rpn na uh vinorodnih krajih jr prišel eui fr//aloe . . . * Fafimski škof poziva Škof iz mesta Leiria, kamor spada tudi znani kraj Fatima na Portugalskem, je pozval vse škofe po svetu, naj organizirajo za obletnico Marijinih prikazovanj, dne 13. oktobra, spokorne pobožnosti. Povsod naj bi skupno prosili za spreobrnjenje Rusije, da bi ljudje začeli živeti bolj krščansko in da 'bi nastopila res tloba pravega miru. Usoda sveta leži v rokah božjega usmiljenja. Žalitve Boga namreč izivajo božjo kazen. Mesec oktober je mesec sv. rožnega venca. Pridružimo se tudi mi armadam mo-lilcev! DOSTAVEK V zadnji številki je uvodni članek na str. 1 govoril o spoštovanju naših očetov. Opazili smo, da sta izpadla pred zadnjim odstavkom na str. 1 kar dva odstavka, ji ju objavljamo sedaj: Kje so (naši očetje) črpali moč za tako težak poklic? V največjo oporo jim je bila zavest, da so delali in se mučili za svojo družino. Bog ve, kolikokrat je našim očetom v tesnobi zastajal korak, ko so se bližali rudniku, a jim je misel na ženo in otročiče vedno dala novih moči za težko rudarsko življenje. Moremo reči, da so naši očetje v ogromni večini bili MOŽJE DOLŽNOSTI, skrbni in ljubeči družinski poglavarji, ki niso varčevali z napori* in žrtvami, kadar je šlo za te, ‘ki so bili izročeni njihovi brigi. Zna obljubljati. —- Fant je srečal dekle med počitnicami. Zagledal se je vanjo in na vsak način jo je hotel imeti za ženo-»Draga moja, kajne, midva se bova poročila? Če me vzameš, te bom naredil za kraljico. Pokril te bom z briljanti in najlepšimi biseri na svetu. Ponudil ti bom zvezde na nebu in dal ti bom luno v njenem sijaju. Poiskal bom stanovanje, z dvema sobama samo in kuhinjo ...« UREDNIŠKI KOTIČEK: M. 'Zupančič Francija: Pride na vrsto prihodnjič k a « a ssi a ta a se ts g i* a s» b is a K'c 5 a a, a «ta a a j«« » < N * A * Š * A * L*U*Č Vez med Slovenci po Zapadni Evropi j 9. LETNIK »« List izide desetkrat v letu, vsak mesec razen junija in avgusta. »« Za uredništvo odgovorja: dr. Janko Hornböck. Založba: Družba sv. Mohorja. Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Vsi v Celovcu. Naslov uredništva in uprave- »NAŠA LUČ«, Viktringer Ring 26, Celovec-KIagenfurt, Austria. »« List naročajte pri poverjenikih ali naravnost pri upravi. Če ga naročate pri upravi v Celovcu, stane na leto: 28 šil., 50 bfr, 6 ffr, 4 h. gld, 5 DM, 700 lir, 12 angl. šil, 1.50 dol. P r i n t e d in Austria. OKTOBER 1960 JVIolek prav zlati naj bode družina; kar staršem je dati, naj prejme mladina. Oče in mati sta niz, ki vse strinja, in križec še hkrati ter draga svetinja. Iz pesmi, ki jo je napisal za novi Mohorjev koledar Valentin Polanšek. „Piši slovensko!“ Tujina z vso silo privlači našo mladino. Zato morajo starši pri slovenski vzgoji svojih otrok često pokazati dokaj odločnosti in doslednosti. Mala Zinka je morala za več ntesecev v okrevališče. S tež-Kim srcem se je poslovila od mame, ata in brata. Iz zdravilišča se je hotela domačim čimprej pismeno oglasiti. Ker j« v hiši „službeni“ jezik bila slovenščina, je Zinka lepo govorila slovensko. A pisati ni znala, kor se pač tega ni nikjer naučila. Zato je pisala v je-jeziku, ki se ga je naučila v soli. Oče Anton, sicer dobričina, m bil zadovoljen s hčerkino dopisnico. Vrnil jo je s pripom-oo: „Ne razumem tvojega pisanja. Piši slovensko!“ Boj za mladino V svetu se danes odigrava silna borba za mladino. Ne brez razloga! Sodobni človek se namreč dobro zaveda, da bo bodočnost pripadala tistemu, ki bo imel mladino za seboj. Mladina je tudi za slovensko izseljenstvo eden najbolj perečih problemov. S tesnobo v srcu doživljamo, kako drug za drugim pešajo in umirajo stebri slovenske skupnosti v tujini. Kdo bo nadaljeval njihovo delo? Oči vseh so uprte v mladino. Kako je z našo mladino? Ta zadeva je za slovensko stvar v tujini izredno težka. Naša mladina dorašča v tujem svetu. A človek je v veliki meri otrok svojega okolja. Naša mladina je torej otrok okolja, ki ga sestavljajo družina, šola, ulica in sploh družba. V slovenski mladini na tujem se torej križajo vplivi domovine in tujine, »starega in novega sveta«. Kateri svet bo prevladal? Čisto jasno je, da so močnejši vplivi tujine. Otrok dolga leta presedi v tujih šolah, ki ga smotrno vzgajajo za življenje, a obenem odtujujejo vrednotam in idealom »starega sveta«. V tuji šoli dobi otrok prijatelje, ki so nova vez s tujino. Ko otrok dorašča, začne resneje misliti na bodočnost. Njegova življenjska pot bo po vsej verjetnosti tekla v tujini. Vzgaja se v tujini za tujino. S tem se vedno bolj rahljajo vezi otrok naših izseljencev do Slovenije in tujina postaja zanje domovina. Tako pada list za listom z drevesa našega naroda. Naši starši se pri tem često počutijo kot koklja, ki je zlegla račke. Račke brezskrbno plavajo po vodi, koklja pa brez moči stoji na bregu in tesnobno gleda za njimi... * Kakšen naj bo naš odnos do tega pojava? Ostati moramo v mejah stvarnosti. Od naše mladine ne moremo zahtevati nemogočih stvari. Naravno je, da se otroci udomačijo v kraju, kjer jim potekajo brezskrbna leta. Potrebno je, da ti čim popolneje obvladajo krajevni jezik, poznajo državne zakone in ljudske običaje ter jih spoštujejo. Razumljivo je, da jim ta zemlja postaja draga in začno polagoma čutiti z njo. Enako ne moremo nasprotovati te- mu, da mnogi od mlajših, ki se ne mislijo več za stalno vrniti v našo domovino, sprejmejo tuje državljanstvo. Vse to je prav. Toda s tem še ni rečeno, da moramo pozabiti in zatajiti svojo preteklost in prekiniti vse stike z narodom, iz katerega izhajamo. To bi bilo nenaravno! Narodnost in državljanstvo sta dva različna pojma. Otrok slovenskih staršev, ki je postal tuj državljan, je po narodnosti še vedno Slovenec. In tega naj se ne boji javno pokazati. Kakor ima namreč tujina pravico, da jo mi spoštujemo, tako imamo mi pravico, da nas ona spoštuje. * Načelno torej glede slovenske mladine v tujini ni posebnih težav. Dolžnosti naše mladine do tujine in do svojega naroda so popolnoma združljive. A drugo je vprašanje, kako slovensko mladino v tujini navdušiti za delo za slovenske ideale. Zdi se, da k temu cilju vodi ena sama pot. Rekli smo, da je človek otrok svojega okolja. Ta zakon moramo tudi mi upoštevati. Ako hočemo, da bo naša mladina imela še kaj srca za to, kar nam je drago in sveto, MORAMO POSKRBETI, DA BO TA MLADINA DORAŠČALA V SLOVENSKEM OKOLJU. Za naše otroke v tujini moramo ostvariti slovensko okolje. Prvo in najbolj naravno okolje za otroke je DRUŽINA. Naj bo to okolje RES slovensko! Kako v naši družini na tujem ostvariti slovensko okolje? V DRUŽINI NAJ SE GOVORI IN ČUTI SLOVENSKO! Iz naših domov na tujem naj diha Slovenija. Iz ureditve naših stanovanj naj odseva naša ljubezen do slovenske zemlje. Naša ognjišča naj bodo slovenski otočiči na tujem. V takem okolju bo prva otrokova beseda slovenska