Poštnina plafona v gotovini.
# URADNI LIST '
SLOVENSKEGA NARODNO OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE
Letnik
I/II.
V F.Jnhljnni dne 23. junija 1946
Številka 11.
VSEBINA:
110.	Zakon o Denarnem zavodu Slovenijo,
111.	Odredba o dolofiitvi tečaja zamenjavo nemške matice za lirski bon Denarnega zavoda Slovenije.
112.	Razglas o pretisku poštnih znamk.
Zakoni in drugi razglasi SNOS-a in Predsedstva SNOS-a
im.
Zakon
o Denarnem zavodu Slovenije
I.	oddelek Ime, namen in sedež
C hm 1.
Zavod se imenuje Denarni zavod Slovenije.
Člen 2.
Denarni zavod Slovenije je javnopravna ustanova. Naloga mu je, <Ja v območju federalne Slovenije zbira de nama sredstva, ki naj se uporabijo, da se dokonča osvobodilna vojna, obnovi dežela, zgradi država in povzdigne gospodarstvo
Zavod upravlja naložbo banlcovnev, dobljenih od emisijske ustanove po kreditu in upravlja druge njene posle na ozemlju federalne enote Slovenije.
Zavod sme upravljati kot komisionar na svojem ozemlju posle specialnih državnih denarnih zavodov.
Člen 3.
Denarni zavod Slovenije Ima svoj sedež, v Ljubljani. Zavod Ima podružnice v vseli okrožnih krajih, po potrebi jih pa lahko ustanovi tudi v drugih krajih.
Otvoritev (lodruž.nic v drugih krajih Slovenije odredi glede na obče korieti minister financ za Sloveni na predlog upravnega odbora zavoda.
II.	oddelek
Osnovna glavnica in sredstva
o
Člen 4.	»
Osnovna glavnica zavoda znaša 100,000.(100 Lit, kj jo vplača federalna Slovenija.
Osnovna glavnica se lahko zviša z odlokom Narodne vlade Slovenije na predlog ministra za finance.
Člen 5.
Ostala sredstva za namene, katerim naj zavod služi, dobiva zavod takole;
a)	s kreditnimi dotacijami emisijske ustanove;
b)	s sprejemanjem vlog na žirovni in tekoči račun, hranilnih vlog in drugih pologov;
c)	z izdajanjem blagajniških zapisov.
Člen 6.
Za vse obveznosti zavoda jamči federalna enota Slo. venija.
Člen 7.	■ •
Dotacije, dobljene po kreditni poti od emisijske usta. nove, se izkoriščajo po zadevnih zakonskih predpisih iu po pogojih, ki jih predpiše ta ustanova.
Člen 8.
Vloge na žirovni račun so plačljive ua pokaz in ne donašajo obresti.
Vloge na tekoči račun in hranilne vloge so plačljive na poka/ ali na odpoved; te vloge donašajo obresti, ki jih po trajanju odpovednega roka določa upravni odbor soglasno z ministrom financ za Slovenijo.
Člen 9.
Za pologe zavod praviloma ne plačuje nikakih obresti
Člen 10.
Blagajniški zapisi se glasijo na prinosnika in se izdajajo z rokom največ dveh let. Blagajniški zapisi donašajo obresti, ki jih določi po trajanju rokov upravni odbor soglasno z ministrom financ za Slovenijo Blagajniški zapisi se izdajajo na okrogle vsote. Najmanjši, znesek zapisa določi upravni odbor po razmerah.
Člen 11.
Obveznosti zavoda na pokaz morajo biti pokrite * gotovino v blagajni in terjatvami pri emisijski ustanovi z najmanj 20 °/o. Ostanek do 100 “/o obvezno.tj zavoda na pokaz in njene kratkoročne obveznosti morajo. biti pokrite z drugimi likvidnimi aktivi.
Ul. oddelek Aktivni posli
Člen 12.
Zavod odobruje kratkoročne kredite, in sicer tako, da:
1.	eskomptira in reeskomptira poslovne menice z najmanj tremi zanesljivimi podpisi: izjemoma <me zavod oskoutiruli tudi poslovne menice s samo dvema podpi-
ttoma; namesto enega podjiisa se sinejo vzeti v zastavo blago, \varrantt, vrmlnostbi papirji, hipotoko ali zaznambe vrstnega reda k zastavni Izjavi;
2.	daje kredite na tekoči račun na podlagi obveznic, menic, blaga, hipotek ali zaznambo vrstnega reda; predpisi prednje točke 1. so morajo smiselno uporabljati tudi tukaj;
51. eskomptirn in lombardira blagajniško zapise;
4.	dajo posojila na zastavo naslednjih vrednot:
a)	zlatu, kovanega ali v palicah, do 101) % vrednosti;
b)	državnih in drugih obveznic do 75% njih tečajne vrednosti;
c)	wnrranlov, ki jili izdajajo javna skladišča, Če imajo dva zanefdjh’a podpisa iu so plačljivi v deželi. Upravni odbor določi vrsto blaga, za katero so smejo izdani vvar-ranti sprejemati v zastavo. Posojilo ne sme presegati 75 % vrednosti blaga ob času, ko se posojilo dovoli, O prijavah za posojilo odloča upravni odbor.
Vsako zavodu v eskompt predloženo menico in vsak v zastavo dani vvarranl mora predhodno oceniti cenzurni odbor. Koliko skupnih sredstev zavoda naj ee naloži v posamezne posle, določa upravni odbor po razpoložljivih sredstvih.
IV.	oddelek
Blagajniška služim za državo
Cimi 13.
Zavod opravlja brezplačno blagajniško službo za račun Federalne enoto Slovenije, za račun emisijske ustanove, po potrebi pa tudi za račun demokratično federativne Jugoslavije.
Za opravljanje teh poslov so povrnejo zavodu dejanski stroški.
Vso finančne ih pridobitne ustanove in podjetja federalno Slovenijo morajo vlagati svojo gotovinsko presežke pri Denarnem zavodu Slovenijo.
Člen 14,
Zavod sme opravljati kot komislonar na svojem ozemlju tudi posle specialnih državnih zavodov, in to po pogojih, ki se s temi zavodi določijo sporazumno.
V.	oddelek
Ontnll posli
Člen 16.
Poleg zgoraj naštetih poslov Je Denarni zavod Slovenijo pooblaščen, da sme opravljati tudi še naslednjo posle:
1.	menjati bankovce;
2.	zamenjavati obrabljene in poškodovane bankovce za račun emisijsko ustanove;
3.	dajati v promet kovani drobiž skladno z zadevnimi zakonskimi predpisi;
4.	kupovati in prodajati za račun emisijske ustanove zlato, kovano in v palicah, skladno z zadevnimi predpisi In pogoji emisijske ustanovo;
6.	kupovati in prodajali v deželi za račun emisijske ustanove devize, tuje bankovce, brzojavna nakazila, čeke in drugo papirje z rokom do treh mesecev, rnčunši od dne nakupa in prodaje, po zadevnih zakonskih predpisih lu pogojih emisijske uslnnovej
6.	izdajati čeke, bančno naloge, kreditna pisma, plač. Ijiva na pokaz na glavnem sedežu ali pri podružnicah zavoda;
7.	Izvajati virmane brzojavno, telefonsko ali pismeno;
8.	nakupovati do višino glavnico In rezervnega zaklada državne obveznice in druge vrednostne papirje s stalnim donosom In s katerih zastavitvijo ee pri emie.j-fiki ustanovi lahko dobijo posojila, ter prodajati te obvoznice in vrednostno papirje;
0.	sprejemati v hranitev papirje in druge vrednostno predmete in oddajati v najem varnostne predale (safea);
10.	izvrševati izplačila v državi — in
11.	opravljati vso druge bančno posle, Če niso špe-kulaoljski posli.
VI.	oddelek Posebno pravico t	Člen 10.
Zavod ni dolžan protokoliratj oziroma registrirati v trgovinskem registru svoj glavni sedež in svoje podružnice.
Člen 17.
Zavod ima pravico, da iz vrednot, Ul so pri njem položene ali zastavljeno, ali ki jih ima po katerem koli naslovu v ovojih rokah, izplača prvenstveno sobo zn svojo terjatve.
Člen 18.
Knjige Denarnega zavoda Sloveniji* in izpiski iz knjig, overjeni po členu 49. pravil, imajo veljavo javnih listin.
Člen 19.
Knjige zavoda se vodijo po veljavnih zakonskih pred-plsili, toda zavod sme vpisovati v dnevnik samo skupno znosite posameznih računov, račune samo pa votli ti na posebnih listih, Kopijo pisem sme tudi hraniti na posebnih listih.
■Člen 20.
Obveznicam, izdanim Denarnemu zavodu Slovenije, se z izpiskom iz knjig zavoda, podpisanem po členu 49. pravil, priznava Izvršilni naslov.
Člen 21.
Stvari, ki zadevajo izterjavo terjatev Denarnega zavoda Slovenije, so nujne in Jih morajo sodišča in drug^ narodna oblnstva takoj vzeti v postopek in rešitev,
r • člen 22.	' V* •
Če se posojilo ne povrne v roku, smo zavod takoj prodati vsako zastavo, dano zavodu kot jamstvo za posojilo po eskomptu ali na lom bard ali po kakšni drugi osnovi; zavod ni dolžan opominjati dolžnika, niti pd sodišču zniževati' predhodne dovolitve za prodajo. Z zastavo so zavarovani glavnica dolga, obresti in vsi stroški, povzročeni e prodajo zastavo ali z izvrševanjem jamstva,
Člen 23.
