Posamezne Številke* Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*50. »TABOR* izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri s datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 10’—, 2a ino-2eSs?vo ^ 1$**—» dostavljen na dom D 11*50, na izkaznice D10*—> inserati po dogovoru. s= pri upravi »TABORA** MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. Leto: & (/ ■mMwasrwmm& TABOR D USI Posamezne Številke: Navadne Din —-*75, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO se nahaja v Mariboru, Jurčičeva uL št 4, L nadstropje. Telefon interurb. 5t 276, UPRAVA so nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Telefon št 24. — SHS poštnoČekovni račun Štev. 11*787. Na naročila brez denarja se nu •*ir«, — Rokopisi se ne vračajo. Maribor, petek 10. novembra 1922. Številka: 255. SSka1nksSrlZunanjeP0,iti6ni položaj postaja resnejši.] sr . »Stražo« jo naš nedeljski članek, ki J6 razkrinkal sramotno igro, ki jo igra-•° klerikalci s teni, da se na eni strani •j’efe3o s toeijalisti in tvorijo žojimi de-Ovno večino v občinskem, in mestnem /pu> med teni ko v »Straži« napadajo ‘do van j e ravno istega občinskega sve-■£’ ln HQ bv-aiijo, da so bili proti vsem 'ftVkom, a v isti sapi pa zopet zatrju-“8A da so bili vedno proti vsem iadat- ■ °ttt brez kritja. To je višek lažnjivusti A mniparijei Hvala ti za to besedo jL ^'až-a«! Da se vidi farizejska politi-is v nagoti je treba predložiti v Jtatkem celo zgodovino sedanje komu-j^ae, "večine. Po izvršenih volitvah so ■ caiOArati zapostavljajoč vse strankar-jeiiaterese pismeno predlagali stranki ji! 1 Fravaamo kot najjačja nared* o- stranka inici jativo tt«iovne Važna seja našega ministrskega sveta. Beograd, 9. novembra. (Izvirno.) Včeraj med 4. in 8. .uro zveeer.se je vršila seja ministrskega sveta, ki je vila sklicana z nujnim vabilom. Kolikor je znano, se je na tej seji pretresala notranja in zunanja situacija; prav posebno pa so člaui vlade razpravljali o [položaju na bližnjem vzhodu in o konferenci v Lausanui. Iz referata dr. Ninčiča je znano le toliko, da bo naša država vendarle prisiljena nastopiti skupno z Anglijo, ker zavzemajo kema-listični Turki napram Jugoslaviji selo agresivno stališče. Posebno pozornost je vzbujalo, da je ministrski predsednik Pašic — ki navadno zadnji zapušča sejo — že ob 7. uri zvečer zapustil dvorano. Pašič se je odpeljal na dvor, kjer je poročal kralju o zunanji sitna* „ •- ,-^.v. c« o« j °iji- — Ka seji so bili določeni delegati 'j,/®0 glasovati za vsakega župana NSSI y'a konferenco v Laueanni. Kot pa*vi de-“ so zahtevali za se eno mesto v mest- Ae®ait je določen zunanji minister Nin- a stvor.ieiue večine. Zavezali so se brezpo- čič, kot drugi ipa poslanik Milan Državni dohodki M. — Odgodifetv konference v Lausanno. Baklo, Obema delegatoma se pridruži pariški poslanik Spalajkovič. Pariz, S. novembra. (Izvirno.) »Fetit Parisien« poroča, da je angleški poslanik predlagal preložitev lausann-ske konference na 27. novembra. Poin-care se je izjavil proti odlašanju, ker bi viilo to le v škodo zavezniškim interesom. na vzhodu. Pariz, 8. novembra, (Izvirno.) Vrhovni komisarji so danes izročili Js-met paši ultimat, v katerem ga opozarjajo, da je Turčija dolžna izvrševati določbe mudanijske pogodbe in da bi utegnilo sedanje postopanje angorske vlade biti zelo nevarno za turško interese. Sultan se je ma neki angleški vojni ladji zatekel v Bospor. Pariz, S. novembra. (Izvirno.) »Dai).y Oronicle« javlja, da bo Anglija odklonila turško zahtevo, naj! bi zavezniške čete izpraznile Carigrad, _ in izdatki v avgustu. ~ —tevau za se eno mesto v tti sveta, le za slučaj, da se tako me-v koueedira ravnotafco močnim kleri-N^*0" ®erikalci so se pa na poziv. ?l6d t^“ ko so^wl*.r{^h°4vdi uri * • Bev°S!rad, 9. novembra. (Izvirno.)' bitkat Ta prebitek' pa Je nastal vsled ^‘Panski vriitv?"™ ivnd Vb»t-i* KSS «o' ^hiančni minister je predložil finanč- tega, Ker pri izdatkih in dohodkih ni- ^ie klerikih-i (ravno (oliko 4-isovie 'nem,u odboru v smislu točke 25 financ- so všteta finančna okrožna ravnatelj ni * v 36 n*g» tokoma pregled državnih' izdat- ............ UT'ka'l0) gla?°V;aU Za kov in dohodkov za mesec avgust 1922 'l ja’ za kar 80 se ****** za- proračnuskega leta 22-23. Glasom tega pregleda znašajo izdatki 476,774.543 dinarjev, dohodki pa 540,229,119 dinar* jev tet'izkazuje 63,455.000 dinarjev pre- etva V Valjevu, Peči, Čanaku ter državnega posestva v Topolovcu, ki še niso vposlala obračunov, nadalje pa tudi radi tega, ketr so se v avgustu dovolili za razno izdatke posebni krediti, ki pri tem pregledu niso všteti. Podeljevanj© kreditov Iz dolarskega, posojila. B e o g r a, d', 9. novembra. (Izvirno.) Minister za javne zgradbe je zahteval od finančnega odbora odobritev sledečih kreditov iz dolarskega posojila in j-jj. ili« tem, da so .izvolili kar diva kie-■tfit 1 mestni -svet, akoravno imajo jS^satfejn. občinskih odbornikov. De-, ŠttMika ^friljali konsekvenco iz te-^•^^^mnili vsako sodelovanje v cd-Svpt1- -r sa tp-^ai semira občinskemu pri de iz, Iderikalno-socijali-jti ene Da so večkrat odiscki nesklep-iv ur so servira včasih duševna hrana • . kuhanja v odsekih, to le ilustrira! “ ^or-18icer: 771>000 fWjev za popravo cest iih ni^ni^Ko^ie uo^m^dr^To Prii v °Koliei Beograda, za. odkup zemlji-^ , J jin pa m, ivo ,ie potem tli. J ©rov- • ,. . ,. .. H: zarm I 8C? za napekla,vo ceste Mnanovac— Ei- aljevo 2 mi.lj.ona sto 700.000 di- _ .... po zaslužen j n zaMtuil z ugrno-1 ma«owv dinarfev za re- Jtvijo, da seja odseka radi tega ni bi- fcjS™ ^ ^ SkUengoa. ker sn mn.mbaM vsi'kleri- ",raanai mmister :ie zahteval •’ 1 kredit v iznosu 700.000 dinarjev. Pro- . i '^t^tni. minister jo zali te val dovoljenje »cehe« odstavil; sledečih kreditov: za popravo železni- „««, ^krn«WVCSa re. 110 ~~ iubi s klerikalnimi glasovi! ^£°srediorralni predlog in so bili de-% Pidmoivuni glasovati zanj, ker ^^.Stosavali tudi za povišanje dra-^ p . doklad mestnim uslužbencem ^sir.v 30 'bilo treba britja. To jo od o-' :V^.v*^km- l°ialno postopanje — v?'