beseda in prva pesmica slovenska pesmica. Okusne slike na steni mu bodo govorile o lepotah slovenske domovine. Razpoloženje staršev in vzdušje doma bosta polagoma rodila odgovarjajoč odmev v otrokovi duševnosti. Iz malega kričača bo začel rasti pravi Slovenec. * Toda naloga še ni končana. Težave se šele začenjajo. Otrok začne hoditi v šolo. Sistematično se uči tujega jezika. Dan za dnem v tujem jeziku srka učenost tega sveta. Kmalu bolje obvlada tuj jezik kakor svojega. V tujem okolju se počuti vedno bolj domače. Otrok je na tem, da se popolnoma potujči. Moremo si misliti zadrego in žalost otroka, ki ga je mučilo domotožje. Kaj naj stori? No, podjetna Zinka ni dolgo pomišljala. Vzela je peresnik in po načelu „Piši, kot govoriš“, v jeziku svojih staršev sporočala svoje vtise in želje. Ni bilo vse točno po pravopisu, a doma so razumeli, kaj je hotela povedati. Odtlej je vedno pisala slovensko in danes ji pisanje v slovenščini ne povzroča več nobenih težav. Hvaležna je očetu, da jo je tedaj „zabil“ s: „Piši slovensko!“ K-ov. KJER JE dobra volja . . . „O, gospod K-ov! Le pridite, pridite!“ me je nadvse prijazno in v lepi slovenščini sprejel mali Milan, ko sem pozvonil na številki 57 v industrijski ulici v Ostendah. „Mama, g. K-ov je tu!“ je klical Milan, ko mi je odpiral vrata v salon. Ko sem pozdravljal gospo Slavko, sta okrog nje kot srnici skakali Ingrid, ki mi v znak posebne naklonjenosti pravi „stric“, in Rezika, iz katere očkov odsevata dobrota in vdanost. Očka g-Remo se še ni vrnil z dela. S posebnim zadoščenjem obiščem to družino, kadar se mi ponudi priložnost. G. Remo je Flamec, njegova soproga ga. Slavka pa Slovenka, ki je vse šole dovršila v tujem jeziku. Ker živijo daleč od vseh str-njenejših slovenskih naselij v tujini, bi človek pričakoval, da je gospa že zelo pozabila slovensko, da o otrocih sploh ne govorimo. Toda ne! V hiši se govori slovensko. G. Remo odlično govori slovensko. Enako otroci. _ Iz srca jim čestitamo! Pri tem se spomnimo z grenkobo v srcu na rojake in rojakinje, ki so hodili samo v slovenske šole, pa po nekaj letih bivanja v tujini „pozabijo“ svoj materinski jezik ter med seboj in otroki govorijo v tujem jeziku . . . Družina g. Remo-a in ge. Slavke vsem Slovencem v tujk ni nudi krasen primer, kaj se more doseči, kjer je DOBRA VOLJA. K-ov. Družini bi tu morala priskočiti na pomoč vsaj zasilna slovenska šola. Ker je to zaradi razkropljenosti naših družin malokje mogoče, ostaja glavno breme za slovensko vzgojo otrok še vedno na ramenih staršev. Slovenska skupnost v tujini pa naj bi oskrbela učbenike slovenskega jezika, prilagojene otrokom, ki obiskujejo angleške, francoske, nemške in nizozemske šole. Enako naj bi slovenska skupnost naši mladini nudila dovolj njej odgovarjajočega slovenskega branja. * Tudi izven družinskega kroga moramo ostvarjati slovenska okolja za našo mladino. V ta namen nam odlično služijo naša društva s svojimi pevskimi zbori, ki so ljubke oaze sredi tujega sveta. Kakor moramo biti sicer globoko hvaležni našim društvom za njihovo večdesetletno plodovito delo med rojaki v tujini, se vendar vsiljuje misel, da se je na splošno premalo mislilo na bodočnost, premalo pažnje se je posvečalo mladini. Mladina bi morala biti ena glavnih skrbi naše povezanosti. Vsako društvo bi moralo imeti mladinski odsek, kjer bi se zbirali naši mlajši, se vzgajali v slovenskem duhu ter se tako pripravljali za delo za slovensko stvar. «• Kratko smo opozorili na problem slovenske mladine v tujini in nakazali njegovo rešitev. V tej točki stoje naše družine in naša društva pred izredno težko nalogo. Samo ljudje, ki vedo, kaj hočejo, morajo tu uspeti. Potrebni so močni značaji, ker se je tu treba boriti in plavati proti toku. Nemarnost v tej zadevi pomeni samomor. Kajti dobro se moramo zavedati, bratje in sestre, da od smotrne skrbi za našo mladino zavisi usoda slovenske skupnosti in njenega poslanstva v tujini. V-ko. Neskončno vzvišen G d pota utrujen je v Samariji sedel Jezus ob vodnjaku. Bilo je okoli opoldne. Pride žena Samarijanka, da bi zajela vode. Jezus jo poprosi, naj mu da piti. Iz tega nastane pogovor, v katerem pravi Jezus dobesedno, da je Bog »duh«. 1. Bog je duh. Okoli nas je mnogo stvari, ki jih ne vidimo in ne otipamo, pa vendar nedvomno so. Mislimo samo na radijske valove. Pameti tudi ne vidimo, pa ne dvomimo, da jo imamo. Duše ne vidimo, pa duša je, saj zaznavamo njene učinke. Prav tako tudi Boga ne vidimo, ker je duh, telesa pa nima. Boga si niti predstavljati ne moremo, ker je samo on takšen in mu ni nobena reč poddbna. Vse naše predstave ob Bogu so slabe, ker si Boga vedno preveč po človeško predstavljamo, kot da bi imel tudi on lelo. 2. Bog je sam od sebe. Bog je neskončno bolj vzvišen, kakor si moremo misliti in povedati. To nam postane jasno, če pomislimo, kakšna je razlika med njim in stvarmi. Nekoč ni bilo nobene stvari, vse so nastale. Stvari še zdaj nastajajo, se spreminjajo in preminevajo. Pri Bogu je pa drugače. Bog je vedno bil, ni nastal, se ne spreminjal in ne bo nikoli nekal biti. Kar ima, tudi ni od nikogar prejel. To je Bog o sebi sam povedal, ko je Mojzesu rekel iz gorečega grma: »Jaz sem, ki sem«. Bog je torej sam od sebe. Zato je tudi večen in nespremenljiv. 3. liog je neskončno popoln. Stvari so omejene in nepopolne. Bog pa je neskončen in nima nobene nepopolnosti, vse dobro pa ima v najvišji meri. To se pravi, da je neskončno popoln. Bog je najbolj popoln duh. Ima torej uidi najbolj popoln um, kar se pravi, da vse vidi in vse ve, je vseveden in neskončno moder. Ima tudi najbolj popolno vo- ^/)« i mi m že. Sin moj, daj mi rože, zdaj še sonce sije, — še ljubezni željno srce v prsih bije. Na samotno okno tja bi rože dala, da bi v mrak večerni luč iz njih sijala. Zdaj prinesi rože! Ko srce obstane, ni potreba cvetja. To ga več ne zgane. Takrat z drobnim peskom grob posut napravi! Križ. samo prinesi in ga nanj postavi. R., Francija Ijo, s katero premore vse, zato je vsemogočen. Kar smo povedali, odgovarja na vprašanja: 1. Kakšen je Bog? — 2. Zakaj pravimo: Bog je večen? — 3. Zakaj pravimo: Bog je vseveden? — 4. Zakaj pravimo: Bog je vsemogočen? O tem najdemo v svetem pismu lepo i>o-vedano v knjigi preroka Malahije (3,6): „Jaz sem, ki sem, in se ne spreminjam”. V knjigi psalmov pa čitamo: „Kako mnogo je tvojih del, Gospod. Vse si z modrostjo naredil” (Psalm 103, 24), „Karkoli Gospod hoče, dela na nebu in na zemlji, v morju iu v vseh vodnih globinah” (Ps 134, 6). Simbol božjih lastnosti (ponazoritev) je trikotnik, sredi katerega je vsevedno božje oko (ponazoritev božje vsevednosti); roka, ki drži zemeljsko oblo (ponazoritev božje vsemogočnosti). Zaključek: Neutrudljiv razširjevalec Kristusovega evangelija apostol Pavel je povedal ta nauk v pismu učencu Timoteju (1 Tim 1, 17): »Kralju vekov, neminljivemu, nevidnemu, edinemu Bogu čast in slava na vekov veke!