Prodajo bodisi premične ali nepremične Imovine dolžnika zavoda jo treba trikrat razglasiti v Uradnem listu. Od dne poslednjega razglasa v Uradnem Helu do dneva prodaje nq guie minitji več ko trideset lu ne manj ko deset dni,
Ce opravlja prodajo sodišče ali kak pooblaščenec zavoda, mora Denarni'zavod še posebej obvestiti, zavarovane upnike in soupravlčence pa samo, če imajo te osebe svoje stalno bivališče v državi, tako da jih je moči obvestiti, kdaj bo prodaja. Prodaja pa se naznani namesto njim njih zastopnikom, ki imajo svoje stalno bivališče v državi, če so le osebe svoje zastopnike pravočasno imenovale.
Člen 24.
Pravice in ugodnosti Denarnega zavoda Slovenije za izterjavo njegovih terjatev se izvršujejo tudi, če dolžink umre ali če i>ostano po zakonu nesposoben za upravljanje svoje imovine, prav tako pa tudi, če bi se kaka druga osoba sklicevala na kakšno pravico ali zavarovanje, in to celo tedaj, če bi bila ta druga oseba lastnik vrednot ali imovine.
Člen 25.
Cc padejo tečaji vrednot, založenih pri zavodu, za več ko deset odstotkov, sme Denarni zavod Slovenije <id dolžnika zahtevati s priporočenim pismom dopolnitev zastave. Ce dolžnik zahlevi zavoda v 15 dneh, ko mu je bilo pismo poslano, ne ustreže, sme zavod prodati zastavo tudi že pred rokom in iz prodajne cene poravnati dolgovanje glavnice, obresti in stroškov. Morebitni ostanek se vpiše dolžniku v dobro, za morebitni primanjkljaj pa se zahteva plačilo po sodni poti.
Člen 26.
Kdor koli hi hotel dati v prepoved ali ustavitev vrednote, ki so položene pri zavodu, ali terjatve, ki se morajo plačati pri njem, ae mora obrnltj do pristojnega sodišča. Iti lahko dovoli prepoved ali ustavitev, toda brc? škode za pravice zavoda Zavod pa sme položiti pri sodi. šču vrednote ali vsoto terjatve ob stroških lastnika ali prejemnika pravice, toda pridrži svoje pravice.
Člen 27.
■ Ce lastnik pri zavodu položenih vrednot umre ali čo pride v stečaj, morajo obvestiti zastopniki dedičev ali upravitelji mase o tem zavod po sodišču in pri tem navesti imena oseb, ki smejo razpolagati s temi vrednotami. Ce bi zavod o tem ne bi! obveščen, ni odgovoren za škodo, ki hi utegnila nastati dedičem ali upnikom.
Ce pride imetnik žirovnega ali tekočega računa v stečaj, preneha zavod Izplačevati čeko, Izdane v breme teh računov od dneva, ko izve za stečaj. Po poravnanju svoje terjatve skladno s členom 17. od Imetnika računa izroči zavod ostanek njegove terjatve stečajnemu upravitelju na razpolago.
Čleu 28,
Spore zavoda z drugimi osebami ali drugih oseb z zavodom odloča sodišče, ki je pristojno za trgovinske spore v kraju sedeža zavoda oziroma njegovih podružnic. To velja tudi zn prepovedi in ustavitve, ki bi jih zahtevali zavod ali njegove podružnice.
Vil. oddelek
Mesečno stanje, letna bilanca, razdelitev dobička in rezervni zaklad
Cleo 29,
V začetku vsakega meseca objavi zavod v uradnem listu federalne Slovenije stomje svojih poslov na koncu
minulega meseca. To mesečno stanje mora poleg drugega izkazovati skupne obveznosti zavoda, tako obveznosti na pokaz kakor tudi rokovne obveznosti ter višino obrestne mere za tekoči mesec, tako po aktivnih kakor po pasivnih bančnih poslih. Ob nujni potrebi se smejo uporabljati !e obrestno mere tudi že v teku meseca. Aktivne in pasivne obrestne mere morajo biti v prostorih zavoda izvešene na vidnem mestu.
Člen 80.
Vsako leto sestavi dne 31. decembra upravni odbor zavoda bilanco in račun zgube in dobička in jih predlnž-i v osmih dneh nadzornemu odboru, ki jih v nnslednj-m tednu pregleda, napravi zapisnik in jih takoj nato predloži upravniku s svojimi morebitnimi pripombami vred.
Ce usvoji upravni odbor pripombe nadzornega odbora, se bilanca in -ačuu zgube in dobička po teh pripombah spremenita. Ce pa upravni odbor priporni) nadzornega odbora ne usvoji, pošlje upravnik bilanco in račun zgube in dobička e pripombami nadzornega odbu-a in e pojasnilom upravnega odbora ministru financ za Slovenijo, ki odloči dokončno.
Ugotovljeno bilanco in račun zgube in dobička odobri minister financ za Slovenijo; objaviti se morata v uradnem listu federalne Slovenije v mesecu dnj od dneva sestavitve.
Člen 81.
Bilanca in račun zgube in dobička se sestavljata po naslednjih navodilih:
1.	Premičnine in terjatve se ocenjajo po vrednosti na dan sestavitve bilance, vrednostni papirji in nepremičnine pa [m njih nakupni ceni;
2.	dvomljive terjatve se praviloma vsako leto odnt. šejo, vpišejo se pa kot dobiček, če bi se pozneje izterjale;
3.	redna amortizacija nepremičnin in materiala se izvede vsako leto jp odobri račun zaklada za amortizacijo;
4.	izdatki obsegajo vse upravne stroške;
" 5. čisti dobiček ali zguba, izvirajoča iz raznih bančnik poslov, sp v bilanci posebej označi.
Člen 32.
Od čistega dobička, izkazanega v bilanci ob koncu leta. se odvzame ena tretjina za rezervni zaklad zavodu, ostanek pa pripade federalni Sloveniji.
Rezervni zaklad se uporablja za pokritje morebitnih izgub.
Rezervni zaklad se vodi na posebnem računu. Pravi, loma se naloži v državne obveznice. Donos teh obveznic se pripisuje glavnici zaklada.
Člen 33.
Upravni odbor predloži vsake tri mesece in konec leta ministru financ za Slovenijo poročilo o poslovanju zavoda v minuli dobi, v zvezi z razvojem denarnih, finančnih tu gospodarskih razmer na ozemlju federalne Slovenije.
Nadzorni odbor predloži ministru financ za Slove, nijo poročilo o bančnih računih v teku istega razdobja.
Obe poročili se natisneta hkrati z letno bilanco in računom zgube in dobička kol posebna knjiga.
Vlil. oddelek Uprava, nadzorstvo in ustroj
Člen 84.
Denarnemu zavodu načeluje upravnik, kateremu je v pomoč upravnikov pomočnik, ki ga v odsotnosti tudi nadomestuje.
Zavod upravlja upravni odbor, ki ,mu predseduje upravnik.
Zavod nadzoruje nadzorni odbor.
V imenu ministra za finance demokratične federativne Jugoslavije nadzoruje zavod njegov delegat.
ti	Člen 35.
Upravnika postavlja Predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta na predlog ministra financ za Slovenijo.
Upravnik Denarnega zavoda za Slovenijo je hkrati tudi predsednik upravnega odbora. Skrbi za izvršitev sklepov upravnega odbora, skrbi za uporabljanje določb tega zakona o ureditvi Denarnega zavoda Slovenije, njegovih pravil in pravilnikov ter zadevnih zakonskih predpisov; vodi vsakodnevne posle zavoda; pripravlja vse prod mete, ki se morajo predložiti upravnemu odboru v rešitev; ukrepa vse potrebno za zaščito koristi zavoda; izvaja starešinsko nadzorstvo nad uslužbenci; skrbi za pravočasno obveščevanje delegata ministra za finance demokratično federativne Jugoslavije o sklepih upravnega odbora.
Za svoje delo je odgovoren neposredno^ministru financ. 1
Člen 30.
Upravui odbor Denarnega zavoda Slovenije je sestavljen iz upravnika in štirih članov, ki jih postavlja Predsedstvo Slovenskega- narodno osvobodilnega sveta na predlog ministra financ za Slovenijo.
Upravni odbor izvoli iz svoje srede podpredsednika, kt opravlja v upravnikovi odsotnosti dolžnosti predsednika upravnega odbora.
■ CIon 87.
Ti Štirje člani upravnega odbora se postavljajo za dobo dveh let.
Upravni odbor Denarnega zavoda Slovenije se iz-vzeriši predsednika obnavlja vsako leto tako, da polovica njegovih članov odstopi in se na njihovo mesto postavijo novi člani. Z žrebom se določi, kateri člani upravnega odbora naj odstopijo po preteku prvega leta. Ce 68 Izprazni mesto Člana upravnega odbora iz drugega vzroka, se postavi na Izpraznjeno mesto nov član odbora, Vendar traja temu članu upravnega odbora mandat samo do kunca dveletne dobe tistega člana, na čigar mesto je bil postavljen.
Člen 88.
Uprnvni odbor so snide najmanj dvakrat na mesec, toda upravnik ga skliče tudi, kadar so pokaže za to po--treba ali če to pismeno zahtevata dva člana uprave.
