. Start Koroščeva ulica, cilj Trg svobode.
Zunanji obiskovalci VI. Mariborskega tedna dobe pojasnila radi stanovanj pri stanovanjskem uradu, ki že sprejema prijave vseh prostih stanovanj v Mariboru. Po otvoritvi Mariborskega tedna bo stanovanjski urad posloval na mariborskem glavnem kolodvoru.
Modna revija na VI. Mariborskem tednu. Letos bo na Mariborskem tednu že tretjič prirejena velemestna modna revija. Kakor lani so tudi letos prireditelji mariborski obrtniki oblačilne stroke. Modna revija obrtnikov ima namen povdariti, da imamo, kar se obleke tiče, sami doma vsega dovolj in da lahko glede izdelave ter krojev brez skrbi tekmujemo s tujino. Prireditelji so se iz dosedanjih izkustev odločili, da prikažejo na modni reviji VI. Mariborskega tedna samo praktične in najnovejše damske modele. Otvoritev 31. 7. ob 5. uri.
Obiščite
MARIBORSKI •TEDEN
od 31. julija do 8. avgusta 1937
50 odst. popusta na železnicah in parnikih od 29. julija do 10. avgusta 1937
Velika gospodarska In kulturna revija
Industrija - Tekstil - Obrt - Trgovina -Kmetijska razstava - Prva fitopatološka razstava - Pokušnja vin - Zgodovina -Umetnost - Grafična razstava - Tujski promet - Akvaristična- Kuncerejska- Golobar-ska razstava ■ Razstava malih živali -Modna revija - Mednarodni plesni turnir -»Sen kresne noči« pod vedrim nebom -Koncerti - Kongresi - Športne prireditve -Veselični park na razstavišču i. t. d.
Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji — Zeleno romantično Pohorje — Vinorodne Slovenske gorice — Gostoljubni, lepi Maribor Vas vabijii!
Stran 4
Ne bo Vam zal: Prej nego kupite blago za obleke, kostume in plašče, obiščite
ČEŠKI MAGAZIN Maribor
kjer dobite blago neverjetno poceni. Krojaške potrebščine!!!!
Ul. 10. oktobra	Prodaja na drobno
——	in	na	veliko
Dr. 2. Topalovič:
Blum na vladi.
Marseille, 13. julija 1937.
Tudi Marseille je veliko pristaniško mesto, polno proletarijata. Pred 18 leti, ko je nastopil razcep v vrstah socialističnega in strokovnega gibanja, je gibanje propadlo. »Niti z lučjo,« je rekel strankin tajnik sodr. Paul Faure, »nisem mogel najti niti enega samega sodruga.« Dandanes je socialistična stranka najmočnejša v Marseillu. Na zgradbi marseill-ske občine se vije rdeča zastava in župan je otvoril strankin kongres v veliki gledališki dvorani. Človek se divi pri pogledu na mlade sodruge, ki prevladujejo na kongresu. Stranko je stvorila in obnovila mladina, nova generacija sodrugov in sodru-žic, ki so prebrodili razcep. Treba si je predstavljati še južnaški temperament naroda, da moreš razumeti vse ono, kar smo mi, inozemski delegati doživeli ta teden na tem kongresu.
Povabljeni smo na ljudski banket, v velikem parku, kjer se vrši vsako leto marseillski sejm. Kosilo bo v izložbenem paviljonu, pod čigar streho je prostora za desettiso-če ljudi. Na srečo piha z morja mi-stral, ki prinaša hlad, sicer bi se dobesedno skuhali. Glasnogovornik na strehi paviljona že celo uro poziva sodruge in sodružice, da se grupirajo po sekcijah in v skupinah prihajajo v dvorano, da ne bi nastalo nepotrebno prerivanje. Toda ni se še rodil, ki bi južnaške Francoze odvadil prerivanja ter vika in krika. Več sto rediteljev z rdečimi trakovi na rokah dela red pred vhodi. Vstopnico h banketu so mogli dobiti samo člani stranke za ceno 30 frankov (60 dinarjev). Vsi je niso mogli dobiti. Sto psovk je moral požreti tajnik vsake sekcije od članov, ki niso mogli dobiti vstopnice. In ker je prerivanje in gnetenje veljalo kot pravilo za vsakogar, je veljalo tudi za udeležence kongresa in za socialistične ministre. Inozetnci smo še najbolje odrezali. Rešila nas je brada m v'soka postava predsednika Socialistične internacijonale s. Louisa de Brouckera. Njegova pojava je tako markantna (izrazita) in gleda tako visoko iznad Francozov, ki so majhne rasti, da ga poznajo in vidijo vsi sodrugi.