« OPOMIN, KAZEN in VZGOJA Nekateri starši so v opominih in kaznih nedosledni. Za eno in isto stvar, ki jo otrok stori, se mu enkrat smejejo, drugič pa ga za isto stvar tepejo. Še bolj nedosledni so pri opominih in kaznih tisti starši, ki se jim otrok takoj nato, ko so ga kaznovali, začne smiliti. S tem otrokom zelo škodujejo. Je pa še ena vrsta vzgojiteljev, ki so najbolj nedosledni. To so tisti, kjer eden kara, drugi zagovarja; eden kaznuje, drugi opravičuje. Pri vzgoji si morata oče in mati biti edina. Oba morata isto hoteti, isto govoriti in delati. Naslednji dogodek naj to pojasni. Živela sta dva zakonca. Imela sta vrtiček, ki sta ga že vsega prekopala in posejala, samo ena greda je še ostala prazna. Ker pa sta se imela zelo rada, je hotel mož ženo Ma!d prijatelja presenetiti in ji narediti veselje. Zato gre in skrivaj poseje na prazno gredo solato, ßrugi tla n pa hoče isto tudi /ena. Ne da bi mož opazil, gre in posadi na gredo lizol. »Da bom njemu naredila veselje«, si je mislila. Vsak dan gresta mož in žena, vsak skrivaj, na isto gredo plet, ne da bi vedela, kaj je drugi posejal. Mož je mislil, tla je fižol, ki je začel poganjati, plevel, !n ga je začel ruvati; žena pa je mislila, da Je solata, ki je vzklila, plevel, in jo je po-Pulila. Tako ni bilo nazadnje ne solate ne ližola. Tako je tudi pri vzgoji otrok, če mati dovoli, kar oče prepove, in oče iz-ruje, kar je mati zasadila v otrokovo srce. Zato edinost pri vzgoji! Nikdar naj se mati ne zavzame za otro-ka, če ga oče kaznuje, tudi če ga je preveč •tli celo po krivici. To mu naj pove, kadar nosta sama, vpričo otroka pa nikdar ne. *e vprašanje: Kdaj naj starši pridno otroka vzgajati? Nekateri mislijo, da se vzgoja prične šele takrat, ko pride otrok k pameti. Zato pu-stijo prej otroku vse, kar hoče. Otrok hoče mtt vedno v naročju, roma iz rok v roke; vse, kar hoče imeti, mu dajo, češ, če mu ne damo, se bo pa drl; če kaj narobe nare-tl'> ga nikdar ne okrcajo, češ, saj še nič ne ve. "To je popolnoma napačno ravnanje z ntrokom. Taki starši postanejo sužnji otroka, še preden pride k pameti. Pokvarili so otroka in bodo to težko kdaj popravili, morda deloma, popolnoma pa nikdar več. Neki vzgojitelj pravi: »Kazen mora otroku pokazati, kaj je zlo, še preden more govoriti. Še preden je rojen, se mora mati varovati jeze, zavisti, sovraštva.« Ko bi starši hoteli na to misliti že pred poroko ali vsaj po poroki, da se otrokova vzgoja pričenja že pred njegovim rojstvom. Ali da bi se tega držali vsaj potem, ko je otrok že rojen. Otrok mora vedeti, kaj je slabo, še preden loči slabo od dobrega. Pred kratkim sem se razgovarjal s starši, ki so mi povedali, kako so svojega 6 mesecev starega otroka odvadili, da ne deva vsake reči v usta in da ne drži rok zunaj. Vsakikrat, kadar je kaj nesel v usta, kar ne spada tja, so ga po rokcah malo okrcali. Tako se otrok nagonsko navadi, kaj sme, česa ne sme. Ravno tako razvajajo otroka starši, če mislijo, da ga morajo vedno pestovati. Otrok ne sme biti lačen ali umazan ali moker, drugače pa ga pustite v postelje! tudi, če vpije. Vpije zato, ker bi rad v naročje. Ko vidi, da z vpitjem ne doseže nič, pa neha vpiti. Otrok naj spozna, da je pestovanje le nekaj izrednega. Isto velja, kadar hoče otrok kako stvar imeti, ki mu je ne smete dati v roke. Ne recite: »Če mu ne damo, se pa dere.« Drl se bo samo parkrat. Ko bo videl, da vi ne odnehate, bo odnehal on. Njegovo orožje so solze. Ko vidi, da s tem orožjem nič ne doseže, kapitulira. (Iz Božje besede) Qleaesti NaSa nedavno poročena dekleta bo zanimala pesem: Da) majki poljub, zaročencu roko on z desno ti v desno na) seže, Bog srci z nebeško je zvezal vezjo, duhoven se roki naj zveže. Le srčno z izvoljencem zdaj pred oltar, od tam pa na romanje skupno; željno se nazaj ne oziraj nikar, no, gledi naprej mi zaupno! Pač bo zapustila te zlata prostost, a vez te bo sladka objela; pač nehala bode neskrbna radost, a začne se skrbnost vesela. V 6. številki smo poročali na str. 22. o poroki pri llerdenovih v Ars-Laquenexy (Mosclle). Na sliki vidite del svatov. Ljubezen dolžnosti sladila ti bo, množila ti srečo družinsko in duša zamaknjena pila ti bo neskončno radost materinsko. * Kato je govoril Avstralec Ti srečna ves dom osrečdvala boš, neutrudna po hiši in hrami, med sini, hčerami kraljdvala boš kot luna svetla med zvezdami. Skupina naših rojakov, ki so se izselili v daljno Avstralijo, je po predpisanem roku zaprosila za avstralsko državljanstvo. Ob podelitvi državljanstva jim je govoril višji uradnik in povedal to: »Povedal-bi rad nekaj, kaj pomeni sprejeti novo državljanstvo. Vsi čutimo veliko ljubezen za deželo, kjer smo bili rojeni. Takoj bi rad povedal, da s prejemom novega državljanstva ni treba, da pozabite vaš narodni izvor. Nasprotno, vsi dostojni ljudje pravično prezirajo človeka, ki se sramuje svoje družine — svojega očeta in matere — ali dežele, ki ga je rodila. Zatorej vam rečem, da ne smete, ko postajate Avstralci, nikdar izgubiti topline v srcu za deželo, i/ katere izhajate, in za ljudi, narod vaše preteklosti. On je del vaše zgodovine in nihče ni dober državljan, ki se ne zaveda svojega mesta v zgodovini. Končno poudarjam, da se ne smete nikdar sramovati Svojega imena, četudi mnoga evropska imena zvenijo tuje nam Avstralcem in jih ne znamo brati.« Kdor sam do večera potuje skoz svet, izgine se zarjo večerno; a ti ne zamreš, ne iznikne tvoj cvet, pomlajen bo v deci četverno! Iz pesmi Simona Gregorčiča Angleška. — Angleški gentlcman je bil ranjen v čelo in njegov zdravnik mu je svetoval, naj si ga zjutraj in zvečer izpira s konjakom. Čez nekaj dni ga zdravnik vpraša, če je delal tako, kot mu je rekel. »Gospod doktor, večkrat sem poizkusil, a nisem mogel nikdar dvigniti kozarca više od ust,« mu je odgovoril pacient. ?2j dtonaaU Ucafev Gasilsko društvo na Bledu je slavilo 70 let obstoja. — Avgusta se je vršil v Porto-to/bi Ob Jadranu jugoslovanski folklorni festival. — V Dolenjskih Toplicah so pri vrtanju v zemljo 8 metrov globoko naleteli na topel izvir termalne vode. — Dva ribita s Teznega sta ubila z nožem divjega merjasca, ki je plaval čez reko, ko se je zaganjal v čoln. Bil je 60 kg težak. Taki merjasci so delali letos škodo na južni stra-m Pohorja. Med Piranom in Portorožem je v Slove-mji največ sončnih dni na leto. Tam so zgradili prvo sončno peč, ki je dosegla toploto do 4000 stopinj C. — Pri Sv. Kuni-gundi nad Celjem so postavili relejno televizijsko postajo, ki je izboljšala prenos slik po zraku. 