Leto LXVII
Naročnina mesečno 23 Din, za možem-itro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Polfnfna ptahna ▼ jeforfnl.
V Ljubljani, v M, "dne 5. septembra 1939
.rev. 202 i

Telefoni uredništva ln .prave. «W)1, 4<MH, 4«W>3, «WM, «W»5 — Uhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka i. d.ev. po praznik.
jm l din
Čekovni račun: Ljubljana številka 10.050 in 10.349 za inserate.
Uprava« Kopitarjeva ulice številka 6.
Angleški in francoski imperij sta v vojni z Nemčijo
Anglija, Francija, Avstralija, Nova Zelandija, Kanada in Indija so objavile vojno Nemčiji
V Egiptu odločitev še ni padla
Jugoslavija in Amerika nevtralni - V Italiji vse mirno
Borbe na poljsko-nemški meji pa postajajo vedno bolj srdite
V	noči od sobote na nedeljo je bila v Londonu po daljšem posvetu s pariško vlado odločilna vladna seja, kjer je bil določen skupni postopek Anglije in Francije za primer, da bi nemška vlada ne odgovorila zadovoljivo na zahtevo, ki sta jo angleški in francoski poslanik stavila v petek zvečer ob 10. uri nemški vladi, da naj takoj ustavi sovražnosti proti Poljski.
V	nedeljo zjutraj ob 9 je bil v Berlina izročen angleški ultimat, da mora nemška vlada do 11. ure odgovoriti zadovoljivo, sicer nastopi vojno stanje.
Ob 11 je bilo v Londonu izdano uradno poročilo, da Nemčija ni odgovorila in da je s tem nastopilo vojno stanje z Nemčijo. Takoj nato je imel Chamberlain po radiu nagovor na angleški narod.
Opoldne je francoski poslanik v Berlinu izročil berlinski vladi podoben ultimat, kot je bil angleški, z rokom do 5. ure popoldne.
Opoldne je nemška vlada objavila Hitlerjev proglas na vojsko, takoj zatem pa je bilo razglašeno po radiu, zakaj Nemčija ni sprejela angleškega ultimata.
Ob 5 popoldne je francoska vlada izdala uradno poročilo, da na svoj ultimat ni spre-(ela nobenega odgovora, in da zaradi tega nastopa vojno stanje z Nemčijo.
Zvečer ob pol 6 je bila v Londonu sestavljena nova »vojna« vlada, v katero je vstopil tudi Churchill. To se je zgodilo po zgodovinski seji parlamenta, kjer sta govorila Chamberlain in lord Halifax o novem položaju.
Ob 6. uri zvečer je imel angleški kralj Jurij VI radionagovor na angleški imperi{, v katerem mu sporoča, da je nastopila borba z Nemčijo.
Ob pol 8 zvečer je imel govor po radi. francoski predsednik vlade Daladier, ki je francoskemu narodu sporočil, da je Francija v vojni z Nemčijo.
Zvečer so radiopostaje objavile, da sta tudi Avstralija in Nova Zelandija napovedali vojno Nemčiji. V jutranjih urah sta napovedali vojno tudi Kanada in Indijsko cesarstvo.
V	nedeljo so se boji na poljsko-nemški meji nadaljevali. Marijina božja pot Čensto-hova je bila zažgana in so jo Poljaki izpraznili. Letala so bombardirala spet večje število poljskih mest.
Včeraj je bila od nemške podmornice torpedirana angleška trgovska ladja »Athenea«. Od 1400 potnikov in posadke so jih samo nekaj rešili.
Včeraj dopoldne fe izšlo tudi angleško uradno poročilo, da je Nemčija na morju blokirana od zavezniških brodovij, francosko uradno poročilo pa je povedalo, da je francoska oborožena sila začela proti Nemčiji vojne operacije na suhem, na morju in v zraku.
