LI8TEK. Vojjoi spomiui fJanug Golec.) (Dalje.1 Naš stražar krčrne je pestil z levico puklasto¦spakedranega 2idcka, z desnico pa razbijal po tleh a puškinim kopitom, pozivljajoč na prepovedanem potu ugrabljeno stvarco k redu in ukazom primernemu vedenju. V umazani, pokablani kaltan oblečeno Sidle pa je vikalo, sikalo z jezikom v stražarja in eepetalo z nogami po tleh v jezi in togi. Do tedaj še nisem zrl na lastne oči, da bi bil na-š vojak aretiral avstroljnbega Zida. Po naiinem prihodu je izpustil stražar žrtev in pokorno javil, da nam pripelje tega Judeka na obra6un, ker je njemu kot straži, ki mu je .poštavno bracila vhod v gostilno, prismolil zaušnico. Po zaslišani izpovedi je adjutant namrdnil obraz na jezno plat ter okrcnil osorno vojaka: ,,Zakaj niste prebodli predrzneža na mestn?" Stražar se je vzravnal v drugič kot sveca in pripomnil prezirljivo: ,,Gospod, j.ri moji duši, bi se sramoval na veke potipati na srart tako slabo vecno puklastega; ,. da. Pripeljal sem ga k Vara, če se Vam zdi za vreRno, kaznovati to predrzno spako." Ko je končal vojak, se je na tlelf cepedi Zidek zadrl na vse grlo, da ni rea, kar brboče stražar, ki je lažnik in lopov prod samim Bogom. Pri besedah ,,ln;žnik in Iojjov" je brcnil adju- irnt predrzneža z nogo. češ, naj govori o vojaštvu dostojneje. Para sj>akedrana je odgovoril na to zasluženo brco z glasnim pljunkom pred gospoda adjutanta in pripomnil, da je tudi on trikrat lopov,, katerega naj pobijGjo vsi šlagi iz nebes in zemlje. TGdajsem pač menil, da je prekucnil Zid samokolnico svojega življenja v prepad srarti. Ne! Tudi adjutant je požrl jezo po stražnikovem zglethi. Sunil je samo z nogo še vedno na vso snj-o vikajočGga kricača, Tej brci je sledila obsodba vojaškega, trdega vzorca: ,,Na podstrešje z njira! Privežite ga eno uro ra tram, da bo visel prosto med nebom in zemljo!" , Ve6 kot 15 vojaško-krepkih pesti je \ ograbilo še vedno v penefii jezi psovajočega obsojenca. Pritirali so ga v menda ne preveč nežnem objemu »a podstrešje. Tnka.i pa roke na hr'!ot in z vrvjo tako i':n visoko, dp, ,je lahko ometal [irosto z nogami po \ odstrešnem zraku. Kazen privezovanja z na kvišku zvezanimi rokami je bila do pred kratkim v vojni nekaj običajnega. Vojaka, ki je le koliftnj zablodil preko motvoza predpisov, je lohko zajiovedal vsnk predštojnik za 1 -ili 2 uri pripeti za na brbtu zvezane roke v toliko na drevo, da sg je dotikal samo s konci nožniji pr-_ stov trdih tal. Navadno je vsak, če je Visol po predpisih, omedlel po preteku pol ure. V omedlevico padlega je straža odvezala, da si je opomogel do polne zavesti; nato so ga zopet pripeli do druge omiedlevice, dokler ni odvisel odkazane mu kazni. Kazen urivezovanja je bila za lopovščine nekaj zdravilnega, pa kljub zdravilni moči nekaj ncčloveškega, iix za vojaka sramotnega. V tej vojni se je veliko zlorabIjala, posebno pa še- od strani mladih, noizkušenih častnikov. Nekaj res v nebo vpijocega je bilo, kar sem videl neštetokrat na lastne oči, in sicer, da so privezovali ubogo vojaštvo na drogove žičnih ovir pred, strelskimi jarki, tako, da je lahko ustrelil tako žrtev vsak sovražnik, 6e bi bil le hotel!! Vsa čast našemu mlademu vladarju, ki je to krutost navezovanja vendar enkrat prepovcdal ter odpravil. Vendar, da ne pozabimo, oni Zid v Felzovizkoz je bil po pravici pritrjen za roke med nebom in zomljo. Za nameček so ga še okoli stoječi vojaki bili s pestmi v obraz in po hribovitem hrbtu. Ker je siromak vslecl bolesti prevec kričal ter se drl, so mu zamašili usta tako na desno' odmerjeno, da je moral molče trpeti. Po kosili so se naši gospodle od štaba porazgubili po mestu; le jaz sem ostal doma ter skušal zaspati. Oberst mi je še zabical, naj po preteku dobre ure zapovem: Zida odvezati in izpustiti. Bog zna, ali me je gugal tokrat v sladko spanje sam angel ali kdo drugiv spal sem pač nad 2 in pol ure. Saperment sem se ustrašil, ko sem si po tako na dolgo zategnjenem počitku omencal oci ter se aomislil na podstrešju viscčega Zida. Prisegel bi bil, da ,je odfrčal vsled groznih muk in bolečin očaku Abrahainu v naročje. Srce mi je močno nabijalo, ko sem brzel po stopnicah v o6itanju: tvoje vesti se bo sedaj oklepala jio tvoji nemarnosti iz tega sveta prepodena židovska duša. Kar iz prepadov srcnih ocitanj sem se oddahnil, ker me je že poučil koj prvi pogled na visečo žrtcv, da je še njona duša dodobra zaplankana z bistrim pogledom in gostim dihanjem. Grbasfi možicelj je visel nad 2% ure prosto v zraku, n% da bi se bil kolickaj dotikal tal, pa še niti oraedlel ni. T4ene je na grdo pogledoval, še psoval bi me bil, da mu ni zapiral psovk zamašek iz cunj. (Dalie prlhodnjifi.)