31-letni klepar Gornik iz Kočevja je premalo zavarovan popravljal zvonik v Dolenji vasi pri Ribnici in padel 28 metrov globoko. Bil je na mestu mrtev. Steklarna v Hrastniku ob Savi slavi letos 100 let obstoja. — Minulo je tudi 160 let, odkar je slikar Layer naslikal podobo Marije Pomagaj na Brezjah. Ta podoba je postala pozneje čudodelna in je danes ute-lia mnogih slovenskih src. "'■iiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiii.......... Oj zlati, zlati časi . . . Kdor želi danes emigrirati v Združene države, predobro ve, koliko časa je treba čakati in koliko papirjev izpolniti, preden pride* do česa. Pred prvo svetovno vojno je mio dosti bolj enostavno. Za Prekmurce, ki so bili takrat poti Madžarsko, od koder se ni dalo emigrirati v Ameriko, je bilo glavno, da so prešli pre-ko bivše avstrijske meje v Ljutomer. Potem pa so sedli na vlak in brž v Trst. Edini pregled pred vkrcanjem v Trstu je bil pre-Rled oči, da se je zdravnik prepričal, da 'tima kdo očesne bolezni, tako imenovanega trahoma. Ženskam, ki so imele to bole-*en, je zdravnik na predpasnik napravil s kredo velik križ. In katera je bila urna, je, ne bodi lena, obrnila predpasnik in šla z drugimi naprej. Zato danes Prekmurka, ki je na ta način prišla v Ameriko, ne more in ne more razumeti, zakaj njena sorodnica čaka in ča-ku na papirje ... Ta pa, ki čaka, tudi ne »tore razumeti, zakaj se tako vleče. In z njo mnogi drugi. . Nerazumljivo. — »Čevljar tukaj na oglu Je napovedal konkurz. Da ta človek mi mo-Sel obstati, mi je res nerazumljivo!« — »Kaj res ni imel dela?« — »Lepo vas pro-Slrn> saj smo mu samo mi dva tisoč dinarjev dolžni!« Na praznik sv. Jerneja konec avgusta hodijo v Ukvah (pod Sv. Višarjami) fantje in dekleta od hiše do hiše in pojejo. V Karavankah je nad Tržičem okoli 40 kozorogov. Kozorog je podoben divjim kozam, a ima izredno lepe in dolge rogove. Je zelo redka žival v Evropi. Mednarodnega festivala harmonikarskih zborov v Luzernu v Švici se je udelez.il harmonikarski orkester »Svoboda« iz Št. Vida nad Ljubljano. Ta zbor je najboljši v Jugoslaviji. Igra na harmonike, ki jih je izdelala tovarna harmonik »Melodija« v Mengšu. Po statistiki pojedo največ sladkorja v Jugoslaviji v slovenskih krajih. Na prebivalca pride v Sloveniji 17 kg sladkorja letno. Pred sto leti je Slovenec Blaž Kocen, profesor in duhovnik, doma iz Zgornje Ponikve pri Celju, izdal svoj »Zemljepisni atlas za ljudske šole.« ki bo letos doživel že 85. naklado na Dunaju. To delo je služilo vsem narodom stare Avstrije, pa tudi druge države so se ozirale nanj. — V Argen- tini je v tisku prvi slovenski zgodovinski atlas, ki bo zelo zanimiv. Ga toplo priporočamo. — Zelo lepa knjiga je izšla letos v Rimu, namreč slovenski »Vodič po Rimu«. Kdor si hoče ogledati zanimivosti Rima, mu bo ta knjiga povedala več kot kakšen vodnik. Tudi neki časnikar v ljubljanskem listu »Delo« se pritožuje nad slabo postrežbo v ljubljanskih gostilnah: v gostišču »Pod skalco« je naročil: »Dva deci cvička in dva deci tokajca!« Dobil je odgovor: »Zal vam ne morem ustreči!« — »Saj piše na ceniku!«... — »Že, toda prav zdaj ga je zmanjkalo za točilno mizo, v klet pa ga ne morem iti iskat, ker nimam ključev.« — »Kaj pa imate?« — »Rebulo!« — Naročil je s prijateljem pol litra rebule. Toda v pollitrskem vrču je manjkalo 1,5 cm do zareze, v vsakem, še mokrem kozarcu pa je bilo še za prst vode ... Ni prostora, da bi ponatiskovali, kako je »pil« v drugih gostilnah. Veličastni grebeni mogočnih Julijskih Alp vzbujajo hrepenenje in občudovanje JCaj jz noo(i/d med nami? V izseljenskem dušnem pastirstvu Slovenski izseljenski zastopnik pri konzi-storialni papeški kongregaciji v Rimu č. g- dr. Pavel Robič je sporočil naslednja imenovanja: Sveta stolica je imenovala č. g. Vinka Žaklja, izseljenskega duhovnika na področju I.iege-Limburg v Belgiji in predsednika Slov. dušnapastirskega odbora za zapadno Evropo, za direktorja slov. kato-Hških misij v Belgiji in za izseljenskega duhovnika med Slovenci na Nizozemskem. ~ C. g. clr. Janeza Zdešarja, izseljenskega duhovnika na področju Essen v Nemčiji, je Sveta stolica imenovala za direktorja slovenskih katoliških misij v Nemčiji. Obema gospodoma čestitamo in želimo mnogo božjega blagoslova! PAS-DE-CALAIS Zopet nas je 15. avgusta zbral ob oltarju Matere božje na Loreto. Z vseh strani smo Prihiteli. Iz Bruaya, Lievina,- Vendin-le-^ieil, Sallaumines, Mericourt-Mines z avto-iHisi. Od drugih strani s kolesi in z avtomobili. Vreme zjutraj ni dobro kazalo. Med in po maši je kar lilo. Vendar je ve-eto mašo je dovršeno spremljal zbor iz Bruay. Po maši je predsednik zveze društev sv- Barbare g. Blaž Zupančič v imenu Vseh položil venec na grob padlih. Popoldne je slovenska pesem Materi božji v čast zopet napolnila veličastno baziliko. Odsotnega msgr. Valentina Zupančiča je zastopal č. g. Stanislav Kavalar. Z veselim “na svidenje prihodnje leto« smo se poslovili. Zopet se začenja novo šolsko leto in z njim tečaj za. slovenščino in slovenski verouk. Na treh krajih se bo letos poučevalo. V Bruay kot vsako leto, v Mericourt-Mines in v Leus v cerkvi Male Terezije. Starše opozarjamo, naj otroke čimprej priglasijo dušnima pastirjema. Slovenščina in znanje verouka jih bosta spremljala vse življenje! Dne 22., 23. in 24. oktobra nameravamo napraviti obisk v Parizu in romanje v Li-sieux. Cena vožnje 2200 fr.. Vsi stroški približno 7.000 fr. Prijavite se pri dušnih pastirjih! Če bo število prijavljenih zadostno, se bo romanje vršilo. PARIZ Sv. maša za Slovence je vsako nedeljo ob petih popoldne v kapeli MONTCHEUIL, 35 me de Sevrcs, Paris (i , metro: SEVRES-BABYLONE. Lepo vabljeni! Sedaj je počitnic konec, začnimo spet resno! Ker so bile poletne počitnice in je mnogo naših Mudi šlo iz. Pariza na zasluženi oddih, takrat ni toliko novic kot običajno. V zadnjem času spet prihaja v Pariz več novih, ki pa imajo precej težav, da najdejo delo in da uredijo svoje dokumente na policiji. V poletnih mesecih tovarne navadno ne sprejemajo novih, tako je treba imeti potrpljenje in čakati boljših dni na Rdečem križu ob kanalu. Poroka je bila v tem času samo ena: 20. avgusta sta si obljubila zvestobo pred oltarjem I.urške Matere božje v Parizu Avguštin Ipavec, doma iz Flavij pri Desklah, in Ida Makarovič, iz Ajbe pri Kanalu. Želimo jima sreče in božjega blagoslova! Sveti krst so pa prejeli kar štirje slovenski otroci: 7. avgusta je bil krščen Anton Slak, sin Antona Slaka in Stanislave Huč; 15. avgusta sta bila krščena kar dva: Alojzij Darjan in Suzana Kristina Iskra, otroka Alojzija Iskre in Lavre Butinar; 4. septembra je bil krščen Miroslav Alojz. Bratož, sin Andreja Bratož in Marije Škapin. Čestitamo staršem, novokrščencem pa želimo, da bi krstno milost v sebi vedno ohranili! Smrt rojaka: V zadnji številki »Naše luči« smo poročali, da je Ivan Žnidaršič nevarno bolan in da je imel težko operacijo. Sedaj pa moramo na žalost sporočiti, da je 21. avgusta umrl v bolnici Laennec v Parizu. Doma je bil iz Roga na Dolenjskem, v Franciji pa je bil že 30 let. Po operaciji na pljučih se mu je počasi boljšalo, vsaj na zunaj. Ko je že izgledal skoro izven nevarnosti, je nenadoma izdihnil. Pokopan je bil na novem pariškem pokopališču, kjer počiva že več Slovencev, večinoma mladih. Vsem daj Kog večni pokoj! Odpotovali so v zadnjem času: v USA: Vičič Josip, doma iz otoka Krka. — V Kanado: 17. avgusta Knezaurek Oskar, doma iz Kačje vasi; 7. sept. Kovačič Anton ter Šuštaršič Stanislav z ženo Frančiško in hčerko Myriam; 9. septembra pa Polanec Helena, doma z Laporja na Štejerskem, in Mihalič Janez. — V Avstralijo: 19. avgusta Mohar Jakob z ženo Nado in z otroki Nado in Jakobom, stanovali so v Fontaine-le-Port v Seine-et Mame. — Vsem želimo vse dobro v daljnem svetu! LADY-MORMANT (Seine-et-Oise). - V soboto 27. 