Upravni odbor je sklepčen, če so navzoči na seji, na katero so bili pravočasno povabljeni vsi člani, trije člani, vštevši predsedujočega. Sklepa se z večino glasov; če so glasovi razdeljeni, odloči glas predsedujočega.
O sklepanju na sejah se piše zapisnik V zapisniku ae navedejo: predmet sklepanja, storjeni sklepi in na kratko razlog: sklepov, kakor tudi izražene pripombe*
Vsi navzoči člani in zapisnikar, ki ga določi upravnik izmed uradnikov zavoda, podpišejo zapisnik,
Člen 39.
Upravni odbor je pristojen za reševanje vseh poslov zavoda, ki spadajo v njegovo pristojnost po predpisih tega zakona, poleg tega pa še:
1.	da presodi vsak mesec poslovanje zavoda;
2.	da odobri proračun Izdatkov zavodu;
8. da voli Člane cenzurnih kakor tudi člane vseh drugih odborov, ki se sestavijo za posebne posle, in da dajo cenzurnim odborom potrebna navodila;
4.	da odloča po predhodnem sporazumu z ministrom financ za Slovenijo o nakupu nepremičnin in zidanju zgradb, potrebnih za centralo zavoda kakor tudi za njene podružnice;
5.	da v soglasju z ministčom financ za Slovenijo določa obrestno mero po aktivnih iu pasivnih poslih zavoda.
Člen 40,
Člani upravnega odbora morajo izmenoma opravljati dežurstvo v zavodu po vrsti in načinu, kakor jih določi upravni odbor.
Člen 41.
Nadzorni odbor Denarnega zavoda Slovenijo jo sestavljen iz treh članov, ki jih postavlja Predsedstvo Slovenskega narodno osvobodilnega sveta na predlog ministra financ za Slovenijo. Nadzorni odbor iz.voli iz svojo srede predsednika.
Nadzorni odbor sc poslavlja za dobo 3 let in so oh-navija tako, da vsako lelo odstopi en njegov član In so na izpraznjeno mesto postavi nov član odbora. Člana, kj odstopita po prvem in po drugem letu, so določita z žrebom.	‘
Ce so Izprazni mesto kakega člana nadzornega odbora Iz drugega vzroka, se postavi na izpraznjeno mesto nov član odbora. Član nadzornega odbora, ki se postavi na izpraznjeno mesto, v tem primeru opravlja svojo dolžnost samo do konca triletne dobe tistega člana, na čigar mesto je bil postavljen.
Člen 42.
Nadzorni odbor so snide enkral nn mesec, predsednik pa ga sme sklicati tudi večkrat.
Nadzorni odbor je sklepčen, čo sla pri seji, h knleri so bili pravočasno povabljeni vsi člani, navzoča dva člana.
Sklepa so z večino glasov; ob delitvi glasov odloča glas predsedujočega.
Člen 43.
Nadzorni odbor nadzoruje vse posle zavoda, zlasti pn:
1. pregleduje knjige in druge spise zavoda;
■	2. pregleda od časa do časa stanje blagajno, listnico,
zastave in vseh drugih vrednot, ki so pri zavodu;
3.	overja letno bilanco In račun zgubo in dobička;
4.	na koncu leta predloži poročilo ministru financ za Slovenijo o bančnih računih.
Nadzorni odbor napravi o vseh pregledih zapisnik. Morebitne svoje pripombe sporoča upravniku pismeno. Če bi organ zavoda kakršne koli pripombe nadzornega odbora ne upošteval, mora upravnik o lem takoj poročati mi umiru financ za Slovenijo.
Člen 44.
Cenzurni odbor na Klavnem sedeibi zavoda' šteje devet članov, kj jih imenuje upravni odbor za tri leta in je sestavljen iz gospodarstvenikov. Pri podružnicah za-voda je cenzurni odbor sestavljen iz šestili članov, ki jih tudi imenuje upravni odbor za tri leta.
Cenzurni odbor se obnavlja vsako leto tako, da se tretjina njegovih članov nadomesti z novimi člani.
Natančnejše določbe o sestavi cenzurnih odborov se predpišejo s pravilnikom o kreditiranju.
Člen 45.
Člani upravnega, nadzornega in cenzurnega odbora dobivajo nagrade, ki jih določi minister financ za Slovenijo na predlog upravnega odbora.
Člen 40.
Upravni odbor zavoda postavlja, povišuje in odpušča osebje zavoda na upravnikov predlog; natančnejše določbe o tem se predpišejo s posebnim pravilnikom, ki ga izda minister financ za Slovenijo na predlog upravnega odbora.
Člen 47.
Minister za finance demokratične federativne Jugoslavije nadzoruje zavod po svojem delegatu, ki ima zoper sklepe upravnega odbora pravico veta.
O vsaki uporabi to svoje pravice mora delegat takoj z obrazložitvijo obvestiti ministra za finance demokratične federativne Jugoslavije, kj mora izdati rešitev in jo vročiti upravnemu odboru v 15 dneh od dneva sklepa, zoper katerega je bil vložen veto. Ce se upravnemu odboru ne vroči rešitev v tem roku, velja, da je veto delegata umaknjen.
Delegat sme biti navzoč pri sejah upravnega odbora ter sme pregledovati knjige, zapisnike in spise.
Člen 48.
Za opravljanje svojih poslov ima zavod;
a)	osrednjo upravo (centralo) in
b)	sedeže zavoda (podružnice).
Osrednja uprava jo razdeljena na oddelke in odseke. Delo v oddelku vodi načelnik oddelka, v odseku pa načelnik odseka.
Sedež zavoda za mesto Ljubljana spada v sestav centrale, ostali sedeži pa so ustanovljeni kot podružnice po vsem slovenskem ozemlju, kjer koli se pokaže potreba. Sedež zavoda ima svojega predstojnika v činu upravnika podružnice, razdeljen je pa na oddelke in odseke, katerim nnčelujejo načeluiki oddelkov oziroma odsekov. Podružnicam v podeželju načeluje upravnik z enim ali več namestniki.
Natančnejše določbe o poslovanju in ustroju Denarnega zavoda Slovenije predpiše minister financ za Slovenijo na predlog upravnega odbora zavoda-
Clon 49.
Upravnik podpisuje veljavno za zavod s še enim članom upravnega odbora, en član upravnega odbora pa z enim uradnikom ali z dvema uradnikoma, k, ju za to pooblasti upravni odbor. Pri podružnicah podpisujejo vse listine] ki se ctumžajo m posle iz, njihovega področja,
upravnik ali njegov namestnik hkrati z enim uradnikom, ki ga določi upravni odbor,
Podpisj oseb, ki so pooblaščene podpisovati za Denarni zavod Slovenije, morajo biti izobešeni v prostorih Denarnega zavoda Slovenije tako, da so dostopni občinstvu, in objavljeni v uradnem listu federalne Slovenije.
Upravni odbor poveri lahko posameznim ali skupnosti svojih članov ali uradnikom zavoda proti preklicu za določen ali nedoločen čas opravljanje posameznih poslov zavoda.
Člen 50.
Vsi prejšnji odloki Predsedstva Slovenskega narodno osvobodilnega sveta, ki so s tem zakonom v nasprotju, so razveljavljeni.
V Ljubljani 21. junija 1945.
St. 85/Z. 6.
Za Predsedstvo
Slovenskega narodno osvobodilnega sveta:
Sekretar:	Predsednik:
France Lubej 1. r.	Josip Vidmar 1. r.
Uredbe, odredbe (naredbe) in drugi razglasi Narodne vlade Sloveni4?
111.
Odredba
Narodne vlade Slovenije o določitvi tečaja za zamenjavo nemške marke za lirski.bon Denarnega zavoda Slovenije
Do zamenjave okupatorskih valut v dinar demokratične federativne Jugoslavije je določen na ozemlju, kjer je v obteku nemška marka, začasni obračunski tečaj za lirski bon Denarnega zavoda Slovenije, in sicer:
2 Uri (v bonih) = 1 EM.
V Ljubljani 21. junija 1945.
St. 365—1—1945.
Predsednik Narodne vlade Minister za finance:	Slovenije:
Dr. Aleš Bebler 1. r.	Boris Kidrič 1. r.
Občeveljavne odredbe in razglasi raznih oblastev, zavodov in ustanov
112.
Razglas
o pretisku poštnih znamk
Po naredbi ministrstva za finance št. 96-1 od 2. junija t, 1. (Uradni Hat SNOS in' Narodne vlade Slovenije št. 8
od 13. junija 1915) jo poštne direkcija pretiskala 16 vrst pokrajinskih znamk, ki so bile v veljavi pred 9, majem t. 1, Dala jih je v promet dne 7. junija t. 1. Pretiskane so tudi nemške znamke po RM 0.01, 0.03, 0.04, 0.05, 0.00
0.03/0.10, 0.12, 0.16, 0.20, 0.24, 0.25, 0.30, 0.40, 0.42, 0.50
O.GO In 0.80, kj sv določene za promet na ozemlju Gorenjske In Štajerske, o za promet na ozemlju, k* je bilo zasedeno po Madžarih, so pretiskano znamke za: 1, 4, 6, 10, 18, 20, 30, 50, 70, BO lller in 1 pengd.
Pokrajinske znamke imajo v zgornjem In spodnjem delu napis: .jne—lavija, nemške iu madžarske pa samo V spodnjem delu.