Nove vojne napovedi
London, 4. septembra. TG. Rcuterjev urad
ten (In in ITnna.ln .. n . 1 . . 1 ! . . 1 _ _ £ . _ i 2 _ _
poroča, da je Kanada po dolgi vladni' seji, na kateri je proučevala položaj v Evropi, enodušno sklenila, da objavi vojno stanje z Nemčijo ter sp tako pridruži materni deželi v njeni borbi. Sklenila je, da bo predsednik vlade Mackenzie King v radio govoru ta sklep sporočil kanadskemu narodu. Predsednik vlade je imel svoj nagovor davi. Dejal je, da po govoru angleškega kralja, ki so ga vsi poslušali s tesnobnim srcem, nobena druga odločitev ni mogoča, kakor da se Kanada s polnim srcem in složno postavi ob stran maternc zemlje, ki je sprejcln borbo za obstoj imperija in človecanskega reda na svetil. Kanada bo svojo dolžnost v polni meri izpolnila. Kanada ima že 100.000 mož pod orožjem. Nadaljni ukrepi bodo sledili.
Angliji so se poleg Avstralije in Kanade pridružili še naslednji dominioni, ki so stopili v vojno stanje z Nemčijo: Egipt, Nova Zelandija in Indijsko cesarstvo. V Indiji jo: bila obenem z razglasitvijo vojnega stanja razglašena tudi mobilizacija. Civilni letalski promet je ukinjen.
Egipet
Kairo, 4. 6ept. b. Predsednik egiptske vlade je izjavil predstavnikom tiska, da so člani nemškega poslaništva v Kairu že dobili potne liste.
Iz vojaških krogov poročajo, da se izvajajo potrebni ukrepi za zavarovanje Egipta. Zlasti ob Sueškem kanalu se delajo velike priprave da bi ta prehod oetal odprt za trgovinski promet.
Angleški trgovski parnik
Athenea - torpediran
Od 1400 potnikov in posadke so rešeni skoraj vsi - Angleška poročila obtožujejo nemško podmornico - Nemčija pa uradno zanika vsako krivdo
London, 5. sept. TG. V zvezi s potopitvijo angleškega parnika »Athenia«, ki ga je severno od irske obale pri Hebridxkih otokih nemška podmornica torpedirala, je Izjavilo angleško ministrstvo, da je bilo na ladji nad 1.400 posadke in potnikov, med njimi 311 ameriških državljanov. Ladja je bila torpedirana nekoliko po 4 uri zjutraj. Na pomoč so prihiteli angleški rušilci, ki so rešili od potnikov, kolikor so jih mogli. Število rešenih pa še ni znano.
Minister za vojno mornarico Winston Churchill je danes v spodnji_ zbornici spregovoril k potopitvi parnika »Athenia«. Dejal je, da je to kršitev mednarodnih pravil in tudi kršitev obljube, ki jo je Nemčija dala šele včeraj, ko je v svoji noti na angleško in tranrosko vlado objavila svojo voljo, da ne ho napadala ne civilnih, ne vojaških zgradb in ne trgovinskih ladji. Minister je zaključil, da je vojna mornarica pod-vzela vse potrebno, da bodo odslej trgovinske ladje spremljale vojne ladje cdinice — povsod, kjer se je bati kake nevarnosti.
London, 4. septembra c. Večerniki objavljajo nepotrjeno vest, da »o e potapljajočega sc parnika •Athenea« rešili vse potnike. Mrtvi so samo tieti, ki jih je ubila eksplozija torpeda.
London, 4. sept. c. Angleška admiraliteta javlja proti večeru, da v vodah, kjer je plula »Athenea«, dosedaj angleška' vojna mornarica ni položila nobene mine.
To vest objavlja admiraliteta zato, ker je nemški radio objavil vest, da je »Athenea« naletela na mino.
Stališče Nemčije
»Naše podmornice niso krive«
Berlin. 4. septembra. AA. DNB. Ko so prispele vesti iz angleškega vira o torpediran iu parnika »Athenia*, s katerim se je vozilo 1400 ljudi, je nemška vlada uvedla preiskavo in ugotovila, da je popolnoma izključeno, da bi bila katerakoli nemška podmornica parnik torpedirala. Vse nemške voine ladie so bile dobile naloc. da se drže točno in strogo mednarodnih določil o zaplembi tujih vojnih ladij. Samo po sebi se razume, da ee .vse nemške vojne ladje drže tega naloga. Ce je
ladjo »Athenia« res zadel torpedo, gre po sodbi nemških strokovnjakov samo za zmoto katere britanske podmornice, ki bi bila v tem primeru nastopila proti mednarodnim določilom. Toda nemški strokovnjaki mislijo, da parnika sploh ni zadel torpedo, temveč, da je trčil ob kakšno plavajočo britansko mino.
