Naročnina
Dnevna Izdajo
ze> državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
zo Inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemslvo 140 D
S£OVEMEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I slolp. petll-vrsfa mali oglasi po 1'30 In 2 D,veCJl oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din □ Prt vpetem o
Uredništvo /c v Kopitarjevi ulici it. 6 111 Kokoplsl se ne vračalo, nelranklrana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon St. 2050. upravnlštva St. 232S
PoIMčeu list sa slovenski narodi
izide ob 4 zjutraj
razen pondeljka tn dneva po prazniku
Uprava /e vKopltar/evI ul.si.o * Čekovni račun: C/ublJana štev. 10.65« ln 10.349 za Inserate, Sarajevo St. 7563, Zagreb št. 39.011, Vraga In Dunaf St. 24.707
28. oktober in KDK
Nasledstvene države bivše avstro-ogrske monarhije stopajo te dni v desetletnico obstoja. Preteklo nedeljo je praznovala sosedna Avstrija zgodovinski dan, ko so se sestali nemški poslanci sedanjega avstrijskega ozemlja in sklenili, da se osnuje samostojna Avstrija, da se skliče ustavotvorna skupščina, ki naj sama odloči, kakšna bo bodoča oblika in vsebina države. Bratska Češkoslovaška je že od pričetka tega tedna v slavnostnem vrvenju. Vsi slovanski narodi, pa tudi nemški aktivisti tekmujejo, kako naj se uradni 28. oktober proslavi dostojno državljanom, katerim bo veliki dogodki pred desetimi leti izročili državo, da jo upravljajo po svoji uvidevnosti, ljubezni in politični zrelosti. Kako velik pomen pripisujejo češkoslovaški politiki tej obletnici, se vidi že iz tega, da bodo slavnosti zavzele cel teden, da se že celo leto debatira o tem, kakšna vlada naj bo na krmilu, da bi prišla enotnost državljanov v pogledu na državo tem bolj in čim učinkovitejše do izraza. Kajti mlad narod rabi stalno netiva za državljansko vzgojo, da si svojo državo duševno prilasti, da vidi v njej živ organizem, ki vzbuja narodni ponos, požrtvovalnost, ki vidi v sebi gotovo poslanstvo v svetu v prid splošni civilizaciji in kulturi.
Tudi mi Slovenci gremo nasproti dnevu, ko se je za nas prelomila preteklost in smo prvikrat — v modernem pojmu države — sprejeli nase čast in oblast svoje zemlje. Bliža se nam 28. oktober, živ vrelec neusahljive vere v našo bodočnost, zaupanja v delo bodočih rodov in pričevanja o tem, kaj pomeni za nas lastna, narodna država. Deset let že rastejo naša mesta in postajajo imena, ki se imenujejo daleko preko domačih mej. Deset let se pišejo razsodbe v maternem jeziku in deset 1'et je že, odkar ima slovenski narod v uradih svoje zemlje svojega sina-uradnika. Deset let dela za gospodarsko osamosvojitev, za domačo izrabo domače zemlje, deset let intenzivnega razmaha slovenskega znanstva, kateremu se ni treba več skrivati v tajne klube. Vsepovsod dokaz, da je lastna država nekaj velikega, dobrotvornega in uresničenje zadnjega cilja civilnega človeka.
28. oktober bo za nas Slovence imel še poseben pomen. Narod, ki ima tako redkokdaj priliko, da se spominja velikih dni svoje zgodovine, in ki ima tako malo takih obletnic kot mi, občuti še prav posebno spomin na dni, ko se je za skupno stvar skupno delalo in ko smo se znašli vsi kot eden v eni misli: Lastna država se nam je rodila. Strankarski rog je obmolknil; voditelji strank so sedeli lahko pri skupni mizi; pristaši vseh političnih gibanj so bili kot plaz, ki ima samo eno pot: V lastno narodno državo. Tu ni bilo ničesar hinavskega, ni težila še nikaka strankarska mora in priznati moramo, da smo se Slovenci vkljub svoji nedržavni zgodovini ponašali zrelo-dr-žavniško: Glede države ni bilo nobene licitacije!
Ne mislimo pri tem pobijati sistem strank ali zagovarjati kak- utopičen idealizem, da bi bilo najbolje, če bi bili vsi eno. Med nami so velike gospodarske, kulturne razlike, različni pogledi na notranjo ureditev države, socijalno zakonodajo ter vobče tempo državnega življenja. Eno pa nam je skupno: Kakor je družina ena vkljub temu, da se bratje in sestre ne strinjajo z vsakim korakom domačega gospodarstva, kakor je misel naroda skupna, naravna in organična, iz katere se ne more izstopiti radi premalega dobička kot iz delniške družbe, tako je misel države, zlasti še narodne, s toliko krvjo kupljene, skupna, naravna in organična, ter bi ne bilo govora o kaki politični zrelosti naroda, če bi se vsaj ob takih obletnicah ne znašel v eni misli na državo, in bi se vsaj približal Angležu, ki ob vsakem trenutku političnega življenja povdarja: Prav ali neprav, Anglija je moja domovina.
Ob desetletnici — žal — smo tej misli odpovedali. Žalostna in usodna izguba v naši mladi državljanski vzgoji je izjava vodstva KDK, da se ne udeleži proslave desetletnice države in da so bili dnevi pred desetimi leti, ko smo gradili skupen dom, dnevi nesreče. Prav posebno malenkostno luč pa vrže na nas Slovence dejstvo, da sc nismo mogli zediniti niti na skupno ožjo proslavo 28. oktobra ter da bo organiziran narod ločeno korakal v slovenske domove in na prireditve, da bo od strani SDS prišla v ospredje strankarska politika in ne država.
Strankarska opozicija SDS in SKS je odbila skupen nastop in skupno proslavo. Ta \ korak bo politika zabeležila v črne bukve na- |
Siseft zopet oelik polom KDK
Stališče vlade še bolj utrjeno - Priprava za uzakonitev gospodarskih zakonov - Pomirjenje v radikalnih vrstah
r Belgrad, 23. oktobra. (Tel. »Slov.«) Izjavo, ki so jih podali na shodu v Sisku, so v nekaterih krogih vzbudile, kakor smo že poročali, precejšnje ogorčenje. V demokratskih krogih zahtevajo, da se takemu delctističneinu delovanju napravi konec, da sc podvzamejo koraki, ki bodo pokazali, da v naši državi ni dovoljeno izkoriščati svobodo govora na tak način, kakor to nekateri delajo. Vlada sama se s tem vprašanjem šc ni bavila in tudi na današnji seji ministrskega sveta ni o tem razpravljala.
Prihodu^ dni se bodo na sejo sestali vsi voditelji strank četverne koalicije. Na tej seji bodo obravnavali predvsem o nadaljnjem delovanju narodne skupščine, obenem pa o političnih zadevah.
Jasno je samo eno, da je shod v Sisku znatno poslabšal položaj KDK in obenem tudi onemogočil nadaljnjo akcijo Savčiča, kateremu so njegovi prijatelji napravili zelo slabo uslugo. V Belgradu je v političnih ozirih popoln mir, kajti večina poslancev je odpotovala v svoje kraje, da obvesti ljudstvo o poslednjih dogodkih ter se na licu mesta zainteresira za ljudske potrebe. Vlada pripravlja material za delo v skupščini. Posebno živahno se dela na izdelavi takozvanih gospodarskih zakonov. Tudi danes so je v predsedništvu vlade ponovno vršila seja ministrov gospodarskih resorov. Na njej se je razpravljalo o tem, kako se bo pomagalo pasivnim krajem. Načrt bo predložen ministrskemu svetu v končno odobritev. Današnjemu posvetovanju jc prisostvoval predsednik Rdečega križa dr. Marko Leko. Doslej prišle prošnje za, pomoč, iz Mostara, Dubrovnika, Splita ln Črne gore. Kakor smo zvedeli, se pomoč no bo delila v denarju, marveč sc ho največ dalo za delo v teh krajih. Tozadeven predlog sc bo narodni skupščini v kratkem predložil.
V radikalnih krogih jc opaziti znatno pomirjenje. Bivanje Stanojeviča v Belgradu in njegovo razpravljanje s prvaki NRS jo ublažilo nasprotstva. Aca Stanojevič jc dal vsem nozadovoljncžem kratek nasvet, naj gredo mod ljudstvo in naj si tam zasigurajo svoj položaj, da pa nai v pogledu politike, tako v državnem kakor v strankarskem, ohranijo popolno disciplino.
Krizman napada Pribičeuiča
6 Zagreb, 23. okt. (Tel. Slov.) »Slovenec« je že nedavno objavil vest, da Pribičevičeve politike, kakor sploh politike KDK, med drugimi ne odobrava bivši minister, sedanji poslanec SDS in župan varaždinski Hinko Krizman. Pribičevič je odgovoril na naše točne vesti, da ugotavlja, da so njegovi pristaši popolnoma složni in da popolnoma odobravajo njegovo politiko. Prošle dni je imel Hinko Krizman ožji sestanek s svojimi prijatelji v Varaždinu. Pri tej priliki je ostro kritiziral politiko KDK. Izjavil je, da so vodje 13S popolnoma nesposobni, predvsem Jožef Predavec, ki da je doživel popolen neuspeh v odseku za narodno gospodarstvo v zagrebškem oblastnem odboru. Razen tega je izjavil Kriz-
man, da so samostojni demokrati želeli ozdraviti radičevske gospodarske organizacije, predvsem Seljačko banko, Glavno zadrugo in Festetičevo imetje Ko pa so opazili, v kakšnem stanju so vsa ta podjetja, so poskuse opustili. Nadalje je Krizman dejal, da se osebno sploh ne strinja s p >!;tikc KDK, Ker da je pasivna, zastonj trosi energijo hrvatskega naroda. Od nje ne bi nihče imel nobene koristi. V zvezi s takim razpoloženjem jc zanimivo ugotoviti, da Krizman v poslednjem času redko prihaja v Za^veb, čeprav jc preje mnogokrat prihajal. To je tembolj značilno, ker je Zagreb sred >';2e politike KDK. V njem sedaj stanuje Prihičevij.
politiko oodi teža
o Zagreb, 23. oktobra. (Tel. Slov.) >Slo-venčeva« vest, da so nekatere framazonske lože postale zelo aktivne in da se gotovi kro^i KDK boje, da bi loža vplivala na Pribičeviča, da bi se orijentiral v republikanski smnri (stvar, ki smo jo priobčili z rezervo), je izzvala veliko vznemirjenje med framasoni. V današnji belgrajski »Politiki« je dal Peter Laza-revič izjavo, v kateri trdi, da je izjavila velika loža »Jugoslavija«, da se v ložah sploh ne obravnava o notranji politiki.
Čeprav je la izjava samovoljna in daleč od resničnega stanja stvari, hočemo vendar omeniti dejstvo, ki je v prilog naše vesti. To so Pribičevičeve izjave, ki so sledile neposredno naši vesti. Za vsakega človeka, ki misli s svojo glavo, povedo Pribičevičeve izjave, da ličijo njegovi dementiji bojazni.
Sicer pa Lazarevič priznava posredno, da se loža bavi z zunanjo politiko. Prav radi tega je treba naglasiti ozko zvezo med našimi ma-sonskimi ložami in pariško »Grand Orient«, kakor tudi zvezo »Grand Orienta« z znanim pariškim listo »Cri des Peuples«, ki je v zadnjem času priobčil oni škandalozni članek, ki ga je priobčil tudi nek zagrebški list. V ostalem pa govori o vplivu masonov na Pribičeviča dovolj dejstvo, da so zagrebške »Novosti« popolnoma stopile v Pribičevičevo službo in da je Pribičevičev najintimnejši so t rudnik Toni Schlegel, mojster pri zagrebški mason-ski loži.
V sami KDK se opaža velik vpliv masonov. Zadnja številka glasila HFSS Hrvatski seljački narod« je ostro nastepii proli vplivu masonov v naši notranji politiki, posebno politiki KDK.
smuie
č Zagreb, 23. okt. (Tel. Slov.) Med pristaši KDK se širijo najneverjetnejši glasovi v zvezi s političnim položajem. Tako se zatrjuje, da je poslovni odbor KDK sklenil ustanoviti narodno milico v svrho teroriziranja političnih nasprotnikov. Njeno jedro bi tvorili Orjunaši, ki so samostojno-demokratsko orientirani. Kakor je zvedel Vaš dopisnik, so te vesti popolnoma resnične.
Razentega se govori, da je zadnja Pribiče-vičeva izjava o pravici ljudstva, da se posluži kakršnihkoli sredstev, grožnja političnim či-niteljem, da bi se uklonili pred KDK. Med temi je najbolj fantastična vest, ki se že širi
dva dni, da je dr. Trumbič odpotoval na Angleško, da bi tam z intervencijo pridobil angleške politične činilelje. Razume se, da v resnih krogih KDK in četverne koalicije ne verjamejo v te vesti, nego da se širijo samo radi tega, da bi KDK med ljudmi dobila upanje na uspeh v njeno politično akcijo.
Seja ministrskega sveta
r Belgrad, 23. okt. (Tel. Slov.) Pod pred-sednišlvom dr. Korošca se je zvečer vršila seja ministrskega sveta, na kateri so je razpravljalo o tekočih resornih zadevah ter predvsem o delu v skupščini. Razpravljalo se je Utdi o nekaterih političnih zadevah.
šili prvih dni. Noben izgovor nc pomaga; za državo so licitirali po strankarskem trenutnem položaju. Morda je bila zveza z Nemci pred vojno proti prodirajočemu slovenskemu ljudstvu pod zastavo SLS vsaj delno strankarsko opravičljiva, ker je bil v monarhiji poli-ličen kurz nemški. V narodni državi bojkota
tako velikega dogodka ne opraviči noben izgovor.
Dobro je, da je slovenski narod organiziran v SLS, da se bo z njo kol doslej posvetil vnovič državi. Za zgodovino pa bo ostalo: Kjer narod, narodno in državno delo, lani samo SLS!
Politika pretiravanja
Čim na nižji stopnji duševnega razvoja je kdo, tem bolj je dostopen pretiravanju. To resnico moremo vsak hip opazovati v vsakdanjem življenju in znano je, da najbolj pretiravajo otroci, ki še nimajo pravega merila za življenje in starci, ki to merilo izgubljajo. Res naobraženi in pametni ljudje pa ne bodo nikdar podlegli napaki pretiravanja, ker poznajo življenje in ker znajo izluščili iz govoric jedro resnice.
Kakor pa je v življenju, tako je tudi v politiki. Resni in dalekovidni državniki nikdar ne pretiravajo in sploh ne govore mnogo. Oni ne bodo nikdar stavili pretiranih zahtev, a tudi ne bodo nikdar pretiravali strankarskega boja. Resen politik ve, da sme zahtevali samo to, kar je zanj dosegljivo, za kar ve pot, ki mu donese zaželjeno. Če zahteva kaj več, potem je njegova zahteva samo prazna obljuba, ki prej ali slej mora njegove pristaše razočarati. Kajti tudi najbolj priprost volivec se mora enkrat naveličati večnih ne-izvršenih obljub in tudi analfabetski volivec bo raje slecHl politiku, ki obljubljeno tudi izvrši, kakor pa onemu, ki ostane vedno na dolgu. Obljuba pa dela dolg.
A tudi strankarskega boja ne bo pretiraval noben resen politik. Kajti tudi najbolj ogorčen strankarski boj ne sme nikdar postati cilj, temveč ostane vedno le sredstvo. Proti nasprotniku se bori uvideven politik samo zato, ker mu ovira izvrševanje njegovega programa, ne pa zaradi boja samega. Še manj pa se bo spozabil neobražen politik v boju do prostaščin, da bi psoval in klevetal nasprotnika, temveč bo tudi v največjem boju spoštoval nasprotnikovo osebnost in njegovo prepričanje, če izvira to iz idealističnega na-ziranja.
Za res kulturne dežele so vse te ravnokar napisane resnice tudi nekaj čisto samo-posebi umljivega in politik, ki bi zgradil svojo politiko na pretiravanju, bi kaj hitro odigral in naj bi bil še tak mojster zgovornosti in političnega taktiziranja. Nič mu ne bi pomagalo, ker pretiravanje ne vzdrži kritike.
V	Jugoslaviji, ki je še mlada tvorba in ki še nima dosti izkušenj, je seveda tudi še politika pretiravanja v modi. In kdo bi se čudil. Vsaj bi lahko na prste sešteli one poslance, ki so bili že v kakem drugem parlamentu ko belgrajskem. Vendar ne moremo smatrati razne naše pokrajinske sabore kot polnopravne in polnovredne parlamente, kakor je bil n. pr. dunajski! Za mlade ljudi je seveda tudi nekdanji sabor višek parlamenta in ponosni so celo, da presojajo preteklost nekritično.
Pretiravanje je torej znak nenaobraženo-sti in zastarelosti in zato se ga bo resen politik ogibal, ker ve, da s pretiravanjem diskvalificira. Politiki od KDK pa žal do tega spoznavanja še niso prišli in oni se na pretiravanju naslajajo, ko da bi bila za nje infantilna politika višek.
Samo preglejte njih liste in prečitajte njih izjave, kako naravnost bobni v njih pretiravanje. Najmanjša praska v Belgradu in v Zagrebu, že pišejo o pokolju, majhna slučajna nerodnost in listi bodo polni o balkanizmu in sličnem. Pretiravanje na vsej črti in ob vsaki priliki.
Pa da bi se zadovoljili samo s pretiravanjem na političnem polju. Ne, gredo še dalje in uživajo, kadar zanašajo to svoje pretiravanje še na gospodarsko polje. Kako divje so pisali proti zunanjemu posojilu države, pa čeprav so vedeli, da bo to posojilo koristilo tudi Hrvatom in vsem prečanom! S slastjo so iznašali pred svet vse naše napake in zadovoljno so si meli roke, če je naš kredit padel. Kakor da ne bi tudi njih ljudje imeli škodo od tega.
V	zadnjem času pa so začeli pisati tudi proti dinarju in njih zaslepljenost gre oče-vidno tako daleč, da bi vriskali, če bi dinar padel in bi izgubili sami premoženje, čisto pra. vilno je nastopil proti lej neverjetni zaslepljenosti zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« in poudaril, da naj se nihče ne domišljuje, da je dinar le srbska valuta. Nasprotno je dinar valuta Srbov, Hrvatov in Slovencev in če bi tudi vsa Jugoslavija razpadla, bi vendar ostal dinar tudi denar Hrvatov.