?ra5anj© Pa je, ali je lojalno ' ic klerikalc&vj kot članav de* Novi bavarski ministrski predsednik. Monako v o, 8. nov. (Izv.) Na da-eji deželnega zbora je bil izvo-vou Kniilling z 86 (od 4.43) glasovi za ministrskega predsednika. ®maga demokratov v Zedinjenih državah. Fari z, 8. nov. (Izv.) Ageueo Havas ? izve, da bo rezultat volitev v Zeclinje-; straailvo Ljuba Dacidovič nih državah prinesel zmago demokra-j in pravosodni minister Markovič, da -tov. Kolikor je doslej znano, bodo re-j sestavita, odsek, ki bo razpravljal o puhlikamci izgubili 37 mandatov. Ec-i vprašanju zakonskega načrta glede iz- publika,nci bodo tedaj bolj poraženi kot f plačila vojne odškodnine v gotovini. bili demokrati 1.1920. (Posledica de- jj Pravosodni minister Markovič je nam- moikratskega poraza 1. 1920. je bil odveč na včerajšnji seji ministrskega sve- stop Wilsona in nova ameriška politika ta izjavil, da odstopi, če se ne reši to v Evux>pi. Ce so demokrati ras zmagali, vrpvašanjo. tedaj to pomeni, da se bo ameriška po- drtih® znatno spremenila, kar je važno Umestna odredba poštnega ministrstva, toda za Evnopo. Op. urad.). B e o g r a d, 9. nov. (Izv.) Poštni mi* BORZA!, nister.je sklenil sporazumno s promet- Cuirih1, S. raov. (Izv.) Skleimi kurzi, n im ministrom, da se na vseh žefiezniš- Pariz 34.50, Zagreb 2.225, London 24.48, kih postajah in kolodvorih uvedejo Berlin 0.0675, Praga 17.60, Italija 23.15, javne telefonske govorilnice ter da bo- Newyorfc 549.00, Dunaj 0.0073, žigosane do vse postaje sprejemal® tudi zasejmo krone 0.0075, Budimpešta. 0.22, Varšava brzojavke. ".................................... 8«®* Bubtvrfešta 3:45, .4^ lovne večine v občinskem in mestnem svetu napram sbcijalistom, kojim iskreno častitamo k takim poštenimi zaveznikom! Pa zakaj v Mariboru taka sramežljivost glede priznanja zveze s socijalisti, ko objavlja »Slovenec« in za njim »Straža« celo .program in Kandidatno listo ne s soeijalisti, tem* več s komunisti združenih ljubljanskih’ klerikalcev? Menda v Mariboru le ni vera v nevarnosti? Kdor prebiral »Stražo« se pač nehote spominja Ilei-mejeve pesmice: »Blamier mich nicht, Du schones Kind und grliss mich nicht unter den Linden, wenn wir ein.mal zu Hanse sincl, vir d sioh sc-hon alles fin« deu! . , uThii Zarota proti naši državi. Razkritja dr. EVlanka Gagliardija, Maribor, 9. novembra 1922, X Dr. Manko Gagliardi je znan naširp čitateljem po svoji brošuri o izdajalskem delovanju takozvanih hrvatskiB emiigramfcov, ki smo jo svojčas objavili v obširnem izvlečku. Dr. Gagliardi jel sam frankovcc in še vedno živi v inozemstvu, skregal pa se je ne samo z osebami, temveč tudi z načeli svojih političnih sotruduikov. Te dni je objavil dr. Gagliardi apel na Hrvate, ki v, njem razkriva, nove lopovščine svojih bivših tovarišev, na čelu jim dr. Franki in di*. Sachs ter brvatkko javnost resno svaai pred političnimi pustolovščinami v sedanji državi, zakaj položaj je za Hrvate kot take zelo nevaren. V na* slednjem prinašamo krajši izvleček is te Gagliardijeve poslanice ,vj zvezi m najaovejšimi vestmi o nekakem pre-okretu v Hrvatiskem bloku in oziraje sel na včerajšnje izjave St jopama Hudiča? Gagliardi opisuje, kaiko je prišlo do sporazuma med Mussolinijevimi fašisti in Madžari Pogajanja so se vršiia ® Gradcu, Solziburgu in na Dunaju, Fašisti so sitavili pogoj, da se Madžari odpovejo habsburški propagandi, zato pa fašisti sprejmejo v svoj glavni program; integriteto Madžarske. Uspeh je bil ta* da sta se Gomboš (pristaš svobodne /volitve kralja) in Friedrich (iegitimist)’ sporazumela in sklenila skupno dikcijo roko v roki z italijanskimi fašisti. Med Mussoliniiovci in Madžari je bil skleco,-, jen sledeči program: I Jugoslavijo se mora razbiti, g posredovanjem Mussolinija stopijo Madžari v zvezo s Kemal pašo, dočim imajo na Bolgarskem že stare zveze. Kakor hitro bo Kemal paša zasedel Trakijo, bo Turčija oborožila bolgarske komita* še. Fašisti bodo začeli akcijo v Črni gori. Na Madžarskem bo vzpostavljen režim močne roke (Friedrich-Gombos), ikl bo skušal vznemirjati jugoslovenske moje in delati propagando v Jugosla* viji. Kar se tiče Hrvatov, je bilo sklenjeno sledeče: k Italijanski fašisti prepuščajo Hrvate v madžarsko »interesno sfero«. Ko bodo nastale resne zmede v Makedoniji in Črtni gori, se izvrši na Hrvatskem revolucija. Na to bi fašisti in Madžari zasedli te pokrajino, da, »napravijo red«. Italijani bi zasedli Slovenijo do Maribora, Madžari p® Hrvatsko brez Srijema, Bosne in Hercegovine. Frank je prepričeval Italijane in Madžare, da bi se Snbi zadovoljili s takšno amputacijo (!). Dejstvo je, da so Črnogorci že popol* noma pripravljeni za začetno akcijo. Drugo dejstvo je, da se Kemal paša pripravlja na zasedbo Trakije. Gagliardi se je nasproti hrvatsKim' effligra®tois zgražal, .češ, da se g Hrva- S&raia Bi te kupčuje Eaitcar z azijskimi sužnji. če ibi Mussolini ne postal ministrski predsednik, bi bil ta sporazum manj resen, Danes pa je ena velesila že na strani teii zarotnikov! O Radiču vlada mnenje, da ni treta iskati sporazuma ž njim; sicer pa itak že na svoj način izp odkup uje temelje jugoslovenske države. (Z besedami in na papirju. Op. ured.). Gagliardi pravi: Mi Hrvati imamo danes mučni prepir s Srbi, toda nobena vlada, noben režim ne traje večno in naš prepir se da poravnati, ker se dogaja v naši lastni hiši. Toda no smemo dovoliti, da se na tako zločinski način izkoriščajo naši prepiri in da se del lir-ivatskega naroda izroča na milost in nemilost Hortyjiu in Hejjašu. Ali Hrvati res hočejo, da se v Zagrebu zopet pokaže »Zagi-ab« in »Magyar allaini rvasutali« ? I To jo apel pristaša Velike lir vat sk e, pisani v Gradcu. Uvažimo možnost, da jje v njem marsikaj pretiranega. Ne moremo pa zanikati dejstva, da naši nasprotniki s polno paro delajo za ure sničenje svojega programa: razkosanje Jugoslavije. Naša država leži na tako važni točki in njene razvojne možnosti so tako visoke, da skušajo naši stoletni sovražniki za vsako ceno onemogočiti njeno notranjo konsolidacijo. Sedaj je odvisno od ns samih, ali razumemo velikansko odgovornost, ki jo imamo pred svetom in zgodovino in ali bomo vedeli s svojo močno državotvrnostjo pokaza/ti, da smo na svojem mestu? — [Vse je odvisno od nas samih. Dejstvo je, da Italijani, Madžari in 'drugi nasprotniki našega osvobojenja še vedno kujejo sovražni obroč okoli naše države. V zadnjik mesecih so dosegli znatne Uspehe. Madžarska je bila sprejeta v Zvezo narodov, kar je utrdilo politično stališče Madžarov; Turčija je strla lastne okove in okove zaveznikov in ponovno obnavlja svoje gospod-stvo v Evropi; v Italiji je zmagala im-perijalistična in narodno - šovinistična politična smer. Bolgarska je ravnokar na razpotju; zato ima prihod Stambo-lijdkega v Beograd velikanski politični pomen. V Angliji se vrše volitve, ki tudi utegnejo vplivati na mednarodne politične odnosa j e, kakor so svojeas volitve v Zedinjenih državah vplivale na politiko Amerike v Evropi (posledico so občutile celo sloveniske meje!). Tako je na zunaj. Na znotraj nam je treba politične jasnosti in trdnosti. To je zahteva narodne in državne bodočnosti, nkaz zgodovine. Zadnje dni se je nekaj namigavalo o prihodu Radiča v Beograd. Neateri listi so že pisali o važ/nem pneckretu v Hrvatskem bloku. 