Dodajajo tudi to mišljenje, da hočejo potop te ladje sedaj izkoristiti v to. da bi dvignili Zedi-njene države severne Amerike, kakor se je to zgodilo v zadnji svetovni vojni ob priliki torpediranja »Lusitanie« po neki nemški podmornici.
Berlin, 4. sept. AA. DNB. Iz dobro poučenega vira se je zvedelo, da je državni tajnik zunanjega ministrstva v. Weizs8cker sprejel danes ameriškega odpravnika in mu sporočil, da nemška vojna mornarica nikakor ni zapletena v napad na parnik »Athenio«. Weizs8cker je dodal, da so nemške pomorske enote dobile kar naj-
strožji nalog, da se morajo absolutno ravnati po mednarodnih določilih.
London, 4. sept. c. Iz Glasgowa poročajo, da je bilo na »Atheniji« tudi 34 nemških državljanov.
Danes popoldne je bila seja lordske zbornice. Seji je predsedoval lord kancler Thomas Inskip, ki je član nove vojne vlade.
Lord Sneli je v imenu delavske skupine lordov vprašal vlado, če misli podati kakšno iziavo o zunanji politiki. Prav tako je hotel vedeti, če vlada že lahko poda kakšno izjavo o torpediranju parnika »Athenia«.
Lord Stanhope je izjavil, da neve. da bi bila admiraliteta dosedaj prejela kakšna uradna poročil o »Atheniji«. Zunanji minister lord Halifax pa je rekel, da nima danes ničesar povedati, misli pa, da tudi jutri ne bo podal nikake izjave. Vendar pa je mogoče, da bi podal kakšno izjavo.
London, 4. sept. AA. Reuter. Informacijsko tni-
Kairo, 4. sept. AA. Havas. Nemški odpravnik poslov je zahteval predvčerajšnjim od egiptske vlade, naj pove, kakšno bo njeno stališče glede jK>lj«ko-nemškega spopada. Ministrski svet, ki sedaj zaseda, sestavlja svoj odgovor. Pričakuje se torej neizogibna objava vojne med Egiptom in Nemčijo.
Kairo, 4. sept. o. Egiptskj ministrski predsednik je izjavil, da jn Egipt pretrgal vse diplomatske zveze i Nemčijo, ker ga veiejn pogodbe z Veliko Britanijo. S lem je Egipt dejansko stopil v vojno stanje z Nemčijo.
Egipt je samostojna afriška država, ki meri en milijon km1 in ima 15 milij. prebivalcev. Glavno mesto je Kairo.
Avstralija je angleški dominion, ki meri 8 milijonov km' in ima 7 milij. prebivalcev. Glavno mesto je Canibera.
Nova Zelandija je tudi dominion, ki s pripadajočimi otoki meri 270.000 km' in ima 2 milijona prebivalcev. Glavno mesto je Wellington.
Tudi Kanada je dominion, ki meri 9 in pol milij. km1 in ima 11 milij. prebivalcev. Glavno me^to je Oltawa.
Južna Afrika se vojne ne udeleži
Capetoun, 8. sept. A A. Reuter: Ministrski predsednik tterzog je dni dnnes v skupščini tole izjavo o politiki južnoafriške unije:
Obstojeii odnošaji med južnoafriško unijo in raznimi vojskujočimi se državami bodo ostali še nadalje nespremenjeni in se bodo nadaljevali kakor da vojne ni. Kar pa se tiče obstoječih odno-šajev med južnoafriško unijo in Veliko Britanijo ali katerokoli deželo britanskega imperija, kakor tudi obveznosti, ki izhajajo ir pogodb o pomorski bazi v Simonxtownu ali iz članstva južnoafriške unije v zvezi narodov oziroma iz takšnih odnoša-jev in obveznosti, ki so nastale iz svobodnih pogodb med unijo in ostalimi članicami britanske skupnosti — bo ta politika ostala nespremenjena. Nikomur ne bo dovoljeno, da bi se poslužil ozemlja južnoafriške unije za akcije, ki bi na kakršenkoli način mogle omajati takšne odnošaje ali oslabiti takšne obveznosti.