8. se je poročila gdč. Cecilija Jaklin, ki si je izbrala za življenjskega spremljevalca Jana Rosiak, sina poljskih emigrantov. Želimo vso srečo! CREUSE. — Skupno sveto mašo bomo imeli v nedeljo 30. oktobra, ob enajstih, v župnijski cerkvi v Clugnat. Vsi vabljeni! LOIRET. - V soboto 13. 8. sta v farni cerkvi v Tivernonu sklenila sv. zakon Jožef Jerebic, doma iz Gančanov, in Eliza- beta Barbarič, doma iz Lipovec, oba iz Prekmurja. Oba sta že več let pri nas v Franciji ter sta iz znanih in uglednih družin. To je pokazala tudi udeležba na poroki: saj nas je bilo v cerkvi zbranih toliko ali pa še celo več kot pa, kadar imamo skupno slovensko mašo. Novopo-ročencema želimo vse dobro in, da bi jima Bog dal veliko let sreče! LA MACHINE (Nievre). — Sveta maša za Slovence bo v nedeljo, 16. oktobra, ob pol dvanajstih. Vsi ste prijazno vabljeni! MARSEILLE. — Tukaj nas ni ravno veliko Slovencev v primeri z drugimi francoskimi mesti, pa še ti počasi odhajajo. Spet so nas trije zapustili in odšli v daljno Kanado iskat sreče: 17. 8. je odšel Zidar Janez, 7. 9. pa sta odpotovala Kregar Janez, doma iz Novega mesta, in Wolf Alojz, doma iz Črnomlja v Beli Krajini. Želimo jim vsega zadovoljstva v novi domovini! NICE. — V Avstralijo sta odšla Ludovik Kastelic iz Nice in Klavdij Sedmak iz Cannesa. MOHORJEVE KNJIGE: Mohorjeva družba v Celovcu bo z.a leto 1981 izdala Koledar, Večernice, ki jih ie napisal Karel Mauser, in povest „Umita kri”, napisal stane Pleško. — Mohorjeva družba v Gorici pa naslednje knjige: Koledar 1951, dr. Ivan Pregelj: Gloriosa (nadaljevanje povesti ,Otroci sonca”) in prevod italijanskega romana !z sodobnega družinskega življenja. — Da boste mehorske knjige pravočasno dobili, jih tudi pravočasno naročite! OB LUKSEMBURGU V avgustu nas je obiskal, kakor smo pričakovali, naš nekdanji organist g. Štefan Biščak. Po vojni je odšel domov v Ambrus, kjer je jžo nekaj času zopet dobil službo organista v farni cerkvi. Njegovo veselje do orgel, do zbora, do petja in muzike se ni prav nič zmanjšalo. Nasprotno! Ves vesel je, če more sesti »za harmonij« alj »za orgle« in zaigrati, da odmeva po cerkvi. Še bolj pa je bil seveda vesel, ko je mogel to storiti v Aumetzu, kjer je toliko let vodil slovenski pevski zbor in na kar ga vežejo tako lepi spomini. Zato smof izrabili njegovo navzočnost med nami in ga naprosili, f*a nas je naučil par lepih pesmi. 7. sept. se je težko poslovil od nas in se vrnil na-?aJ v Ambrus. Iskreno smo mu hvaležni ln 1T,u želimo, naj se ima dobro ter naj se le se povrne med nas. Zagorelih obrazov so se naši ljudje vrnili s »počitnic« — znamenje, da je bilo tam več sonca kot tu — in polni vsakovrstnih spominov, upajmo, da več lepih kot nevšečnih, se privajajo zopet tukajšnji klimi in tukajšnjemu načinu življenja. Z naših oken pa se zdaj še bolj pogosto »sli-šijo« lepe slovenske plošče, spomin iz domovine in na domovino. V bolnišnico na zdravljenje notranjih bolezni je moral g. Franc Jereb iz Audun-le- Fiche. G. Tone Jankovič je iskal zdravniško pomoč v Nancy-ju. Njegova sestra Zolka pa je z 39 svojimi sodelavkami v šoli sIa na počitnice skozi Nemčijo in Dansko na Švedsko. OB NEMŠKI MEJI V več naših družinah so sc razveselili rojstva otrok. Tako so razveselili starše: Kristina Čeligoj, krščena 19. 6. v Merlebachu; Germaine Čeplak, kr-ä«tna 19. 6. istotam; Ivan lllažević, krščen 3. ju-hja istotam; Ivan Vodopivec, krščen 7. julija tudi tam; Ivan Pleša, krščen 17. julija tudi tam; Angc-a Boštjančič, krščena 24. julija prav tam; Patrici-ia Vojnovič, krščena 24. julija prav tam; Ana Plahuta, krščena 30. julija v Habsterdicku in Danijel tšrčar, krščen 11. sept. v Merbachü. - Naj jih božje Dete spremlja v življenju! ^ cerkvi so sklenili zakonsko zvezo: Antonija Jemc z Ivanom Guldner v Merlebachu; Mirko štuva s Simone Köecher v Merlebachu dne 16. il|k; Avgust Maruša z Liliane Dupre v Merlebachu 'tk 7.; Nikolaj Juras z Ireno Benkovič v Bruch-Horbach 30. julija; Avgust Kink in Sidonija Drčar 'hk julija v Farebersviller; Manc Valerija in Anto-11'e'vicz Helmut, por. v Habsterdicku; Viktor Leban, por. v Forbachu 27. avgusta; Franc Šelj in In-Seborg Schüler v Merlebachu 29. 8.; Turčinovič ''■Ivano in Kristina Katajczak 30. 8. v Merleba-'bo; Štajdohar Lucija in Novy Vili v Merlebachu ’• b. — Dragi novoporočenci! Ohranite in poživite še sv. vero, ki vas bo vedno na novo poživljala v vseh težavah zakonskega življenja. Veliko sreče! Žalost je napolnila srca sorodnikov, ko so izgubili dobri materi: Urankar Iva-tta, umrla lepo pripravljena za večnost 19. 6. v Freymingu, in Terdič Avguština; zadela jo je srčna kap 21. junija. Naj jima nebeška Mati, katero sta prisrčno ljubili, izprosi zasluženo plačilo v nebesih! Rojaki, ki so prišli po tritedenskem dopustu iz domovine, so se srečno vrnili na svoj tlom razen invalida g. Bartolomeja Kokelj iz. Rosbruck-a, ki je umrl v domovini, kamor je s takim veseljem odšel z drugimi rojaki na dopust. Bil je tu splošno priljubljen in — kljub temu, da je imel na obeh rokah samo še en prst — vedno dobro razpoložen. Naj pačiva v miru, njegovi družini in sorodnikom v domovini pa izražamo globoko sožalje! Naša služba božja v Merlebachu in po kolonijah: MERLEBACH: V Hospice Ste. Elisabeth privabi mali zvonček vsako nedeljo veliko rojakov in tudi nekaj domačinov, ki z veseljem poslušajo lepe slovenske pesmi. Pred sv. mašo in po njej se ljudje zelo radi ustavljajo ipri novi 1 urški votlini ki nas živo spominja na pravo votlino v Lourdes in bo stoleten spomenik pridnosti in zmožnosti naših dobrih mož in fantov! Načrt zanjo je napravil naš mladi arhitekt g. Jankovič Anton, delo je prevzel podjeten g. Knez Vili iz Morsbacha, kateremu so pomagali pridni zidarji: g. Koren Franc iz Stiringa, g. Kotar Jože iz Merlebacha, g. Torkar Danijel iz Creutz-berga, g. Čeligoj Pavel iz Merlebacha — tem pa še veliko naših pridnih mož in fantov. Bila je blagoslovljena 15. 