'Včerajšnje Radičeve izjave so le nov dokaz, da je Radičeva demagogija neozdravljiva. Vsakemu zdravo mislečemu človeku je jasno, da je nemogoč kompromis na Radičevi državnopravni ■tezi. Radičeve zahteve laho doseže meščanska vojna, katere uspeh pa je zelo dvomljiv, ker bi v tem slučaju šlo državi za biiti in ne biti, pa bi v trenutku Radičevega upora tudi sicer liberalni In kompromisni Jugosloveni odložili rokavico in se brez vsake sentimentalnosti pridružili onim, ki bi reševali s čvrsto roko življenjski interes države in naroda. Če so češki Nemci kljub svojemu strupenemu šovinizmu opustili negativno politiko in šli v parlament, bo to morala storiti tudi Radičeva d. d. za demagogijo na Hrvatskem. Gagliardi jev apel bodi resen raemen-to hrvaškim separatist om. Na j jih prepriča o tem, kar je vsem treznim ljudem že dolgo znano: da je bodočnost lir-vatskib pokra jin edinole v močni Jugoslaviji in da jo največja afirmacija Hrvaitstva v novem, krepkem, integralnem Jugoslovenstv«. Politične vesti. * Pašič pri kralju. Kralj je včeraj • Sprejel v avdijenoi ministrskega predsednika Pasica, ki mu je poročal o političnem položaju in o ukrepih vlade glede lastnega delovnega programa in delovanja parlamenta. * Debato v demokratskem klubu. Včeraj se je nadaljevala v demokratskem klubu razprava o demisiji vlade. Dr. Jura j Kučič j© ostro kritiziral de- lo vlade te jo aahiteval njeno demisijo. tudi dr. Angjelovič je kritiziral deio-vamje vlado ter povdarjal, da bi bili morali demokratski ministri v smislu prejšnjega sklepa kluba podati ostavko. Govorili so še pop Rajko Arsič, Miloš Radosavljevič in minister Kosta Ti-motijevič. Debata se bo še jutri nadaljevala. * Politis se je vrnil na Grško. Grški zunanji minister Politis je poslal iz Skoplja zunanjem,u ministru dr. Nin-čiču sledečo brzojavko: Predno zapustim ozemlje kraljevine SHS, so Vam še enkrat najiskrenejše zahvaljujem za prisrčni sprejem v Beogradu ter Vam izražam svoje največje veselje nad u-gotovitvijo, da sta naši državi, ki jih veže toliko in tako močnih vezi, nastopili skupno pot za vzdrževanje miru in skupni razvoj obeh držav. * Trgovska pogodba z Grčijo. Trgovski. minister bo te dni imenoval posebni odbor, ki bo izdelal načrt za trgovsko pogodbo z Grčijo v smislu dogovorov z grškim zunanjim ministrom Politisom, Dmewna kronika. — Dr. V oš n jak odpoklican. Vest, ki smo jo zabeležili to dni po beograjski »Politiki«, je resnična. Dr. Vošnjak je že odpoklican in bilo vodstvo praškega veleposlaništva poverjeno legacijskemu svetniku v Berlinu, Branku Lazara-vičtu. — Okostnico na solunski fronti postavi naša vlada. Ta bo centralno pokopališče naših vojakov, katerih grobovi leže na grškem ozemlju. V to svr-ho je določeno 350.000 drahem kredita. — Atašeji za poljedelstvo. Ministrstvo za poljedelstvo je predlagalo ministrskemu svetu, naj se pri vseh konzulatih nastavijo posebni atašeji za poljedelstvo. •— Sekvestri. Pravosodni minister je odobril, da lahko država v pos-a,možnih slučajih proda ona sekvestrirana posestva, pri katerih bi se pokazala, da prinašajo deficit. Prodati pa se morejo le v sporazumu s posestnikom in se se-kvestracija razširi na pridobljeno denarno imetje. — Politična ugibanja. V beograjskih krogih se govori, da bo zunanji minister Ninčič podal demisijo. Baje sta najresnejša kandidata za to mesto dr. Miroslav Spalajkovič, poslanik v Parizu in dr. Velizar Jankovič, bivši minister. — Madžarska stranka ustanovljena. V Velikem Beokeneku se je vršila minulo nedeljo konferenca glavnega odbora madžarske stranke, katere so se udeležili delegatje iz cele Vojvodine. — Stranka je sprejel^. oficielni naslov: »Madžarska stranka kraljevine SHS«. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ju raj Santa, za podpredsednika dr. Ladislav Graber. — Štiridesetletnica Daničičeve smrti. V soboto se vrši v Beogradu proslava štiridesetletnice smrti znanega srbskega jezikoslovca Gjure Daničiča. Lani-čič se je proslavil zlasti s svojim sijajnim prevodom stare zaveze sv. pisma. — Državni kurz za dijake. Finančno ministrstvo je določilo za dijake v inozemstvu sledeči državni kurz: 100 frankov 250 dinarjev; 100 ital lir 150, 100 švicarskih frankov 600,1 angl. funt 150, 100 češkoslovaških kron 80 din. Po tem kurzu država zamenjiuje denar samo di ja k om-mecl iciueem , ki bodo prihodnje leto končali svoje študije. — Pravoslavni škof za pomoč pasivnim krajem. V saborski cerkvi v Beogradu je govoril ohridski škof in znani pisatelj — filozof Nikolaj Velimirovič o potrebi narodne pomoči pasivnim krajem. Na to so verniki zbrali večjo svoto denarja za ubožno prebivalstvo Hereegbosne in Dalmacije. — Tudi v Beogradu blato. Beograjski »Preporod« prinaša uvodnik pod naslovom »Beogitadsko blato«, v katerem dokazuje, da Beograd že dolgo ni več »beo«, mai^več blaten. Kaj čuda, če dobivamo iz naših provincijaln ih trgo.v toliko pritožb o Matu. — Novi prosvetni zakoni. »Preporod« poroča: Pred kratkim so bili izdelani osnutki zakona o osnovnih, srednjih in višjih šolah. Sedaj glavni prosvetni svet izdeluje osnutek zakona o učiteljskih in meščanskih šolah, ki bo bližnjo dni končan. Tako bomo imeli načrte za celotno prosvetno reformo, ki bodo istočasno predloženi parlamentu v rešitev. — Ob skrajni državni meji pri Sv Dubu na Ostrem vrhu priredi tamkajšnji prosvetni krožek v nedeljo 12. nov, Martinovo zabavo z gledališko oredsta-vo, petjem, godbo i. dr. čisti dobiček je namenjen domači obmejni šoli, zato se planinci vljudno vabijo! — Odlikovanje poljskega kulturnega delavca. Vlada je podelila Ludivigu Czarno\vgkemu, upravniku mestnih gledališč v Lvovu, red Sv. Save IV stopnje za zasluge, ki si jih je pridobi za spoznavanje Poljakov z našo nacionalno dramo. Kakor znano, so v Lvovu vprizorili več jugoslovenskih