Proti izjavi generala Herzoga je nastopil general Kmiths, ki je izjavil, da mora Južna Afrika prekiniti odnošaje t. Nemčijo in v polnem obsegu sodelovati z narodi britanskega imperija, kajti zna priti dan, ko bodo Nemci od Južne Afrike zahtevali odstop njihove nekdanje kolonije. Takrat bo Južna Afrika potrebovala pomoč Anglije. Ali ho smela računati na njo, ako sc danes od Anglije oddvoji v svoji politiki.
nistrstvo izjavlja, da je po dosedanjih poročilih ugotovljeno, da so ladjo »Athenia« torpedirali brez poprejšnjega opozorila. Ladia je plula kakšnih 200 milj od kopnine. V tukajšnjih krogih izjavljajo, da pomeni ta napad direktno kršitev pravil podmor-niške vojne in da to kršitev pripisujejo Nemčiji. Na ta pravila, poudarja snočnji bulletin, ie Nemčija pristala, a pravila določajo, da ne sme nihče potopiti nobene trgovske ladje poprej, dokler niso potniki in posadka na varnem. Ta pravila določajo tudi to, da ladje ne veliaio kot varnostno zavetišče vse dotlej, dokler niso pol ure plavanja oddaljene od obale, in sicer v ugodnih okoliščinah.
Jugoslavija ■ nevtralna
" Belgrad, 4. septembra. AA. Uradno poročilo kr. vlade o stališču Jugoslavije v današnjem mednarodnem položaju se glasi:
Usodni dogodki, ki se zdaj odigravajo na svetu, nalagajo kr. vladi dolžnost, da še dalje ostane dosledna politiki, ki jo je Jugoslavija odločno izvajala v zadnjih petih letih kr. namestništva s tem, da je skrbno negovala prijateljske odnošaje z vsemi velikimi državami ter pospeševala obstoječe dobre odnošaje z vsemi sosedi in ostala nevtralna pri sporih, pri katerih nista tangirani njena neodvisnost in njena integriteta. Kr. vlada je globoko prepričana, da bo tako najbolje tudi v bodoče služila ne samo življenjskim interesom naroda in države, temveč, da bo s takšnim svojim stališčem v mnogočem pomagala ponovno vrniti pomlr-jenje med narode. Pri izvajanju takšne svoje politike kr. vlada računa v teh težkih časih z brezrezervno podporo vsega našega naroda*
Belgrad, dne 4. septembra 1939.
Anglija in Francija
sta objavili blokado Nemčije
Na kraljev rojstni dan
Za rojstni dan Nj. VeL kralj« Petra II. so odpovedane vse prireditve raien cerkvenih slovesnosti in nprejemanja pri g. banu. Dovoljene pa so akademije in prireditve v zaprtih prostorih.
IPolMfiiai sapisM
Resolucija glavnega odbora JRZ
Belgrad, 3. septembra. AA. Pod predsedstvom Dragiše Cvetkoviča, predsednika glavnega odbora JRZ je bila 2. in 3. septembru t. I. seja predstavništva glavnega odlmra. Ta seja je bila na stanovanju predsednika stranke, ker on po nasvetu zdravnikov še vedno ne zapušča svoje sobe. Na seji so razpravljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z novo nastalim političnim položajem in z nalogami, ki naj jih JRZ v takšnem položaju izvrši. V zvezi s tem so bili sprejeti sledeči sklepi:
1.	Od sestave vlade Dragiša Cvetkoviča, njene izjave o narodnem predstavništvu pa vse do zadnjega dne, je JRZ s po|>olito disciplino, čeprav je cesto šla preko svojih strankinih interesov, iskreno in odločno podpirala velijo delo narodnega sporazuma. To je večkrat tudi po svojih zastopnikih v narodnem predstavništvu in po svojih političnih organih odločno in jasno manifestirala.