8. Inženirji, župniki in obiskovalci z vseh strani je ne morejo prehvaliti. Narejena je po načrtu votline in pečin v Lurdu, le v manjšem obsegu. Ko se vrne naš zmožni dirigent »Slomška« g. Emil Šinkovec iz Afrike, kjer kot stotnik večkrat zaigra v kat. cerkvi naše cerkvene pesmi, takrat bomo imeli prvo slovesno sv. mašo v tej lurški volini v zahvalo za vse dobrote, katere nam je naklonila nebeška Mati. V. domačih časopisih bo dan te svete maše pravočasno objavljen! Cite JEANNE D’ARG: Svete maše imamo v torkih (zadnji in prvi torek v vsakem mesecu) in še večkrat pred velikimi prazniki ob 8. uri. Pridnemu cerkvenemu zboru se je pridružila zopet dolgo bolna ga. Pribošek, ki je pogumno začela v začetku zbirati pevke in vodila petje v cerkvi. Udeležba je vedno večja. Čez 400 sv. obhajil je bilo podeljenih v enem letu. Le pogumno naprej 1 Cite NEULAND-CREUTZWALD: Tu so se zbrale naše dobre pevke pod vodstvom navdušene ge. Pavle Žnidaršič — por. Sfcokows'ki, ki so našo službo božjo z lepim petjem napravile privlačno in živahno. Tako se cerkev vedno bolj polni naših in drugih vernikov. Sv. maša je vsak zadnji in prvi četrtek v mesecu in pred prazniki ob 7.30 uri. Prav lq>o vabimo še naše delavce begunce. Dobili bodo večino priliko, da pridejo, zlasti če delajo popoldne! Ker v četrtkih ni šole, pripeljite tudi svoje otroke s seboj! Cite HABSTERDICK - ST1RING -WENDEL: Pred oltarjem Matere božje z Brezij je vedno lepo. Naši častilci Marije iz Habsterdicka, Stiringa, Creutzberga, Forbacha z veseljem pribite pred Marijin oltar, katerega urejuje pridna Maučeva Tina, pevski zbor pod vodstvom ge. Pisanec pa navduši celo cerkev, da pojejo, molijo in se še z večjim zaupanjem obračajo za pomoč k Materi božji z Brezij! Čez 600 sv. obhajil imamo letno v tej kapeli pri naši službi božji, ki je vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu ob 8. uri in vsako sredo v mesecu majniku ter oktobru — poleg o-nih sv. maš ob vsakoletnem romanju. Tu moramo še posebno z veseljem poudariti, da prihaja k slovenski sv. maši prav lepo število naših mož, ki dobro pomagajo tudi pri petju. Po vseh kolonijah je med mašo oznanilo in slovenska pridiga, po maši so pa »uradne ure«, ko ima vsak priliko urediti svoje zadeve in mu ni treba hoditi v Merlebach, kjer so uradne ure le vsako soboto od 9.—12. in od 14.—16. ure. Ko je prišel med nas novomašnik g. Rode, smo ga bili veseli, kar se je videlo iz lepe udeležbe pri ponovitvi nove maše, pri darovanju zanj in v-drugi skrbi zanj. Ločitev je bila kar težka in želimo, da bi še prišel med nas. Rojakom pa: Bog plačaj! Za Lourdes se jih je letos prijavilo premalo, da bi imeli svojo skupino. Smo se bolj navdušili za drugo leto, ko so izvedeli, da bo lurški romarski vlak organiziran za vse rojake v Franciji. — Bog vas blagoslovi, Mati božja naj vam in zlasti ubogim našim bolnikom izprosi zdravja in moči v trpljenju! — To vam želi slovenski župnik Stanko iz Merlebacha. LIEGE-LIMBURG Slovenci iz Limburga so po prizadevnosti naših društev iz Eisdena in Genka priredili romanje v Beauraing. Poleg dru- Rili zanimivosti so obiskali tudi mesto Di-nant. Ves dan jih je spremljalo krasno jesensko sonce. Naša mlada ognjišča: V Zwartbergu je g- Viktor Oštir popeljal pred oltar gdč. Dragico Mavrič. V Waterscheju sta si g. Evgen Koren in gdč. Marija Kravanja slovesno obljubila zakonsko zvestobo in ljubezen. V Zwartbergu je g. Anton Mrgole sklenil zakonsko zvezo z gdč. Marijo Pompe. V Mechelenu pa sta se za vse življenje zvezala g. Ivan Mrak in gdč. Frančiška Hvala. — Iskreno čestitamo in želimo obilje božjega blagoslova! H naših ponesrečencih in bolnikih bomo poročali prihodnjič. V Eisdenu je dokončal svojo življenjsko P°t naš rojak g. Umek. Mož je bil v svojem življenju veliko bolan, a je zelo vdano in potrpežljivo prenašal svoje trpljenje. Lepo število rojakov in prijateljev ga je spremljalo k zadnjemu počitku. Zapušča ženo, kateri izrekamo is'kreno sožalje. — Naj potiva v miru! * Novi naslov našega slov. duhovnika je: Vinko Žakelj, Ruc des Anglais 33, Liege, številka telefona: 23-39-10 ali 23-39-19. Roinovenskc pobožnosti: LONDON: Na drugo nedeljo, 9. oktobra, bo ob 5. P°p. v naši kopeli sv. maša z blagoslovom. ~~ BEDFORD: V nedeljo 16. oktobra ob 4. }>opoldne v cerkvi sv. Jožefa na Midland E-d. sv. maša z blagoslovom, potem družabni večer v dvorani. — WOLVERHAMP-lON: V nedeljo 23. oktobra ob 5. popoldan v cerkvi SS. Mary and John, Snow Hill, sv. maša, potem družabni večer v dvorani. — ROCHDALE: Na praznik Kristusa Kralja, 30. oktobra ob 11. dopoldan v konventni kapeli sv. maša z blagoslovom. Podrobnosti so v prilogi. Poroki: 5. julija sta se v župnijski cerkvi Brockley, London, poročila Ljubo Sire •ti Mary Edith Johnson. Ženin je spomladi dovršil univerzo v Fribourgu v Švici ter doktoriral z odličnim uspehom. Pozvali so ga kot profesorja v Dacco, vzhodni Pakistan, na katoliško univerzo, kamor je kmalu po poroki odšel. — 20. avgusta sta pa stopila pred oltar cerkve sv. Patrika, Rochdale, Janez Zupan in Angela Koren. — Vsem izražamo prisrčne čestitke! Blagoslov domov: V Birminghamu je bil blagoslovljen novi dom Smodiševih. OBERHAUSEN (okolica) Poroke: V avgustu sta si dva mlada para obljubila pred tabernakljem ljubezen in zvestobo za vse življenje. Simčič Martin, roj. v Šmartnem pri Gorici, sedaj tovarniški delavec v Ennepetalu-Milspe, je pripeljal pred oltar nevesto Katarino Kohnke iz Alsdorfa pri Aachenu. Poroka je bila 13. 8. v cerkvi Kristusa Kralja v Alsdorfu. Teden pozneje, 20. 8., pa je bila poroka Jožefa Sitar, rudarja v Oberhau-sen-Osterfeld, roj. v Vojniku na Štajerskem, in Marije Rančan, doma iz Starih Slemen pri Mariboru. Poroka je bila v cerkvi Srca Jezusovega v Sterkrade. — Obema paroma obilo božjega varstva na življenjski poti! AACHEN. — Smrt mladega človeka nas vedno presune. Kako je vendar mogoče, da mora mlad človek, poln mladostnih sil in življenjskih moči, tako nenadno zapustiti ta svet, se vprašujemo. Odgovor na to nam da le v večnost usmerjeni človek. V avgustu smo imeli zopet dva nenadna smrtna primera mladih ljudi. 22-letni slovenski fant iz Materije pri Kopru, Benjamin Segulin, je v zadnjih dveh letih delal v premogovniku v bližini Aachena. Po pripovedovanju prijateljev je bil veselega značaja, priden delavec in posebno dober za svoje revne starše v domovini. V soboto 30. 7. pa se ni več vrni z delovnega mesta. Plini v opuščenem rovu, kamor je bil zašel, so ga zadušili. Našli so že mrtvega. — Delodajalec je bil pripravljen na svoje stroške prepeljati Benjaminovo truplo na domače pokopališče v Sloveniji. Jugoslovanske oblasti pa prevoza niso dovo- Mnogi naši rojaki v Nemčiji se spominiajo te kapele v taborišču Asten pri Linzu v Avstriji lile. Da bi se udeležil pogreba, je prišel oče v Nemčijo. Na žalost ga ni več dočakal. Ob pogledu na mrtvega sina, ki je tako nepričakovano moral pred sodni stol božji, so mu odpovedali živci. Ob duševni zmedenosti si je vzel življenje. DINSLAKEN. — 14 dni pozneje nas je presunila druga žalostna vest o umoru slovenske žene in matere treh otrok, Marije Cvikl iz Dinslakena. Iz ljubosumnosti jo je zabodel neki Hrvat, ki se je že dalj časa vtikal v družinske razmere Cviklove družine. Rajnico smo pokopali 20. 