dram. Največji uspeh je doživela v Lvovu in Krakovu Kosorjcva drama »Požar strasti«. — Slnčaj ali hudodelstvo? Dne 31. oktobra zvečer je pri vlaku št. 518, ki vozi iz Zagreba zvečer ob IG. a:'i 32 min., vrgel nekdo 1 km od postaje Do-lx>va proti Brežicam kamen v vagon 2. razreda. Kamen je priletel skozi oba okna v kupe, kjer so se vodili gospa Ma.ra Oset in Stovo Tončič z drugimi trgovci iz Maribora.. Gospa Mara Oset, ki je slonela pri oknu, se je trenutek poprej vlegla po klopi, nakar je priletel kamen prav na isto mesto, kjer jo prej slonela z glavo, in ubil obo šipi. Škoda, da so vsi sopotniki pozabili potegniti zasilno zavoro, da bi bil viak obstal, in bi se krivce, ki okrog Dobove večkrat mečejo kamenje v vlak, vendar enkrat, prijelo in občutno kaznovalo. — Moka iz Rumunije. Ministrstvo za socialno politiko je nakupilo v liu-rnuniji 3000 vagonov moke, Id jo name rava vporabiiti za prehrano pasivnih krajev. — Novi generalštabu! častniki. Te dni je kralj Aleksander podpisal ukaz o imenovanjih novih general štabnih častnikov. Za generalštabne častnike so bili imenovani oni gospodje častniki, ki so nedavno absolvirali višji tečaj beograjske vojne akademije. Vsega skupaj je bilo imenovanih 14 majorjev, 1 podpukovnik ter 1 pukovnik — Proučevanje načinov ozdravljenja malarije v Dalmaciji. V Dalmaciji se nahaja te dni nemški vseučiliški profesor Mueblens, ki proučuje, kako bi se dalo rešiti tamkajšnje pokrajine malarije. — Dvainsedemdesetletnica Narodne čitalnice na Reki, Dne 3. t. m. je ob bajala Narodna čitalnica na Reki 72-letnico svojega obstoja in prav tega dne so jo zasedli fašisti! — Strašna ljubezenska žaloigra. Gostilničar Trnka v okolici Plana se je hotel poročiti z neko deklico, n jegova prejšnja l jubica pa mu je ta načrt pokvarila. Tmka je šel v hišo svoje zaročenko, ubil njo ter ter njenega očeta in mater. Nato je umoril še prejšnjo ljubico in nazadnje samega sobe. — Kakor poroča »Jugoslovenski Llojd« so pogajanja med Angio- avstrijsko banko v Londonn, katere glavna akcijonarka je Angleška državna banka ter Hrvatsko eskomptno banko v Zagrebu v tem smislu zaključena, da prevzame prva velik del akcijskega kapitala ter odpošlje tudi v upravni svet več svojih delegatov. Finančna moč tega instituta, ki je s svojimi ii- li jelkami in afilijalamj (Centralna banka d. d. Zagreb s filijalkaimi ter Eskoraptna banka za Vojvodino) razširjen po vsej državi, bo s to akcijo znatno povečana. Poleg tega bo koopti-ran baje tudi bivši ruski finančni minister Bark. — Papež blagoslavlja fašiste. Kakor poročajo iz Rima, so v Vatikanu z največjim vesoljem pozdravili zmago fašistov in sestavo Mussolinijevo vlade. Papež je bil vsled neodločnosti prejšnje vlado v skrbeh radi Italije, osobi-to radi usodo katoličanstva, sedaj pa j°_ ta strah odstranjen, kor stoje fašisti na stališču, da se mora vero in papeža spoštovali. Papež jo podelil faši-stovskim zastopnikom, ki so bili pri njem v avdijienci, tudi svoj blagoslov. Kaj porečejo k temu naši klerikalci? _— Nekaj za naše pijančke. V političnem okraju Judenburg na Gornjem Štajerskem jo oblasit zaibranila točenje žgan ja od petka opoldne do pondeljka zjutraj. Prestopki se kaznujejo z odvzetjem koncesijo. Kaj bi neki rekli naši pijančki, če bi so to uvedlo, recimo v mariborskem dira 'Maribor, 10. novembra 1922^ Dopisi. Od sv. Barbare v Slov. Gor. se je z 1. nov. 1922. razpustil oddeiff finančne kontrolo baje zgolj iz stano-vanjso mizerije. — Obžalujemo ukrep, ker nam je bila marsikatera v daljni sv. Lenart prihranjena, ces pa naše ljudstvo ni upoštevalo. ,.e .V odhajajočim uradnikom na^ njinovi novih mestih zlasti pa starešinu odf ka g. H ost nikar ju, kateri je bil vs stransko priljubljen in nam jo J do _ mi nasveti stal vedno v pomoč, ce. od prejšnjih časov nismo bili mnogo srečo in zadovoljnosti. — , kajšni šoli so jo začel poduk sl o • 1922. Obisk jo zelo slab, pa ni čuda, se še do danes ni v šolskih sobah . kurilo. — Mraz trpi učiteljstvo, . pa mladina. Komu naj pripišemo Kri do, da še šola nima kuriva? smo, da našega vele/uslužnega _na čitelja ne zadene nobena krivda in ap^ liramo na merodajno faktorje, . ^ zganejo in napravijo v šoli red, sioe-. obrnemo na višjo oblast, ker nase . no pustimo zmrzniti. — Imeli smo jn kratkim volitve cerkvenih ključar > Stari in izkušeni mož Janez Ivranic, domačo Kolarov Anzek se je odpov temu častnemu mestu, ker ga je . s da je na cerkvi streha raztrgana m ^ pri službi božji poliva blagoslov ^ oblakov. Novemu ključarju želimo ^ uspeha in mu priporočamo n energijo, da so cerkveno gospodar** ^ spravi v red, katerega silno inaMK • ^ Farami. Iz Radinec. Za okrožnega 7^iraV‘ave. jo imenovan g. dir. Jan SedlačeK*.2 ^ den Čeli, ki je prakticiral v boln1'--.^^ Ljubljani. S to m je ugodeno>potr® 16 občin po zdramitku, ki bi ^ sebno sedaj, ko se širijo škrlatn’^.. da-ugo naezljivo bolezni, mnogo nega dela. Vendar t>& nekateri aie uvid,vajo ljudskih potreb, ^ branijo dati novemu zdravnik® ^ momo stanovanje. Raje razdiral in tla, namesto da bi pustili \ f A^anje človeka, ki more korist.^1 bogatemu posamezniku, temveo ^ vsem manj premožnim slojem, 0j, ni im veljakom manjka predvsfisH. jalnega čuta.. ___ Celjske vesti Nemško politično in društvo za Slovenijo. Polagon^ jajo na dau imena onih velikih J cev, (ki čutijo potrebo, da se rajo v imenovanem za obmejne s> co naravnost izzivajočem drustv1'^^; Oeljii je glavni organizator oatankov nekdanje prepotentno ško klilio odigovorni urednik zeitumg« neki Schauer iz Koč®^!1'-^ sedaj se mu je posrečilo pridobiti n^i štvu že 52 članov, po ogromni ^ trgovcev in odvetnikov, kater® ^ danes slovenska nezavednost in s‘ ^ no suženjska ponižnost. Med s celjskimi renegati so nahajajo ^jjo imena, ki si jih je treba prav V , zapomniti: Bratschitsch, govine Zangiger, špediter ključavničar Gradt, tegoveo -f mann, dentist Hoppe, trgov®ji^ kowitsch, kiava/rnar Ischa. ^ »prešernih« Nemcev), jnveJi7 ^ ■kavarnar Koss (»nemška« ^ar° r)Tiit>6 rar,na, kamor pa zahajajo tudi oficirji), trgovec Kxogan> Riipsch, trgovec Karbente. T ^ jji Kridk, trgovec Putajn, trgovec v gVOjo Weren, mesar RebenschegS »žlaihto«, poslovodja tvrdko Rischner, trgovec Rascli, ^l0 iy-nss®r' beme, dr. Skolieruo', kolar _ ^ruS' bančni uradnik Hrv. ®t*dJ^lC ser, dr. Sadnik in še cela jvrsfca ,^-0 o renegatov, kojih imena že Prl H' veliki potrebi, da so