In čim nekdo vzklikne: Debru-ckere, Debruckere! se množica razmakne in nas pusti skozi. Tako se nami je posrečilo priti v dvorano.
Očem se nudi sijajen prizor. Stolov ob mizah je za pet tisoč oseb. Vsa s streho pokrita poljana je iz-premenjena v restavracijo. Po sredini vozi avtomobil, natovorjen s celo goro kruha in jedil ter krožnikov^ Natakarji strežejo, pa zopet skačejo na avtobuse in skupno z navzočimi prepevajo internacionalo. Z galerij vihrajo rdeče zastave. Na njih se gnete mladina, ki pa ni prišla kosit. V njenih vrstah vlada nepopisno navdušenje, kajti prišla je semkaj, da pozdravi človeka, kateremu na čast je bil prirejen obed: Leona Bluma.
Pri mizah se vsede vsak kamor se hoče. Samo ena dolga miza na sredini, pokrita z rdečim cvetjem, je prosta. Pri tej mizi bo sedelo predsedstvo ( bčine in kongresa, člani socijalistične stranke v vladi in inozemski gosti. Tudi kar se kosila tiče, ni treba jesti po kakšnem vrstnem redu. Vsakdo je kar hoče. K francoskemu kosilu spada steklenica slabega vina. Z njim so mnogi začeli obed, kar je samo še stopnjevalo navdušenje.
Blum je moral najprvo v sosednjo zgradbo, kjer so se sestali stari bojevniki socialisti, da ga pozdravijo. Okrog ene ure popoldne se čuje izpred vhoda silen vik in krik. Potem pa prevpijejo vse glasnogovor-niki, ki javljajo: Blum! Blum!
To ni več obednica! Moški se vzpenjajo na stole, žene na mize. Nad glavami morje dvignjenih pesti. Strastno, do iznemoglosti poje vsa ta masa internacionalo. Le s težavo napravijo reditelji, držeč se za roke, toliko prostora, da se more preriti sloka postava Leona Bluma, z očmi objokanimi od ganotja.
Ko utihne Internacionala, pretresa dvorano ploskanje in potem kliče vsa masa v taktu; »Živel Blum! Živel Blum!« Zopet sledi Internaci-jonala, pi neprestani, urnebesni vzkliki množice:
Vlado Blumu! Vlado Blumu!
Vlado Bluinii!
To ni bilo več samo navdušenje;
TttfacUnsUL
Strašen položaj vajencev v pekovski stroki
OBČINA TRBOVLJE
Štev. 4315/1-37.
RAZPIS
oo •	Tnb?v'ie.’ sr,ez	Laško,	razpisuje	na	osnovi	sklepa	občinskega	odbora	z dne
22. julija	1937 naslednja sluz-bena mesta:
1.	Za uipravno glavno	službo	pragmatično	mesto	občinskega	knjigovodje	v	položaju	uradnika.	v
Šolska izobrazba: Popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom.	•	'
uradnika ^ 'Str°kc>VI10 gIavno službo P°Ž<>dbeno mesto občinskega zdravnika v položaju
Šolska izobrazba: ista, ki je predpisana za dotično stroko v državni službi.
3» Za ^upravno pomožno službo pragmatično mesto občinskega stražnika v svoi-stvu nadstražnika v položaju zvaničnika.
Šolska izobrazba: dva razreda srednje ali njej enake strokovne šole, opravljeni tecai za polici|sko službo ali tri leta že opravljene policijske ali orožniške službe in od-sluzeni kadrovski rok.
, ^ Za upravno pomožno službo pragmatično mesto občinskega dostavljalca v do-lozaju sliužitelja.	H
Šolska izobrazba: pismenost.