2.	V novem |>oliiičneni položaju JRZ ne smatra svojega po.-lanfctva za končanega. Nasprotno, zaveda se, da na njej leži velik dr! odgovornosti za na-daljne pravilno in uspešno izvajanje sporazuma v duhu popolne enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev v vseh delih državne skupnosti. Z ozirom na to mora njena politična delavnost in njeno politično delo biti še večje in v popolnem skladu 6 to novo orientacijo naše notranje politike, tako jasno in odločno izražene v vladni izjavi v narodni skupščini 0. februarja t. 1. Juflottlovanska radikalna zajednica je poleg pripadnikov slovensko ljudske stranke. Jugoslov. muslimanske stranke in delov demokratske stranke sestavljena v glavnem iz vrst Narodne radikalne stranke, ki je v preteklosti dokazala svojo politično zrelost in sposobnost za opravljanje državnih poslov. Glavni namen JRZ je bil, da združi v to organizacijo vso važne frakcije radikalov, ki so se dotlej med set>oj borile in trosile svojo silo v glavnem zaradi osebnih nasprotstev med seboj. Jugoslovanska radikalna zajednica smatra, da se je treba obrniti k onim prvotnim pobudam n lenih ustanoviteljev ter napraviti vse, da se naše vrste čimbolj trdno strnejo. Z ozirom na to smatra predsedništvo glavnega odbora JRZ za dolžnost, nasloviti apel na vse pristaše Narodne radikalne stranke, pa nai pripadajo katerikoli frakciji, da je to najugodnejši in najpotrebnejši trenutek, da se vsi zberejo v eni politični organizaciji, kakor je to bil tudi namen njenih ustanoviteljev, in da po tej poti združeni služijo interesom naroda, države in kralja. V tem trenutku med nami ni nobenih ideoloških razlik, pač pa samo vprašanja posameznikov. Zadnji dogodki, ki so se odigrali v raznih frakcijah radikalov, nam kažejo, da smo imeli prav in da je skrajni trenutek, da se začne tudi naša sloga in naše edinstvo.
Volitve v senat bodo po obstoječem zakonu
»SlužSene noivinef objavljajo ukaz o razpustu senata. V ukazu je rečeno, da se bodo volitve senatorjev izvršile v vsej državi po določbah obstoječega zakona o volitvi senatorjev in da bo poseben ukaz odredil dan volitev in dan sklicanja senata. (Mnenje »Jutra«, da se volitve senata ne l)odo mogle odrediti, proden ne bo izbrana nova skupščina po novem voli vnem zakonu, se jo torej izkazalo kot napačno.)
Uredba o zastavah
Uprava banovine Hrvatske v Zagrebu je izdata odredbo o zastavah. Na tistih zgradbah, v katerih so uradi skupne države, bo visela samo jugoslovanska državna zastava. Na javnih zgradbah banovine Hrvatske bo visela hrvatska zastava na desni, državna zastava na levi strni, v mestih, kjer je srbska večina, pa bo visela še srbska zastava na levi od državne. Na privatnih zgradbah smejo lastniki izobešati, katero zastavo hočejo sami.
Zemljeradniški glavni odbor za sporazum
Dne 3. septembra se je zbral v Belgradu glavni odbor zomljerodniške stranke, ki ima, kakor znano, v vladi kot svojega zastopnika ministra dr. Cubrilovioa.. Glavni odbor je pod predsedstvom predsednika stranke Gavrilovica sklenil resolucijo, v kateri soglasno pozdravlja sporazum in želi, da bi se na lein sporazumu zgradila država in ljudsko blagostanje na novih temeljih. Nato je glavni odbor poslal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., potem Nj. kr. Vis. knezu namestniku, predsedniku HSS dr. Mačku :n vojnemu ministru generalu Nediču.
izjava dr. Mačkovega glasila
Glasilo dr. Mačka prinaša članek, v katerem pravi, da nevtralne države, med katerimi je tudi Jugoslavija, ne bodo trpele od vojske, pač pa od posledic vojske, ker sc bo zmanjšala proizvodnja, kar se bo posebno poznalo na cenah tistih proizvodov, ki se uvažajo iz tujih držav. Tudi bo življenje stalo v znamenju stalcie pripravljenosti. Hrvatska je srečna, da jo je svetovni metef zadel v času, ko so se Hrvati sporazumeli s Srbi in začenjajo urejevati svojo domovino na pravičnih temeljih. Motijo se oni, ki mislijo, da bojo sedaj dela na izvajanju sporazuma zastala, ampak nasprotno Ja res, da so bodo vršila š« hitreje. Imamo sije Jno priliko, Hrvati in Srbi, da v mini, ne sodelujoč v svetskem klanju, izgradimo svoj dom in skupno državo, Hrvatska bo zemlja dela, zadovoljstva in pravico, hrvatski narod pa bo pokazal, da je zaslužil svojo svobodo, ki si Jo Je znal priboriti, pa Jo bo znal tudi braniti.