Enoten pa je ostali pretisk z napisom »Slovenljat preko znamke od levega spodnjega roba proti desnemu zgornjemu robu, v levem zgornjem robu je peterokraka zvezda — simbol svobode — In pod nje simbol Slovenijo, v spodnjem desnem kotu pa datum osvoboditve Slovenije: i). 5. 1945.
. Direkcija pošte v Ljubljani dne 20. junija 1945.
St, 203a/1945.	■ ■

lerlajntn.* Pf»<1ic1strr 8NOH in Nnrorfna ttn<1» Alottnlt* t l.juhljunl OrrdiVkf Robert Pohar t MoMIaM — n#ti In Mlofbn nehuroe »Merkur# v Mi ti Mn ir	* m mm M	» (.V.tMnnl — N*f,^n»«i*t iivif'Aiin L 18,—, fi#trtleln<. I. 3fi poHelnii 1	70.-»- •/»‘••lefiio u, I87 -~r
Ponuur /ri* ttttv ih*, vru 4 Umuj L/1.60 ta i#okl (ifcrtaljoji r «i<aiv no f- 0 M- teč. r-» Uredi,iltio tu uprnvulllvoi Ljubljana. Otrgordlfteia 13,
itlefoi. ILoi. i6-~68.
SLOVENSKEGA NARODNO
Letnik I/II.
OSVOBODILNEGA SVETA IN NARODNE VLADE SLOVENIJE
Priloga k 11. kosu z dne 23. junija 1945.
Številka 3.
Narodna vlada Slovenije
fcl'295/l.	*	380
Razglas.
lPfa Ustavi 51. 3. odloka o izvozu ot>. L*!16?3 lesa iz gozdov, ki ga je izdal a ,B°fla,,ski svet NKOJ dne 25. januar-tun u ’ 56 nar0^a vsem lastnikom, za-Pnikom in posestnikom gozdov kakor v' gozdarski m podjetnikom, da morajo /Hasneje do 31. avgusta 1945 izvoziti ]0^0v do nakladainiti postaj ves les, (.g, 6l4i izdelan v gozdovih in s katerim v0(] .aSajo na katerem koli temelju. Na-i61 ni rok bo podaljšan le v primeru, . dokazana uemožnost izvoza lesa v lij le,ietn z'oku. V primeru, da osebe, liem0	izvoziti les, tega v zgor-
)0 .n '"Oku ne store Po svoji krivdi, se 'zdelani les zaplenil v korist države.
^ Ljubljani dne 18. junija 1915, Minister za gozdarstvo;
Fajiar Tone L r. .
Razna oblastva
il' 3lC.	379
Razpis.
«;^u*a zn zaščitne sestre pri ministrstvu ea kravja v Ljubljani objavlja ^ ls Za sprejem gojenk v 1. letnik šole. Itv6, 3 V7-gaja gojenke za socialno-zdrav-Ig^v?0 službo med narodom. Za poklic v,ne sestre je potrebno trdno zzlrav-Hi tijo do poklica in požrtvovalnost
Objave
V pnmm letu je pripravljalni tečaj, ki traja tri mesece. Šolanje obsega teoretski pouk in praktično hospitacijo v zdravstvenih ustanovah. Gojenke stanujejo v šolskem Internatu.
Pogoji za sprejem so: starost od 18. do dovršenega 28. leta; telesno in duševno zdravje; z uspehom dovršena nižja srednja šola, prednost imajo abiturient-ke gimnazije; moralna neoporečnost.
Prošnji je priložiti: rojstni in krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo in izpolnjeno osebno polo, potrjeno od krajevnega OF odbora.
Pred sprejemom v šolo je v šoli obvezni zdravniški pregled vseh prosilk.
upravo šole za zaščitne sestre, Ljubljana, Tyrševa cesta 25 (vhod Dvoržakova ul. 3) najkasneje do 30. julija 1915.
Drž, šola za zaščitne sestre v Ljubljani dne 18. junija 1945.
Šolanje je brezplačno. Prošnje je vložiti na
Razno
381
Objava.
Izgubila sem maturitetno izpričevalo
II.	drž, ženske realne gimnazije v Ljub. Ijani zn leto 1942/43 na ime: Gerbec Vida iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Gerbec Vida 37G
Objava.
Izgubila sem odhodno izpričevalo tehnično srednje šole, odd. za žensko do-
mačo obrt v Ljubljani, kat. št. 10, z dne 28. junija 1828 na ime Malovrh Valeriju iz Ljubljane in ga proglašam za neveljavno.
Malovrh Valerija
*
374
Objava.
Izgubila sem izpričevalo VI. razreda uršulinske ženske realne gimnazije v Ljubljani za 1. 1944./45. na ime Molile Vida iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Meblo Vida

375
Objava.
Izgubil sem osebno izkaznico 51.024140, izdano od mestnega poglavarstva v Ljubljani, gasilsko izkaznico s trakom št. G4, izdano od mestnega gasilskega urada v Ljubljani in izkaznico Osvobodilne fronte kvarla III. Zg. Šiška, vse na ime Mramor Ludvik iz Ljubljane VIL" Proglašam jih zn neveljavne.
Mramor Ludvik
*
377
Objava.
Izgubil som nakaznico za kurivo serija A št. 25589, izdano od mestnega gospodarskega sveta v Ljubljani na ime Okretič Franc iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
Okretič 1’nmc
* c*
UreUu'k: Robert Roliur v Ljubljani, rt Tlck In založba TlsUuruo >Merkur< v Ljubljani, TieiUtiouik: Otmar Mibalck v Ljubljani,













POSEBNA PRILOGA
k štev. 11. „Uradnega lista Stoveuckega narodno osvobodilnega
t dno 23. junija 1945
sveta in Narodne vlade Slovenije"
Ponatis
iz osrednjega „Uradnega lista Demokratične federativne Jugoslavije*6 8t. 81.
270.
Odločba
o proglasitvi devetega maju za narodni praznik zmage
Da se dostojno podkrepi pomen dneva 9. maja 1945, ko so bile zmage Rdeče armado in armad vseh Zedinjenih narodov ovenčano z brezpogojno kapitulacijo hitlerjevske Nemčije in jo junaška jugoslovanska armada zmagovito dovršila svojo veliko osvobodilno delo s popolno osvoboditvijo naše domovino, proglaša predsedništvo Antifašističnega svotu narodne osvoboditve Jugoslavijo deveti maj za občennrodui praznik zmago.
Praznik zmage, deveti maj, se praznuje v demokratični federativni Jugoslaviji kot svečan praznični dan.
• Beograd dno 9, maja 1945,
Št. 198.
Predsedništvo
'Antifašističnega sveta narodni'
Tajnik:
SI. Peruničić >
277.
Na osnovi pooblastitve člena 15. uredbe o ureditvi prejemkov civilnih državnih uslužbencev in ostalih javnih uslužbencev zveznih ministrstev in ustanov z dno 20. aprila 1945 (»Uradni list demokratične federativno Jugoslavijec št. 24 z dne 21. aprila 1945) se izdaje tole
navodilo
za uporabljanje uredbe o ureditvi prejemkov civilnih državnih uslužbencev in ostalih javnih uslužbencev zveznih ministrstev in ustanov z dno 20. aprila 1945
Točita L
1.	Za »civilno državne uslužbence«: se štejejo: uradniki, uradniški pripravniki, zvaničnlki, služitelji, honorarni jn pogodbeni uradniki kakor tudi dnevničarji, dninarji in delavci, ki opravljajo dolžnost razvrščenih uslužbencev, zaposleni v zveznih ministrstvih in tem podrejenih uradih in ustanovah.
2.	Z »ostalimi javnimi uslužbcncic se razumejo tukaj uslužbenci Narodne banke, Privilegirano agrarne banke, Zanatsko banice, Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov, pokojninskih zavodov za nameščence, bratovskih skladnic in ustanov javne službe za posredovanje dela.
3.	Uslužbenci poveljništva rečne plovbo (Direkcije rečne plovidbe) in Državne hipotekarne banice so državni uslužbenci kakor uslužbenci, omenjeni v odstavku 1. te točke, le da se. morajo njihovi prejemki zaradi razlik v veljajočih službenih p/agmatilcah po členu 12. uredbo
prlravnati prejemkom državnih uslužbencev iz odstavka 1, to točke.
Točka 2.
1.	8 >prcjemki< iz členov 2. do 4. uredbe ec roza. mojo redni mesečni prejemki uslužbencev, brez drugih doklad.
2.	Z »bruto prcjmkk se razumejo redni prejemki skupaj z rodbinsko doklado in dokladami za težjo službo iz tretjega odstavka člena 9. uredbe.
3.	Odmene iz drugega odstavka Člena 9, uredbe no spadajo pod pojem »rednih prejemkovc niti »bruto prejemkov«:, marveč veljajo za nagrade od primera do primera.
4.	Prejemki po členu 2. uredbe se izplačujejo po skupinah in periodičnih poviških, s katerimi so bili uslužbenci prevzeti oziroma imenovani v državno službo po osvoboditvi.