5, Za strokovno pomožno službo pogodbena mesta v položaju služiteljev-
1 občinskega cestarja,
2 občinska nočna čuvaja,
1 občinskega gozdnega čuvaja.
šolska izobrazba: ista, ki je predpisana za dotično stroko v državni službi.
6. Za strokovno službo pogodbeno mesto umavitelja občinskega vodovoda (občinskega podjetja), ki mora biti obenem avtošofer in ključavničar.
Šolska izobrazba: ista, ki je predpisana za dotično stroko v državni službi.
Pravilno kolkovane prošnje za pragmatična mesta, opremljene z listinami po čl. 7 in 8. uredbe ,o občinskih uslužbencih (Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. julija 1936., št. 477-61) in za pogodbena mesta z enako opremo z izjemo čl. 8.. t. 1. in 6. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
OBČINA TRBOVLJE, dne 27. julija 1937.
V št. 19—20 »Pekarja«, glasila pekovskih mojstrov je priobčen zapisnik rednega občnega zbora »Združenja pekov« v Ljubljani, ki se je vršil 16. marca 1937. O položaju vajencev v pekovski stroki je poročal tajnik Petrič Silvester tako-le:
»Naši vajenci tudi prebolevajo krizo svoje vrste. Po krivdi lastnih mojstrov so docela zaostali in po štiriletni učni dobi niso vredni naslova pomočnika, da o kakšni splošni izobrazbi niti ne govorim. Mlad 14 letni fant se gre učiti k mojstru, ki mu takoj naloži koš kruha, in mu zapove, da ga mora prodati, ker se sicer prej ne sme vrniti domov. Fant ponuja kruh in krošnjari od hiše do hiše po cele ure povrhu še zaide v slabo druščino, ki v njem ubije zadnjo trohico izobrazbe, ki si jo je pridobil v šoli. Neredko se zgodi, da nastane med posameznimi vajenci poboj za odjemalce, ali nevaren pretep. Sam sem bil pričat ko sta se dva vajenca s kamni obdelovala tako, da je eden obležal in šele ljudje sp ju ločili. Pri tem je pa vsega obžalovanja vredno, da mojstri sami hujskajo svoje vajence k takim dejanjem, ki spadajo v kriminal. Po predpisih obrtnega zakona mora skleniti vsak mojster s svojim vajencem oziroma njegovim postavnim zastopnikom učno pogodbo in to najkasneje v osmih dneh po pričetku učnega razmerja. Pogodbo je treba takoj na to prijaviti v pisarni združenja v svrho registracije. Imeli smo v tekočem poslovanju več primerov, da so mojstri hoteli prijaviti svoje vajence za več mesecev nazaj. Tako postopanje je kaznjivo in nasprotuje predpisom. Bil je celo primer, ko je vajenec zaprosil za oprostitev, ne da bi bil pri združenju sploh prijavljen. Padi takih malomarnosti posameznih mojstrov je uprava združenja bila primorana skleniti, da se vsakega mojstra, ki ne prijavi pravočasno svojega vajenca, kaznuje z Din 50, ne glede na druge posledice prepozne prijave. Zato zdaj na tem mestu prosim gospode mojstre, da posvečajo več pažnje svojim vajencem, jih vzgajajo za dobre člane človeške družbe in poštene državljane, da ne bodo pozneje pomagali množiti kader zločincev.
ljudje so kakor ponoreli, objel jih je
pravi delirij, kakor ga opazimo samo v revolucijah. Kdor ne živi stalno med francoskim delavstvom in ne pojmi njegovih občutkov, se mu zdi tak prizor ne samo čuden, ampak tudi neprijeten. Kult osebnosti se ni nikoli gojil v socijalističnem gibanju. Toda gibanje ljudskih mas ima svoje zakone in se ne ozira na naša pravila. Delavske mase v Franciji imajo svojega ljubljenca in svojega voditelja, ki so ga ustvarili dogodki. In ko so se nasprotniki dvignili, da bi ga vrgli, so se dvignile množice in vse je utonilo v kriku: Vlado Blumu!