Belgrajske novico
Belgrsd, 4. sept. b. V Belgrsd ee je vrnil
gradbeni minister dr. Krek.
Belgrad. 4. sept. m. V dvorani Kolsrčeve ljudske univerze se je danes nadaljeval kongres ekonomistov kraljevine Jugoslavije. Na dnevnem redu je bilo več strokovnih predavanj.
Belgrad, 4. sept. m. Belgrajski jesenski velesejem, ki hi ga morali odpreli 7. t. m., je preložen na nedoločen čas. Verjetno bo odprt konec eep-tembra ali v začetku oktobra.
London, 5. sept. TG. Angleška vlada fe objavila aradno poročilo, ki j« bilo takoj razglašeno po radiu, da jc napovedana blokada Nemčije. Uradno poročilo se glasit
»V istem trenutku, ko je nastopilo ▼ ojno stanja med Anglijo ia Nemčijo, je angleško brodovje skupno s francoskim začelo popolno blokado Nemčije.«
Angleike vojne ladjo so dobile nalog, da ustavijo sleherno ladjo, ki bi sc bližala nemškim vodam, in jo preiščejo. Admiraliteta fe določila gotova pomorska področja, ki naj se jih ladje izogibljejo.
Tudi nemško pomorsko poveljstvo je naznanilo, na katerih krajih Severnega morja bo
Berlin, 4. sept m. Nemški poročevalski urad pravi: Varšavska radijska postaja je opozorila
včeraj opoldne civilno prebivalstvo, naj se pazi pred hnubani in čokolado, kateri so napolnjeni s strupom in ki jih mečejo nemška letala. Daljo je varšavska radijska postaja objavila, da so Nemci metali majhne balone, polne iperita, ter končno, da se jc mnogo otrok z bonboni zastrupilo. — DNB je pooblaščen izjaviti, da so vse te objave varšavske radijske postaje vse lažnive. Poljska brzojavna agencija trdi, da so nemška letala bombardirala večkrat civiliste in posebno kmete pri delu na polju, in da so streljali tudi na zdravnike, ki so hiteli na pomoč ranjencem. Smatramo za odveč, da bi zanikali vse te izmišljotine. Toda postavlja se vprašanje, če te izmišljotine o »zverinstvihc morda nimajo tega cilja, da bi pripravile Hitlerja do tega, da umakne svoj ukaz, naj se napadajo samo vojaški objekti, Hitlerjeve ukaze vojaki slepo poslušajo. Gre za nesramno igro z ognjem.
****** Poljske obtožbe
Pariz, 3. septembra. AA. Havas: Poljsko veleposlaništvo sporoča: Nemška vlada je danes ponoči od 1. na 2. septembra poslala preho holandskega poslaništva v Varšavi predlog poljski vladi, da se letalski napadi in bombardiranje omeje samo na vojaške objekte, in da se civilnemu prebivalstvu s temi letalskimi napadi prizanese.
Poljska vlada je sprejeta ta predlog.
Kljub temu predlogu pa je včeraj, v soboto, 2. t. m. nemško letalstvo izvršilo celo vrsto bombnih napadov na sledeča mesta: Lublin, Radomsko, Ručac, Tomazov, Mazovjec, Bidjgosz, Torun, Bu-sko, Raza nov, Sjerac, Aljelec, Tarnobseg, Seczev, Grodno, Poznanj," Scmno, Kutno, Aleksandrovo, Zdunskavola Krakov, Lask, Pjotrkov, Lodž in Beb-no. Nekatera teh mest so morala pretrpeti več bombnih napadov. V Turunu so boinbe padle na otroško zavetišče. Prav tako so nemške letala metala bombe na veliko število vasi in celo na kmete, ki so delali na polju. Ta bombardiranja so pozvro-čila veliko žrtev. Število žrtev, ki so padle v petek in soboto znaša približno 1500. Med njimi je mnogo žensk in otrok. Bombardirano je bilo tudi mesto Censtohova, poljski Lurd.