po četrtom ^ jedinjienja organizira ono cel.l3^^,^ u' štvo, ki naim jo svoj čas (P° 00 lieuh delilo batine. ... v Radi previsokih ccn so ‘™.ggn, to pri celjskem okrožnem “V^gg^rti; 4. mavemibra obsojeni sledeči g (W Kolar Iv. w, Št. qu,rja ob 3- 7‘- , . zapora in 300 din. denarne P •„ 30 , Fr. iz Šoštanja na 4R ur i;n V& , rli,n Woisk Adolf i« V, 1 din. gloibe, Woisk Adolf & V^hg. Fr ted:en zaipoa'a in 1000 din. £ -jqO drich Ivan na 4<°>ur zapora Jj • ^po1', globe, Leskošek Ivan na 4 o Jl in 200 din. globe in Laporan^ ^Maribor," IO /novetnbVa" 1922;i H 'K B O H « Stran g? dni zapora in 200 -din1. gobe. Zadnji so radi istega doli kiha že predkaz-in sicer Leskošelc na 3 tedne in ■ «X) din.t Lapornik na 3 tedne in 1000 din. in Friedrich na 3 tedne ter ‘2000 globe. Zagovarjali so se visokimi stroški, izvedenec jim je pa z vso sigurnostjo dokazal, da ni kon-Buanenit poklican plačati, ako zaračuni Etesar v režijske stroške vse mogoče u-obnosrti, ki j ib privoščijo mesarji fri nakupovanju živine. Oprostitev vajencev v Celju. Mese-?a, 0^tal>ria so se vršlie za tretji kvar-Pomočniške preizkušnjo vajencev _seh obrtnih in rokodelskih zadrug ,v nf- 80 3° 52 vajencev, med Jimi največ čevljarjev, šivilj, pekov Vajenci so predložili pre-nsnim komisijam samostojno izvr-ne izdelke ter so dosegli pri izpitu do-^.r> deloma prav dober uspeh. Poizkuš-^3® so se zaključile s primernim nago-pre^ls^°jn^KOV' posameznih za- Za ^družnica. sv. Cirila in Metoda uaber.ie jn okolico ima svoj redni ob- i zbor v petek, dne 10. t. m. ob 8. uri e^er y Sokolskem domu. - J Nazarjih nad Mozirjem jo padla t, nedeljo z brvi v vodo S-letna ovsekova deklica in bi v narasli Dre-, gotovo utonila, če ti tega ne opazil jC&jno mimo do šli invalid Martinov Tanoe, ki je za utapljajočo še nravo-skočil v vodo ter zlil vodo iz nje. ■ Šentjanžu nad Rečico obhajata . 1 lodnjo nedeljo zlato poroko še krep- zakoiiea Čremešnika. Prekmurje. 3ov^ana™ "*e Pobegel. Bamjak Anton, tin6-*! u*Pa’avi graščine Zich.y v Bel-lHj0]11’ ki. ga je solovec Alojzij Premrli, ? ? IK‘’. da je lisica, obstrelil, je vsled 3Vr ,ijenih poškodb umrl v bolnici v burski Soboti. Ujnrl vsled zastrupljanja krvi. Fr. .in iz Noršineih v Prelomn-- i) ’ vl Se n© doma na dvorišču zbodel na Hitov, - nogo> 3e vsled nastalega zastrupiš umrl v bolnici v Murski Soboti. pri delu. Janič Alojzij, mli-8o • v.ailancc v Bertoči v Prekmurju, žaganju vžagal v levo roko; ^bot SB jodlati v bolnico v. Murski j ^&zite na otroke. Somi Karol, 12 ■p™!'! sin posestnika v Radmožaneih v k^fcmurjiu, je šel na pod in. začel sti-okoli slamoraznega stroja; pri pre-, ] Kan ju kolesa pa je zašel z desnico 0 'kline, ki mu je odrezala dva prsta; ®ival se jo podati v bolnico v Murski ^0'boti. Nesrečno ravnanje z orožjem. Po-^stnik Peter Korpič iz Markovcev v Teikmurju so jo zyečer po končanem j?lu vlegel doma na klop polog poste-ij,e- Kmalu na to stepita v sobo Matija jfplan in Lovrenc Svetec, oba iz Mar-„ Tcev» ™ Trplan je prosil Korpiea, mu vsled teme posod*noono svelil-s ’ A’®koč: »kljub temu, da imam seboj . ^. »okres, P,a «e vse eno bojim teme!« 'l>Qj-°-T,a ®a -ie prosil Svetec, naj mu ^ Nič hudega sluteč mu * Trplanroke samokres; komaj Žjj ?a -ie 'ta prijel v roko, se mn je sproti 111 krogla jo prodrla Korpiču kole-pa v Zl^> kjer je obtičala. EOdnti v b0’”i“y Mariborske vesti. Maribor 9. novembra 1922, fcojjji1 ^®liko so vredna »Stražina« po* Zadnja »Straža« piše med mari- fcov umi vestmi o seznamu porotni-•^IsJ^^oč neko podatke, ki so baje -Wi !U v ton) seznamu. Pri tem napada ^ t^dšnii policijski koinisarijat, ti podatki netočni, hoteč s tem da • ^itiraiti ta državni urad. No le, hljava tetka s Koroške ceste ^Vl'a napad na popolnoma napa-l.ia, — sezname namreč sostav- ^tki Ci magisti-ait — so njeni po-> kakor smo se prepričali, popolno *t»a ^ s.nio se prepričali, popolno ^l-^nioni. Šauperl v seznam'po-a,k .S^°'h vpisani in no vemo, "i • 011 d a jo bil to g. poslanec ^W’ 110 .^olnl od občinskega svela r, P1 ,° ^a to sezname.) Seznam Y c<^ samo 390 številk in »Stražim« informator je menda preveč gledal v koizarce, ker je .videl kar 845 številk. Res jo po pomoti mestnega magistrata vpisan pod številko 340 in 342 eden in isti porotnik, toda podatki policijskega komisiairijata glede narodnosti so v obeh slučajih enaki in točni. Ni pa naloga policije, da kontrolira sezname; to nalogo je dobil »Stražin« duševni oče in klerikalni občinski odbornik Zelmtt. Tako zanesljivi so podajtki klerikalno »Straže«, ki v sredstvih ni nič izbirčna, in operira samo z lažmi, samo da izponljeda ugled državnih uradov. Sicer pa je gnusna pisava »Straže« že itak tako znana, da o lem ni treba izgubljati besed. m Kal-ro ljubljanska gospoda pomaga slovenizirati Maribor? Neka tukajšnja podružnica banke, atere sedež je v Ljubljani in v katere centrali sede odličnjaki kakor dr. Triller itd., je oddala trgovske okale v svoji hiši nemškemu židu, ker so jo zavezal plačevati v švicarskih frankih. Tozadevni sklep je storila ljubljanska centrala. Za danes brez komentarja. m Vesti o dr. VoSnjaku, ki jih je priobčila beograjska »Politika«, je pač za enlkirait sprejeti še s skepso. Ali recimo, da bi odgovarjale resnici, potem bi se našel tudi njemu namestnik. Kakor bi dr. Pivkota, starosto Mariborske Sokolsko žjupe, Maribor težko pogrešal, zlasti pa še sokolstvo, vendar bi naj merodajni krogi upoštevali tudi njegovo zmožnosti, njegove zasluge ter e ven tnal Meto njegovo kandidaturo za mesto, ki ga je zavzemal dr. Vošnjak. Vox populi! m Volitev upravnega odbora državne borze dela v Mariboru. V sredo ob 19. uri zvečer so se vršilo v mestni dvorani volitve upravnega odbora državno borze dela v Mariboru. Upravni odbor sestoji iz 3 delodajalcev in 3 delojemalcev ter ravno toliko namestnikov. Po daljši debati so bili izvoljeni: od delodajalcev Julij Glaser, stavbenik, za industrijo, namestnik Anton Krejči, ravnatelj tvomice za dušik v Rušah; Ivan Kejžar, ravnatelj »Balkana«, za trgovino, namestnik- N. Worsclie, trgovec v Matiboru. V. Vali tar, umetni knjigovez za obrt, namestnik L Vlašic, fotograf v Mariboru. Delojemalci so se zedinili tako, da ima okrožna strokovna komisija 2 člana in 1 namestnika, Jugoislovenska strokovna zveza 1 namestnika in narodnosocijailna zveza 1 člana in 1 namestnika. Izvoljeni so bili: Alojzij Čeh, strokovni tajnik, Nikola Živkovi«, krojač, Josip Peteau, u-radmik bolniške blagajne, Leopold Grobelšek, železničar. Josip Stojkovič, v-pokojenec in Ivan Blausteiner, poštar. Predsednika izvoli odhor v, svojem krogu. Podrobnejše bomo še poročali. m Glasbena Matica, priredi v soboto (na Martinovo) koucert v Sokolskem donuu v Središču. Natančneje pod Sokolstvo. m Martinov večer, katerega priredi narodno želez, glasbeno društvo Drava v seboto dne 11. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma se vrši z sledečim sporedom: 1. Orkester. 2, Moški zbor, a) Lubezen in pomlad, b) Potrkali na okno. 3. Godba. 4. Mešan zbor a) Prelepo, jo selška dolina, b) Majolka, c) Nikdar na svetu lepšega ni. 5. Krščen jo mošta z nastopom moškega zbora v, dvema zdravicama. 6. Godba, prosta zabava in ples. — Opozarjamo na najnovejšo vprizoritev hrvaškega običaja ob priliki krščenja mošta, česar se v Slo veniji ni videlo še na nobenem odru. — Dvorana bode zakurjena. m Cenejša blago za obleke. Mestni magistrat razglaša: Tekstilni zavod Stein in Comp. v Pragi jo v imenu češkoslovaških tekst ilnikbv dal na razpolago oa. 20.000 m zimskega blaga po ■znižani ceni v svrho razprodajo med manj premožno prebivalstvo. Blago je dveh vrst in sicer ca. 10.000 m zelenka-stosivega sukna I. vrsto po 60 Din. za meter in ca. 10.000 m zelenkastosivega sukna II. vrste po 48 Din. za meter. — Blago bo .razprodajala Ljudska preskrbovala ioa v Mariboru Gosposka ul. 20 in sicer po gorioznačeni ceni s pribitkom tovornih stroškov. Vzorci blaga s>o na. vpogled pri mestnem magistratu sciba št. 11. Da so prepreči vsaka zloraba od strani prekupovalcev, so moro blago nabaviti samo proti potrdilu mestnega magistrata, da dotičuilc rabi blago zase oziroma za svoio družincu m Studenci pri Mariboru. Martinov, večer Sokola v Studencih v soboto, dne 4. t..m. zvečer je prav dobro uspel. Klub slabemu vremenu nas jo posetilo dosti domačinov in okoličanov. Posebno pohvalno moramo omeniti pevsko dnuštvo »Zarja«, ki se ni strašila slabega. vremena in dolge poti in nam je zapelo več lepih pesmi, kar je nedvomno pripomoglo k lapemu uspehu. Izrekamo jim na tem mestu, kakor tudi v-sem drugim obiskovalcem in darovalcem našo najlepšo zahvalo. m »Svoj dom«, zadruga državnih nameščencev v Mariboru ima svoj ustanovni občni alxxr v petek, dne 10. t. m. ob 19. uri v dvorani okrajnega glavarstva s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora, 2. pravila, 3. volitev načelstva in nadzorstva, 4. slučajnosti. Vabijo se vsi aktivni in vpokojeni državni nameščenci, ki ee zanimajo za gradbeno akcijo. m Vojni oškodovanci za mesto Maribor in okolieo se ponovno pozivajo, da predložijo tozadevne prošnje tekom 8 dni v restavraciji Maribor I. nadsitr., Grajski trg št. 1. Posebno se pozivajo oni, kateri so že maja meseca t. 1. v restavraciji Maribor izpolnili obrazce za vojno škodo, pa jih niso overovili s pričami, da jih pridejo takoj vzet, ter jih puste od dveh prič podpisati, kajti brez podpisov prič so ofba-azci neveljavni. ni Nezgodo pri telovadbi. 91etni u-čenec deške ljudsko šol III. Alojzij Rausch si je pri telovadbi zlomil levo nogo pod kolenom. — Pri telovadbi delavskega društva »Svoboda« si je zlomil 131etni učenec meščansko šole Sreči«) Černič desno roko pod laktom. Oba je rešilni oddelek prepeljal v bolnico. m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. *■* Dnevno koncerti. Steodno gledališče. Repertoire: Četrtek, 9. novembra: Hoffmannove pripovedke. lav. Gostuje g. Kniittl, član Narodnega gledališča v Zagrebu. ,^v_ Petek, 10. novembra: Zaprto. Sobota, 11. novembra: Dnevi našega življenja, C in kuponi, Ker bi nam morda kdo očital, češ da smo nastavili »Hoffmannove pripovedke« baš na četrtek, 9. novembra, ko imajo i »Zilkovei« svoj koncert, javljamo, da smo opozorili g. Zika na našo predstavo in miu svetovali, naj priredi 9. koncert v Celju in 8. v Maribora. Sploh prosimo v njihovem interesu vse gg. umetnike, ki prirejajo svoje večere te ali one stroke, da se ozirajo na stalne gledališke dneve (katerih je samo 4 v tednu); kajti njim bo to gotovo lažje kakor gledališču, ki ima določan reper-toimi načrt vedno vnaprej. Uprava, »Dnevi našega življenja«. Opozarjamo cenj. občinstvo na krasno rusko dramo Leonida Andrejeva »Dnevi našega življenja«. »Dnovi« se vprizore za ab. C, ki se v soboto 11. novembra otvo-ri. Pri tej priliki naznanjamo, da je še več prostorov za omenjeni abonement na razpolago. Interesenti naj se blagovolijo zglasiti v gledališki pisarni. »Baron Trenic«. Priljubljena opere-reta »Baron Trenk«, ki je že letos večkrat najprisrčneje zabavala občinstvo, se vprizori v nedeljo 12. novembra naj-brže zadnjič v sezoni. Sokolstvo. o Sokol Središče. Na Martinovo, v soboto dno 11. novembra ob pol 7. uri zvečer priredi mariborska Glasbena Matica koncert kot prvo slavnostno prireditev v Sokolskem domu v Središču. Udeleženci ob progi Maribor—Čakovec imajo polovično vožnjo v osebnih vlakih in braovlalkih. Tozadevne izkaznice dobo Mariborčani pri Mariborski sokolski župi, drugi pa pri svojih' društvih. Pripomnimo pa, da se na dan prireditve brzavlaik’, ki vozi ob 24.15, ustavi tudi v Središču, kar bo gostom od zunaj le dobrodošla ugodnost. Čisti dobiček to prireditve je namenjen, za poravnavo stroškov, ki jih je imel s reci iški Sokol za zgradbo Sokolskega doma, zato pričakujemo najobilaejšo u-iiolsžba. Objave. § I. Mariborski bioskop predvaja v; četrtek, petek soboto in nedeljo zanimivo senzacijonelno dramo Maciste in hči! kralja srebra z znamenitim ljubljencem publike »Maciste« v glavni vlogi.