Naravnost v katastrofo vodi ta politika pretiravanja in ni mogla KDK pokazati v večji nagoti svoje nesposobnosti, kakor da je čisto zašla v politiko pretiravanja. Tako popolno je KDK v lej politiki, da je ravno ona prava rpprezcntantinja le politike, da je politika KDK identična s politiko pretiravanja.
Kakor vsaka politika pretiravanja, lako ho tudi politika KDK propadla. Da pa ne bo
od te katastrofne politike trpel tudi naš narod, bo naša skrb in zato bomo s podvojeno silo sli v boj proti KDK, ki hoče s svojim pretiravanjem zavesti tudi slovenski narod v nesrečo. Infantilne politike slovenski narod ne potrebuje!
Pred razpravo proti Pun&u Račiču in tov.
r Belgrad, 23. okt. (Tel. Slov.) Zagovor-ldk Puniše Račiča, dr. Branivoj NovakoviS je poslal pravosodnemu ministru akt, v katerem zahteva, da se razprava proti njegovemu kli-entu takoj prične. V svojem aktu Novakovič izjavlja, da ni nobenega razloga, da bi se razprava proti Puniši Račiču, Jovanoviču-Lune in Tomi Popoviču še nadalje zavlačevala. V aktu naglaša, da so vse priče tragičnega dogodka 20. junija v narodni skupščini že bile zaslišane po preiskovalnem sodniku Milutinoviču. Zaslišanih je bilo 85 prič. Pravtako so bili tudi obtoženi že ponovno zaslišani in je zbran tudi dokazni material. Z ozirom na to smatra Novakovič, da je preiskava končana in da ni nobenega povoda, da bi se s procesom nadalje odlašalo. Obenem se sklicuje na § 156. kazenskega postopka, v katerem je natančno določeno. da sme trajati preiskava 60 dni. Dosedaj se je preiskava proti Račiču vodila že štiri mesece, to je dvakrat več.
Ob ten> procesu, ki bo gotovo eden naj-genzacionalaejših, kar smo jih imeli v naši državi, mnogo razpravlja o prostoru, kjer naj bi se ta proces vršil. Razpravna dvorana beigrnjskega sodišča je loko majhna, da ne more sprejeti niti vseh prič, ki jih je 85. — Glede kazni Račiča se vsi njegovi zagovorniki pripravljajo predvsem na to, da ovržejo obtožbo, ki se glasi na umor. Za Punišo Račiča je dosedaj 12 zagovornikov. Večje število se jih je tudi prijavilo tudi za ostala obtožena poslanca Jovanoviča-Lune in Tomo Popoviča.
Heinzsl res odstopil
č Zagreb, 23. okt. (Tel. »Slov.«) Danes je zagrebški župan Heinzel poslal zagrebškemu podžupanu Milutinu Majerju pismo, v katerem mu sporoča, da odstopa kot župan. Pismo navaja, da je gonja, ki jo je v zadnjem času pričel proti njemu del zagrebškega tiska, izvirala iz osebnih motivov in političnega ozadja ne pa radi klavniške afere, ki se je ho-toma razpihala. Pritožuje se nad nekaterimi | svojimi tovariši, pri čemer brez dvoma mish j na nekatere federaliste, ki so si prizadevali | odstraniti Heinzla, da bi prišel na njegovo ; mesto glavni urednik :>Hrvata« Srkulj, ki je že enkrat bil župan. Nekateri federalisti, posebno mlajši, so nezadovoljni z delom starih federalistov, ker so mnenja, da ne bo nihče mogel nadomestiti Heinzla.
&a!od]er& odstavSIen
č Zagreb, 23. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor se je pričakovalo, je prišlo na današnji seji obeh j saborov starokatoliške narodne cerkve do po- I polnega razcepa med obema sektama. Za da nes sta sklicala sabora upravno veče in dose- j danji škof Kalodjera. Upravno veče je zboro- , valo v dvorani >Kolač, Kalodjera pa v staro-katoliški cerkvi na Baroševi cesti. Sabor upravnega veča je bil zelo številno obiskan po poslancih žup, tako da bila na saboru , upravnega veča zastopana skoro vsa škofija. Na saboru škofa Kalodjera pa je bilo samo nekoliko poverjeništev. Sabor upravnega veža je sprejel novo ustavo in odstavil dosedanjega škofa Kalodjero. Izvolil se je kot upravitelj škofije starokatoliški župnik Ivan Cerovski.
Aretiran urednik
6 Za-greb, 23. okt. (Tel. Slov.) »Narodni val« poroča, da je bil njegov odgovorni urednik Krešimir Devčič aretiran in odveden v zapor. To vest priobčuje z velikimi črkami preko cele strani: »Krvavi režim dela, Aretacija odgovornega urednika -Narodnega vala«. Krvave razbojniške roke režima segajo na Hrvatsko.« Razume se, da je »Narodni val« opremil to vest z najdivjejšimi besedami in napadi po svojem starem običaju.
Vojaška delegacija o Frani
v Praga, 23. okt. (Tel. »Slov.«) Spomini na skupne boje v svetovni vojni in skupne naloge, kntere sta imeli Jugoslavija in Češkoslovaška za zavarovanje miru v srednji Evropi in pri brambi svojih držav, so danes dovedli najvažnejše reprezentante jugoslovanske vojske v Prago, in sicer načelnika generalnega štaba generala Pešiča, njegovega namestnika generala Kalafatoviča, admirala Wickerliauserja in polkovnika generalnega štaba Živkoviča. Prišli so, da vrnejo obisk ko je prišel poleti češkoslovaški general Sirovy v Jugoslavijo na proslavo zmage na Ceru. Prisotnost generalov Pešiča in Kalafatoviča spominja tudi češkoslovaško javnost na velike dogodke pred desetimi leti na solunski fronti, ko je požrtvovalnost in samozatajevanje srbskega vojaka prizadejalo osrednjim državam prvi veliki poraz in prisililo Bolgarsko in Turčijo h kapitulaciji ter zelo oslabilo vojaško pripravljenost Avstro-Ogrske in Nemčije. Vojaški voditelji osrednjih držav so takoj po solunski zmagi sklenili, da prosijo za premirje. General Pešič je bil takrat načelnik general-
v Budimpešta, 23. okt. (Tel. »Slov.«) V poslanski zbornici je prišlo danes do razburljivih debat in zelo hrupnih prizorov pri razpravi o studentovskih nemirih. Opozicija je ljuto napadala drž. tajnika v notranjem ministrstvu Sztranyavszkega, ker je pristransko potom policije postopal s študenti, dočim je policija z delavci postopala strogo. Dasi sta prosvetni minister Klebelsberg in notranji minister Szitovsky obljubila, da v bod-te ue bosta trpela nobenih izgredov več, ni ponehal hrup v zbornici. Demokratski poslanec Fabian
nega štaba srbske vrhovne komande in je bil skupno s šefom operacijskega oddelka generalom Kalafatovičem v središču dogodkov na solunski fronti.
Obisk generala Pešiča bo nudil češkoslo. vaški javnosti priliko, spoznati moža, kateremu je usoda radi njegove temeljite izobrazbe in visoke vojaške kariere določila odlično vlogo v nadaljnjem razvoju jugoslovanske vojske. Da je ta general zelo zmožen, se vidi že iz tega, da je še razmeroma mlad dosegel tako visok čin. On je odličen vojaški teoretik, obenem pa pisatel j in kritik ter ima velike praktične izkušnje. Osebnost generala Kalafatoviča pa je češkoslovaški javnosti znana že iz rasa, ko so se vršila pogajanja za zvezno pogodbo med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Admiral Wickerhauser je že v avstroogrski monarhiji vživial .sloves najsposobnejšega častnika. Proti koncu vojne je bil v pokoj en iz narodnih vzrokov. Poleg admirala Priče spada danes med najodličnejše Plane jugoslovanske mornarice.
rioa umore
je očital Sztranyavszkemu, da kljub temu, da je vedel, kdo je izvršil bombni atentat v Szongradu o božiču 1. 19X3., pri katerem so bile ubite tri osebe, ranjenih pa je bilo 25, ni ničesar ukrenil, ker so bili storilci pripadniki čuvarjev madjarskega plemena; Fabian mu je očital, da zakriva umore. Predsednik zbornice je radi teh očitkov poklical poslanca Fabiana pred disciplinarni odbor. Ministrski predsednik Bethlen je po seji izjavil časnikarjem glede te afere, da se bo moral eden od leh dveh za to pokoriti.
r Belgrad, 23. okt. (Tel. Slov.) Naš delegat za trgovinska pogajanja s Francijo g. Mi-livoj je odpotoval v Pariz, kamor odpotuje tudi ostala delegacija v najkrajšem času.
r Belgrad, 23. okt. (Tel. Slov.) Zveza jugoslovanskih gozdarskih združenj je sklicala letni kongres za 28. in 29. oktobra v Zagrebu.
Mezdna gšbanja v Nemčiji
Diisseldorf. 23. okt. (Tel. »Slov.«) Pogajanja med delodajalci in delavci železne in kovinske industrije v Porurju so se razbila. Pričakujejo, da bo imelo več uspeha poravnalno postopanje. Delodajalci so izdali komunike, v katerem pravijo, da njihova industrija že itak preobremenjena in da ne vzdrži nadaljnjega obdavčenja, pač pa sprejmejo poravnalno postopanje.
Pač pa je prišlo v tekstilni industriji do pomirjenja. Vodstvo delavskih strokovnih organizacij je sklenilo, da sprejme sklep razsodišča in je pozvalo vse članstvo. da se sklepu pokori in gre na delo,
Tekma med velesilami
v Milan, 23. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor Francija in Anglija, je tudi Italija objavila dokumente o mornariškem vprašanju, in sicer besedilo njenih odgovorov Angliji in Franciji. Iz tega je razvidno, da je Italija predlagala, da se ustavi graditev velikih bojnih ladij v času od .1931 do 1936.
Cliurcbil pa je naglašal v nekem svojem govoru, da se Anglija drži načela Balfourjeve note, da morajo dohodki reparacij in odplačila dolgov zaveznikov kriti angleška plačila Ameriki. Nadaljnjih žrtev Anglija ne more doprinesti, ker je že itak črtala zaveznikom dve milijardi funtov vojnih dolgov.
Grška znižala armado
v Atene, 23. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor pišejo listi, je vlada kot posledico pogodb z Rimom in Belgradom sklenila, da proračun vojnega ministrstva zniža za 100 milijonov drahem s tem, da razpusti en armadni kor in tri divizije in vpokoji 1000 častnikov. — Včeraj ponoči je bil v nekaterih vaseh okoli Korinta in v Korintu samem zopet potres z močnimi sunki, ki so trajali dalj časa. V nekaterih vaseh je potres napravil škodo. Prebivalstvo je prestrašeno in biva na prostem.
Desetletnica Avstrije
v Dunaj, 23. okt. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila na Dunaju prva slavnost o priliki desetletnice, odkar je bila ustanovljena avstrijska republika. V spomin na znamenito sejo nemških poslancev v bivšem avstrijskem državnem zboru in v deželnih zborih, na kateri se je dne 21. oktobra 1918 sprejel soglasni sklep, da je narod Avstrije odločen, da sam določi bodoči državni red in ustvari samostojno Nemško Avstrijo, se bo po današnjem sklepu vzidala v razpravni dvorani spominska plošča.
Avftrijj&kS mofBlm
v Dunaj, 23. oktobra. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji narodnega sveta je vlada predložila državni proračun za 1. 1929. Proračun predvideva 1777.6 milijonov šilingov dohodkov (1631 milijonov v 1. 1928) in 1742.5 milijonov šilingov izdatkov (1595.4 milijonov v 1. 1928). Prebitek znaša 35.1 milijonov šilingov (35.6 milijonov v 1. 1928). Finančni minister dr. Kienbock je navajal, da v leni proračunu ni nobenih presenečenj. Proračun je sestavljen v znaku stabilnosti. Proračun je sestavljen po načelu, da si mora državna uprava postaviti kot načelo čim največje štedenje.
Zoper prof lavo Combesa
v Pariš, 23. okt. (Tel. »Slov.«) Na banket, na katerem bo Ilerriot pri slovesnem odkritju Combesovega spomenika imel velik govor, se je dosedaj prijavilo nad 2000 udeležencev. Po protestu škofa v Laroclielle se je sedaj tudi nadškof v Bordeaimi kardinal Andrieu postavil proti tej proslavi. Izjavil je, da imajo vsi katoliki Francije pravico, protestirati proti proslavljanju Combesa in njegovega vse obsodbe vrednega režima, ker Franciji ni prinesel samo verske vojne, temveč jo tudi za svetovno vojno oslabil s sistematičnim zanemarjanjem armado.
o
v Koln, 23. okt. (Tel. »Slov.«:) Prošlo noč je policija na kinodramatični način zasledovala neke zločince, kar je dalo posla skoro vsemu policijskemu moštvu in razburjalo številno občinstvo. V nedeljo so trije zločinci, dva brata Ileidgerja in neki Lindemann na cesti pri zasledovanju streljali na policiste in pasante. Danes so jih slučajno spoznali in jih zopet zasledovali, Začela se je nova bitka, v kateri je bilo težko ranjenih sedem policistov in več pešcev. En policist je mrtev, pa tudi eden od zločincev je ustreljen. Zločinci so bežali po najživahnejših ulicah mesta in skočili na tramvajski voz, ki je vozil s polno hitrostjo, premagali so službeno osebje tramvaja in voz sami vodili naprej. Ves čas pa so neprestano streljali.
Sovleti v večnih
v Moskva, 23. oktobra. (Tel. -Slov.«) Radi vedno bolj pojavljajočih se desničarskih tendenc v komunistični stranki je centralni komite izdal apel in je Stalin imel govor, v katerem je te tendence ostro obsodil, ker vodijo stran od leninizma in k buržujski ideologiji! Zahteval je, da se brezobzirno stre vsa moč opozicije, ki se je v zadnjem času občutno pojavljala v smeri Trookijeve opozicije.
Uradna sovjetska vlada ima zopet opravka s stalnimi opozicijami. Ko ie bila pregnana Trockijeva opozicija, se je vlada vrgla na desničarsko opozicijo na kmetih. Komunike osrednjega odbora komunistične stranke je to opozicijo strastno napadel in tudi »Pravda« pravi, da je tendenca na desno nevarnejša kot Trookizmus. Nova opozicija zahteva gospodarsko prostost za velike kmetije in počasnejši tempo v industrializaciji države. Vlada pa pravi, da je čim prejšnja industrializacija Rusije edina garancija, da ostane Rusija prosta verig zapadnega kapitala. Tudi je razreden boj zoper velike kmete potreben radi tega, da se prepreči vaški kapitalizem.
Sovjetski komisar za notranje zadeve g. Tolmačev se je te dni razgovarjal z zastopniki sovjetskega tiska o tem, kako postopoma dovoljuje Rusija tuj kapital v gospodarstvo Rusije, predvsem v občine. Do sedaj so se koncesije tujemu kapitalu dale samo v izrabljanje naravnega bogastva države. Mestno gospodarstvo pa je bilo izključno v domačih rokah, bodisi, da so prišla na pomoč notranja posojila ali pa si je vlada pomagala na drugačen način.
Sovjetska Rusija, je dejal Tolmačev, ima danes preko 30 mest, ki imajo nad 100.000 prebivalcev. Vodovode ima samo 40%, električno razsvetljavo 80, kanalizacijo komaj 18, cestno železnico pa le 38% mest. Mnogo, tudi pomembnih mest nima niti najnujnejših naprav ali pa so naprave take, da ne odgovarjajo tehničnemu razvoju. Vse pa, kar je že storjenega, služi le sredini, ne pa predmestjem mesta. Da se razvijejo ruska mesta, mora torej priti na pomoč tuj kapital, — V zvezi s prvo pogodbo, katero je odobrila Amerika 7. Rusijo, je torej značilno, da so sovjeti zgubili nade na lastno moč celo tam, kjer je življenje najbolj koncentrirano in uprava še najboljša — v mestih, ki jih bodo enako izročili tujemu i kapitalu.
Slovenci v Italiji
.S01>A V SLUŽBI FAŠIZMA. Kraljevi šolski oskrbnik Mondino v Trstu jei sklical 20. oktobra vse šolske nadzornike in voditelje Julijske Benečije ter jim dal programatičn« navodila sa njihovo delovanje. Po ugotovitvi, da je nepotrebno v teh krajih, baviti se mnogo z vprašanjem šolskega obiska, ker je prebivalstvo samo dovolj zavedno, da zna spoštovati pomen šole, je spregovoril o predmetu, ki splošno dela sive lase fašističnim poglavarjem: o drugorodcib. Z zadovoljstvom je poročal o dokončanem prestavljanju učiteljev in kako je storil vse mogoče, da bi vsaka odločba bila pravična, zakonita in uravnana po olovečanskih kriterijih. Veliko da se je razpravljalo o prostavljauju drugoroduih učiteljev v druge pokrajine kraljestva. »Potrebni so in bodo taki ukrepi, d« se ohrani v novih pokrajinah nedotakljivost naše šole, kar pomenja nedotakljivost naše domovine. Odstranjen bo iz pokrajine vsak učitelj, ki bo več ali manj odkrito deloval v nasprotju z domovino in režimom.« Tako je izjavljal med velikim odobravanjem poslušalcev. Za poučevanje krščanskega nauka da veljajo določbe novega učnega načrta ki ue vsebuje več izjem prejšnje zakonodaje za nove pokrajine. Izrazil je pričakovanje, da bodo učitelji brez dvoma prevzeli verski pouk v svojih razredih. Duhovnikom ga bodo prepustili, kadar bo oportuno in potrebni. Kakor vsi drugi fašisti, je tudi on poudarjal, da šolska oblast sicer visoko spoštuje vero. nikakor pa ne bo dovolila, da bi se pod plaščem vere delala politika proti Mnlfjnnstvu. Naročil je, da morajo vsi učitelji pozi-' vro podpirati društva »Lega Nazionale« iu »Italia !- ;it," ter »Opera Nazionale BaJiUa«.