Bonboniera „Beograd*
Maribor, Cafova ulica Stev. 1
Dnevno sveže prvovrstno pecivo, orientalske specialitete, največja izbira bonbonov, čokolade, keksov itd. — Za obilen obisk se priporoča lastnik Ivo KlarU
Pri pomočnikih je isto kot pri vajencih. Ko gre pomočnik od mojstra se zglasi v pisarni združenja in zahteva potrdilo, da je resnično delal gotovo dobo pri mojstru, pa mu ga uprava ne more dati, iz razloga, ker ni bil prijavljen. Tudi pomočnike je treba prijavljati, gospodje tovariši, ker ne more nikdar polagati mojstrskega izpita, če nima potrjeno od uprave združenja, da je bil najmanj skozi tri leta zaposlen v Stroki kot pomočnik.«
K temu bi morali dodati samo še to, da naj ta strašna obtožba, ki jo je izrekel na naslov mojstrov sam tajnik združenja, napoti nspekcijo dela, da napravi red v pekovski obrti in zaščiti vajence. Zlasti je potrebno zaščititi vajence pred nočnim delom, ki ga opravljajo kljub izdani uredbi o odpiranju in zapiranju obratovalnic. Vsemu temu pa je mogoče priti v okom le, ako se uvede nadzorstvo nad obrati. To nadzorstvo bi lahko vršile oblasti s pomočjo kov	organ‘zac‘-ie	oz- njenih zaupni-
Mojstre, ki kršijo predpise uredb in mladinske zaščite je treba kaznovati, nji-nova imena pa objaviti na uradnih razglasnih deskah. Obrtne oblasti I. stopnje bi morale poslovati hitro, z enako hitrico bi morale reševati pritožbe proti kaznim banske uprave, pa bi se krivci hitro premislili sabotirati zaščitno zakonodajo. Tako pa se uvede postopanje šele potem, ko je proti mojstru podano več prijav in se vse ob-1 avnavajo kot ena sama, četudi so različnih datumov. Zaščitite mladino, zaščitite pa tudi mlade pomočnike, da bomo imeli vero v enakopravnost pred zakoni.
VZAJEMNOS1
Studenci pri Mariboru
Mladinski dan priredi »Vzajemnost« dne 15. avgusta 1937. — Vabimo vsa bratovska društva, kakor sodruge in sodružice.
Mežica
Vrtno veselico s plesom in kegljanjem za dobitke priredi »Vzajemnost« v nedeljo, dne 1. avgusta t. 1. na vrtu gostilne Seni-
ca-Vivat v Mežici. Vsi vljudno vabljeni _
Družnost!
VABILO na
OBČNI ZBOR
Ljudske tiskarne d. d. v Maribora,
ki se bo vršil v soboto, dne 21. avgusta 1937. ob 4. uri popoldne v sejni sobi Delavske zbornice.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora.
2. Poslovna poročila.
3. Poročilo o bilanci.
4. Poročilo nadzorstva in abso-lutorij.
5. Volitev nadzorstva.
6. Razno.
Vsaka delnica daje pravico na en glas. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo družbe.
KONZUMNO DRUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO
Poštni predal štev. 3. Telefon interurban štev. 5.
r. z. z o. z. v Prevaljah.
Poštni čekovni račun 12.048. Brzojav: Kodes Prevalje.
Osrednja pisarna in centralno skladiiia v Prevaljah.
Podružnice s
Prevalje, Leše, Mežica, Črna I, črna II, Sv. Helena, Guštanj, Muta, pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini.
Zadruga nudi svojim članom vedno sveiže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje P° »ajviSji obrestni meri. Prodaja se le članom. Član društva lahko postane vsak. Delež
znaša samo Din 100.—,
Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter sploh vse delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugahi
V slogi je moč, v delu rašitevi
JAKOB PERHAVEC
Maribor, Gosposka ulica Stev. 9 — Telefon Stev. 25-80
Izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov ter žgan-jarna. — Vedno v zalogi: Rum, konjak, slivovka itd. Kis za vlaganje — Špirit za vlaganje
Na debelo! — Na drobno!
Za konzorcij Izdaja tn urejuje Viktor Eržen ▼ Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.