5.	Kolikor se iz tehničnih raztegov do izdaje uredbe niso izdale formalna odločbe o prevzemu uslužbencev v državno službo, so pa ti bili obdržani na delu, so jim morajo izplačevati, dokler, se ne izdajo omenjene od-ločbe o prevzemu, prejemka po skupinah in periodičnih poviških, kakršno so imeli na dan osvoboditve, če so jih dobili v zakonskih rokih (§ 14. finančnega odloka o proračunu izdatkov in dohodkov zveznih poverjeništev Jugoslavije za mesec december 1944 v zvezi s § 5Li poslednjim odstavkom, finančnega zakona k proračunu za april-junij 1945).
(1. Prejemki uslužbencev, ki so se v času okupacijo plačevali po drugih službenih pragmatika!:, se morajo prienačiti prejemkom, določenim s predpisi uredbe.
7.	Za določitev prejemkov pri uradniških priprav-ni kih je sodilo skupni čas, prebit v državni službi,
8.	Uslužbencem, prevedenim iz zvanja zvaničnilca v zvanje uradnika X. položajne skupine kakor tudi uslužbencem, prevedenim iz zvanja služi telja v najnižjo skupino zvaničnikov, gredo prejemki tiste skupine in tistega periodičnega poviška, katero so uživali do izdaje uredbe.
9.	Predpis poslednjega odstavka člena 2. uredbe jo treba razumeti tako, da se nanaša samo na z-vanivniho in služitelje, ki so bili po 6. aprilu 19-11 avtomalično prevedeni po uredbah o sistemiziranju mest v posameznih ministrstvih. Ta predpis ima namen, dn se takim služi-tcljeni in zvaničnikom, ki so bili prevedeni v najnižjo skupino svojega zvanja, ne glede na število dovršenih let službo in na šo-lsko izobrazbo zajamčijo višji prejemki po členu 3. uredbe, če opravljajo službo, ki ustreza njihovi kvalifikaciji. Ta predpis se nanaša torej samo na prejemanje prejemkov, ne pa na spremembo njihovega službenega položaja, v katerem so bili po osvoboditvi prevzeli, Tisti služrteljl iu zvaaičnild, ki bi po členu 2. ured-
nditve Jugoslavijo. Predsednik:
Dr. I. Ribar s. r.
be morda imeli višje prejemke od prejemkov, določenih v Čienu 3., prejemajo prejemke iz člena 2. uredbe.
i
* Točita 3.
1.	Hudi izplačevanja prejemkov dnovničarjev, dninar-jev in delavcev iz člena 3. uredbe je potrebno, da izdajo pri-dojili organi takoj odločbo o višini prejemkov za vsn-jtcega posameznega takega uslužbenca. Dokler so le odločbe ne izdajo, se izplačujejo najnižji prejemki po vseli •točkah Člena 3. uredbe; ko se pa ie odločbe izdajo,, se mora izplačati morebitna razlika.
2.	Ko se izdajajo odločbe o določitvi prejemkov med nnjnižjitni in najvišjimi zneski, se morajo upoštevati sposobnost, marljivost in vestnost pri delu. Ob enaki oceni sposobnosti, marljivosli in vestnosti pri delu se morajo upoštevati tudi tein dejanske državne službe. Potemtakem se določijo najvišji zneski tistim sposobnim, marljivim iu vestnim uslužbencem, Iti imajo tudj najvišje Število let službo. Prislojni organi morajo pri izdajanju omenjenih odločb upoštevali tudi to, da tako določeni prejemki dnevničarjev, dninarjev in delavcev ne smejo biti višji od prejemkov razvrščenih uslužbencev iz zadevnih kategorij ob enakih pogojih (t. j. ob enaki oceni sposobnosti, marljivosli, vestnosti in enakih letih službo).
3.	S posli zvaničnikn iz točke 2. člena 3. uredbo se razumejo manipulativni posli pisarniških zvaničniltov. S tem predpisom so zajeti vsi uslužbenci, ki opravljajo manipulativne posle pisarniških zvaničniltov, izvzemši tiste uslužbence z višjo kvalifikacijo, ki so pri teli poslih na začasnem stažu. Uslužbencem, ki opravljajo strojepisne posle, se določijo prejemki po njih šolski izobrazbi, upoštevajoč sposobnost, marljivost, vestnost in leta državne službe. Ce pa imajo ti uslužbenci (ite) višjo šolsko iz-obrazbo od popolne srednje šolo, dobivajo prejemke po točiti 4. člena 3, uredbe.
4.	Dnevničarjem, dninarjem in delavcem, ki Imajo šolsko izobrazbo nepopolno ali popolne srednje šole ali fakultetno izobrazbo, se določijo prejemki, če opravljajo službo, ki ustreza njih kvalifikaciji, po zadevnih točkah 3. do 5. člena 3. uredbe. Če ne opravljajo take službe, marveč službo uslužbencev nižje kategorije, dobivajo prejemke to kategorije uslužbencev.
5.	Dnevničarjem, dninarjem in delavcem s strokovno tehnično in obrtniško kvalifikacijo se določi, čo oprav-Ijajo tehnično in obrtniško službo razvrščenih uslužbencev (uradnikov in zvaničniltov), višina prejemkov po točki 6. člena 3. uredbe.
ti. Po poslednjem odstavku člena 8. uredbe se plačujejo snažilko po urnih mezdah kot delavci iz člena 5. uredbo. Čo bo na delu več ko 4 ure, se morajo plačevati po času, ki ga prebijejo na delu.
7. Uslužbenci iz Člena 4. uredbe morajo plačevati, če niso člani pokojninskega ali podpornih skladov ali niso zavarovani pri uradu zn zavarovanje delavcev, prispevek v podporni sklnd pomožnega osebja v državni službi. Izjemoma oslannjo služitelji in zvanlčniki, omenjeni v odstavku 9. ločite 2. tega navodila, vplačevale} uradniškega pokojninskega sklada z osnovo dnevnlčarskih prejemkov, ki jih prejemajo po členu 3. uredbe.
Točka 4,
1.	Za honorarne tn pogodbene, uradnike iz prvega odstavka člena 4. morajo resorni ministri takoj Izdali odločbo, a katero se določi višina prejemkov, upoštevaje posel, ki gn opravljajo, sposobnost, marljivost in vest-nost pri delu kakor tudi leta službo alj strokovnega dola.
2.	Potreba po »izrednih strokovnjakih« iz drugega odstavita člena 4. uredbe mora biti utemeljena in popolnoma dokazana. Sgmo v takem primeru, ko se dokaže, da bi država Irpela rie|K>sredno škodo, ker nima teh strokovnjakov, in če takih oseh ni bilo moči dohiti s lem, da bj se postavili v zvanje iz člena 2. ali prvega odstavka člena 4. uredbe ali iz drugih resorov državne službe, se upoštevajo predlogi, naj sc taki strokovnjaki sprejmejo.
Točita 6.
1.	Člen 5. uredbo se nanaša nn delavce, zaposlene pri navadnih telesnih, obrtniških in drugih slmkovno-tehničnih delih v zveznih ministrstvih in tem podrejenih ustanovah in podjetjih, na katera se pa ne nanaša 81. 3. uredbe. Njih mezde se izračunavajo po uredbi o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v državnih gospodarskih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah z dne 20. aprila 1945 (»Uradni Ust demokratične federativne Jugoslavije« št. 24 z dne 21. aprila 1945).
2.	Po členu 4. navedeno uredbe določijo pristojni pooblaščeni organi sporazumno s strokovno organizacijo oziroma z delavskim zaupnikom pri ustanovi ali podjetju s pismeno odločbo višino urnih mezd delavcev e mejah člena 2. te uredbe, kakor tudi delavcev, katerim gre doklada iz člena 3. te uredbe. Pri določanju višine urnih mezd se morajo upoštevati strokovna sposobnost, odgovornost, težavnost dela in spretnost, katero je dosegel delavec glede na leta, ki jih jo prebil pri istem poslu.
3.	Do izdaje pristojne odločbe o višini urne mezde se morajo izplačevati nnjni/.je mezde iz člena 2. uredbo o uredilvi mezd in plač delavcev in nameščencev v državnih gospodarskih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustimo-
• vali ir, organizacijah. Ko se te odločbo izdajo, bo mora izplačati morebitna razlika.
4.	Urne mezde začasnih pogodbenih delavcev, ki se od primera do primera vzamejo nn delo zq naprej določeni posel, določi pooblaščeni pristojni organ po potrebi v mejah najnižjih in najvišjih zneskov mezd iz Člena 2. omenjene uvedbe,
5.	Rodbinska doklada znaša pri delavcih 7 dinarjev na dan, vendar največ 175 dinarjev na mesec. Za pridobivanje in Izgubo pravice do to doklado velja določba točke 6. tega navodila. JDo nadaljnje odredbe ge izplačuje v breme proračuna izdatkov, iz katerih se plačujejo tudi urne mezde.
6.	Glede prepovedi, omenjenih v členu 21. navedeno uredbe, velja točka 8. tega navodila.
Točita 6.
1.	Rodbinska doklada gre z« zakonsko, pozakonjono, nezakonske in posvojeno otroke.
2.	Rodbinska doklada za otroka ne gre:
a)	če dovrši otrok 14. leto starosti;
b)	če ima otrok v javni ali zasebni alužbj nn mesec več ko 250 dinarjev čistega dohodka v denarju ali enako v naravi;
c)	čo dobi otrok mesto v javnem civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali vzgojnem zavodu, domačem ali tujem, in uživa brezplačno vzdrževanje;
Č) če dobiva otrok od domačih ali tujih ustanov šol-sko ali znanstveno štipendijo, podporo ali ustanovo, ki presega 250 dinarjev na mesec;
d)	če vstopi otrok v trgovino, obrt ali kako podjetje kot učenecj
o) čo ima otrok nad 250 dinarjev čistega dohodka na mesec od lastne premične ali nepremično imovine.