SLOVENCE I jO VE NA LIMANICE.
Kako se fašisli trudijo, da bi Slovence pridobili! Delijo črno srajce, čepice, knjige, peresa^ svinčnike, sl.ulkorčke in kdo vc kaj Se. Največ uspeha jim obljubljajo počitniške kolonije. Livorno je obleklo in vzdržalo pri morju 50 otrok iz Kobarida, Rim je prevzel otroke, iz Tolmina, Benetke iz Podbrda, Turin iz Komna, Firenze iz Vrtojbo, Berjevento iz Sv. Lucije, Brescia iz Bovca, Cremona iz Mirna, Forli iz Vipavskega trga, Imperia iz Trnovega in Temnice, Mod ena iz Soče, Novnra iz črnič, Padova iz Cilk nega, Pescara iz Grgarja, Kcggio iz Št. Vida, Rieti iz Breginja. Rovigo iz šempasa, Salerno iz Štanjela, Terni iz Kanala, Trapani iz Šmartuega, Varese iz Opatjegasela, Ver-celli iz Log in Viterbo iz Čepovana.
Sami priznavajo, v kakšne namene naj to
služi:
»Neglede na neutajljive gmotne dobrote ustvarjajo te zveze niti simpatij in bralovstva med starimi italijanskimi mesti in novimi krnji. ki so po vojni vstali k novemu življenju, spominjajo dobre obmejne državljane, kako mislijo in delajo zanje oni iz notranjosti.
Prav ničesar ne opuščamo in z vsemi silami delamo na to, da bi drugorodci (Slovenci) imeti vtis, kako domovina misli nanje in jih podpira. Oni pa od svoje strani ne zakrivajo svojega priznanja in hvaležnosti, če izvzamemo nekaj običajnih izjem, ki jootrjiijejo pravilo, ter pošiljajo svoje malčke sedaj prav radi v vrste Balille.«
Velikodušnost fašistov.
To plačilo je prišlo. te dni nad razveseljeno, v solncu se smehljajočo, nad vse srečno Goriško. Nekaj čisto novega, nepričakovanega: goriško mesto bo dobilo »Dom B a 11 i 1 e« za l,500.000'!)b\ To ja bilo seve nujno potrebno! Saj zvesto prebivalstvo je na to odlikovanje komaj čakalo. Pa tudi Tolmin bo imel svoj >Dom Baliller, ta bo pa stal samo 250 tisoč lir.
Perfidnost. Fašisfovsko glasilo na Tržaškem piše pod naslovom »Perfidnost« tole: »V spomin na prvo sv. obhajilo v Barkovljah 1928. To je napis v slovenskem jeziku na sveti podobici, ki nam jo je prinesel v uredništvo neki deček in nam jo pomolil z vprašanjem: Zakaj? Pretežko in morda slabo bi bilo, o ljubo italijansko dete, odkriti tvoji duši vzrok raznih napisov, besed in zadržanj: boljše, da ti malček, vendar dober Italijan, tega ne veš. Toda mi kljub temu ne moremo molčati. Včeraj je neki slovanski listič, ki se po generozno-sti fašistovskega režima še vedno tiska v Italiji, izrabil smrt nekega vodiielja (dr. Zuccona) za to, da razlije nekaj strupa... Danes prihaja k nam deček, da ovadi goljufijo, ki je sicer naivna, a toliko bolj perlidna. Je pertidna ne samo vpričo tiste gene-roznosti Italije, kateri razne jjeriidnosti ne morejo prav nič škodovati, ampak tudi napram tisti veri, o kateri je fašizem pokazal, da jo spoštuje in hoče spoštovati. Kdor se približa k altariu v Barkovljah po 10 letih po bitki pri Vittorio Veneto in po 6 letih fašistovskega prenovljenja, prejme v spomin na sv. zakrament Odrešcmkovo podobo s slovenskim napisom! Ponovimo: Včeraj mrlič, dane3 sv. kelih. Kaj bodo našli jutri tisti zakrkneži, ki se še niso prepričali, da fašizem, četudi generozen, noče in ne more trpeti, da se pod Italijo deli strup pomešan z dobrodelnostjo in vero. Prizadeti ne bodo odgovorili in se bodo delali kakor da niso razumeli. Toliko slabše za nje... Na vsak način so nam je zdelo |x>trebno opozoriti na dogodek in na jx)sledice (grožnja!) tisto oblastvo, ki mu je jioverjeno nadzorstvo prave uporabe dobrodelnosti iu vere... »Na kateri strani je perfidnost?
Drobne vesti
Nemški socialist Scheidemann je imel pri Frankfurtu političen shod. Pri tem je bila vržena v zborovalno dvorano bomba. Dvorana je bila v trenotku izpraznjena. Atentatorju pa se je posrečilo uiti.
Moravska Ostrova, 23. oktobra. (Tel. Slov.«) V nekem premogovniku se je vnel plin. Dva delavca sta mrtva. Delo se je za uekaj dni uslavilo.
Glavno tajništvo fašistične stranke objavlja program za proslavo 28. oktobra — pohod ua Rim in za 4. november obletnico zmage. Posebnih govoranc to po! ne bo. Pač pa bo Mussolini sprejel v Rimu vse strankine tajnike.
Kardinal Dubois nn Dunaju. Na povabilo dunajskega kardinala Piffla pride pariški nadškof kardinal Dubois na Dunaj. V času njegovega bivanja na Dunaju ga bo francoski poslanik sprejel oficijelno.
Dunajska vremenska napoved. Milo, nekoliko hladnejše vreme, nn zahodu pozneje i manj oblačno, sicer pa malo izpremeinbe v i značaju vremena,
Novosadska vremenska napoved. Oblačno. Verjetno brez dežja. Močni vetrovi.
Svel v slikal>
Brauns, od 1. 1920—1928, minister za delo v vseh nemških kabinetih, je bil te dni imenovan za generalnega ravnatelja nemškega katoliškega »Volks-vereina«, največje in najvažnejše organizacije nemških katolikov. Brauns je star 60 let in njegova soc. politična dela vživajo svetovni sloves, tudi vsa moderna nemška socialna zakonodaja jc v veliki meri njegovo delo.
Herman Sudermanu, sloviti nemški dramatik, ki je te dni nevarno obolel. Več njtgovili del so igrali že tudi na naših odrih.
Nemški cerkveni knez% zbrani v Mainzu, o priliki blagoslovitve tamošnje katedrale, ki se je izvršila pred kratkim. Spredaj aede cd leve na desno: liinburški škof dr. Kilian, freiburški nadškof dr. Fritz, a pes t. nuncij Pacelli, futdski škof dr. Schmitt in speierski škof dr. Sebastian; zadaj pa stoje: lldefois iz Maria-Laach, Centas, nuncijev tajnik, trierski škof dr.Boniewasser, mainški škof dr. llugo, rothen-burški škof dr. Sproll, mariastadski opat in mattenski opal; v poslednji vrsti stoji vojni škof Chisma.
S pogreba žrtev praške katastrofe. O priliki nedavne zrušitve nove hiše v Pragi, se je ponesrečilo nad 50 oseb. Od teh so jih pokopali skupno 41. Pogreba se je udeležilo 100.000 delavcev.
Novi angleški popolnoma kovinasti zrakoplov >City of Glendale«, ki ga ne žene bencin, kot Zep-peline, temveč para. S pomočjo na posebni način konstruiranega propelerja, more mirno stati v zraku, medtem ko potniki vstopajo in izstopajo. Slika nam kaže zrakoplovovo gondolo.
Marija Konopnicka:
Švaba
(Iz poljščine prestavil Vinko.)
Vzela je Nemca. Iludo! Pa tega nihče več ne spremeni. Sploh pa ni bila Vanda, ampak Sreča; tudi ni stanovala nad Vislo.
Kmetska hiša, v kateri je bila rojena, je od dne do dne tram za tramom propadala v tem kotu rodovitne zemlje, ki je, ležeč med Nerem in Varto, pomirjevala Vodopivce in Bezljaje. Sicer bi se stari prepiri, ki so iz katerega koli vzroka nastali, med njimi še bolj hrupno ponavljali, tako pa so se navadno končali z enim dokazom od strani Bezljajev, da pijejo Vodopivci kot piškurji; a od strani Vodopivcev, da so se Bezljaji nekoč osmešili % sramotnim begom. Pa, Bog z njimi!
Propadala je tedaj ta stara hiša tram za tramom od dne do dne; sinovi so šli po očetih, vnuki po dedih, a nad vsakim pokolenjem je bil strop nižji in bolj pritisikajoč, dokler jih ni tako stisnil, da so se razšli iz starega in prastarega doma okrog po svetu.
Poslednji potomec je imel nekaj sinov. Pa so se razpršili, kot bi jih veter raznesel, ne da bi mnogo izbirali in vsuk je nesel vse svoje premoženje v culici. Hčerka je bila pa «amo ena, Sreča. Ko je prišla la na Prusko
k svojim sorodnikom, se je zagledal vanjo nek Nemec, ki je bil še mlad, omikan, delaven in mu je trgovina mnogo nosila. Dekle ga je res poročilo. To je pa starega gospodarja starega doma, ki je bil sedaj nekje daleč v krakovski zemlji pri svojih sorodnikih, na skrivaj zelo bolelo.
Sreča pa je bila v resnici srečna.
»Kaka sreča je tam!« je rekal stari gospodar in vlekel dolgo pipo ter kimal z glavo. >Kos blaga je svilen, a pretkan z lanom in konopljo.«
Bil je vedno bolj mrk; sploh pa ni rad o tem govoril. Celo pisma, ki jih je pisaril hčerki, je dal pisati drugemu, da ne bi z lastno roko odobraval ponemčenega rodu. Zeta svojega je pa stalno uazival švaba, ali kramarja; in ko je tekom časa dobil dva vnuka:
»Tem huje!« je godrnjal, »tem huje! Bolje bi bilo, da to izumrje, kot da se izrodi.«
In v resnici je nastopilo neko hiranje, kajti dečka sta bila slabotna in bleda, kar je mater ne malo skrbelo.
"Moja uboga otroka,« je pisala sorodnikom na Krakovsko, »nimajo takega zraka, kakor ga uživajo vaši otroci I Nimajo polja, ne lok, dn bj tekali po njih, nimajo vonjav, gozdov, rose, cvetov, ne našega solnca, ki bi jih krepilo.«
»Kaj misliš?« je rekel gospodar ženi, ko
je prebral to pismo. »Lahko bi mi te Srečine malčke vzeli k nam na počitnice?«
»Lahko.«
Toda stari gospod se je obregnil na to.
»Kaj pa da,« je rekel, ako hočeta privesti sem ta švaba, se boni že pravočasno umaknil.«
Vendar se ni preselil. Imel je tu udobnosti, clobra srca, a nadvse ugodno družinsko življenje, od katerega bi se težko ločil. Tu je še lahko s hodnika na vse grlo zaklical: »Za-prezi!«, tako, da je trikrat od poslopja odmevalo in šele pri kašči utihnilo. Tu se je kmet, ako je šel mimo dvora, še odkrival, ako je videl koga ali ne na hodniku. Tu je vsako nedeljo sedel v klučarjevi klopi, kjer mu je gospodar kot starejšemu odstopil mesto pri ženskah; tu je imel slednjič svojo slavno lovsko psico Čajko in ničmanj slavno puško risanko, s katero je včasih za zabavo streljal na vrane. Z eno besedo, tu je še pod nogami čutil, da je domač.
Zato ni odšel, ln čeprav se je jezil, ko so pisma glede dečkov vedno pogosteje prihajala, čeprav se je zaklenil, ko so odšli konji po dečka na postajo, je vendar, ko je slišal, da je pridrdral voz in Vojteh poknil z biče;), prišel s pipo na hodnik. In ker je bil visoke i postave, je zrl dečku čez glavo gospodarja iu domačih
Živa sta bila kot dve iskri, vesela, vljudna, čedna, a zelo shujšana in slabotna. Bila sla bledih lic, plavolasih glav, vedrega čela, nožic in ročic tenkih — da bi ju samo pihnil.
Na hodniku ju je gospodar iskreno pritiskal k sebi, ravno tako gospodinja, otroka pa malce v strahu, sta se klanjala na vse strani, kakor sla bila lepo naučena od staršev vse kot bi z not brala drug od drugega.
»Guten Tag, lieber Onikel!«
»Guten Tag, liebe Tante!«
»Tfu!« je stari gospod pri teh besedah močno pljunil, ko je starejši, sedemletni deček gledal in se obračal, sam ne vodo? do koga, ter izgovarjal naučene besede:
»Guten Tag, liebster GroR-Papa!«
Sliržabnišlvo je kar buhnilo v smeli z« hrbtom gospode. Ta mala, lepo oblečena iu odločna gospodiča sta se jim zdela kakor lepo naučeni opici, katere nosi medvedar okrog. Nekaj nezaslišanega se jim je zdelo, da bi taka mala dva tako zvočno po nemško govorila.
Gospodar in gospodinja sta bila vsa vzlii-čena nad otrokoma. Neizrečeno sta jima nga-jpli bistri in izobraženi lici, njuna odločnost, dobro razpoloženje, njuna oliknnosl in sploh vse. Njuna odkritosrčnost je osvojila vsa srca, .-nj .je bila tako čista, proseča solnca in varstva. Domači otroci so dečka krog in krog ob-slopi I i in ogledovali lepi oblekci, prijazna klo-
Politični umor pri Jesenicah
Truplo pokojnega visofcošolca Cirila Hristoviča ob državni cesti pri Hrušici, kakor so ga našli po umoru. — Še nepotrjena vest pravi, da se je morilec po umoru z brzovlakom
odpeljal v Belgrad. kjer se je sam izročil oblastem.

aj je novega
t iu.
Koledar
Sreda, 24. oktobra : Rafael, Kristina, Mar-
ZgodovinsKi dnevi
24. oktobra: 1601 je umrl astronom Tycho Brahe. — 1648 se je z westfalskim mirom v Mtlnstru in OsnabrUcku končala tridesetletna \ojna. — 1655 je umrl francoski fizik, matematik in filozof Pierre Ganedi. — 1795 se je Poljska tretjič delila. Nesamostojna je ostala do leta 1918. — 1796 se je rodil pesnik Avgust grof Platen-Hallermuud. — 1804 se je rodil lizik Wilhelm Weber. - 1912 so Bolgari premagali Turke pod Malunudom Muktar pašo pri Lozengradu. Srbi so pod prestolonaslednikom Aleksandrom premagali pri Kumanovem turško vardarsko armado, ki jo je vodil Zekki paša. Črnogorci so pričeli oblegati Skader. -1S96 se je italijanski prestolonaslednik poročil s črnogorsko princeso Heleno. — 1910 je nn Dunaju umrl slikar vojnih slik Sigmund A11&-inand. - 1843 se je rodil hrvatski pisatelj Ljudevit Tomšič.
Osebne vesti
k Umrl je včeraj v Krškem odvetnik g. dr. Ivan D i m n ' k. Truplo blagega pokojnika bodo blagoslovili v četrtek ob 9 dop. v Krškem, nato pa prepeljali v Trbovlje, kjer ga bodo pokopali isti dan ob 4 popoldne.
★ Iz vojaške službe. V zraikoplovstvu je imenovan za vojnega opazovalca zrakoplovni p .ročnik Juro Hauer; za diplomiranega pilota poročnik bojnega broda I. razreda Anton Lenarčič; za diplomiranega hidropilota poročni-la fregate Slavoljub Piki in Franjo Kozjak; za diplomiranega opazovalca rez. zrakoplovni >Md'ooročnik Stanko Trček; za diplomiranega pilota zrakoplovni podnarednik Karel Štreb-nik: za vojnega pilota zrakoplovni narednik Alojzij Horvat" za letalskega radio-telegrafista m< raariški narednik Rudolf Stankovič in za letalskega fotografa mornariški podnarednik
Anton Mekinc.
-A- V naše državljanstvo sta sprejeta Josip Prodan, dijak iz Ljubljane, in Jožef Bolčina, posestnik iz Mar. Gradca.
Ostale vesli
k Ameriški izletniki na povratku. Danes popoldne se bo vkrcalo v Le Havre na glaso-\rti brzoparnik »Pariš«, last francoske linije, 36 ameriških Slovencev, ki so v soboto zvečer odpotovali iz Ljubljane. Med njimi se je odpeljalo večje število Domžalčanov in Domžalk, pa tudi nekaj Štajercev in Dolenjcev, ki so preživeli poletje pri svojcih v stari domovini.
•k Polaganje izpita za čin rezervnega podporočnika. Naredniki dijaki, ki so služili v vojski manj devet mesecev, se lahko javijo pod gotovimi pogoji k izpitu. Pogoji so razvidni iz službenega vojnega lista od 18. oktobra. Ta službeni vojni list dobijo reflektanti lahko na vpogled pri vojnih okrožjih in vseh orožni-ških postajah. Naredniki dijaki, ki so starejši od 30 let, nimajo več pravice polagati izpita.
★ Razpisano mesto inženerja. Poveljstvo divizijske oblasti v Osijeku razpisuje mesto gradbenega inženerja. Za to mesto se lahko potegujejo naši in ruski državljani, ki imajo tuzemsko ali inozemsko inženersko diplomo
Večina
nalezljivih bolezni nastane z vstopom klic potom ustne iupljine. Zato varujejo otroke pred nalezljivimi boleznimi vratu okusne
in dokažejo strokovno prakso v državni ali privatni službi. Po predpisih kolkovane prošnje je poslati do najkasneje 11. novembra poveljstvu divizijske oblasti (inženerski oddelek), Osijek. Natančnejši pogoji so razvidni iz službenega vojnega lista od 18. oktobra.
k Občni zbor krajevne organizacije SLS v Pamečah se vrši v nedeljo dne 28. t. m. po večernicah v gostilni g. Vrhnjaka. Vsi somišljeniki vljudno vabljeni.