-Film obstoja iz izborne režije krasnili slik in izvanredno napete vsebino, ter. prvovrstnih senzacij. kultura in umetnost x Hoffmannove pripovedke. Fantastična opera v treh dejanjih, s prolog goni in epilogom. Uglasbil Jaques Offenbach. Offenbachov« opero in opere* te so iz stališča kulturnozgodovinskega življenja pomembne: podajajo slike iz pariškega življenja izza dobe cesarja Napoleona III. Glasba ne posega sicer globlje v bistvenost dramatiškega elementa ter se drži več ali manj le na površju; vendar je živahna, lahko umljiva in nekako pikantna. To je vzrok, da so nahajajo nekatere Offenbachovo operete in opetre, predvsem Hoffmann-ove pripovedke, Orfej v podzemlju in Lepa Helena na sitalnem repertoarju. Dejanje je vselej zanimivo in zamore poslušalca vzdržati v trajni pozornosti«. V Offenbaehovih pripovedkah je še pri tem. dokaj romantiškib potez. Hoffmann, veseljak in pustoloveg pripoveduje v veseli družbi svoje doi življajc. Zaljubil se je v Spalanzanije-vo01ympijo, ki se končno razkrije kot umetniško izdelana lutka. V Benetkah! pride v roke spretne kiurtizane Ginllett«* in v hiši Orespelijovi ga najdo spet boju za naklonjenost Antonije. Nikola, mu je zvest spremljevalec; hudobnii' duh, v, raznih poosebljenostih1, pa g<* saniraj zasleduje in mu preikriža načr-* te. Epilog nam kaže spet sedanjost} Hoffmanna v družbi vinskih bratcev*' ki so poslušali njegove pripovedke,-Glavno vlogo Hoffmanna ie pel zagreb« ši operni tenor g. Knittl. Umetnik razii polaga z obsežnim in lepim tonskim! materijalom, ki pa osobito v 'forte-me*-stih doni nekako trdo. Vloga je v mu-* zikalnem oziriu težavna; zahteva od] pevca izredne vztrajnosti in velikegaji napora, osobito iker se giblje večinoma* v višjih legah!. S svojo mmzikaiiteto« kakor tudi s svojo rutinirano igro, sj jo pevec pridobil takoj Bimpatije po* slušaloev, kar se do izražalo t?; bumenjj, aplavzu ter v izročitvi lepega! Mencaj G. Rumpel je kreiral hudobnega 'duHa vi vseh' treh poosebljenostih’. Je znameniti pevec in igralec. (Vi posebej moramal omeniti njegovega Coppilija, Iger je v; arijoznih’ odstajvikih' razvijal svojo lepc» in meliko kantileno. Gdc. Gajeva ikoti 01ympija nami je v tej' sicer težavni vlogi, u gagala manj1. Njena koloratura^ njeni trilci, so bili nejasni in1 zbrisani*. Treba bo še, odvaditi se nepotrebnemu^ itremoliraniju. V tretjem dejanju pa jai že prav Občuitno distoninala 0 orke-^; strom ;..mogoče jo to zapisati na' konto; glasovne utrujenosti. Gdč. Šuštarjeva* je podala vlogo Giullette iv dirugerrg' dejanju prav simpatično. Pela in igra«; la je s sigurnostjo; z veseljem sa morar-zalMjležiti njeno napredovanje. G. Jan^ ko (kot Natlianael in Spalanmni) 5elj svojo vlogo izvršil prav dobro. Njegov?! ongan jo letpo doneč. 3s1» je omeniti »;• g. Arhipovu Joot’ Crespelu. Gdč. liloge^: jeva (kot Niklas) ee je potrudila, ven* dar vloga ni primerna njenemu gia< sovnemu amačaiju in vsled tega ni jpri-šla do boljše veljave. Manjše vloge sta imela g. Kopač (Herman in Schilemil), g. Harastovič (sluga CocKenille) ter g4 Kiosio (Luther). Zbor, osobito moški zbor, jo maloštevilen in vsled tega mil prišel do veljave. Vsi nedošitaitki se tam oziru lalilio beležijo na ta račun, Radi tega so se gotovo tudi črtali v pro-1 logu prvi zborovi nastopi. V muzikalno tehničnem oziru vsebuje OffenbacKi ova skladba mnogo težkoč in šteti je Hoffmannove pripovedke med! opere, 'ki^zahtevajo ATsestransko dobre izvaja^ jooo moči. Upravičeno se torej lahko veselimo lepega uspeha, ki ee je izra-za.1 v obilnem^ in prisrčnem1 aplavzu. Ako se bode še orkester povzpel do po« polne sigurnosti, slediti namenom diri-i' genta, ter se bode še kvalitativno izpo-i polnjeval, bode to celokupni stvari le vi prid. G. 'kapelnik Plecity in režiser g. Rum/pel sta lahko ponosna na delo, katero sta izvršila zelo častno, D. t*$ S B O S^«, ‘Maribor:" 10.' Sowtnbra O. DEV: Koncert orkestra Glasbene Matice dne 3. novembra 1922, Nismo se motili'. Vztrajnost Konc. voSje g. ravnatelja Topiča in načelni-ha društva orkestra g. N. Krašovca je iielala čudo. Zbrala, sta nad 50 godibeni-ikov, od katetrih jih je bilo štiri petine tudi Hrvati (Širola, Konjovič, Dobro-nič). Zaikaj čokati s svetovi in elementi fei so mam tuji, ko pa imamo v osrčju naše zemlje, v svojem narodu toliko samoniklega, izvirnega, še neizčrpanega! Tukaj zastavimo lopato, pero in misel in srce! Te nedostatke sem omenil v dobrohotnem smislu, podčrtavam pa, da ima g. Osterc v sebi vsa svoj- teflrih, ki niso godbeniki po poklicu, da polnokrvnega glasbenika, je ta sta nam poklonila par brezskrbnih uric ^nt po božji volji. Ako so se sedaj v potnih veselja in užitka. Dimštvenii orkester, sedaj edini oaikester v Maribo- j.utranjem. svitanju, kakor pri ^ vseh drugih svetovnih mojstrih, pomešani v m,"je institut neizmerne važnosti | vrtenja viharjev; in hrepenenja tuje obrazho ubusa našega občinstva v mu-; Cementi, se bo g. Osterc teh otrsel, to zikaličnih zadevah. Kes ni bilo vse tako 3® pokazal s svojim prvencem prvrm kakor bi moralo biti, mnogo je uspeli | jarkom svojega umetnega delovanja. Kvarila neaikusticna dvorana in drugi j Va predznaki so tu, obvladat.1» m le momenti, ki jih nerad omenjam, todajfofaeba obliko, se osamosvojiti uv se kar je bilo v danih' razmerah možno , tudi poglobiti v mouerni tonoviu je-doseči, se je doseglo. I Občinstvo je mladega umetnika im v rt . ; burno .pozdravilo, ga poklicalo u a oder Na programu je bilo b took. bross- j -n ;mil poklonijo vence. ananov ogrski ples i« opere »Lun voj- ? Vsa hvala gre orkestru in njega vo-■ vode«. Orkester jo je bravumo, z ^seni; g._ Topiču. G, Topiču se pozna ognjem igral. Skladba pa v sosescim j cjo muziciranja, j© kot dirigent drugih komadov, ki so se izvajali, to-1 vedno v navdušenju, zdrav do agresiv-ne^ Toda naj tudi manj muzikalično j.aosfei. in dviga s svojim ognjem ožilje občinstvo na svoj račun pride. Dvorni* . tonovnega organizma, vse iz pristnega je s svojo Legendo op. 3 in uverturo Pošteno si je zaslužil poikionje- ivS>A|rmp f n Kostanjevico« - ali se ti ne ^n Nj^ova uvertora h »Konslanu« ^ d moa.a t , fci neMo pHti, ki £ dobro ® ia ?*; «a že davno pričakuješ? »Po dežju« - divjanega srca Konstena m krutost na vsa oWita ia kakor umita, di- usode je orkester dobro pogodil. j ha. ZQpet V6gelo ^ krepitoi rosi. Oh ni V novenljivo_ zaslugo_ štejem orke- ji3l V6g? tistih tihih vasi — St. Peter, stnu. da je položil s svojim proizvaja- Renče, Devin •—• vojna jih je ubila, ni npean temel jni kamen, prvi slovenski ga vegf tistega tejnostnega miru v mol-lanteniji, ki bo imela svojo zgodovino, čečih ulicah sredi naših nekdanjih ne-Kdo bi toliko poguma prisodil mlade- doljubnih ©miških hiš — tod zdaj razum skromnemu skladatelju, učitelju- gaja, barbar. Gledaš spomine na. to, kar samouku^ Da, da, kar drugi naši ne je bilo, in solza, ti zastre oko. Ti bistra HffKirejo, je hotel pokazati gosp. Slavko Soča, srebropeha Vipava, vi stari mil 'Osf»re e svo.io _ skladbo, sinjo- J ni, ve tihe, delavne vasi, kdo bi Vas nojjo, na »Ideal« krščeno. Razdelil jo je mogel gledati brez pekočega gorjb, ,v, m 4 dele: I. Andante maesioso, allegro,; srou? xn ti dnuga naša odprta rana, ti a Andainte, 