3.	Izjemojma gre rodbinska doklada za otroka tudi še po dovršenem 14. letu starosti in ob pogojili iz prednjega odstavka:
a)	za otroka, ki je duševno ali telesno trajno nesposoben za pridobivanje;
b)	za otroka, ki se šola v državi ali v inozemstvu, v javnih ali priznanih zasebnih šolah občnega ali strokovnega pouka, in sicer samo za tisti čas, ko ga vodi pristojna šolska uprava kot svojega rednega učenca, najdalj pa do dovršenega 18. leta starosti. Obiskovanje večernih in občasnih tečajev so glede pravice do rodbinske doklade ne šteje za šolanje.
4.	Co sta oče in mati državna uslužbenca, gre rod-binska doklada za otroka očetu. Če živila ločeuo radi raz-družitve zakonsko skupnosti, se mora izplačevati doklada materi, ako se otrok pri njej vzdržuje.
5.	Če je žena, ki je državna uslužbenka, drugič po-ročena, ima pravico do rodbinske doklado za otroka iz prvega zakona, ako ga vzdržuje.
G. Če je samo mati državna uslužbenka, nima pravice do rodbinske doldade za otroka, razen ako jo oče siromašnega stanja in tudi nesposoben za pridobivanje,
7.	Če živi žena, ki ni državna uslužbenka, ločeno od moža, ki jo državni uslužbenec, radi razdružitve zakonske skupnosti, se mora izplačevati rodbinska doklada za otroka ženi, ako so otrok pri ujej vzdržuje.
8.	Pri nezakonskih otrocih je potrebno, da predloži uslužbenec potrdilo pristojnega narodnega odbora, da živi z otrokovo materjo v skupnem gospodinjstvu in da otroka vzdržuje, oziroma čo ni hišne skupnosti, jo potreben dokaz o tem, da svoje nezakonsko otroke vzdržuje. Če se vzdrževanje otroka v hišni skupnosti no moro dokazati In tudi no vzdrževanje otroka zunaj hišne skupnosti, doklada ne gre. Če vzdržuje mati — državna uslužbenka — svojo nezakonske otroke, gre rodbinska doklada materi.
9.	Pri posvojenih otrocih je potrebno predložiti dokaz o posvojitvi, od pristojnega narodnega odbora pa potrdilo o tem, da ta uslužbenec toga otroka vzdržuje,
10.	S čistim dohodkom se tukaj razume dohodek, ki preostane, ko se od bruto dohodka odbijejo bremena iz naslova javnih davščin,
11.	Za prejemanje rodbinske doklade mora uslužbenec vložiti pri pristojni blagajni prijavo, ki jo predpiš-o minister za finance. Če ne vloži prijave v roku 3 mesecev, raČunši od dne ko je pravico pridobil, mu gro ta doklada od prvega dno po mesecu, v katerem jo prijavo vložil. S prijavo mora predložiti uslužbenec tudi vsa potrebna dokazila, na katera opira svojo pravico, zahtevati rodbinsko doklado. Za vsako spremembo, ki ima za posledico izgubo pravice do rodbinske doklade, mora uslužbenec najdalj v roku 39 dni od dne nastopivše spremembe vložiti novo prijavo. Za nasprotni postopek je uslužbence disciplinsko odgovoren; radi jz.terjnvo preveč prejeto doklado pa so mu postavi upravna prepoved.
12.	Starešina urada jo ob svoji osebni odgovornosti dolžan uslužbenca, zn katerega ao dožene, da jo vložil neresnično prijavo in po njej prejemal rodbinsko doklado, prijaviti pristojnemu javnemu tožilcu In ukreniti česar treba, da so nadaljnjo izplačevanje doklado ustavi, nepravilno izplačana vsota pa z upravno odločbo izterja.
Točka 7.
Uslužbencem, ki so v krajih drugega drnginjskega razreda, gredo Pfojomki ZHižaui za Ib0/«, .v. treldeun drg-
glnjskem razredu pn za 80°/o, prejemkov uslužbencev vj prvem draginjskom razredu. Po členu 7. uredbo je zvez* uo ministrstvo za finance pooblaščeno, da razvrsti krajo sporazumno z zveznim ministrstvom za socialno politiko v draginjske razrede. Te odločbe se po potrebi iz opravičenih razlogov tudi lahko spremonijp. Dokler se kraji no razvrstijo, ee izplačujejo vsem državnim uslužbencem prejemki po drugem draglnjskem razredu.
Točka 8.
1.	Člen 8. uredbe se mora razumeti tako, da se 0 prepovedjo po odločbi pristojnega sodišča oziroma uprav-, nega oblaetva iakko obremenijo redni prejemki (točka 2 d odstavek 1. tega navodila) državnih uslužbencev največ] do ene tretjine za zasebnopravne terjatve, za vzdrževanje rodbino pa največ do polovice. V to tretjino oziroma po-' lovico rednih prejemkov, na katero je dopustim prepoved, so štejejo tudi redni odtegljaji po javnopravnih predpisih.
2.	Prepoved eo poslavlja po izrečnem ntdogu sodnih in upravnih izvršilnih oblnstev po kratki poti preko reihi sorjev, V tem pogledu se štejejo režiserji za posebno pooblaščence zadevnih izvršilnih organov. Nalog za izvršitev prepovedi obsega:
n) dolžnikovo irne, priimek in zvanje;
b)	upnikovo ime in priimek;
c)	višino dolgovane vsote;
Č) znesek mesečnega obroka odplačila in
d)	naslov upnika ali depozitnega mesta, kjor se morajo na podstavi postavljene prepovedi zneski redoma, najdalj pa v roku 10 dni predati.
Nalogi, ki nimajo prednjih podatkov, eo no morejo Izvršiti, marveč jih ja treba vrniti zadevnemu organi; izvršilnega oblaslva.
8. Za vsako po nalogu izvršilnega organa izterjano vsoto izda režiser kot posebni pooblaščenec dolžniku predpisano potrdilo, Po prepovedih pobrano zneske vknjiži režiser v prevzemno denarno knjigo, po oddajni knjigi pn odvede vse pobrane zneske označenim upnikom ali depozitnim mestom, kakor je to v nalogu za izvršitev odrejeno.
Točita 9.
1.	S členom 9, uredbo so ukinjeni vsi predpisi, g katerimi so se določalo posebno doklade, nagrade, posebni honorarji in temu podobno v denarju ali v naravi. Potemtakem so e tem predpisom razveljavljene tudi vso tisto odločbe, s katerimi so bile po osvoboditvi odobrene do. ločene nagrado in odmene po predpisih odloka o začasni ureditvi prejemkov državnih uslužbencev z dno 1. decembra 194-4, kakor tudi po predpisih finančnih odlokov. Zato so torej vse odločbo, na kntere se opirajo taki,prejemki, štejejo za razveljavljene.
2.	Dasi velja uživanje stanovanj v državnih in od države najetih zgradbah za postranski prejemek, se vendar člen 9. uredbo no more razumeti tako, da so z njim urejajo vprašanja iz pristojnosti stanovanjskih oblastev, marveč enmo tako, da so z naknadno razlago uredbe izdajo potrebno odločile o pobiranju najemnine zn stane.' vanja v državnih zgradbah v soglasju e pristojnimi stanovanjskimi oblaetvi,
8. Glede povračila polnih in selitvenih stroškov jo izrečeno, da določa min Mor za finance, dokler so no izda pravilnik o povračilu potnih in Bclitvenih stroškov,
ministri zn vsako potovanje posameznega uslužbenca poslati ministru za finance poseben predlog, da določi višino dnevnice. Odločbe splošnega značaja o določanju višine potnih in selitvenih stroškov in kilometrine, izdane po ministru za finance na podstavi člena 9. odloka o začasni ureditvi prejemkov državnih uslužbencev z dne
1.	decembra 1944, so veljavne, dokler se ne izda novi pravilnik; vendar se morajo zneski preračunati po zakonu o tečajih za odvzem iz obtoka okupacijskih bankovcev in o poravnavanju obveznosti (»Uradni list demokratične federativne Jugoslavije< št. 20 z dne 10. aprila 1915).
-1 V drugem odstavku člena 9. je določeno, da ee smejo skupinam in posameznikom, ki so se pri delu posebno odlikovali, odobrovati posebne odmene za njihovo požrtvovalno in vestno delo. S tem predpisom so zajeti primeri, ko so uslužbenci s svojini delom znatno prekoračili povprečno normo posla, pri katerem so bili zapo-eleni, kakor tudi primeri, ko so uslužbenci s svojim delom in predlogi prispevali k večji proizvodnosti in zboljšanju kakovosli dela ali so morali zaradi nujnosti posla daljšo dobo ostajati v službi nad normalni delovni čas. Minister za finance izdaja odločbe o višini teh nagrad po predlogu resornega ministra glede nd finančno možnosti državne blagajne, Ker so državna finančna sredstva omejena, kar pomeni, da bi moglj predlogi morda biti tudi negativno rešeni, je potrebno, da so priobčijo take odločbe prizadetim šele po odobritvi ministrstva za finance. Te nagrade se ne obdačijo.