ANACOTBM'
Ri.VAKDERl
Po enem ietu polasnjen poštni rop
0 izsleditvi roparjev smo prejeli še naslednje poročilo: Zadnji petek, dne 19. okt., je preteklo ravno eno leto. Ko so v Rušah zlobneži napadli poštnega uslužbenca, ko je nesel zvečer pošto na večerni vlak. V prvem hipu so sumničili prejšnjega poštnega sla, da je izvršil rop, ga tirali pred sodnijo, preiskali njegov dom, toda niso megli najti obtežiluega. Potem so dolžili poštnega uslužbenca samega, ga je fingiral napad, odpustili so ga iz službe, toda krivde mu niso mogli dokazati. Zadnji petek pa, ravno na obletnico, se je rop pojasnil; posrečilo se je orožništvu, izslediti prave napadalce. In kdo so bili ti? Nikdo v ! n: ;-h tega ni pričakoval, bili so to trije domači delavci v tovarni za dušik, ki so prav oblastno nastopali v družbi, posečali celo boljše kroge in uživali v njih zaupanje in spoštovanje. Zdaj so pojasnjeni še drugi napadi in ropi v Rušah, rop na kolodvoru, napad na posestnika Sernca na Bezeni. Pri hišni preiskavi so takoj našli osem ukradenih tisočakov. Krivda je torej dokazana, in osumljenci so jo tudi že priznali. Takoj po hišni preiskavi so orožniki v tovarni aretirali dva napadalca in radi sokrivde še dva druga delavca in vse štiri spravili z večernim vlakom v Maribor. V sili so aretiranci izdali še petega soudeleženca, ki so ga orožniki prijeli še isti večer ob 9 in spravili pod ključ.
Srata obstre!18
Te dni so ličkali koruzo pri nekem posestniku v Koritnem pri Veliki dolini na Dolenjskem. Med domačimi sinovi je proti polnoči na pedu nastal prepir in je 17 letni France hotel braniti mlajšega brata pred starejšim bratom Martinom. Tega je to tako vjezilo — bil je razgret tudi vsled zavžitega alkohola — da je šel skrivaj po hranjeno lovsko puško in ustrelil svojega brata Franca v desni bok. Težko poškodovanega Franceta so takoj pripeljali v bolnico.
Z nožem maščev?* sestro
V Hrastini, obč. Prigorje, preko Sotle se je pretekli torek 18 letni Pavel Glogovič prepiral pri ličkanju koruze z nekim dekletom, Jelico po imenu. V prepiru je Jelico tudi udaril. Za to je zvedel Jeličin brat Ivo 'ter je takoj Pavla Glogoviča z nožem sunil v hrbet. Smrtno nevarno poškodovanega Glogoviča so takoj odpeljali v bolnico. Njegovo stanje je zelo nevarno.
•
kr Burno zborovanje starokatoliške župnija. V nedeljo dopoldne se je vršilo v Koprivnici izredno zborovanje starokatoliške župnije. Za to zborovanje je vladalo veliko zanimanje, ker se je ravno v Koprivnici pričelo gibanje proti škofu Kalodjeri. Po govoru župnika Stjepana Hoberštoka, ki je razložil sedanji spor v starokatoliški cerkvi, je predlagal Franjo Semper, da se izvolijo novi delegati za kongres, ki ga je škof sklical, in hkrati, da
se obsodi napad vernikov na škofa in ostale duhovnike. Večina se je temu predlogu burno uprla in zahtevala, da se ne izvolijo novi delegati, temveč, da se pošljejo stari delegati ua kongres, ki ga je sklical upravni svet. Ob burnih protestih opozicije je zmagalo stališče večine, to je nasprotnikov škofa Kalodjere. Veliko ogorčenje je pri pristaših škofa Kalodjere izzvala brzojavka podpredsednika upravnega sveta starokatoliške cerkve Vukotiča, predsedniku župnije v Koprivnici Jembreku, da je treba radi čuvanja cerkvene avtonomije preprečiti volitev novih delegatov.
*	Nesreča na lovu. Blizu Koprivnice se je v nedeljo nahajal na lovu upokojeni načelnik zagrebške železniške direkcije Ivan Fra-nič-Požežanin. Opoldne se je priklatil v njegovo lovišče tuj pes, ki je napadel njegovega psa. G. Franič je obrnil puško, da bi s kopitom udaril tujega psa, toda udaril je ob kamen in puška se je sprožila ter mu je strel raztrgal levo dlan. Ranjenemu Franiču je nudil prvo pomoč zdravnik v Rasinji dr. Rožanek, ki ga je z lastnim avtomobilom prepeljal v Koprivnico, nato pa z brzovlakom na kliniko v Zagreb.
★	Samoumor Slovenke v Zagrebu. V noči od nedelje na ponedeljek so našli v Zagrebu na Zrinjevcu na neki klopi blizu umetniškega paviljona ležati nezavestno deklico. Na klopi so našli še dve stekleničici z ostanki lizola in jodove tinkture, poleg tega še neki prašek. Deklica je v samomorilnem namenu izpila najprej lizol, nato jodovo tinkturo, končno pa je zavžila še neki prašek. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v bolnico, kjer pa je že čez pol ure umrla, ne da bi se poprej zavedla. Pri mrtvi deklici niso našli ne poslovilnih pisem ne kakih listin, s katerimi bi mogli ugotoviti iljeno identiteto. Zato so truplo fotografirali in daktiloskopirali. Policija je nato ugotovila identiteto neznane samomorilke. Je to 19 letna Gizela Pire iz Novega mesta, ki je zadnje čase bila v Zagrebu za služkinjo. Značilno za samomorilno manijo je, da so pri njej našli seznani vseh onih deklic, ki so zadnje čase izvršile v Zagrebu samoumor.
•k Velik požar v Sarajevu. V nedeljo je nastal v Sarajevu velik požar v delavnici Jude Zadika Danona. Škoda znaša nad pol milijona dinarjev. Vzrok požara še ni znan.
•k Aretiran defravdant. Subotiška policija je pred dnevi aretirala Borivoja Plavšiča, bivšega blagajnika v vasi Berkasovu v Sremu, ki ga je iskala policija zaradi poneverbe 200.000 Din občinskega denarja. Plavšič je že od leta 1926 jemal večje vsote denarja iz občinske blagajne, tako da je do letos narasla ta vsota skupaj na 60.000 Din. Pred meseci pa je Plavšič zvedel, da pride okrajni glavar na revizijo. Vzel je še ves ostali denar iz občinske blagajne v znesku nad 120.000 Din ter je z njim pobegnil. Klatil se je nekaj časa po raznih krajih Bačke in Baranje, zatem pa je pobegnil na Madjarsko. Madjarskim oblastem se je zdel sumljiv, ker ni znal madjarskega jezika. Bil je aretiran in v nedeljo izgnan v Jugoslavijo. Naše oblasti so ga aretirale in izročile sodi-
buflka, polni torbici, nadvse pa rokavičke, katerih še sami niso nosili. O kakem pozdravljanju jasno, da ni bilo sedaj niti govora: saj so stmo opazovali. Samo ena triletna deklica je napravila usteca za poljubček ter skakljala od enega do drugega, dvigala jasno glavico in delila >pusi«.
»Kot vodo! kot vodo! tako deli ta mala poljubčke! Nič ne štedi z njimi!« je klicala vesela babica, želeč obrniti vsaj malo splošne pozornosti na svojo varovanko.
Toda stari gospod, ki je sftal za vsemi med vrati, ni stopil niti koraka naprej, ampak je samo vlekel pipo in pihal dim skozi brke ter zrl na malčka izpod sivih in gostih obrvi.
>No, kako, ujec?« se je živahno obrnil k njemu gospodar. »Kako 3e vam zdita dečka? Drzna, kaj? Tako pot, pa sta sama napravila!«
»Glej!« je mahnil stari z roko, »posadili sc ju kot punčke v škatlo, pa sta prišla.«
»No, ampak lepa dečka sta? Pripravna in
lepo učena?<
»Švaba!« je odgovoril stari gospod in nategnil ustnice, roko pa je saulo pomolil dečkoma, ko ju je gospodinja k njemu privedla, da sta mu jo poljubila. Nato pa ae je umaknil v svojo sobo in zaklenil vrata za seboj.
»Kako pa ti je ime, dragec?« je srčkano vzrašala gospodinja, da bi zakrila vtis tega |H)zdrava.
Pokazalo pa se je, da deček nič ne ve, kaj ga vpraša. SploAno začudenje. Torej ne
razume poljskega? Malo, prav malo razume, a ne toliko, da bi se razgovarjal. Zna očenaš, ve imenovati zemljo in vas, kjer se je rodila mati, zna tudi njeno ime in prvotni priimek in ime deda. Pa tudi to zelo šepavo... Kako ne? Mati je celi dan v trgovini, oče v pisarni, služkinja pa je Nemka.
Tako so slednjič dognali, da je starejši Štine, a mlajši Riko. Dasi so vedeli za imeni, ju vendar niso rabili.
Mesto tega se ju je prijelo naenkrat ime, katero je stari oče izrekel: »Švabi.«
Otroci so se tega najprej oprijeli, nato slu-žabniš.vo in celo gospodar.
»Švaba, jest!«
»švaba, tu je mleko!«
»Švaba, spat!«
Za kaj drugega ju niso klicali!
Dečka sta bila ubogljiva, vesela, prijazna, mirna in sta tako drug drugega držala v redu, da ne bi niti vzgojiteljica bolje storila. Pa tudi ta naziv »švaba« ni imel sam na sebi ničesar sramotilnega ali neprijaznega. Nasprotno! Še celo domačim otrokom so večkrat ponavljali :
»Glejte, kako imata švaba čiste roke, kako starejši švabek briše nosek mlajšemu. Glejte, kako sta švaba dobra, se ne tepeta, ne prepirata! Zakaj niste vi teko ubogljivi in prijazni kot švaba?«
Dečka sta sc pa tega nazivanja tudi privadila in se jih prijelo kot koža. (Dalje.)
šču. Pri zaslišanju na policiji je sprva tajil in navedel drugo ime. Policija pa se je informirala v Sremski Mitrovici in ugotovila, da tam ne poznajo človeka z imenom, kot ga je Plavšič navedel. Končno je priznal, da je po-neveril denar. Radi tega ga zasleduje tudi vu-kovarska policija. Zagrebška policija je obvestila subotiško, da išče Plavšiča radi poneverbe tudi vukovarski veliki župan. Denarja pri njem niso dobili in je izjavil, da so mu denar odvzele madjarske oblasti. Policija temu ne veruje in pričakuje, da bo končno priznal, kam je skril denar, nakar ga prepeljejo v Vukovar.
•k Krvav pretep na promenadi. V Subotici je v nedeljo prišlo na tako zvanem bunjev-skem korzu, ko je bilo tam največ ljudi, do krvavega pretepa, v katerem je Stevan Krm-potič smrtno ranil Miloša Budinčeviča. Oba sta se že dolgo sovražila, pa se je v nedeljo na promenadi razvil med njima prepir in končno pretep. Budinčevičevi prijatelji so navalili na Krmpotiča, ki je v silobranu zabodel z nožem Budinčeviča v trebuh. Budinčevič je smrtno nevarno ranjen, Krmpotič pa je po krvavem dejanju pobegnil v cerkev, kjer so ga aretirali.
*	Nagla smrt krvnika Mausnerja. V ne-
aeljo popoldne je nepričakovano umrl v Sarajevu edini izvrševalec smrtnih kazni v naši državi Floriian Mausner. Obiskal je svojega brata, ki je mestni koniač. Sedel je na stolu, ko ga je zadela kap. Bil je takoj mrtev. Zdravniki so mogli ugotoviti le srčno kap. Rojen je bil v Varaždinu in je dosegel starost 56 let Mausner je tudi v Sloveniji izvršil nekaj smrt-n ih kazni.	_
*	Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi na mesečno zborovanje 25. t. m. ob pol 18. uri v dvorani OUZD. Predaval bo g. šef-zdravnik dr. I. Zajec o problemih socialnega zavarovanja. Po predavanju bo ogledovanje higienskih in zdravilnih naprav zavoda.
-k Za šoferje in avtomobiliste. Prihodnji teden izide težko pričakovana, bogato ilustrirana in lepo opremljena knjiga inženjerja Ivo Štolfa: »Šofer«. Knjiga je zelo obširna, jasna in lahko umljiva ter bo veljala vezana Din 140.—. Izšla bo v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani.
*	Pri ljudeh s slabotnim delovanjem srca povzroči čaša naravne »Franz-Josek-grenčice, vžita vsako jutro na tešče, breznaporno, lahko odvajanje. Strokovni zdravniki za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da »Franz-Josef< voda zanesljivo in brez vsake težkoče učinkuje celo pri težkih slučajih srčne zaklopnice. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer, trgovinah.	_, , „1)U
Prave angleške
kamgarne za obleke in drugo
moderno sukno zelo ceno pri
Drago Scltwab, Ljubljana
Efublfana
fsočna služba Iclcarn
Nočno službo imajo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški.
© Kardinal dr. Avgust Hlond v Ljubljani. V soboto dne 27. t. m. ob pol 6 zvečer pride v Ljubljano Nj. Eminenca kardinal dr. Avgust Hlond, primaš Poljske, bivši član sa-lezijanske družbe. Na svoji poti v Rim bo obiskal Zagreb, kjer bo gost salezijancev, ki vodijo nadškof, konvikt, in pa nadškofa dr. Ante Bauerja. Nato bo šel na Radno pri Sevnici, kjer imajo salezijanci svoj novicijat. Tu bo vodil obred preobleke ondotnih klerikov novincev. V soboto zvečer pa pride v Ljubljano. Na kolodvoru ga bodo pozdravili pred-stvaniki raznih oblasti. Svirala bo vojaška godba. Kardinal bo gost salezijancev na Rakovniku, ki mu prirede v soboto zvečer približno ob sedmih kratko slavnostno akademijo v domači dvorani. V nedeljo ob desetih bo imel pontifikalno sv. mašo v svetišču Marije Pomočnice. Za prihod visokega cerkvenega dostojanstvenika, ki je velik prijatelj Slovencev, vlada v vseh krogih veliko zanimanje.
O Zahvala. Prejel sem od svojih prijateljev, tovarišev in znancev toliko iskrenih čestitk, da mi ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej tako, kakor bi rad. Globoko ginjen < d tako nepričakovanih izrazov blagonaklo-njenosti, mi bodi dovoljeno, da se vsem tem potom najsrčnejše zahvalim. — Dr. I. HOgler.
Ljubljanska sodaliteta se snide danes ob 5 pop. v semeniSki kapeli in dvorani. Poroča gosp. univ. prof. dr. Jan. Fabijan: Katoličani in društvo narodov. — Predsednik.
O Senzacijo dneva imenujejo dunajski glasbeni kritiki virtuoza na čelu umetnika Caspar-ja Cnssadoa, ki je v minulih dneh koncertiral. Enoglasna njihova sodba je. tla je bit Cassadojev koncert umetniški dogodek prve vrste, ki je naravnost duševna potreba za dunajsko mesto navzlic velikemu številu koncertov sploh. Od ust do ust gre glas, takega umetnika morate slišati. Cassado ie najboljši učenec najboljšega svetovnega mojstra na Želu Cassalsa. Danes samostojen umetnik, o katerem trdijo nekateri, da celo prekaša svojega nekdanjega mojstra. Njegov ljubljanski
koncert se vrši v petek 26. t. m. v Unionski dvorani. Predprodaja v Matični knjigarni.
0 Ljubljanska politika. Prejeli smo: V pondeljek zvečer je imela Knafljeva ulica svojo senzacijo. Kakor smo izvedeli, je bil pozvan stražnik, da odstrani nekega vsiljivega pijanca, ki je iz neznanih vzrokov zašel na neko dvorišče v Knafljevi ulici. Ker ga stražnik ni mogel odstraniti zlepa, mu je napovedal aretacijo. Ker pa se je pijani možakar aretaciji zoperstavil, je stražnik s pomočjo še enega tovariša, ki je bil pozvan, skušal pijančka odvesti na policijo, a ta se je vrgel po tleh in na noben način se ni hotel odzvati povabilu stražnikov, da naj gre mirno ž njima. Ker besede niso nič pomagale, sta stražnika nastopila z radikalnejšim sredstvom in sta pijančku nataknila na roke »strune«. Do tu bi bilo vse v redu in takih slučajev je bilo že veliko. A tu se je zgodilo nekaj, kar mora obsojati vsak resen človek. Ko sta stražnika imela opraviti s pi-jančkom, se je hitro nabrala okoli njiju precejšnja gruča ljudi, ki so se vmešavali v službene zadeve stražnikov in nastopali s svojimi »fujVklicl proti njima. Od nekod je priletel tudi neki »inteligent«, ki je menda s svojimi vzkliki >2ivijo Pribičevič! Dol s Korošcem!« hotel napraviti iz te male zade-vice »veliko« senzacijo, to je demonstracijo proti dr. Korošcu. Vsi resni ljudje, ki so videli, za kaj gre, so odločno obsojali tako vmešavanje v službene zadeve policijske straže. — Očividec.
O Hrvatsko narodno blago. V Ljubljani so se pojavile neke kmetske žene s Hrvatskega, ki ponujajo na prodaj doma tkane in s hrvatskimi narodnimi ornamenti vezene izdelke, (ako prte in drugo. Svoje izdelke Hrvatice šo dobro prodajajo, toda vmes je posegla policija, ki jim je to prepovedala, ker je pri nas krošnjarjenje brez dovoljenja prepovedano, prodajanje teh izdelkov pa se smatra za krošnjarjenje.
© Zopet kolesarska tatvina. Neprestanih kolesarskih tatvin v našem mestu menda ne bo nikdar konca. V ponedeljek je bito zopet ukradeno kolo zavarovalnemu uradniku Edvardu An-tosie\viczu v Rožni dolini. Antosiewicz je kolo zaklenil v shrambo, ki pa jo je neznan lat odprl s ponarejenim ključem in kolo odpeljal. Kolo Je bilo znamke »Styria« s številko 67.316 ler vredno 1800 Din.
© Male tatvine. Hlapcu Ivanu Kostanjšku je neznan tat ukradel iz kovčka nov žametni klobuk, vreden 200 Diu. — Neka Angela F. je ovadena radi tavine svilene jopice, vredne 200 Din. — Množe se tudi poljske tavine, sedaj ko je krompir že pobran, zlasti tatvine zeljnatih glav.