3. Tara,metla, 1. Finale. So *užni Korotan! >Pod Peco« — temna te skladbe najtežjega kova. V letih resnoba in umirjenosti so se simfonije Udtili glasbeni velikani, kakor Roetho-ven, Brudlviner, Mahler, Dvorak, Smetema 6ajkovsky in dr. in s temi skladbami 'reševali najtežavnejše živi jenske probleme, produkti notranjega ravnotežja., odrešenja od dolgotrajnih bojev, iskali so v njej resnico, harmouijo srca in mir So dela pisana s krvjo, bolestjo te iesagou&cijo. In zate občudujem g. Osterca, da se je lotil kot svojega prvenca sinfotnije. Lepo je razdeljena, frajpina po srčni inštrumentaciji, ima izvirne zamisleke in melodije, vidi se, gora, temna kakor naša žalost, na zeleni. trati dve hiši, in zopet -PckI Libi-čem« —• ravno polje, polno temnožoltih snopov pod nežno modro goro. Najlepši pa so menda motivi iz kamniške okolice; vsaj zame. »Ko solnce vzhaja,« lej, kako se držita modrikasta megla in jutranji mrak tihih vrb. In pa. tisto »Zatišje ob Bistrici« — ali on ješ, kako žubori Bistrica v senci orjaških bukev, ali vidiš luči, ki zlatijo iupaiam zeleno gladino, lej, kako se zrcali bela čigra v vodi — oh, kdo bi si ne želel v ta sveti mir iz šumnega delovnega mesta! In .... _ j . , „ - dve Podobi s Krka: Spredaj temnosive da je g. Osterc temeljito m pridno stu- j gkale, ki jih vsak dam pere morje — žo drral partituTe glasbenih mojstrov, to- j tisoč in tisoč, let, parnik reže beio brada skladba ima glede izdelavo glasbene zdo po modri gladini, rahlo se uaziblje misli vse zmake prvenca, kalior smo j morje, val prihiti na obal, zašumlja in pravilno citati v razragi k vsporedu. V j prelije čez kamen — kje so časi, ko prvem stavku z dvema teanama, ki se sem to gledal na svoje oči! ffielo pritetao poslušate, manjka odgo-. Kaj bi dejal o tihožitjih? To ni tisto jvajgajoca izpeljava lepo zapečete mi-j odvratno razkošje neumetniških polnih «*» harmonična dispozi- miz. Dva grozda, da bi for vgriznil v oijav posameznih stavkih, ki prepušča jmozorne, sladke jagode! — žareča ja-orfote progtedmo razdelitev in -pogrešam bolka, slive, ki bo jih še drži roka, Bože knanpOTiciijsfeo tehniškega rokodelstva. ? mili, kaka krasota! In zo-pet tista sočna G, Osterc je se v objemu in sili tujega, melona, jastog na sivem kam e au z Ikm hj* L-mmIma MuAlv.i. J. . «... . X ?_*_ * I . .. . te bo treba prebiti, da se oživi v svojo j mdiviiduailnost, svoj slog. To daje moč’ M jsteurnost, pidnaša sedanjost in lio-dbčmost. In še nokaj. Pred nami se dviga nova, mlada država, ožarjena od oljkino vejico, pa tisti vriskajoči otroci žarkega poletja, cele breme rdečih, rumenih, belih’ cvetlic! Postaj, poglej, odgovori! Kaj jo umetnost? :>Zajčev portret« ni banalna, navad- ippteih žarkov dohodnega solnca, ča- i na barvana fotografija s tistim stupid-tsajo nas visoke kulturne naloge. Postavljajmo si torej nove ideale, nove ■vrednote, ki niso univerzalne ali koz-Ptepolitične,. temveč hi odgovarjajo bistvu in totaliiteti pristnega in resničnega jugoslovanskega mišljenja, ki ima dovolj silo, da se ii>osameznik izčrpa,, izpooe,^ izkriči v jugoslovanskem vi Mariboru. 65. Državno teravi _ Rogaška Slatina. 66, Tvornioa c0.v- r de, b-onibonov in. .slaščic, Josifp h®!* , Šoštanj. 67. I. Jugoslovepska aL. ^ na iindustrijsika družba poprej 1 ,, Hutter sin v Ptuju. 68. Alojz xva kavaama »Jadran« v Maribor«. ^ Speeijalno izdelovanje jiralnega rila F. Turin, v Celju. 70. Erich_ ma-n-n-ov-a fatoi-ikacija mlekaras11 ^ možnih proizvodov, Maribor, A‘® ' drav-a cesta. 71. Franc Cvilak, beh ^ voska, obrt medu in voščenin, y . Bistrici. 72. Rihard F. Engelsbet-lastnik »Križ-Fluid« luboratoaL3, T ^ škem, Slovenija. 73. Podravska *• ^ strija sadnih izdolkoiv Selnica^ ob vi. 74. M. Drnškovič in drug, i2®6 ^ nje » Šar t res-1 iker j a« družba z(f,0jvaa| z., Maribor, Koroška cesta 39. Pelikan, slaščičar in izdelovale® tov; Maribor, Gospodka ulica, . (Konec iP71 Glavni urednik: RadivoJ Odgovorni urednik: Rudo^ no resnim oibrzom »liišnega gosjvklar-;ja«. To je res nekaj kipečega. — Gvajc je hotdl utelesiti življenje, prikazati razposajeno dušo samozavestnega u-me-tnika; ustvaril je prelest mladosti. — In drugi portret »Kaj nam pa morejo!« Napeta dolnja ustnica, na licu zdravje, kljubovalnost in trma v modrem, skoro sivem očesu, za potlačenim klobukom belo iperoe — hej, ajd mo gl e. daš, mestni šhric? In če me tudi slikaš, fče me tudi valbiš — ma-ri mi .je! — To-ue, ali si tudi jiroiPk? Tista črta, tiste Knj)gevodja(klnja) z znanjem strojepisja, slovenske in nemške stenografije in cirilice, se »prejme t industr. podjetju. Z snanjem hrvašiine imajo prednost. Plača dobra Lastnoročno pisane ponudbe pod „AgiInost“ na upravo lista „Tabor“. 2190 3—3 Ženska pisarniška moč se sprejme. Naslov v upravni-itvu. ojoi Učenec za knjigoveznico se sprejme takoj. Hrana in stanovanje mu je preskrbljeno. Kniigovezna industrija Vilko Weixl. Maribor, Jurčičeva niica *t. 8. ’ 2204- 3-1 Kompletna spalna soba, mehki les, so proda za K 7000‘—. Franjo Ambrožič, Orajska ul. *t 2 v gradu. 2202 3—1 Železna peč (Dauerbrandofen) na piodaj. Razlagova ulica 33, pritličje. 2203 Suhe gobe, lipovo cvetje, brinjevo olje in poljske pridelke plača najbolje tvrdka. Sirc-Rant, Kranj, telef. int. St. 9, in nudi po najnižjih eenah na debelo slsdlcor, riž, olje, kavo itd. Prosim za ponudbe gob z vzorci. 1463 Lepa zimska suknja za častnike na prodaj. Cankarjeva nlica 2, II. narlstr., vrata 8. 2196 3-3 Higljenlčna brivnica se vsem priporoča. Prvovrstna pcstrežba. Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva ■b«a 9. 1650 hlev, gospodarsko poslopje ali kaj' sličnega pravno za prezidavo za tovarno v Mariboru ali b okolici, se išče v najem, — Ponudbe na I- ^ Konjice. 219* ^ Zaklane e. garantirano 75°[0 slanine, 2303 kilogram po K 84*-— pri Knafelc &Šuc, klavnica* ■er starih nad 14 let, za večerno razpečavanje aeSih # nikov, se išče. Poizvedbe v upravi lista. — * ^0, @n©9 slamo, drva, premca« , ^1 kroempir, sadla in drag* pri«a®E8c® kupuje in prodaj; 7**** Zmmlm v Sodni ulici, obztoječo ir dveh lepih čednih sob, kuhinje in vsemi pritiklinami, * električno razsvetljavo, za večje od treh do *tirih seb z električno razsvetljavo, kjerkoli si bodi v mestu na levem bregu Drave. Naslov se izye v upravi. * OSET, Maribor, Aleksandrova ^ št. 57. Telefon št. 88. PozGr! se prodajajo vsak dan pr®ri“ poldne v Cvetlični ulici št. 18-