5.	V tretjem odstavku Člena 9. je upoštevana možnost, da s'o priznajo posebno odmene oziroma doklade uslužbencem, ki opravljajo službo, združeno s posebnimi napori, težavami in nevarnostjo za zdravje alj življenje.. To odmene in doklade se smejo odobrovati največ do zneska 15% rednih mesečnih prejemkov brez družinske doklade, 0 priznanju in višini teh odmen in doklad odloči minister za finance na predlog resornega ministr-n po finančnih možnostih državne blagajno.
Točka 10.
Položaj in zvanje pomočnika ministra zveznih mini-Strslev sta razporejena od II. položajne skupine 2. stopnje do II. položajne skupine 1. stopnje, položaj in zvanje šefov odsekov.v zveznih ministrstvih pa do IV. položajne skupine, 1. stopnje. Glede ostalih zviuij in položajev velja sedanja razporeditev zvanj.
Točka 11.
1.	Dokler se za nove urade in ustanove, ki so šele organizirajo, no izdajo organizacijski predpisi, s katerimi se izvrši razporeditev, veljajo glede določitve položajnili skupin posameznim uslužbencem pri njih individualne odločbe o postavitvi takih uslužbencev, ki so jih izdali pristojni organi.
2.	Pri novo postavljenih uslužbencih se odlegne polovica prvomesečnih prejemkov v korist pokojninskega oziroma podpornega sklada. Uslužbencem, ki so odrejeni za vršilce dolžnosti višjega zvanja in položaja, kakor tudi uslužbencem, ki so napredovali, se odtegne prvom c seč n a razlika med novimi in dotedanjimi prejemki v korist pokojninskega oziroma podpornega sklada.
Točita 13.
1. V Členu 12. uredbe je predpisano, da morajo po-veljništvo rečne plovbe, Narodna banka, Državna hipo-
tekama banka, Privilegirana agrarna banka prlravnati prejemke svojih uslužbencev prejemkom državnih uslužbencev po določbah uredbe, in to po sodilu, ki velja V tem pogledu za državne uslužbence.
2. Člen 12. je treba glede uslužbencev poveljniška rečne plovbe razumeti tako, rja se nanaša na uslužbence Direkcije rečne plovbe, ki ima svojo posebno službeno pragmatike, in na izvršilne uslužbence uprave za vzdrže. vanje vodnih poti.
• • Točka 13.
Odločbo o prejcmkil) uslužbencev, naštetih v čl. 12. uredbe, izda zvezno ministrstvo za socialno politiko v soglasju z zvezii'im ministrstvom za finance, pri čemer se ravna po osnovnih vodilih uredbe.
Točka 1-1.
Po členu 14, uredbe morajo deželne vlade posameznih federalnih enot prienačili prejemke svojih uslužben-cev in narodnih odborov na svojem ozemlju, ravnaje so po osnovnih vodilih uredbe, ob predhodnem soglasju z zveznim ministrstvom za finance. Ob prienačenju svojih uredb tej uredbi morajo deželne vlade upoštevati krajevne in gospodarske razmere v svojem območju kakor tudi svojo finančne možnosti,
Točka 15.
Ker je po členu 15. uredbe zvezno ministrstvo za finance pooblaščeno, dn izdaja obvezno razlago in navodila za uporabljanje uredbe, veljajo ta navodila in poznejšo razlago za sestavni del uredbe.
Točka 16.
1.	Od prejemkov, do katerih imajo državni uslužbenci pravico, se odtegujeta uslužbenski davek in davek na samce. Uslužbenski davek se pobira po lestvicah, Iti so veljale 6. aprila 1941. Davek po višji davčni ali višji odstotni stopnji ne sme biti višji od davka po najbližji nižji davčni ali odstotni stopnji, povečanega za razliko, zaradi katero se uporablja višja davčna ali višja odstotna stopnja.
2.	Davek na samce so pobira po navodilu za odmero in plačevanje davkov v letu 1945. (osrednji »Uradni Ust« št. 11 z dne 9. marca 1945), točka Vlil. pod 3, in znaša ta davek za obveznike, ki so v službenem razmerju, 10% davka po členu 95. oziroma členu 96. zakona o neposred-nih davkih. Vse oprostitve od tega davka, določene v § 3. zakona o davku na samce, veljajo šo dalje, le da so oproščene obdačbo s tem davkom tiste osebo v službenem razmerju, katerih prejemki ne znašajo več ko 2500 dinarjev na mesec.
Točka 17.
1.	Dokler sc ne Izdajo m.ve odredbe, znaša prispevek v uradniški pokojninski sklad ozinnim pid por ni skl'd pomožnega osebja v državni službi 5% od polovice rednih prejemkov, brez rodbinske doklade, do zn ka 4600.— dinarjev; nad ta znesek pa znaša prispevek 5% vseli rednih prejemkov, brez rodbinske doklade.
2.	Prispevek za podporni sklad pomožnega osebja v državni službi znaša za uslužbence državnih prometnih ustanov iz člena 3. uvedbe začasno, do končne določitve stopnje, lVs!% (en odstotek io pol) rednih prejemkov, brez, rodbinske doklade, ker so to osebo člani bolniškega sklada državnih prometnih ustanov.
3.	Osnovo zn pobiranje in višino prispevkov za pokoj niti ski sklad delavcev državnih prometnih ustanov,
pokojninski sklad Direkcijo rečne plovbo, pokojninski |klad delavcev vojuo-tehničnega zavoda v Kragujevcu, pokojninski sklad monopolskih delavcev, pokojninski sklad delavcev državne tovarno sladkorja na Cukarici, pokojninski sklad delavcev Srbsko brodarske družbe in tem podobne določi ministrstvo za socialno politiko na predlog uprave tistega sklada.
Točka 18.	V
Plačevcncem, katerih prejemki so določeni v najvišjih in najnižjih zneskih, so izplačujejo, dokler sc ne izdajo pristojne odločbe, najnižji zneski, pridržana pa jim je pravica do poznejšega izplačila razlike, če se jim z odločbo pristojnega organa določijo višji zneski pre-jem kov.
Točita 19.
1. Vsak naredbodavce, ki odreja izplačila osebnih prejemkov, mora osnovati zbirko spisov o denarnih po-datkih za vsakega plačevanca. Zbirka spisov obsega: a) odloke o postavitvi, napredovanju in kretanju v službi vobče, Id ima za posledico spremembo prejemkov; b) prijavo za rodbinske doklade; c) dokazila (potrdila in spri-
čevala) ob prijavi za rodbinske doklade in č) naloge za opravo prepovedi.
2.	Zbirke spisov o denarnih "podatkili se osimvljajo pri računovodstvu.
3.	Minister za finance pregleduje občasno po podrejenem kontrolnem oddelku poslovanje vseh narctlbo-davccv in račuuodajnikov in ugotavlja ob tej priložnosti, ali se osebni prejemki državnih uslužbencev pravilno izplačujejo na podstavi listin, ki so v teli zbirkah spisove
4.	Določajo se obrazci za sestavljanje plačilnih seznamov, izkazov odtegljajev, odredb za izplačilo osebnih prejemkov in prijav za prejemanje rodbinske doklade. Zaloge dosedanjih obrazcev seznamov, kontrolniki kreditov in likvidacijski listi sc morajo, dokler se no na. tisnejo novi, primerno priravnati obliki, predpisani s tem navodilom.
Beograd dne 5. maja 1945.
V. št. 2665.
Po pooblastitvi ministra zn finance pomočnik:
Dr. 0. Blngajcvič s. r.
Plačilni seznam
(naziv urada)	(muslv uplituilito Mngnjno)
osebja........................................... za izplačilo prejemkov v mesecu..............................................ol94 ......pri blagajni
n r-,1 n.	....	.. . - -  ----- - - - -  --------- —'	-    'niAClMt.'I J
															
1	2	3	4	•6	ti	7	|	8	| 9			10	11 | 12 | 181 14				16	Ul
Zap. 8tov.	Označba kartoteke	Ufllužhnnčfiv priimek, srednja črka in lino	f N	I-s.	Štev. otrok |	Prej c m k i				Odtoglia.ii				Čisti znesek	Prejemno potrdilo
						Redni pre- jemki	Rodb. do- klado		Skupaj bruto	-o i C/}	s ti		g-		
1—16 16-18 10-22 23—20	N 1 cd 1 O M ed iS ti g o a pttt Urad	Uradniki in uradnički pripravniki Skupaj	1		—										
															
		Zvnničniki Skupsi			—					—	1				
											1				
		Služltolji Skupni													
															
		Dnovničarji Sit upn.1													
															
Hol		ilao 1 j a : nikl in uradnički pripravniki													
Zvar Slot D<iev		ličniki													
		telji	/				6>									
		ničarjl													
		Skup aJ													: ur. . u.im
r. besedami bruto:
............................................................... um n)
Številka, datum,	V ta plačilni seznam vpisane osebo službujejo pri ..............................
kruj	in jim gredo zgorel Izračunani prejemki za mesec........................;.... 1!H....
HeŽisor:	(M. P.)	Sl:;n; bi;, uvala:
Pripombe Za naslavljanje plačilnih seznamov
1.	V ahilpcit z na vpiše oznaka givnnl kontrolnika osebje ali oznaka knriuiii! o l.kvhtiicij.tkil) Ir-, c v, v Irntrvih izračunani zadevni prejemki.