© Iz policijske torbe. V nedeljo ponoči niso dali miru razni pijanci, ki so na raznih mestnih koncih počenjali velike izgrede. Sedem so jih radi nedostojnega vedenja prignali v policijsko zapore. Dalje je bil aretiran nekdo radi prenočevanja v železniških vagonih in nekdo, ki je prodajal okrog avtomobilski magnet sumljivega vira. Prijavljenih je 11 prestopkov zoper obrnlni pravilnik, 3 zoper avtomobilski in 0 prestopkov zoper cestno policijski red. Nekdo je ovaden, ker si je pridržal manjši znesek najdenega denarja.
Maribor
HIDRO-TERAPEVTIČNO KOPALIŠČE V
MARIBORU.
V ponedeljek, dne 22. t. m., ob 10 dopoldne se je vršila v mestni posvetovalnici anketa za zgradbo modernega kopališča v Mariboru. Ankete so se udeležili: zastopniki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu predsednik Bauer, generalni ravnatelj Glaser, šef zdravnik dr, Han, načelnik dr. Arselin, zastopnika OUZD v Ljubljani predsednik Miha Krek in ravnatelj dr. Bohinjec, za Delavsko zbornico Čelesnik, za mariborsko mestno občino župan dr. Juvan, podžupan dr. Lipold, obč. svetniki dr. Jerovš"1:, Grčar, Ošlak in Sirak, mestni zdravnik dr. Wank-mtiller ter inž. Baran.
Sklenilo se je: 1. OUZD zgradi v Mariboru primerno novo stavbo; v kateri bi bilo fizikalno kopališče in čistilno kopališče, prostori za ambulatorij, pisarne in drugi uradni prostori OUZD; 2. v novi palači OUZD bo imela prostore tudi Delavska zbornica; 3. OUZD gradi v svoji palači tudi javno kopališče. Mestna občina pa da potrebno zemljišče, vodo in plin po režijski ceni za gotovo dobo let, elektriko po znižani ceni in gotovo subvencijo (7% na 1 milijon) za slučaj pasivnosti kopališča; 4. vprašanje starega mestnega kopališča ostane nerešeno, dokler se ne napravijo načrti za novo javno kopališče; 5. OUZD pripravi v ta namen tozadevne skice, ki bodo podlaga za nadaluje dogovore. Prihodnji razgovor o izvedbi tega programa bo najkasneje v novembru, nakar se razpiše natečaj za načrte.
* * •
□	V prvi letnik tukajšnjega bogoslovja so letos vstopili: Bedarnjak Teodor iz Čren-šovcev, Čarš Štefan iz Šmarja pri Jelšah, Čoki Janez iz Zibike, Halas Daniel iz Črenšovcev, Koleno Martin iz Zagorja ob Savi, Kovač Andrej iz Ptuja, Lorenci Ivan iz Vuzenice, Mau-čec Matija iz Lipovcev pri Beltincih, Mihelič Leopold iz Sv. Jurija v Slov. goricah, Orešnik Jožef iz Ljubnega, Potočnik Alojzij iz Sv. Urbana pri Ptuju, Trobina Stanko iz Šoštanja, Uranjek Martin iz Ponikve pri Žalcu in Varga Jožef iz Bogojine.
□	Kukrečinovi zemeljski ostanki prispejo danes ob 22 v Maribor iu se nato •reneso na brzo-vlak. Na kolodvoru se zbero ob tej priliki predstavniki tukajšnjega češkega kluba. Kakor znano, je letos Martin Kukrečin umrl v Lipiku iu bil pokopan v Zagrebu. Kukrečinovi zemeljski ostanki se prepeljejo v tureanski Sveti Martin, kjer se bo vršil dne 28. oktobra slovesen pogreb. Prevoz vodi tajnik Slovaške matice prof. Rudolf Klatko.
□	Sodali! Drevi ob osmih je reden sestanek. Udeležba obvezna.
□	Dramatični tečaj Ljudskega odra se prične jutri pb 20. Na sporedu sta predavanji prof. dr. Dornifta"*tn g. Krambergerja. Kdor želi, udeleževati se tečaja, naj se prijavi v pisarni Prosvetne zveze na Aleksandrovi cesti 6.
□	Iz nezgodne kronike. Pod voz je prišel 76-letni Leopold Pauer iz Limbuša, ko se je nahajal na poti v Maribor. Dobi! je težke notranje poškodbe. 631etni zidar Franc Cobl ie pri novih stavbah v Betnavski cesti pripravljal eder; pri tem je padel z odra. Dobil je notranje poikodbe ter rane na glavi in levem očesu. Oba je rešilni avto odpremil v bolnico. -i
□	Kolo ie sunil neznan lat izpred glavne pošte železničarju Vladimirju Lebarju iz Tezna. Kolo je vredno 1900 Din in je črno pleskano.
□	Lepa znanka to. Delavec Alojzij je imel dobro znanko. Skupaj sta živela in stanovala. Pa se je Micka nekega dne domislila nečesa. Ko ni

Trbovlje
V proračunu za Ic-to 1928—29 se med drugim nahaja tudi postavka 15.000 dinarjev za vsako šolo v svrho nabave obleke in obuval za siromašne otroke. Kdor globlje pozna naše siromaštvo, mora priznati, da ta postavka še daleč ne zadostuje.
Ljubljanski oblastni odbor je nakazal »Vin-oencijevi konferenci« 100.000 Din podpore za zidanje dečjega zavetišča.
Stavbno gibanje. Zadnji čas se pri na9 mnogo zida. Med drugim si je postavil g. Tanzel lično hišico. Ob glavni cesti gradi novo hišo g. monter Škerjanc, inesar Poklšek pa novo mesnico in prodajalno. Pod streho je že tudi nekaj hišic zadruge »Dom in vrt« — Društveni dom.
Brežice ob Savi
Smrtna kosa. V petek, 19. t. m. je umrl po daljšem bolehanju g. Ivan Krejačič, zidarski mojster in posestnik v Brežicah. Pogreb se je vršil v nedeljo. Priljubljenega pokojnika so spremili na zadnji poti v velikem številu njegovi znanci in prijatelji, celokupna požarna bramba in zastopniki občinskega odbora, čigar član je bil ranjki skozi vec let. Prizadeti rodbini izrekamo naše sožalje.
Tatvina. V petek, dne 19. t. ni. je bila ukradena hlapcu Ajstru, uslužbenem pri gostilničarju Gabriču, denarnica z nad 750 Din gotovine iz zaklenjenega kovčka. Tatvine je bil osumljen pri istem gospodarju zaposleni delavec, pri katerem so orožniki v nedeljo zaplenili ukradeno denarnico s 700
Din, dočim je ostali denar že zapravil.
*
Ruše. Žagarju Matavšeku na Smolniku je padel sinček Alojzij v petek; mrtvega so našli pri Gla: serjevi žagi. — Kapela na pokopališču dobi prvi novi zvon v Rušah; darovala ga ie neimenovana domačinka. Zvon se bo blagoslovil prihodnjo nedeljo. — Zadnje deževje je povzročilo majhen plaz na progi med Falo in Rušami. Jutranji vlak je imet radi tega nekaj zamude.
bilo Lojzlna doma, je lepo pospravila vse, kar ji je prišlo pod roko — denar v gotovini, dve uri in drugega drobiža. Micka si je nato izposodila od neke svoje prijateljice delavsko knjižico ter jo še isti dan popihula v Ljubljano ali Zagreb. Lojze pa bo prihodnjič napram sumljivim >znankam< gotovo malo opreznejši.
J£r Redna sej« ecljskega mestnega občinskega sveta se je bavila predvsem s tekočimi mestnimi zadevami. Navajamo sledeče važnejše sklepe: Rač. svet. Franc Kalan odide na šestmesečni dopust. Na jiredlog pravnega referenta dr. Voršiča se naroča g. županu, da p odvzame na merodajnih mestih odločne korake za ohranitev meroizkusnega urada v Celju, ki ga namerava ministrstvo ukiniti in njega agende na veliko škodo tukajšnjih industrijcev in obrtnikov prenesti v Maribor. — Mestna občina je po dolgotrajnih intervencijah, ki jih je vršil predvsem poslanec g. dr. Hodžar, dobila iz kaldrminske-ga fonda 683.583 Din, ki se bodo porabili za tlakovanje Krekovega trga in Savinjskega nabrežja. Tekom postopanja za dosego kaltlrmine so je ugotovilo, da pripada mestni občini iz kaldrminskega fonda skupno do 2 milijona Din. — Komanda Dravske divizijske oblasti namerava premestiti sedanje municijsko skladišče na Gabrovko in zahteva od mestne občine razne garancije, ki jih pa občina ne more s|. joti. — Aeroklub namerava zgraditi na Ježovtiikovem posestvu v Lovcu aerodrom in je prosil mestno občino za podporo. Večina je bila mnenja, da je aerodrom v Celju odveč in ni dovolila pedpore. Športnemu klubu se dovoli na lastne stroške Instalirati vodovod na športnem prostoru v mestnem vrtu Odobri se tudi pogodb" med Olepševalnim društvom in Športnim klubom, "lasom katere bo klub svoj športni prostor v mestnem vrtu znatno razširili in ga uredil tako, da bo primeren tudi za drsališče — Tvrdka Siemens je predložila za instalacijska dela končni obračun.
O Samcmcr v mestnem vrtu. Ko je pol. nadzornik g. Sonc v rtnedeliek, 22. oktobra okoli 10 zvečer na službenem jrchodu do:psi na tkzv. »otok«, ie naenkrat slišal strel iz smeri mestnega vrta. Na: glo se je podal oroti mestu, odkoder je bilo slišati strel, a vsled velike teme ni mogel ničesar sumlii: vega opaziti. Tudi ni bilo slišati kakega ječanja ali sploh kakega glasu, ki bi lahko po njem sklepal, da se je ta večer v parku zgodilo kaj izredn;ga. Včeraj zjutraj okoli pol 7 pa so našli na klopi v -•••■edini parka ob vozni poti mrtvega moškega. Sedel je na klopi s prestreljeno lobanjo, v rokah pa ;e še krčevito držal revolver 9 nun kalibra. Došli zdravnik dr. Dereani je mogel ugotoviti le, da je smrt morala nastopiti že pred več urrr.ii. Krogla je bila izstreljena iz neposredne bližine in io predrla desno sence ter na levem sencu izstopila. Zrno razmeroma velikega kalibra je razmrcvr.rilo možgane in jih deloma razpršilo po samomorilčevi roki. Smrt je morala nastopiti trenutno. Po listinah, ki jih je imel rajnik pri sebi, se jc dognalo, da je samomorilec 37-letni iz orožniške službe baje odpuščeni Jakob Rotnik, doma v Velenju, stanujoč pa zadnje čase baje v Ljubljani. Iz poslovilnega pisma, ki so ga našli pri Rotniku, bi bilo sklepati, da ie nanj močno vplival odpust iz službe in da je samomor pripravil. Res so pokojnika nekateri videli zadnja dva dni v Celju in še ua večer groznega dejanja se je nahajal v znani delikatesni trgovini in gostilni Zamparutti na Aleksandrovi cesti. V poslovilnem pismu Rotnik tudi odreja, naj se njegovo premoženje po 25G0 di: narjev, od katerih se nahaia Din 2000 vloženih pn poštni hranilnici, Din 500'pa je imel pri sebi, porabi za stroške pogreba in za priboljšek njegovim pogrebcem. Samomorilčevo truplo so včeraj dopoldne prepeliali v mrtvašnico mestnega pokopališča. Strašno delanje je vzbudilo v mesiu veliko pozornost in najrazličnejše govorice, zlasti še, ker javnost ni mogla zaznati, kdo da si je na ta način končal življenje.
Vsaj dinar
za Slovensko Stražo
Obisk guvernerje Narodne banke r Ljubljani.
Kakor znano, pride ta teden novi guverner Narodne banke g. Ignjat Bajloni v Zagreb, kjer se bo posvetoval s lainošnjinii gospodarskimi organizacijami ozir. njih zastopniki. V začetku prihodnjega tedna pa pride skupaj 7. glavnim ravnateljem banke dr. Novakovičem v Ljubljano, kjer bo stopil v stike z zastopniki gospodarskih krogov ter bo obiskal tudi različne gospodarske naprave in podjetja. Računati je nadalje, da bo šel ogledat si gospodarske naprave izven Ljubljane.
Vprašanje Hrv. sveopče kreditne banke. Svo-ječasno (25. sept., št. 219) smo poročali o bližnji rešitvi vprašanja Hrvatske sveopče kreditne banke v Zagrebu: Do definitivne odločitve še ni prišlo, ker je vsa zadeva prešla v drug stadij; kakor izvemo iz obveščenega vira, je Dunaj izjavil svoje desiutere-siranje pri tej sanaciji.
Konkurz Gostilničarsko banke v Belgnulu. — Pred nedavnim je zašla ta banka radi neuspeliii špekulacij v težak položaj. Delnice tr banke so še pred 14 dnevi notirale na belgrajski borzi okoli 200 Din, pred tednom dni le še liiO. koncem pret. tedna pa so padle na 80 Din, v pondeljek so bile zaključene po 20 Din. Sedaj je prišlo v zadevi to banke do preokreta Zaradi zahteve jjo osiguranju od Drž. hipotek. banke je uprava br.nke zaprosila za otvoritev konkurza. — V svrho kritja svojih terjatev v znesku 4.8 milj. Din je Narodna banka zahtevala in dobila menični portt; lj 7.6 milj. Din, vojne škode. 1.6 milj. in še hipoteko na nepremičnine v znesku 1.75 milj. Din. Drž. hip. banka je za svojo terjatev 1.7 milj. Din zahtevala še posebno supergarancijo. V zvezi s polomom banke .io bil zaprl tudi njen ravnatelj dr. Simič. — Banka je bila ustanovljena 1921, kapital znaša 10 milj. Din.
Redno letno zborovske 3 M Z
V nedeljo se je vršilo letno zborovanje J. N. Z., ki je bilo najbolj obiskano, odkar obstoja zveza. Zastopanih je bilo 305 klub v f. j. skoro 80 odstotkov vseh včlanjenih klubov. Razpravljalo sc je v glavnem o ukinjenju § 17 pravil in pa o spremembi načina dosedanjega tekmovanja za državno, prvenstvo. Debata o tajniškem poročilu ie bila zelo burna in dolgotrajna, vendar pa je bil zopet izvoljen dosedanji tajnik. Tajniško poročilo je bilo »prejeto šele pozno popoldne z glasom predsednika ob enakem številu 127 :127. Po blagajniškem poročilu se je odstopajočemu odboru soglasno podelil absol-utorij. Pri volitvah novega odbora je prišlo ponovno do burnih prizorov, končno pa se je vendai posrečilo sestaviti kompromisno listo, ki je bila soglasno sprejeta in se glasi: I. predsednik vir. Pandakovič, I. podpredsednik ing. Kcdžič, II. podpredsednik dr. Pajnič, III. podpredsednik KrČelir,
I.	tajnik Riboli, II. tajnik Brčič, I. blagajnik Zangl,
II.	blagajnik Ferfcč. Odborniki: Ciganovič, Kurelič, Dubravčič, dr.	StunkoviČ, Grubišič, Sege-dinski, Bet.teto, dr. Kamer, dr. Neušul, ing. Dobrič in Jirasek. Revizorji: Singer, Somjaš in Alaluf. Po volitvah je prišlo na vrsto glisovanje o predlogu glede ukinjenja § 17. V estri debati so hoteli Zagrebčani dokazati, da se za razpravo tega paragrafa skriva Zelja Boljrrada za prenos zveze v Belgrad. Za predlog glasuje 201, proti 96 in Belgrad z Osijekom in Ljubljano ie dcsegel ukinitev § 17.
Zagrebčani in Splitčani so ostro protestirali proti izidu glasovanja. Radi bojkota Madjarske je skupščina ugotovila, da zvezo ne zadene nikaka krivda. Ravno tako se je sklenilo, da se pri teli razmerah ne sodeluje pri tekmovanjih za srednjeevropski pokal. Dalje je zbor vse prošnje kaznovanih igralcev rešil na ta način, da se vsem oprosti polovica kazni, a za celo življenje diskvalificiramo? ae spremeni v 2 letno kazen.
Tekmovanja za državno prvenstvo so se določila takole: Zagreb I : Osijek v Osijeku, Ljubljana : Zagreb II v Ljubljani. Belgrad : Skoplje v Belgradu. Subotica : Belgrad II v Subotici, Split : Sarajevo v Splitu. Ta tekmovanja se vrše po dvojnem pokalnem sistemu kot izločilne. Zmagovalci pa potem naprej tekmujejo po dvojnem bod-si-gtemu.
Vsled pozne ure so delegati pospešili razpravo in so brez dolge debate odbili prošnjo banatskih klubov po osnutku svoje podzveze. Tudi prošnjo Sakovskega kluba za sprejem v L. N. P. so zavrnili. Ob 2 zjutraj se je ta za naš šport tako važna skupščina zaključil«.	V.
rsza
Dne 23. oktobra 1928.
DENAR
Današnji devizni promet je bil prav znaten, zlasti v devizah Curih, Dunaj, Praga in London. V tečajih je omeniti učvrstitev Londona in Berlina, dočim je Trst popustil na 298. — Privatno blago je bilo zaključeno v devizah Ne\vyork in Trst.
Devizn: iecan ua siubijansk! fc>orz>
2?. oktobra i'-<2-.
	povpraš	uon.	srednp	sr. 12. X.
Amsterdam	_	^282.75	—	—
Berlin	135?.—	1 5*'.—	1356.51	1356.—
Bruselj	—		—	—
Budimpešto	—	•v2.7i	—	—
Curih	1094'10	1097.11	1095.61	1095.61
Dunaj	798.74	801.74	St 0.24	S'00.24
London	275.78	276.&8	276.18	276.16
Nevvyork	£6.845	57.045	56.945	06.94
Pariz	221.37	223.37	222.37	—
Praga	16S.J7	169.17	168.77	168.77
Trst	297.-	2S9.-	298.-	298.27
Zagreb. Berlin 1355—1358, Curih 1091.10— 1097.10, Dunaj 798.74—S01.74, London 275.78— 276.58, Ne\vyork 56.82- 57.04, Pariz 221.37—223 37, Praga 168.37—169.17, Trst 297.10— 299.10.
Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.72, Budimpešta 90.52, Bukarešt 3.13, Dunaj 73.02, London 25.20,
Newyork 519.65, Pariz 20.2825, Praga 15.395, Trst 27.215, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Madrid 83.75.
Dunaj. Belgrad 12.49, dinar 12.455.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Na efektnem tržišču je nadalje oslabela vojna škoda. Besa jo izšla iz Belgrada, kjer je včeraj že tečaj popustil na 429, sledil je Zagreb, ki .ie danes notiral 427—427.50. V borznih krogih se govori o izdaji novih obveznic ca. <>00 milj. Din liom., kar zaenkrat ni točno.
Ljubljana. Celjska 158 den.. Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 920 den.. Kred. zavod 175 d., Vevče 110 den., Ruše 2C0— 280, Stavbna 56 den. šešir 105 den.
Zairreh. Drž. pap.: vojna škoda ar. 427—127.50, kasa 427 —428, termini: 10. 42(3, 11. 434, 12. 437 do 438, 2. 1929 444—440, 7 odst. inv. pos. 85- 86, agrari 55—56. Bančni papirji: Hipo 57.50, Poljo 17.50 do 18 50, Hrv. 58, Kred. 85—8«, Jugo 88—88.50, Lj. Kr. 127, Medjun. 57.50, Prašted. 920. Srpska 150 do 152, Zem. 130—140, Etno 160—180. Kat 36 Obrt 38 do 38.75, Kavna Gora SO. Ind. pap.: Guttmann 200 do 205, Slavonia 6—7, Slaveks 100--105, Danica 145, Drava 530—535, Šečerana 480—490, Osj. ljev. 190 do 220. Brog. vag. 75—80, Union 800, isis 20—27, Kagusea 477.50—480, Trbovlje 485—495, Vevče 110 do 113, Nar. šum. 16, Piv. Sar 250—280. Mlin 19.50.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 84.60, Živno 122.75, Hipo 7, Alpine 43.15, Greinilz 2, Levkam 9.50, Trbovlje 60.75, Mundus 179, Slavoniia 0.90.
I
,es
Na ljubljanski borzi sta bila zaključen,-! 2 vag. frizov. Tendenca neizpremenjena.
Žito
Dasi je opaziti radi slabše tendence za pšenico na svetovnih tržiščih tudi na našem domačem tržišču oslabitev tendence za pšenico, se vendar cena ni izpremenila in je ponudba zelo slaba. Kupčija počiva. Za koruzo je položaj istotako neizpreraenjen. Danes so se pojavile še ponudbe za promptno la-platsko koruzo po 2E0 Rakek; fasu primerno suha koruza inzulanka se dobi po 275 Cakovec, vendar ni mogoče zabeležiti znatnejših zaključkov. Mlevski izdelki in krmila so tudi ncizpreincujeni.
V Ljubljani notirnjo:
Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., dob. prompt.. plač. 80 dni); pšenica bač. 78—80 kg 2% 302.50—305, okt. 302.50—305, nov. 307.50— 310, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 430—435, rž 73—74 kg, uzančna 295—297.50, oves bač. zdrav re-šetan 295—300, koruza 347.50—850, amer. 317.50 — 320. ajda zdrava domača 300—305, ječmen bač 70—71 kg, 315-^317.50.
Zaključkov ni bilo. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica: bč. in sr. 250—252.50, bn. 245—247.50. Oves: bč. in sr. 250—252.50 Koruza: dec.-jan 260—265, marec-april 287.50—292.50. Fižol: 880—889. Ječmen: 255—260. Moka: Og 357.50 do 367.50, št. 2 337.50—347.50, št. 5 317.50—327.50, št. 6 270—280, št. 7 250—260. št. 8 205—210. Otrobi: bč. 182.50—187.50, bn. 185—1W). Promet: 131 in pol vagona pšenice, 1 ovsa in 27 koruze.
Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica: oktober 25.70, marec 27.94—28.12, zaklj. 28.12—2814. maj 28.78—28.92, zaklj. 28.00—28.92. Rž: marec 26.64 do 26.80, za ki i. 26.80—26.82, maj 26.94—27.06, zaklj. 27.10—27.14, oktober 24.70 - 24 74. Koruza: maj 29.60- 29.82, zaklj. 29.82—29.84, julij 30.26—30.40 zaklj. 80.38-80.40.
mmmmmamm,

Velika žena in svetnica
Moderni čas nam je med drugim prinesel tudi globlje umevanje človeške osebnosti. To izkušamo zdaj tudi pri svetnikih. Dočim so se prej slikali | čisto šablonsko, vsi po enem kopitu, skoro brez vsake človečnosti, pomaknjeni v neki nadsvet, ki je navaduo brez pravega vživetja umetno izkon-struiran, imamo zdaj s pravim umetniškim vzre-njem dojete podobe svetnikov iz mesa in krvi, ki so se borili, padali in dvigali, vsak z osobitostmi bogate, čisto človeške duše, polne notranjih napetosti — z eno besedo, vzor može in žene krščanstva, kakor so resnično živeli. Take vrste življenjepis nam podaja v I. zvezku letnika 1928-29 znanega »Hochlandac Maria Schliiter-Hermkes, opisujoč Sveto Terezo Avilsko, največjo klasično pisateljico Španske, ki spada obenem med največje reformatorje verskega življenja katoliško Evrope.
Tereza je bila rojena 1. 1515 v mestecu Avili v Stari Kastilji od plemiča don Alonza de Cepeda in matere, donne Beatriz de Ahumada v skromnem viteškem okolišu, polnem junaških tradicij, smisla za čast in skrajno požrtvovalnost ter velika dejanja. Bil je čas, ko je bila v Evropi na višku reformacije, ko so divjale krvave verske vojne, ko sta se borila katolicizem in humanistična renesansa, v Španiji pa so pod mrkim Filipom II. gorele grmade inkvizicije — v Španiji, kakršno nam je z idilične strani v tisti dobi opisal najbolj mojstrsko Cervantes v Don (Juichotu. Tu so živeli mistiki kakor Janez od Križa, dejavni apostoli praktičnega verskega življenja in organizatorji kakor Ignacij ln Frančišek Borgia, drzni in brezobzirni zavojevalci, pustolovci in okrutneži, verski gorečneži in največji veseljaki ter lahkoživei V tem okolišu je Tereza preživela mlada leta kakor vse druge deklice z enim romantičnim intermezzoin, ko je z bratcem zbežala, da bi v boju za pravo vero s Turki utrpela mučeniško smrt, pa jih je stric kmalu za mestnimi vrati ujel in peljal domov ... Sicer pa je. Terezija strastno požirala one viteške in ljubavne romane, od katerih je Don Quichote znorel in s 14 leti sama napisala svoj prvi roman! Bila je krasna deklica, ki se je znala čarobno smejati in imela lepe, male roke s tenkimi in ozkimi prsti, katere je vedno skrbno gojila in jih je zapazil ter omenil celo strogi jezuit Ribera. Š petnajstimi leti je imela kakor vsaka druga deklica svoj roman ček in je v svoji veseli lahltomišljenosli prizadevala svojemu očetu dokaj skrbi, dasi jo je ponosne častičutje prave Španke valovalo smrtno hudega. V samostan je Sla z 22 letom; deloma ker se ni hotela omožlti in podrediti možu, deloma ker se je navdušila ob pismih njej v mnogočem tako podobnega svetega Hieronima, ln ker je v trenutku takega duševnega poleta dala sama sebi besedo, katero nikoli ne bi bila za nič prelomila
V samostanu karmeličank »od včlovečenja« pa ni bilo posebno hudo živeti. Bila je velika in solnčna hiša, brez klavzure in pravega dnevnega reda, polna veselih sester, ki so se zbirale v govorilnici, kjer so se menile brez vsakih rešetk z vso žensko in moško elito avilskega mesta, ki se je tam zbirala in ob slaščicah kramljala tako o velikih osvajalskih ekspedicijah onkraj Oceana, čudežih Indije, vojnah z luterani in inkviziciji kakor o mestnih čenčah; središče pa je bila mlada duhovita nuna Tereza. Sama pravi o tem času, ko še ni bila izvedena velika tridentinska reforma samostanov, v svoji sloveči avtobiografiji .Libro de vida sua« sledeče: »Na eni strani me je klical Bog, na drugi sem sledila svetu. Zdaj sem padla, zdaj' se zopet dvignila. pn ne, kakor treba, ker sem potem /,opet padla.« Vendar pa se je vedno izkazala kot plemenita narava po krvi in vzgoji, ki ni nikoli opravljala, se v svetnih rečeh izgubljala, pa se nikoli vanje docela vtopila, in se resno borila s seboj za višje duhovno življenje. Primerjala jo sama svoje srce s »tičkom z oskubljenimi perotmi, ki se je utrudil in počiva. Duša lovi samo tenke in vitke, vijoče se ku-ščarice raatresujočih misli. Toda s kurjimi koraki se ne doseže svoboda duha . Treba je bilo odločnega sunka, pretresujočega doživetja, nenadnega in popolnega preloma. To je način, po katerem Bop-pokliče vsako veliko dušo. Tako se je zgodilo tudi Tereziji.	' (Dalje.)
Nove knjige.
Leman: L'Eglise dans les temps moderne?. (Bloud et Gay, 10 fr.) Plantagenet: La Franc-Macon-nerie frangaise (Ciloton, 9 fr.) — Fitzmauritze; Hi-storie de la littčrature espagiiole (Klincksieck. 20 fr.). — V kratkem izide VIL in VIII zvezek velikega dela Henri Breniouda o literarni zgodovini verskega čustva v Franciji: La Metaphysique des Saints; vsak zvezek stane 36 fr. (Bloud et Gav.) — Reu-Nicolussi: Tirol unterm Beil (Beck, Miinchen. 4.80 M), živo opisuje strašno fašistovsko nasilje nad Nemci v južnem Tirolu. Ob tej priliki spominjamo na bolj znanstveno delo 1'aula Iterre o južnotirol-9kem vprašanju, ki je izšlo v isti založbi — Izšel je v novi izdaji znani Zellerjev Grundriss der Ge-schichte der griechichen Philosophie pri Reislandu v Leipzigu. — Zelo zanimiva je Kulturgeschichte der Neuzeit od Egona Friedella, od katere je izšel zdaj 2. zvezek, rriedeill piše naravnost umetniško, s srcem, v zelo rezkih sodbah. Izide še 3. del.
Glasba
Zbori št. 5 prinesejo sledeče skladbe: Martin Zeleznik: «Na vasi«, Franjo A1edficky: »Bila je-dnom ruža jedna«, (moška zbora), Karel Pahor »Na semnju« in »Pomiad«, mladinska zbora, Peter jereb: »Velrček moj«, mešan zbor, Anton Jobst: »Marijin sem otrok«, mešan zbor i orglami.
\vefa iivlmiGiP vrvenjem
Metod Golinajer:
Upor v Codroipi
(Spomini ob desetletnici.)
Po uenadejaneni porazu avstrijskih čel junija na Piavi se je Gorski strelski polk št. 2 vrnil v Codroipo in okolico. Začelo se je staro življenje: vežbanje, stradanje, pohajkovanje. Zopet so nas obiskovali razni generali in občudovali slovenske fante in množico odlikovanj na njihovih prsih. Toda ti obiski nas niso navdušili, dosegli so baš nasprotno: postali smo nejevoljni radi večnih parad in nastopov, in malodušni. Gospodje so to čutili, pa so nam priredili kar cel teden trajajočo veselico. Malo smo se že ogreli, toda premalo, zato je sledila še ena veselica v spomin na boje na Sv. Gabrijelu v septembru 1917. Lep travnik v Co-droipu so zastavili z vrtiljaki in drugimi rečmi, da bi nas malo preguncalk iz naše otopelosti. Tudi plesali so, kdor je znal in se mu je pri praznem želodcu ljubilo. Aranžirali so tudi razne atrakcije, katerih smo se pa udeleževali samo v toliko, kolikor so nam nesle*:: zmagovalci klobaso in kruh. 1/. zaledja so pa privlekli novost k nam: karte. Vsak je nakupil lahko raznih kart, tako n. pr. za vrtiljak, gugalnico, vino, pivo, konjske klobasa, marmelado itd. Kolikor je bilo denarja na razpolago, smo ga pognali. Pri občutju praznih žepov in pri pogledu ua častnike in njih izvoljenke, ki so se na ograjenem prostoru mastili brez kart in konjskih klobas, smo zabavljali na debelo. In spet je bil dosežen nasproten uspeh.
Pusto vreme, mnogo štrapacov, kuhana voda trikrat na dan — to se je vleklo do dne 24. oktobra. Ta dan so namreč začeli združeni nasprotniki ua Piavi z ofenzivo in isto popoldne je naš polk prejel poleg ukaza pripravljenosti za odhod tudi vse potrebno, kar se pač rabi. Pa so nam našteli patrouov, ročnih granat, svetlobnih raket itd., da so se trgali stari nahrbtniki. Torej tako: namesto hrane — svinec in žveplo! Kako je prišlo prav za prav, nihče ne ve. Kar butnilo je iz nas. Našel se je neki vojak, se pridušil prav po kranjsko, da »tega vraga« že ne bo več okoli nosil, potegnil vžigalno vrvico in za bližnjim voglom je zagrmelo, da se je hiša stresla. Začeli je treba, to je vsa umetnost — je rekel dr. Krek. lil začelo se je... Za prvo granato je padla Slniga, puške so začele pokati, rakete v vseh mogočih barvah so švigale po zraku, kričanje in vpitje je glušilo ušesa: »Dosti imamo te proklete vojne! Ne gremo na Piavok Hrup se je širil po vaseh, kjer je bil polk nastanjen. Kot je pa stara navada, da se človek znese nad tistim, kar ga žuli in peče, tako ludi tukaj: oficirska menaža je šla v franže, vojaški dom 44. divizije, ki je bil precej dobro založen z vinom, je bil demoliran, in vino je podžigalo. Začelo se je splošno pijančevanje, in to je bilo smrt za upor. Sicer so poskušali nekateri v noči vso stvar organizirati, kar se jim je pa le deloma posrečilo. Navdušenja in vina pijani so ustavljali avtomobile in se norčevali iz častnikov in njihovih spremljevalk.
Toda stvar je postajala resna. Da uduše upor, so poklicali ostale tri polke divizije, pa še neko madjarsko topništvo. Seveda so Nemci, ki nas že itak niso mogli, z veseljem in užitkom nastopili proti puntarskim Slovencem. Začelo se je obkoljevanje. Prišli so v Iudico, kjer je bila tehnična četa, ki pa zaradi oddaljenosti in pretrganih telefonskih vodov sploh ni vedela, kaj se godi v Codroipu. Ko so pa zagledali okoli sebe Nemce v polni bojni opremi z na strel nastavljenimi puškami, so se zavedli. Toda prepozno. Bili so razoroženi.
Medtem so se pa trezni v Codroipu organizirali, naredili bojno linijo okoli mesta in dvorili boj z eksekucijo. Strojnice so postavili v stolp župne cerkve in začelo je reglanje kot na fronti, samo s še večjo zagrizenostjo na obeh straneh. Med tem so se pa nekateri podali na drug posel: izpraznili so vsa vojaška skladišča in blago tako dobro poskrili, da ga niti pri najnatančnejši preiskavi niso našli.
Silna premoč, trije polki na polovico pol-fca, ie ' ""> bolj stiskala mesto. Slovr-r^i so
bili izmučeni, primanjkovalo je municije, pa s o se polagoma umikali in zasedli trg, postavili na križišče cest strojnice in sekali Nemce, ki so končno v naskoku zavzeli zadnje pozicije šele proti jutru.
Takoj so se spravili na razorožitev polka. Toda vse, kar je le moglo doseči ubikacijo, je tako mirno in nedolžno spalo, kot da se ni prav nič zgodilo ... Pobrali so puške, bajonete, nože; granat in municije pa itak ni bilo več. Nad vsako našo četo so postavili dve ekseku-cijski. Polovili in odpeljali so okoli dve sto mož v Videm na vojno sodišče. Toda čas jih I je prehitel in pozneje smo se /. njimi sestali \ v Gorici.
25. oktober. Na vse zgodaj bi morali odriniti proti Piavi, toda bili smo brez orožja, poleg tega smo pa zadi?"li od odhoda na bojišče še vse ostale p°t'. ' '•'--er so bili
zaposleni- z nami. 'i' r.-.. , začelo boljše j življenje. Kuhalo sc in pa.do, da je bilo j veselje. Cmoki iz belo moke, dozdaj neznana i jed na fronti; sladka kava itd. Vse velike zaloge so bile pod deskami, na katerih je moštvo spalo. Pa je zaigrala godba GSch. 1 na trgu. Mi komodno s finimi cigaretami, na trgu pa pol lačnega bataljona v službi. Ta dan so prišli tudi civilisti iz skrivališč in se potuhnjeno smejali.
Medtem so že pobrali mrtve in jih znosili v mrtvašnico. Bilo jih je 22. povečini Nemci in Ogri; naših je bilo malo.
Naslednje dni smo izborno živeli: nika-kega dela, pa dobro jelo. Marsikak častnik, ki prej ni znal črhniti slovenske besede, je sedaj lomil in se mučil s slovenščino in nam dajal nauke, naj se poboljšamo in naj ne delamo več neumnosti. Mi smo pa zavijali oči, češ: Samo orožje nam dajte nazaj, pa bomo vse popravili.c
Na Piavi so grmeli topovi, odporna moč >e je manjšala, naprej pa le niso še prišli. Dne 28. oktobra so zbrali polk skupaj pred armado
Parker Onucrt, generalni agent za nemška repara-cijska plačila, ki vodi pogajanja za izpremembo Davvesovega načrta.
Nadškof Severij, vodilni cerkveni knez v Siriji in Libanonu, ki se mudi v Berlinu zaradi zbiranja zgodovinskih podatkov.
pušk in strojnic, pristopil je vojni kurat, biti. goslovil orožje, spregovoril general Wurm, da moramo ta čin oprati s krvjoc, in dobili smo puške in strojnice. Nato smo prepevali, da so se častnikom jasnila lica. Razumeli nas niso ..