8. na pokopališču v Dinslakenu. — »Gospod, ne glej na njih grehe, ne sodi jih po svoji pravičnosti, ampak po svoji očetovski ljubezni!« Obiski: Rojaki j>o Porurju so letos dobili precej obiskov iz domovine. Očetje in matere žrt- vujejo vse, da bi še enkrat videli svojega sina in svojo hčerko. Lepo je, da jugoslovanske oblasti ne delajo več toliko težav pri izstavitvi potnih dovoljenj. Nekaj očetov je doživelo razočaranje nad tako slavno zapadno svobodo. Zeleni možje na avstrijske nemški meji so kar vohali steklenice z žlahtno kapljico, ki so jo hoteli prinesti svojim v Nemčiji. Ti možje res ne razumejo, da je „po slovensko piti” nekaj drugega kot po nemško. Mi gremo bolj na Štefane. Tudi ne razumejo sklonjenih glav in ži’Oitnih obrazov naših očetov, ki nimajo dovolj mark za carino. Pa se očetje že potolažijo. „Ni vse /lato, kar se sveti!” mislijo in. veselo pričakovanje jih spremlja naprej v Porurje. STUTTGART. - Naša služba božja je še vedno v Ober-Esslingenu' vsako nedeljo ob petih popoldne. Prisrčno vabljeni! Tokrat nimamo posebnih poročil. Verjetno zaradi počitnic. Vendar gibljemol Začeli smo že z jesenskimi prireditvami. Tretjo nedeljo v septembru je slovensko Društvo sv. Barbare priredilo vinsko trgatev, ki je lepo uspela. Na tovrstne družabne večere zelo radi prihajajo tudi domačini. ^ Naša plesna skupina se pridno pripravlja na mednarodni festival narodnih ple- s°v, ki se bo vršil v nizozemskem Llm-burgu. Opozarjamo na red slovenskih služb božjih. Vsako prvo nedeljo v mesecu je sv. ma-ša ob pol 9. uri dopoldne v Lindenheu-vehi, ob 10. uri pa v Hoensbroeku. V Heerr lerheide je sv. maša vsako tretjo nedeljo v mesecu ob pol 9. uri dopoldne. Toplo vabljeni! l udi s slovensko službo božjo ostvar-jamo slovensko okolje na tujem. S seboj pripeljite tudi otroke, ki naj pojo z nami! Naslov našega izs. duhovnika je: Vinko Žakelj, Rue des Anglais 33, Luik; številka telefona je: 23-39-10 ali 23-39-19. IZ VENEZUELE poročajo, da so tamkajšnji Slovenci zbrali lepo vsoto okoli 300 dolarjev (980 bolivar-jev) in jo poslali slovenskemu semenišču v Argentini, kjer se šolajo 'bodoči duhovniki iz vrst naših izseljencev. — Ljubljanskemu škofu msgr. Vovku pa so poslali 100 dolarjev z željo, da si z njimi kupi škofovsko kapo. Po geslu »Danes meni, jutri tebi« so se odločili tudi za medsebojno pomoč v bolezni in so ustanovili slovenski bolniški sklad. Doslej so v ta namen nabrali med seboj že 1148 bolivarjev, s katerimi šo pomagali rojakom v bolezni. Posnemanja vredno! Učitelj gašper 2. Sedaj so pa začeli s prirodopisom. Vprašali so Urnika, če pozna domače živali. Urnik se Je namrdnil, zaničljivo se je posmejal in ni dal odgovora. Šele, ko so ga drugič vprašali, je bruhnil iz sebe, da se ni treba gospodom norčevati iz njega, starega vojaka ogrskih ki-tasirjev. »Popišite nam torej konja,“ je rekel eden izmed profesorjev. Konj je seveda Urnik videl na stotine, da na tisoče, toda konja lepo Popisati od glave do repa, to je pa nekaj dru-§ega! Stisnil je zobe in je začel premišljevati. Slednjič mu je prišla rešilna misel. Spomnil se Je na svojega „fuksa“ pri vojakih in že je 2ačel praviti o njem, kako dobra je bila ta živalca, vedno snažna in pametna bolj kakor marsikateri človek — v Se predno je končal, ga je pozval profesor, naJ jim pove kaj o goveji živini, če kaj ve. ho je pa Urnika spet razkačilo. Zakaj bi se Pustil sekirati s takimi, po njegovih mislih, izzivajočimi vprašanji! Da dobro pozna konje, to je že jasno dokazal. In govejo živino? On, ki je ves čas služil samo pri konjih, da njega to vprašajo! Vzkipela mu je kri. Kakor hudournik se je vsula ploha besed na slavno komisijo. „Da bom na kratko povedal: Od tega časa, kar sem prišel od regimenta domov, oisem imel z živino še nikoli opravka! Šele tukaj da bi danes menda — Glas se mu je od razburjenosti tresel. Komisija je bila na srečo dobre volje in je nad tem izbruhom usmiljeno zatisnila oči. Predsednik se je sklonil k sosedu in v šali pripomnil: „Ta živina je najbrž veljala nam, kaj ne?“ Zvečer se je Urnik vrnil domov. Zena mu je povedala, da prejšnjo noč od samih skrbi niti zatisnila ni oči in da je ves dan molila, da bi sv. Duh razsvetlil Urnikovo pamet. „No, vse dobro je šlo, prav dobro,“ se je pohvalil Urnik. In na račun srečnega izida skušnje je zvečer pridno pogledoval na dno kozarca .. . Sedaj se je pa začel pouk po novem načinu. Okrajni šolski svet je ukazal, da se morajo natančno voditi različne uradne knjige: kronike, katalogi, inventar, in hudir ve, kaj še vse. Toda Urnika niso ugnali v kozji rog. Vsak četrtek je naredil izlet h kakemu sosedu z otroki in tam je mimogrede pogledal in poizvedel, kako se je sosed z novimi ukazi «poprijaznil. V nekoliko tednih je že znal vse, kar je bilo treba. Začel je voditi knjige, kakor da ne bi svoj živ dan delal drugega. Lepo spodobno je zapisal v dnevnik n. pr. poučevanje zemljepisja: Prvi teden: Šest krajev se je iskalo na karti. Drugi teden: Nadaljevanje. Tretji teden: isto. Četrti teden: isto. Peti teden: ponavljanje. V pravopisu je imel celo četrtletje eno samo tvarino, toda tisto jako natančno: Popis vojaških oseb. Prvi teden: Razloček med orožnikom in infanteristom. Drugi teden: Ponavljanje. Tretji teden: nadaljevanje. četrti teden: Popis kavalerije. Pe- ti teden: Popis artilerije. Šesti teden: Ponavljanje. In tako je šlo naprej. Samo v enem tednu je naredil častno izjemo in je narekoval: „Popis smolarja“. Ko je nadzornik pregledoval njegove knjige, se je začudil. Kako je ravno tega izbral? Smehljaje je vprašal Urnika, kdo mu je to imenitnost svetoval? Urnik je po pouku pripovedoval svoji ženi o nadzorniku in se nanj jezil: „Samo sekira človeka! Lani je rekel: „Gospod učitelj, vaš pouk je suhoparen. Popis čevlja, popis berača itd. Nič drugega ne veste?“ Letos me sprašuje, kdo mi je svetoval. Vrag naj ga po-citra!“ Žena sc mu ni upala ugovarjati in je le žalostno obračala oči v nebo.' Jako raznovrstno je zapisoval, kaj so delali pri telovadbi. Prvi teden: Učenci so nastopali. Drugi teden: Učenci so korakali. Tretji teden: Nadaljevanje. Četrti teden: Ponavljanje. Peti teden: Učenci so na mestu poskakovali in migali s prsti. Nato spet: Nadaljevanje. Ponavljanje. Deveti teden (najbrž zaradi raznovrstnosti): Učenci so migali s prsti in na mestu poskakovali. . . V zgodovini je iz bogvekakšnih vzrokov našel samo en mož milost v Urnikovih očeh. To je bil Krištof Kolumb. S tem si je upal Urnik izhajati do konca svoje učiteljske kariere. Zato ga je tudi natančno „jemal“. Gorje učencu, ako se ni naučil vsake besedice ali pa je besede malo drugače zasukal. Urnik je bil strašen . človek. Poleg raznih „častnih“ naslovov, s katerimi je obdeloval učence, je znal dobro sukati palico in tudi jermen. Včasih je kak revček iz strahu za svoje življenje zlezel daleč pod klop in ni hotel ven, vedoč, da ga čaka učitelj kot tiger na svojo žrtev. Urnik se je začel z njim pogajati. „Nace, le ven pridi, ne bo se ti nič zgodilo. Boš videl, da te ne bom.