2.	V slolpou 5 jc treba navosll razvrstitev uradnikov, zvaničnltiov in alužiteljev po skuuliifili (z vtiiiFldim '■>le\llkami); uradniško priprnvnlko jo treba v lem stolpcu vpisali z označbo >za ... skupino*.', dnovničarju pn z označilo »levku ... Člona 3. uredbe«.
3.	V stolpcu 0 jo treba u a vesli samo število obok, za katero se prejema vodbincku ddklndii.
4. V stolpcu 16 se potrjuje prejem prejemkov, In sicer potrjuje im unikatu plačilnega seznama prejem režiser s svojim podpisom v Imenu vseh plačovoncev, navedenih v seznamu, im duplikatu tega plačilnega seznama pa potrdijo vsi plajSevanci prejem režiserju, ko jim izplača prlstojcčo jim zn usko njihovih neto prejemkov.
C. Na notranji strani plačilnega seznama so Izpiše bruto znesek izdatkov z besedami,
6,	Overitev plačilnega seznama na notranji strani podpiše starešina urada.
7.	Odredba za Izplačilo osebnih izdatkov so izda na zunanji strani plačilnega seznama ali pa na posobnj poli, ki mor« biti a plačilnim seznamom sešita.
Pečat In številka
vložnega zapisnika naredbodavca:
Odredba zn izplačilo Vpisano v kontrolniku kredilov
na str. št......
Kredit je.
Likvidator:
(Naslov izplačilno blagajue)
(Kraj)
Izplačajto v gotovini (s čokom po Poštni hranilnici) po priloženem plačilnem seznamu osebja ___________________________
dinarjev (s številkami in besedam!) ..............
iz naslova pristoječih mu prejemkov za mesec
Rrulo vsota lega plačilnega seznama obromenja, jn to: partijo „—.—....... poz._________________
____ 104....
dinarjev
skupaj dinarjev
proračuna zn stroko ministrstva ------------------------------------------.............. zn mesec .............................. 194....
S skupnim zneskom odtegljajev din ........................ (s številkami in besedami) naj so naslov obremeni po svojih
knjigah v korist ustreznih računov in naj z njimi daljo po zakonu postopa, '
OiObo, vpisano v priloženi plačilni seznam," službujejo pri ....................................................
in jim gredo izračunani prejemki za mesec.......................... 194...,...,
Kredita zn izplačilo po tej odredbi jo dovolj na razpolago, o čemer priča gornjo potrdilo odgovornega poslovalca e kreditom.
atii računovodstva:
(M. P.)
\ ..
Naredbodavce:
Kartoteke St. --------- (Izkaz odtegljajev zn uradniški pok. sklad)
Seznam
vplnčevnlcev (urad) ..................., ki so vplačali prispevek za uradniški pokojninski sklad
(noz.lv Izplačilne blagajno)
pri blagajni
1	2	8	4	r>	G	7		6		9
Zap. štov.	Vložna številka	Vplnčovalčov priimek, srednja Črka in ime	Zvanje	Skupina, ! stopnja, per. pov.	Zn kateri mesec so jo pobral prispevek	Osnova za pobiranje prispevka		, Pobrani prispevek		Pripomba
						Din	P	Din	P	
										
		Skopaj								
s bosodnml:
Pe&at In številka složnega zapisnika urada.
Za uradniški pokojninski sklad (podporni sklad) po tem seznamu pobrani prispevki so pravilno izračunani In ao ujemajo fl stanjem teh odtegljajev v plači Inom seznamu.
Likvidator:


—M***»H«l»*%>W%4MW****:H**t*****^

Pripombo: 1. Stolpce od 1 do 8 ni trcbo posebej pojasnjevati.
“2. V stolpcu 9 se vpisujejo nujna pojasnila, kakor: >Na novo postavljene, »Razlika za .. .< itd.
8. Obrazec tega izkaza odtegljajev so lahko uporablja tudi zn izkazovanje odtegljajev v korist podpornega sklada pomožnega osebja v državni službi; v tem primeru je treba spremeniti glavo Izkaza.
4.	Izkaz odtegljajev za uradniški pokojninski sklad so priloži plačilnemu, seznamu v dvojniku, za podporni sklad pa samo v enem primerku.
5.	izkaz odtegljajev ni treba da overita no narcdbodavec ne šel - raČunodajnlk, marveč zadostuje v toni pogledu overitev po likvidatorju, ker izkazi odtegljajev niso samostojen spis, marveč deli plačilnega seznama, katerih odredbo oziroma nalog za izplačilo sto naredbodavce In račmicdnjnik ?,o podpisala. Prav tako ni treba na teh izkazih odtegljajev izdajali novih (depozitnih) dodatnih odredb zn vknjiženjo oziroma odvedbo odtegljajev komur po zakonu pristojijo, kor je to že urejeno s posebnimi javnopravnimi predpisi.
Prijava
zn prejemanje rodbinske doklado k rednim prejemkom.
1. Ime In dan rojstva vsnkfign otroka; ali jo zakonski, po-zakonjon, posvojen ali nezakonski ?	
2. AH ima otrok kak dohodek od lastno lmovinq, zaslužka ali štipendije In koliko na mesec; alt sc rodno šola In kje; ali Ima brezplačno m o sto v kakem civilnem, vo-1 .iškem ali dobrodelnem zavodu lu koliko znaša mesečna vrednost tegn vzdrževan,a; ali je otrok v obrtu na uku?	X f
k Ali jo otrok dušovno ali telesno trajno .nesposoben zn pridobivanje ? 4. Čo živita roditelja ločeno radi razdružitve zakona, pri katerem roditelju se vzdržujejo otroci? Čo oo pri materi, njun poklic in naslov.	
6. Ali moro vložilec te prijave predložiti krstne - rojstne liste za otroke lit ostala potrdila oziroma spričevala; čo ne more, zakaj ne?	
0. Priloge k prijavi:	
Zn prednje podatke jamčim ob moralni, gmotni in kazenski odgovornosti.
.................... 194.... Vložileo prijave:
Navodilo,
kako so izpolnjuje prijava zn prejemanje rodbinsko doklado
I.
Stolpec It Navedeta naj so ime iu dan rojstva za vsakega otroka, pa pravni položaj otroka po rojstvu oziroma posvojitvi.
Btolpoo 2: Navesti Jo treba same pozitivne odgovore na ono ali več unv.vlonih vprašanj Jr. imenovati otroka, na katerega st, ta odgovor aaivt&r. če ni odgovora na vprašanje, velja to, sa ubeitNeu odgovor. '>
Btošpoc 3 so n n naša »nino otroka, duSavj.s tli telesno trajno nesposobnega za p,/dobivan jo. Tudi za takega olroita jp treba v stolpcu 2 odgovoriti pozitivno, 5o so zn to raeic-gl.
Btolpoo 4 »e izpolni sanvi v primeru, ko rodiloljn ločeno živita radi razdružitve zakona. Čo jo zakon razvezan, so domneva, da Jo o vzdrževanju otroka odločeno s pristojno sodno razsodbo, in so zato
upravno no oddoljuje rodbinska doklada materi, če se otrok pri njej vzdržuje.
Stolpec 5 upošteva težavo glede priskrbe listin, zato ro zahteva tukaj izrečna Izjava o teh težavah.
Stolpec 6 ima v mislih rodna dokazila, in to: krotnl-rojstnl Hat za otroke; po!i dilo krajevnega nar -n cdl-r>: t. da jo otrok nezakonski in kje so vzdržuje; šolska potrdila o rednem šolanju; potrdilo dveh zdravnikov v javni službi o telesni ali duševni nesposobnosti za pridobivanje in dokazila o pozakonitvl oziroma posvojitvi otroka.
II.
Prijavo izpolni vložilec svojeročno s črnilom. Za slabo pismene uslužbence sme izpolniti prijave, m zen podpisa, tudi kdo drug, ki se kot tak na prijavo sopodpiše: »Iz.polnil prijavo — podpis«,
86
k--------...--------------------------------------------------------------------
278.
Oflločba
o določitvi ceu kincmnlogrnfskhn vstopnicam zu vso državo
Urad za cone ministrstva &a trgovino in preskrbo je predpisal cene kinematografskim vstopnicam za vso državo, in sicer:
1. V Beogradu, na sedežu federalnih vlad in na sedežu drugih narodnih odborov:
1.	za premierne kinematografe:
III.	prostor dinarjev 8.—
II.	„	„	10--
I.	„	„	13.-
2.	za reprizne kinematografe:
III.	prostor dinarjev 6.—
II............. 8—
I* i« » io.
II.	Na sedežu okrožnih narodnih odborov;
III.	prostor dinarjev 6.—
II.	„	D	8.
I.	„	„	10.-
III.	V vseh ostalih krajih:
III. prostor dinarjev 4,—
Najcenejših prostorov-sedežev i>o številu ne sme biti rnanj ko 25 °/o vseli sedežev v kinematografu; »ajdrnžjih sedežev pa ne sme bi tj več ko 15 "/o ostalih sedežev v kinematografu.
Ta odločba ima obvezno moč od 1. maja 1915.
Beograd dne 27. aprila 1915.
St. 2415.
Minister za trgovino in preskrbo: inž. Nikola Petrovič s. r.
279.
Odločba o odpravi vseh skladov za izenačenje cen (pomočnik ministru za trgovino in preskrbo, št, 2687 z dne 2, maja 194D).
« e tu

A