Zvečer smo pa že odhajali proti Taglia-mentu. Vse mogoče steze in pota so nas bila polna. Vsaka četa zase po drugi poti, vmes pa nemške čete. Toda smola! Preko Taglia-menta samo en most in kljub največji previdnosti se je na nasprotni strani reke pri Casarsi zbral zopet — kompleten polk. Sedaj je bilo pa že bolje organizirano. Na znaik s svetlobno raketo bi morali obstati. Pa se je v noč zapodila rdeča luč, in še ena in še več, da so vsi videli znak. Obstali smo na cesti, vse prigovarjanje ni nič pomagalo, ko so pa zavohali nekateri na postaji v Casarsi vlak z »jerušem«, je bilo vsega konec. Pričela je rekvizicija in v mrzli noči na cesti je malo ;>njega« vsakomut prav prišlo. Ko niso mogli spraviti polka naprej, so se začeli z njim pogajati. Ordonanci so švigali iz Št. Vita, kjer je bil Boroevičev štab, do Casarse in nazaj vse jutro. Toda niti za las ni šlo naprej... Kurili smo ognje na cesti, se greli in čakali dne.
Proti jutru pa iznenadenje: proti nam od Piave so pripeljali nekaj aeroplanov, potem pa par motornih baterij — s Cehi. Bili so razigrane volje in večina so imeli kape brez Korlnac. Avstrijski cenzuri v čast moram reči, da nismo imeli niti pojma o tem, kar se je godilo v zaledju. Da so pobirali podpise za majsko deklaracijo, to smo že vedeli, drugo ne. Dopusti so bili vsled »nalezljivih bolezni", v zaledju ustavljeni, časopisov ni bilo, pisma so pa romala v koš. Ko smo zagledali nazaj vračajoče se Cehe, smo se obrnili še mi, pa je šlo nazaj po poti, po kateri smo ravno pred letom dni zmagoslavno mendrnli. Razlika je bila le ta, da smo pred letom podili Italijane, sedaj pa smo šli prostovoljno, ne da bi bilo duha o Italijanih. Nihče izmed nas ni vedel, kakšen je položaj, pa smo šli kar na slepo srečo. Ker smo se pomikali bolj počasi, so nas dohitevale baierije in od teh smo zvedo , da so se tudi na Piavi spuntali in vse pustili ter da se vračajo sedaj kar naravnost domov.
Pa bodo rekli Italijani, da so Piavo »zavoje-valk! — Med potjo smo tudi zvedeli, da so naše prijatelje« GSch 1 zajeli ravno pri me-naži in da Italijani s silno :>naglico« pritiskajo za armado, ki je vrgla puško v koruzo. Pri begu so bili bolj gibčni, sedaj jim pa kar ni šla po! izpod nog. Naš polk se ni prav nič žuril, pa jih nismo videli še oddaleč, razen nekaj aeroplanov, pa še ti so bili francoski, lil tako smo prišli 151. oktobra 1918 v Gradiško.
Smrt kralja zločincev
Ncwyorškc zločinske družbe so svoje vrste velesile, ki jim ne more do živega nobena policija in morajo oblasti z njimi sklepati kompromise. Gorje, kadar se vname »vojna« med dvema zločinskima organizacijama; potem teče kri v potokih in nastopiti morajo oblasti in diplomacija, da se sklene mir. Predminolo soboto so nasprotniki na odprti cesti, ko je hotel stopiti v svoj avtomobil, ustrelili kralja ene teh band: Abbatte-marca, ki je bil znan tudi pod imenom Mike .c: ! a'z. Pogreb kralja newyorških zločincev najboljša priča moči, ki jo predstavljajo -/!.>■(( :cni zločinski elementi. V sprevodu so vozili 15 avtomobilov vencev. Krsta je bila iz čistega srebra v vrednosti 12.000 dolarjev. Sprevod je bil ogromen. Da ne bi nasprotnik: vprizorili kakega napada, se je policija sporazumela s pokojnikovimi pristaši in razrae-stila v sprevodu 30 detektivov. Tako so pokopali kralja tatov, roparjev, goljufov itd. — Mihaela Abbattemarca.
Francoska avtomobilska industrija
Leta 1927 so francoske tovarne izdelale . 191.300 avtomobilov, to je Iretjino evropske ! proizvodnje. Doma so prodali 153.137 avtomo- 1 bilov, izvozili pa 52.053; uvozili so istočasno | ",340 avtomobilov. Skupni denarni promet v avtomobilski industriji je znašal 5.700,000.000 frankov proti 1.200,000,000 leta 1920; zaposlenih je bilo 200.000 delavcev.
Ueninorad v oetih letih
Ljeningrajska mestna občinska uprava je sklenila načrt o postopnem razširjanju mesta v teku prihodnjih petih le!. Po tem načrtu bo štel Ljeningrad leta 1930 1,835.000 duš, leta 1931 2,010.000, a 1923 leta 2,100.000 duš. V teh letih bodo zgradili 107 km novih tramvajskih prog in zvišali število voz na 1600. Vodovod se bo uvedel v 3500 novih predmestnih hiš. Leta 1930 začno graditi velik krematorij, ki bo začel poslovati leta 1933. Električna ulična razsvetljava se zviša na 16.000 žarnic. Preko Neve zgrade nov most, kj bo vezal Viborsko in Ljeningrajsko stran.
Kulturno gibanie v rdeči armadi
V ljeningrajski posadki rdeče armade se je začela velika propaganda za izboljšanje kulturnih in nravnih razmer po vojašnicah. Da bi •:c vojaštvo odvadilo potikanja po ulicah o prostem času, pomnože vojaške klube in organizirajo obiskovanje gledališča in kinematografov. Uprizore se komadi proti prostituciji in organizira se boj proti kajenju, psovanju in kletvini.
V dre/) -r trefr vrslaf)
t
Napad na guvernerja Smitha. Na posebni l vlak, s katerim se je peljal v Chicago predsedniški kandidat guverner Smith, je bilo na j oliijski meji oddanih več strelov. Smith je ; c stal nepoškodovan.
Ford na Kitajskem. Kitajska narodna vlada je naprosila Forda in štiri druge odlične ameriške strokovnjake, naj kot svetovalci sodelujejo pri gospodarski obnovi Kitajske.
Pred povratkom Zeppelina. Zeppelin« si 1 je ogledalo minolo nedeljo do 800.000 oseb. i Zaradi poprav je odhod v Evropo določen šele za prihodnjo nedeljo ali ponedeljek Nabira i se ogromno pošte, za katero so izdali posebne I doplačilne znamke, ki znašajo za pismo en dolar, za karto 50 centov. Dr. Eckener namerava j predvsem uvesti reden zračni poštni promet j v Ameriko. V ta namen se mora zvišati Zep-; pelinova hitrost na dva in pol dne vožnje I preko Atlantika; Zeppelin naj bi startal vsak j četrti dan v obeh smereh.
Podmornik so je potopil. Pri vajah japonskih vojnih ladij je torpedolovec zadel v podmorski čoln, ki se je takoj potopil, štiri može posadke pogrešajo, ostale so rešili.
Grad Heerenberg, ki ga jc kupil bivši nemški cesar Viljem If. za svoje novo bivališče. Grad leži blizu nizozemskega mesfa F.nschede, ki šteje 50.000 prebivalcev; od vvestfalske meje je oddaljen samo 10 km.
Zadnje žrtve v Vincennes. Izpod razvalin nove stavbe v Vincennes so potegnili zadnje tri mrtve žrtve. Stavbenika in polirja so oddali v sodne zapore. Izpod razvalin so rešili še živega psička, čegar cviljenje je bilo vse dni po nesreči čuti.
Svetovni frizerski kongres so 21. oktobra otvorili na Dunaju.
Avtomobilisti požgali vas. V vasi S. Perre de Misage pri Grenoblu sta dva avtomobilista natakala bencin. Pri tem sta svetila z odprtimi svečami tako neprevidno, da se je bencin užgal in je zgorela cela vas.
Preprečen napad ua ogrsko narodno banko. Budimpeštanska policija je aretirala trojico mednarodnih zlikovcev, ki so nameravali napasti višjega uradnika Ogrske narodne banke na njegovem službenem polu. ko bi imel s seboj velike vsote.
Pijančcv nož. V Hollensieinu na Spodnje Avstrijskem je alkoholik Josef Prohatschek s kuhinjskim nožem zaklal in razmesaril svojo ženo ter svojo dveletno hčerko. Ljudstvo ga je hotelo linčati.
Mussolinijev pisateljski honorar. Mussolini je imel prejeti za svoje članke v ameriških iistili 100.000 lir honorarja; vsoto je nakazal počitniškemu fondu »a fašistovske otroke.
Kaligulove ladje dvignejo. Minolo soboto so slovesno začeli z deli za izsušenje Neniiške-ga jezera, na katerega dnu počivajo ladje rimskega cesarja Kaligule. Vodo v jezeru bodo znižali za 22 metrov; voda. ki mora odteči, se ceni na 31 milijonov kubičnih metrov. Ladje, jih hočejo dvigniti, leže ob kraju.
Kavčuk iz plevela. Kijevskemu inženerju Vojnorovskemu se je po štiriletnih poskusih posrečilo iz raznega plevela napraviti kavčuk. Stvari pripisujejo velik pomen.
Smrt pri poroki. V Pfundu pri Landecku na Štajerskem je pred oltarjem med poročnim obredom zadela kap ženina Antona Schwen-ningerja, tajnika katoliškega delavskega društva.
škoda po volkovih v Rusiji. Leta 1927 so
povzročili volkovi ruskemu kmetijstvu 20 milijonov rubljev ali pol milijarde dinarjev škode.
Registracija znanstvenikov v Ljeningradu. V zmislu zakona morajo mladi znanstveniki meseca oktobra vsakega leta naznaniti oblasti svoja znanstvena dela, ki so jih dovršili v prejšnjem letu. Kdor tega ne stori, nima pravice do naslova znanstvenika. Tačas je prijavljenih v Ljeningradu do 1500 znanstvenikov.
Prva prokuratorica v Sovjetski Rusiji. Za j.rokuratorja v guberniji Tula je bila imenovana dosedanja pomočnica moskovskega gu-bernijskega prokuratorja V. N. Cejtlina.
Renta za ruskega velikega kneza, Varšavski emigrantski list :>Za svobodo« poroča, da so se francoska, angleška, belgijska in italijanska vlada sporazumele, da skupno zagotovo ruskemu generalissimu v svetovni vojni, veli-i ! emu knezu Nikolaju Nikolajeviču dosmrtno rento.
Ruska princa na Ellis Islandu. Princa in ; princezinjo Gargarin, člana nekdaj znamenite j in bogate ruske plemiške družine, sta dospela v Newyork, kjer so ju pa poleg mnogo drugih evropskih izseljencev na Ellis Islandu pridržali.
Tovarna so je podrla v Belfortu; v zgrad-Lu so bili tačas le trije zidarji, katerih enega j( ubilo, dva pa sta bil« le lahko poškodovala. Ni še dognaim »di so bili v 3 nadstropju nilirani pret"/ nji ali pa je bila zgradbi nesolidno ziaaiu,.
»Slišal sem, da iščeš blagajnika?« Celo dva.«
Tako? Ali ti podjelje tako uspeva?« Ne ravno, ampak poleg novega blagajnika iščem tudi starega, ki mi jc ušel.«
Radio
Programi Radio-CfuMfana
Sreda, 84. okt.: 12: Reproducirana glasba in bomna porodila. — 19: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mauovec. — 19.30: Ledena doba in njeni sledovi v Slavoniji, predava dr. Vnlter Bohinjc. 20: Klavirski večer g. prof. Noča: Mozart: Sonata A-dur, Brahnis: Intermezzo iz sonate F-mol, Marx: Praeludiuin, De-bussy: Arabeska, Martuzzi: Scherzo, Novak: Serenada, Chopin: Mazurka, Liszt: Etude de Paganini oro. 5. Vmesne točke poje g. Rus. — poročila.
Četrtek, 25. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 19: Italijanščina, poučuje prof. Gruden- — 19.30: O radiu, predava prof. Andree.
—	30; Komorni večer. Komorni trio za cello, gosli, klavir. Sodelujejo Člani kr. opere. Koncertni mojster prof. Ivan Trošt, aollo-cellist Avgust Miillar in kapeilnik Nlko Stritof: 1, L. v. Beethoven: G-dur op, It 2 Adagglo: Allegro vlvace: Largo con espres-sion« —Scherzo (Allegro) — Finale (Presto). 2. Nipls W. Gade op, št. 29 Novelletlea (a-mol) Allegro scherzando-Andantino con moto- Moderato Lar-ghetto oon moto-Finale (Allegro). — 21.30: Poročila.
DrugI programi
Sreda, 24. oktobra.
Zagreb: 17.30 Lahka glasba — 20.35 Koncertni večer. Skladb* za klavir in sopranski solo. — Breslau: 16.30 Zabavni konccrt — 20.15 »Zadnje maske«, »Spremenjeni komedijant«, enodejanke. — Praga: 20.10 Kabaretni večer — 21.30 Klavirske skladbe. — Leipzig: 16.30 Koncert orkestralne godbe — 20 »Lepa mlinarica«, ciklus pesmi od Miilleria. — 21 »On je kriv«, komedija. — Stuttgart: 16.35 Orkestralna glasba — 20 »Hardthofska kmetica« drama v 5. dej. (Weifihardt). — Bern: 16 in 17 Orkestralna glasba — 20 Komorni koncert — 21.10 Orkester. — Katowice: 18 Večerni koncert — 20.30 Koncert. Na sporedu dva kvinteta. — Frankfurt: 16.35 Orkestralna glasba — 20.15 Koncert in govori z del. radio-razstave, — Brno: 19 Večerni koncert. — 19.45 Predavanje o češki literaturi. — 20 Zborovski koncert moškega zbora — 21 Koncert lahke glasbe. — Rim: 20.45 Instrumentalni in vokalni koncert s pestrim sporedom. — Langenberg: 17.45 Lahka glasba — 20 Orkestralni koncert. — Berlin: 20 Zabavna prireditev — 21.30 Plesna glasba. — Dunaj: 11 Koncert godalnega kvarteta —-16.10 Popoldanski koncert orkestra — 20.10 Večerna prireditev; nato lahka glasba. — MUnchcn: 16 Lahka glasba komornega kvarteta — 19.05 »Nižina«, opera v 3. dej. (d' Albert). — Milan: 20.50 Lahka glasba — 22.50 Koncert ciganskega orkestra. — Budapest: 12 Klavirski koncert — 17.40 Ogrske pesmi — 19.30 »Ernani« opera, prenos iz gledališča
—	22.30 Koncert ciganske kapele.
Rabite
Tungsram
barlum-elektronke
Naxnanila
Cfublfanslco gledališče
O. Josip Križaj gost v ljubljanski operi. V četrtek, due 25. oktobra se poje v ljubljanski operi Gpunodova opera Faust za abonente reda D. Pri
A , • ' *_	________r- . ______T • ____: i •
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1"50 Din ali vsaka besedo »O por. NajmanjSi oglas	S Din. Oglasi nad devet vrstic g« računajo v|5e
Zn odgovor znamko) — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Vlužbodobe
Bonbonjerja
(Bonbonkocher) kot po-, možno moč, iščemo za tvornlco kanditov. Stock Cognac Medicinal d. d.,
Slav. Požega.
Sodavičar. pomočnik
$e takoj sprejme pod ugodnimi pogoji, s popolnimi spričevali, ki bi lahko sam obrt vodil. — Desimir Došen, sodavičar, Bosan. Novi.
Kleparski pomočnik
za »tavbinsko in galanterijsko delo se sprejme v stalno delo. Košar, Hrenova ul. 7, Ljubljana.
t4j°J5redstavi poje vlogo Melista znani in priljubljeni baiist g. Josip Križaj iz Zagreba, ki prišteva vlogo Mefista med svoje najboljše pevske iu igralske vloge. Brez dvoma je marsikomu ostal V neizbrisnem spominu še izza svojega lanskega gostovanja v tem delu. Pri predstavi sodeluje tudi baletni zbor pod vodstvom g. Oolovina.
Mariborsko gledališče
24.	oktobra, sreda: Ob 20. uri: T1IERESE RA-QUIN. Ab. A. Preniijera.
25.	oktobra, četrtek: Ob 20 uri »HLAPCI«. Ab. C
Kuponi.
Prireditve in društvene vesti
»Ljubljana« ima drevi ob 7 skupno pevsko vajo v dvorani Uniona. Radi važnosti udeležba za vse obvezna. Točni. Pevovodja.
Prijateljski sestanek Slov. kat. akad. starešinstva se vrši v četrtek, dne 25. t. m. od četrt na 21 dalje v drugi sobi Rokodelskega doma. Vsi člani iskreno vabljeni! — Odbor.
Seja stolne prosvete je drevi ob 8 v Jugoslovanski tiskarni.
Orel
Orel-št. Peter. Danes zvečer ob 8 fantovski večer. Predavanje dr. Šarabona. Udeležba obvezna.
l>oixvedovania
Mali nožiček se je našel na Gorenjskem. Dobi se pri kamnoseškem mojstru Vodniku Kolodvorski ulici.
Mizar, pomočnika
sprejmem takoj v stalno službo; biti mora spreten ra vsa mizarska dela. -Starost 28—35 let, Sprejme se tudi vajenec iz okoliša mesta Ljubljane. Srečko Zupan, sploš. mizarstvo, Ljubljana, Rožna ulica št. 35.
Učenec ali učenka
koietskih staršev, s potrebno šolsko izobrazbo, sc sprejme v trgovino z meš. blagom v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši. - Ponudbe na upravo Slovenca pod: »Poštenih staršev« St. 10.260.
Dva dobra pomočnika
z večletno prakso, sprejmem. Nastop takoi. Ignac Grden, strojno mizarstvo, Št. Vid pri Stični.
Deklica 14—16 let, ljubiteljica otrok, kršč. staršev, se takoj sprejme k otrokom in se lahko uči tudi kuhati. V. Bratina, trgovec, Križevci pri Ljutomeru.
Sedlarski pomočnik
išče dela. Naslov pod št. 10.340.
Klavir in nemščino
poučujem po najboljši metodi in zmerni ceni. -Naslov pove uprava lista pod št. 10.158.