“ Otrok je zaupno pogledal izpod klopi, a se hitro zopet skril, kajti videl je Urnika, kako stoji nad njim pripravljen k udarcu. Urnik je zarjovel: „Fantje, za njim, primite ga!“ Zagrmela so tla, zakadilo se je, dvignil se je prah in v vse to se je mešalo vpitje in cviljenje žrtve ... Najhujše je zapiral v dimnico. To je bila največja kazen, toda prebrisanost fantov je Urnika nadkrilila. Nekoč je dva zaprl v dimnico. Drugim otrokom je ukazal naj nekaj prepisujejo, sam pa je šel pomagat lupit krompir svoji ženi. Medtem je na poredneža popolnoma pozabil. Zasliši razbijanje po vratih dimnice. „Gotovo se dušita!“ Skoči k temni kamri, izdre zapah in pogleda v dimnico. Dečka sta se zvijala vsa črna. Eden od njiju je stokal, da mu je strašno slabo. Urnikov pogled je obstal na črnih nogah. Zdaj mu je bilo kmalu jasno vse: fanta sta prišla do šunke in sta si jo pošteno privoščila . .. Od tistega dne ni nobenega več zapiral v dimnico. Urnik si je v srcu želel, da bi prišel nadzornik enkrat, ko bi razlagal ravno „Kolum-busa“. To bi videl, kakšni tiči so njegovi učenci. Ta želja se mu je nekoč tudi izpolnila. Nadzornik je stopil v razred ravno, ko je Urnik razlagal svetovni dogodek: Kolumb odkrije nov svet. (Nadal jevan je p rihodu j tč) Zahvala Na naš poziv v zadnji številki »Naše luči« se je dobrohotno odzvalo več rojakov iz Nemčije, Belgije, Francije, (Švedske. Gotovo jim je bilo težko odstopiti edini izvod tiste številke. Ob misli na to, jim je uprava še posebej hvaležna in se jim na tem mestu zahvaljuje. 'Naj jim Bog povrne uslugo! Pomagajo si, kakor si pač morejo. Siroto jr lužno Ir goid 5r sprejel, jo vetril ]x>ljubljnl na čelo, uspavanko tiho Skrjanček zapel in listje je rahlo Šumelo... l,ojze Stcgcl, Francija POIZKUSI: Na svatbi Ugasnil na nebu že dnevni je soj, Skrjanček se v gozdu oglaša >n vile prižgale so zvezdic nebroj, k' stvarstvu počitek prinaša. Tedaj se pa dvignil je vetrič lenuh, ga ptičje je i>etje zbudilo, zaslužiti mora vsakdanji si kruh, s;»j to je vseobče prav il<>. Ftvgumno pomel si je trudne oči, nadel si je biserna krila, zajadral prek’ gozda, prek’ strmih čeri, zvedavost mu let je vodila. Zaslišal v daljavi je godbe odmev, pokukal je v kočo samotno, tam videl je svate, veselja odsev, ki noč je vznemirjal dremotno. čestitke izrekali svatje glasno, se vino je rujno iskrilo, tedaj pa vstopilo je dete drobno, na pragu zaplakalo milo. V trenutku umolknil harmonike zvok, veselje se bučno zgubilo, besede le-te je izrekel otrok, izrekel nevesti v voščilo: „Vabila me nisi, oh, mati, to vem, zavrgla si revno siroto, •taj vendar zdravico izreči ti smem, zdravico ti v večno sramoto! Le kdo mi prepeval uspavanko bo, le kdo me poljubljal na čelo, in kdo me Ivo ljubil, vprašam te, kdo? Le kilo sc nasmehnil veselo? 1 rekletstvo izrekam v poročni ti dar, naj spremlja življenja ti jvota, naj I* tebi ne vrne se sreča nikdar, •o srčno želi ti sirota. Odhajam za vedno na bele ceste, I'0 širnem jaz svetu bom blodil, le tebi pa, mati, gorje, oj gorje, te greh je tvoj lastni obsodil!” Če bi mogla Če Ivi reva mogla kot ptičica leteti, če Ivi znala kakor ona pesmi žvrgolcti! Bogme, bi letela po zraku kdaj pa kdaj. pod oknom Ivi dekletom zapela marsikaj. Tako pa le korakam enolično svojo pot, zraven pa srečavam nešteto grenkih zmot. Ptičica pa leta in boža ušesa dev, meni pa krog srca veje lep odmev. J. Potočnik, Belgija * Pozabljivi profesur. - Prijatelj ga vpraša: »Ti, zakaj imaš kar troje očal?« — »Zakaj?« odvrne profesor, »ene zato, da vidim stvari, ki so blizu; druge, da gledam stvari, ki so daleč; tretje pa zato, da one dvoje poiščem.« i SLOVENSKI AVTOMOBILISTI! Ko kupujete ali prodajate avlo, ko hočete zamenjali gume. ko je vaš avto treba umiti ali nzmizali, ko žejen zahteva bencinske pijače, obrnile na ESSO SERVICE JARNY, 11 Avenue de la Republique, Meurthe-et-Moselle, kjer Vam vsak dan postreže FLORIJAN MOČIL NIKAR PERIODIQUE NASA LUC VREMENSKI PREGOVOR ZA OKTOBER L-P-, V-D-I D-E-I ä- V-N-T-K-, K-A-U T- J- Z-M-, S- G-A- P-E-O-A. Kjer s« črtice, vstavi naslednje črke: 1. vrsta: e, e, i, n, r, v. — 2. vrsta: a, e, i, o, o. — 3. vrsta: a, e, i, in, 1, u. — 4. vrsta: k, 1, o, r, r, s. POSETNICA Slavo JAN, d. o. V katerem kraju stanuje ta mož? TRI UGANKE Komu sc mora vsak človek odkriti? Nosim le takrat, kadar me drugi nosijo. Kdo sem? Spredaj ima kaveljček, v sredi pa žakeljček. Zadaj srp ima, kdo ga pozna? REŠITEV UGANK IZ ŠTEV. 7 I z p o 1 n j e v a 1 n i c a. — Raca, vrana, puran, kobra. Uganka. — September. Posetnica. — Kamniška Bistrica. Leposlovna vprašal niča. — Damir. ZA DOBRO VOLJO Tako pa iel — Delodajalec vpraša nameščenca, ki se je predstavil, da želi dobiti delor »Koliko časa ste bili zaposleni pri zadnjem gospodarju?« - »58 let in pol, gospod podjetnik.« — »Koliko pa ste star. če smem vprašati?« — »Dvainštirideset let.« — »Dobro. Vi pravite, da ste bili zaposleni 58 let in pol, a imate samo 42 let. Kako je to mogoče?« — »Toliko nadur sem naredil, gospod podjetnik.« Hitro mu je odvrnil. — Na nekem odru so igrali igro, kako neki kralj ponuja celo svoje kraljestvo za enega konja. Igralec, | ki je predstavljal kralja, je vzkliknil: »Ko- ^ nja, konja, celo kraljestvo dam za konja!« ? Neki neresnež zadaj med poslušalci se o-glasi: »Ti, ali bi ga za osla tudi dal?« Igra- z lec to sliši in se hitro znajde ter pravi: ? »Tudi! Kar na oder stopi!« Vsa dvorana se zasmeje. Poštenost. Brezposelne? pride k cirkuške- J mu ravnatelju vprašat za zaposlitev. Rav- šj natelj ga sprejme in pravi: »Prav enega * mi je še manjkalo. Plačal vas bom dobro, J delo pa ne bo pretežko. Vsak večer boste ,. samo enkrat stopili v kletko k levu in mu ponudili košček sladkorja. Nato boste šli ven, kot da bi se nič ne zgodilo. Vsa j skrivnost dela je v tem, da storite to tako, ;3 kot tla se leva ne bojite.« Možakar odgo- j vori ves trepetajoč ravnatelju: »Žal mi je, '| tega dela ne morem sprejeti. Sem pošten in odkrit človek in nikdar ne bom mogel koga prepričati o tem, česar sam ne verja- mem.« K moti je prišla. — Neki lekarnar deželi, ki izdeluje in prodaja zdravila za • okrepitev izmučenih in oslabelih ljudi, je prejel nekoč tole pismo: »Spoštovani gospod! Pred štirimi tedni sem bila tako slaba in izmučena, da nisem bila zmožna uda- i liti našega devetletnega Jakca po zadnji-Zdaj pa, ko sem popila samo tri steklenice Vašega znanega ojačevalnega likerja, imam že vso potrebno moč, da jo tudi možu lahko pošteno pnimažem in da poleg tega lahko vse operem in opravim vsa druga hišna dela . . .«