Večerni pouk
za izvrševanje lastne garderobe za gospodične uradnice, vpelje modni atelje M. 6arc, Ljubljane, Miklošičeva c., palača Pokojnin, zavoda, vhod Pražakova 15/111. Prijave se sprejemajo celodnevno.
Pekovskega vajenca
sprejme takoj z vso oskrbo v hiši Alojzij Noč, pekov, mojster, Kranj 29.
Sluzheiicejo
Mladenič
24 let star, vojaščine prost, izučen strojni ključavničar, vsled pomanjkanja dela odpuščen, Mče službe kot sluga ali kaj sličnega, Vajen je vsega dela. Značajen, trezen in pošten v vsakem oziru. -Naslov v upravi pod št.
10.600.
Kmetski fant
(začetnik), 24 let star, vojaščine prost, iz krščanske hiše, zanesljiv, vajen konj, išče službe, najrajši v trgovini alt go' stilni v mestu ali trgu. Naslov v upravi pod št 10.352.
Gimnazijec
daje v matematiki, fiziki, latinščini in grščini izvrstno instrukcijo. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Matematika« št. 10.385,
Zaslužek
Zastopniki
dobe pri razpečavanju državnih papirjev z zavarovanjem največjo provizijo (od 1. do 7. obroka) ozir. 3 cele obroke od »Uspjeh-a«, Beograd, Dračka 9.
Postranski zaslužek
nudimo agilnim gospodom, kateri bi hoteli prodajati naš predmet privatnim strankam na deželi. Zaslužek do 100 Din dnevno. Za vzorec prijo-žlti 10 Din v znamkah. — Pismene ponudbe na Rozman, Maribor, poštni predal 2.
Gospodična išče
2 sobi in kuhinjo v mestu. . Ponudbe na upravo Slovenca pod: »Primerna cena« št. 10.387.
Opremljeno sobo
pritlično, priprosto, snaž-no,_ solnčno, mirno, blizu poštne direkcije, oddam dvema ali enemu gospodu. - Vprašati v upravi Slovenca pod št. 10.384.
Kupim hišo
z obrtjo v mestu aH na deželi. Ponudbe na upravo lista pod šifro »hiša z obrtjo« št. 10.357.
Hiša v Št. Vidu št. 23
se proda ali da v najem. Pism. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hifia« št. 10.363.
kupimo
Krompir, čebulo
česen, kostanj, suhe hruške (figovke), kašo, ješ-prenj, fižol, orehi in ajdo - kupuje Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic, Ljubljana-Šiška.
Prodamo
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmani 5 kg Izkoristit« priliko. do. kler zaloga traia. Imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozovič, kem. čistio-na peria, Zagreb, Uica 82.
Najcenejše in najuspešnejše krmilo za prašiče in konje je zdrava, nova
koruzo )i storžih
Dobi se po zelo nizki ceni pri tvrdki
A, VOLK, Ljubljana,
P-esljeva cesta 24. Zahtevajte ponudbe.
Šlezijski premog
odlični, in koks, prompt-no iz skladišča, ter trboveljski premog, dobavlja Čebin, Ljubljana, Wolfo-va ulica 1. —. Tel. 2756.
Jedilnico
mizo, 6 stolov, 2 kredenci z marmorjem in zrcalom ter divan, vse zelo dobro ohranjeno, prodam za 5500 Din. Naslov v upravi lista pod št. 10.360.
Med
pristen, večjo množino skupaj, proda lastni pridelek, V, Bratina, Kri-ževcl pri Lfutomeru.
Provizijski potnik
za mesto Ljubljano in okolico se sprejme za prodajanje roediclnalnega Želodčnega likerja. Ponudbe na pošt. predal 142.
Uradnico
(praktikantinjo), ki bi vložila v aktivno, visoko rentabilno podjetje večji kapital proti zelo dobremu obrestovanju, sprejmemo takoj. Eventualno hrana in stanovanje v hiši. — Tudi sprejem kot družabnica mogoč. Cenj. ponudbe z navedbo višine kapitala na oglasni oddelek pod »Strojepiska« št. 10.359.
Itanovanja
Prazna soba
z elektriko in posebnim vhodom, se odda: Koseškega ulica 22, Kolezija
Hlode
bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. ScagnetU, Ljubljana.
Psa, dobrega čuvaja
mladega, kupim. Ponudbe Z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Pes čuvaj«.
Fižol za kuho
nudi najceneje Sever & Komp., LJubljana.
Termin za ofertalno ponudbo
zaradi prodaje
iglastega lesa
na posestvu gospoda Ij-naclfa ZavolovSek, Oko-nina, SE ODGOD1 na
25. nov. 1928. — Gorn|i grad, 22. oktobra 1928. -Prisilni odpravnik Frane Kranjc s. r.
Nemško deteljo
prvo in drugo košnjo, lepo sušeno, proda ca. 8000 kg, prešano, po 1.75 Din za kg. Obrniti se je na naslov Fedor Jefimov, Stična, Dolenjsko.
Bukova drva
vsako množino ponudite z navedbo eene družbi Ilirija, Ljubljana, Vilhar-jeva cesta, za glavnim kolodvorom.
t
Darujte
Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, "Vollova ulica št. 12!
Drva
bukove in hrastove odpadke od parketov. dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETT1
v Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom.

Vijoline
kitare, citre, strune in potrebščine kupite najbolje pri M. Mušiču. Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte sel
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri
PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4.
Pozor! Slike za legitimacije
izvršuje najhitreje in ceno Franc Kune, fotograf, Ljubljana, Wolfova ulica.
Žaganje drv
z motorno žago. - Uran Franc, Vilharjcva cesta, telefon št. 2820.
Vsakdo
dobi za Din 90'— lepo rožasto flanelasto odejo
R. MIKLAUC
„PrI Škotu" L|UBL)ANA
Pred Škofijo štev. a Lingerjevu ulica
3elika izbiro. Najnižje
CEIlu. Dvokolesa nova od Din 1000-— naprej. Šivalni stroji od Din 1400 — naprej. OtroŠkt vozički od Din 240— naprej. Motorji po najnižji ceni. Oglejte si pred nakupom zalogo. — Prodaiu na obroke. Ceniki franko. ,.TRIBUNA", F. B. L. LJubljana t Karlovska cesta številka 4«
■■■■>m««i»J» * ■■ i «iii«»w»« ■■ i	..............
Priporočajte
naš list ob vsaki dani priliki Priporočajte tudi njegov oglasni del.



ftoruzo za Krmo
oddaja najceneje veletrgovina žita tn ntokf
volk, Ltubitana
tipslievn cesta St. 42.
Parkete hrastove in bukove hrastov re-san les in parjeno bukovino
prodaja najugodneje
Ivan Šiška
tovarna parkel in parne Sage
Ljubljana - Metelkova ulica 4. Telefon 2244.
Kupuje vedno iu vsako količino hrastovih hlodov, hrastovih desk 27 mm in hrastoue frizc.
Naznanilo preselitve.
P. n. občinstvu vljudno sporočam, da sem se preselil iit Ljubljane, Ambrožev trg št. 3,
v Moste
v svojo lastno moderno urejeno vrtnarlio in drevesnico.
Vsa naročila se sprejemajo tudi v lastnem cvetličnem paviljonu
v Ljubljani, Šolski drevored.
Anton Ferant
trgovski vrtnar in drevesničar
Moste -Mubljana

A
Tužnim srcem naznanjam, da je naša srčno ljubljena mali, soproga
Ivana Lfubič
danes oh 1 ponoči umrla Pogreb ho v sredo 24. t. m. ob 4 pop. iz hiše žalosti Cegnarjeva ulica 6 k Sv Križu. Ljubljana, 23. oktobra 1928.
Žalujoči soprog s hčerkami: Berto, Minko in Tinco.

Zahvala
Za premnoge izraze sočutja povodom prerane smrti naše nenadomestljive bla-gopokojije gospe
Marije Svetit
za poklonjeno krasno cvctje in za ča-ščeče spremstvo na njeni zadnji poti, izrekamo vsem našo prisrčno zahvalo. -Posebno zahvalo pa smo dolžni gg. pevcem za ginljivo žalno petje.
Žalujoči rodbini Švent-Bavdek,
Vsžvolod Ivtaov:
Povratek Buddhe
(Povest.)
15
»Slaba kupčija je, pa kaj...« Gigen si je zbarantal še kos strgane odeje. .Iz drv si je napravil postelj. Vsak trenutek sili žensko, naj vrže polena v peč:
»Če bi se bil prej zmislil... za prodano žico bi se bili lahko mirno peljali. Prehladil sem se zdaj in me zebe. Ukradli so ...«
Zavije se v plašč in se pretirano glasno smeje: »Če bomo zelo varčni, nam zadostuje živil za mesec in pol. V tem Času bomo že v Sibiriji, tam je mnogo častilcev mojega včlovečenja, in mislim, da lahko upam na hrano, pijačo in meni primerne pobožne pogovore.«
Profesor hodi iz kota v kot z rokami na hrbtu in nekoliko zgrbljen. Glede žice se je že odločil: naveličal se je preži rov in predbacivanj. Izprašuje o ajmaku Tušutu-khana. Gigen je mnogobeseden, nekoliko preveč izbran in se pogosto smeje, kakor da bi ee mu zaletavalo. Zgodovino svojega rodu pripoveduje, ki vsebuje mnogo imen, mest in slavnih bitk. Profesor slabo razume, toda rad posluša.
Zjutraj Dava-Dorčžija še bolj zebe. Mnogo čaja pije, leži in si stiska sence s prsti.
Na postaji pripelje profesor zdravnika iz rdečo vojaške bolnice. Ta polipa gigenu glavo, mu razgali prsa in izprašuje, ne da bi čakal odgovora:
»Boli glava? Bolijo noge? Zebe?«
Zdravnik ima prste široke, dolge in tenke kakor jermeni. S prsti se dotakne profesorjeve roke:
:>Zdravil nimamo, v Omsku včasih sprejmejo v bolnico... vse je prenapolnjeno. Legar ima. Kavo, snažno perilo in obkladke.c
Zdravnik pogleda Budtlho, potrka z nohtom, reče med« in odide.
Gigen začne nenadoma jokavo prositi revolver. Profesor skrije revolver pri sebi, dasi je ležal pod njegovo blazino. Gigen grozi, da se bo ustrelil. Profesorju predbaciva lenobo, radi katere mora on, gigen, umreti. Rajši pogine takoj, če ni mogoče dobiti zdravila. Žensko krega po mongolsko, — ta poklekne in spusti glavo na tla.
Kakšna domača zdravila imata? Kje dobim kavo?... Pojdite in zamenjajte revolver!«
Profesor gre.
Drugi dan začne gigen blesti. Profesor se sramuje misliti, da se gigen prilvarja. Nikakega vzroka nima, da bi to mislil, toda zdi se mu, da si Dava-Dorčži nalašč trga obkladke in razliva kavo. Gigen pogosto sedi v postelji in si prej vedno vtakne za hrbet plašč (stena je mrzla). Medlo ponavlja ene tn iste besede:
Vsi so me zapustili. Ti si pred smrtjo sam. Sem že umrl... sem zopet duh Buddhe.
Profesor nosi krop, dela obkladke. Dava-Dorčži je ležal dolgočasen in čisto suh. Neprenehoma je bilo treba vanj vlivati vodo — napajati ga. Lasje so mu zrastli izredno gosti in kar naenkrat: neprijetno in strašno je bilo gledati goste štrene, ki so mu Štrlele nosa. Cela blazina je bila zalepljena s slinami, —
Vitalij Vitaljevič se je moral prisiliti, da ni odtegnil roke, če mu je obračal glavo. Jz ušes je štrlela vata (Gigen si je bal prehladiti ušesa) in zdaj je bila slična črnim ščurkom.
Ženska, — profesor jo zove skrajšano. »Cin« — pere v kropu Gigenovo perilo. Samo po en kos ga ima. Nekoč, ko je ženska prala, je hotel profesor videti, ali je perilo še močno. Stopil jo h kotlu (mila ni, cunje se le mencajo in kuhajo) — po vrhu vode so plavale v kosih blata sive pike. Profesor se je naklonil bližje: tu so bile skuhane uši.
Nekoč zgodaj gre Cin iskat suh les, da bi podkurila. Gigenu se zelo blede — skoči in hoče uteči. Lovijo da ga boljševiki ob času upora. Profesorja bolijo oči od vlažnega dima in radi tega kriči ludi gigen »Zakaj zbadate oči?« Tenke polzke roke gigenu nagajajo, njegov glav postane cvileč.
Mnogo pozneje se prikaže Cin s treskami. Poleg vrat vidi Vitalij Vitaljevič visokega človeka s krivim nosom v črni do tal segajoči pasji dohi.1 Na kučmi ima širok rdeč trak.
Profesor pogleda:
»Kaj hočete ?<:
»A nič,« reče človek in si razpne dolio. Profesor trka razdraženo na kljuko.
»Pojdite, tukaj je bolnik... Pojdite, če vam rečem,« tukaj je uradni tovor! Pojdite!«
Doha, počasi se zibaje, odide in godrnja: »No, ne vreSči tako... uradnik
1 Sibirski ohlapni kožuh z dvojno koiuhovhio: na zunaj in znotraj.
S
n	n
f	.
to	w
a M

a
5' F
I S
. 3
S c
CD <—• — P
i-i
oo c
— co
m >
u
S. S
E" as
O- JO —
a. * o » 3"*
1 3 ~ 5
Z Z -
V N«
co % 5.
tO £
J5 »J
n -
a f . E e
x aa
F S
o
sjg2
K
*-* Ul
ia' F
—	V | = n
s ; g
_ e 5
^ T>
-	r r
p p r:
* te
< o x
<T	03
N =8 »is
a.
D". '
p' <• a
S S
CO JO
J3 K
ro C cr
s 2 ft> sr
& >	N
* 8 g:	g
- iS 5	f.
j »	.. » S?
NaibolJSi v materi jalu in konstrukciji so kolesa in ilvalnk stroji znamk«
„GrStsner" In „AdI«r" za dom. obrt in industrijo. — šw?«arski pletiini stroji „Dubied". Istotam pisalni stroji „UraniJa" v treh velikostih Pouk vezenja brezplačenNe obrobe! Le pri
JOS. PETELINC
LJubljana
olizu Prešernovega sp
ob vodi Večletna Karaneljn i /.HlitfTKjte ponudbe
Stara renomirana (vrdka
M. Urbas
(lastnik Miroslav Urbas)
kot prva in najstarejša izdelovalnica in raz-pošiljalnica priporoča pristne
kranjske klobase
priznano kot specialiteta izdelane zajamčeno samo iz svinjskega mesa
lastnega izdelka
LJubljana
samo
IDEALNI ČEVLJI
Doma, pri delu ali v pisarni odpoči-jejo Vaše noge samo v obutvi lz tkanine.
Za Jesensko sezono smo izpopolnili naše čevlje iz
baržuna in lastlna
Slomškova ulica 13
poleg Mestne elektrarne Brzojavke : Urb a s Ljubljana Telefon št. 3322

Sadje v gospodinjstvu.
Konzerviranle sadja in zelenladi. Spisal M. Humek. Cena Din 24*-.
Jugoslovanska kmigarna v Liubliani.
4445-60602
PRIJETEN počutek Vam nudi samo ta čevelf, ker Vaše noge pri vsakem gibanju obvaruje pred utrujenostjo.
6445-60602

7
DAME! Nosite doma, pri delu in v pfsarni samo obutev iz baržuna ln lastlna, ki jo še nadalje prodajamo po Din
ISdl lll 301II
89*
l/~T

Županstvo občine Sv. Peter pri Mariboru naznanja, da je umrl bivši dolgoletni član občinskega in krajevnega šolskega odbora, velečastfti gospod
Hlatevž Strakl
duhovni svetnik in župnik.
Pogreb se bo vršil v sredo dne 24. oktobra ob 10. uri dopoldne. Sv. Peter pri Mariboru, dne 23. oktobra 1928.
NAZNANJAM
cenjenemu občinstvu, da se nahaja moja
krznarska obrt
sedaj na Vidovdanski cesti 2. Za obilen obisk se priporoča ALOJZ LAMPIČ.
........................................CCS
J
Ksilolitni tlak
polaga:
MATERIAL trs. d. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta št. 36
Globoko potrtim srcem naznanjam v svojem in v imenu svojih otrok, kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov, da nas je zapustil za vedno naš preljubljeni, zlati atek in soprog, gospod
dr. luan Dimnik
odvetnik v Krškem
ki je umrl danes po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere. Naš predobri atek nas je ostavil same v neizmerni žalosti. Blagoslovitev pokojnikovega trupla bo v četrtek, dne 25. oktobra ob 9. uri dopoldne v Krškem, nato se pa truplo prepelje v Trbovlje, kjer bo položeno k večnemu počitku istega dne, t. j. v četrtek, dne 25. oktobra ob 16. uri.
V Krškem, dne 23. oktobra 1928.
JULKA DIMNIK, soproga. — ANICA, JULČICA. FRANJICA, otroci
Vsi ostali sorodniki.
Prodajalko ali pomočnik
za papirno, galanterijsko oziroma knjigotržko stroko z dobrimi referencami se sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na upravništvo tega lista pod št. 46. — Istotam je tudi mesto za blagajničarko.
AGILEN POTNIK
25 do 30 let s>ar neožen:en, če mogoče iz stroke kolomalnega blaga, z dobro trgovsko odgojo in dovolj lirn znanjem slovenskega in nemškega jezika, more z dovršenim in zanesltivim delom dobiti stalno nameščenje v večjem pod etju. — Rokopisne ponudbe s prepisi spričeval se prosi poslati pod ..Marljivost 105"
NA INTER REKLAM I) I). ZAGREB. MAROVSKA BROJ 28
Št. 37.347/28, ref. IX.
Razpis
Mestna občina ljubljanska razpisuje
dobavo štedilnikov, peci in parketov
za novo mestno stanovanjsko hišo na Poljanah.
Ponudbe je vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II, dne 3. novembra 1928 do 11 dopoldne.
Potrebni ofertalni pripomočki se dobe pri gori imenovanem uradu od 24. oktobra 1928 dalje.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 19. oktobra 1928.
Z» Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karel C et
•»♦»Istelj. di. tt. KoIotcc.
Urednik; Franc Tersetflsvi