Nemška letala so bombardirala tudi danes civilno prebivalstvo v Lublinu, kjer je bilo ubitih 30 ljudi, 58 pa ranjenih. Prav tako so nemški letalci bombardirali Poznanj, zatem letališče blizu Varšave in Torun. Okoli 100 bomb je padlo v varšavsko predmestje. Nemško veleposlaništvo se je preselila iz Varšave v Rigo. Poljsko pos'aništvo pa je zapustilo Berlin in odpotovalo na Dansko.
Poljski listi poudarjajo, da Nemci niso dosegli svojega cilja, ko so mislili, da bodo 7 mnogoštevilnimi letalskimi napadi, ki so jih izvedli v enem samem dnevu, preplašili prebivalstvo. Nemški napadi so imeli za posledico, da se je disciplina in odporna sila poljskega naroda še bolj okrepila.
Povsod vlada mirnost. Prebivalstvo Varšave in drugih poljskih mest je veličastno prestalo to pre-skušnjo.	' !
Sovražna letala so nadaljevala s prodiranjem. Pri Pjotkovu so bombardirala vlak. Število žrtev je zelo veliko. V Poznanju je zaradi bombardiranja umrlo 300 ljudi, 500 pa je bilo ranjenih.
Vojna v
Brn«elj. 4. sept. AA. Havas. Kralj je izdal na-redbo, da je danes prevzel vojaško poveljstvo.
Monakovo, 4. sept. AA. Štefani. Okoli 100 Italijanov, ki so prebivali v nedavno evakuiranem francoskem obmejnem pasu, je prispelo v Monakovo in bodo od ondot nadaljevali vožnjo v Italijo.
Tokio. 4. sept. A A. Reuter. Predsednik japonske vlade general Ahe je izjavil zastopniku agencije Domej, da bo Japonska ostala nevtralna in da se ne bo vtikala v evropsko vojno.
Berlin. 4. sept. A A. Štefani. Doslej ni še nobenih poročil o velikem nemškem oceanskem par-niku Bremnu. Mislijo, da je »Bremen« vsidrau v kateri nevtralni luki. DROBNE VOJNE
Washington. 4. sept. A A. Havas. Pomorski odbor je snoči izjavil, da se bo brez odloga pomnožil promet v severnem delu Atlantika in da bo krenilo v Evropo po več ladij, da se pospeši izselitev ameriških državljanov iz Evrope.
London. 4. sept. AA. Štefani. Admiraliteta izjavlja. da nima še nobenega potrdila glasov, ki so se širili preteklo noč, da bi bila neka hritanska vojna ladja zaplenila nemški oceanski parnik »Bremen«.
Riga, 4. sept. AA. Štefani. Na tukajšnjem letališču se zbira mnogo tujcev, ki se vračajo čez Helsinki v svojo domovino. To je edina letalska zveza, ki še funkcionira.
Kovno, 4. sept. AA. Štefani. Komisariat za cene v Litvi je prepovedal prodajo živeža v večjih količinah, presegajočih normalno porabo.
Helsinki. 4. sept. AA. Štefani. Zunanji minister je izjavil, da bo Finska ostala strogo nevtralna. Borza je zaprta. Pričakujejo razglasitev zakonov o prepovedi bivanja tujcev na Finskem in o prepovedi izvoza orožjn in železia.
Budimpešta. 4. septembra, r. Slefan! poro?«,
položene podmorske mina. Angleška admiraliteta je tudi to sporočilo objavila in posvarila angleške trgovinske ladje, naj se teh voda izogibljejo.
Washington, 4. sept Vsi nemški parnik! v Tihem in Atlantskem oceanu z največjo naglico odhajajo v pristanišča nevtralnih držav, v kolikor so jih vojne napovedi prehitele in niso mogli pravočasno pripluli v nemške vode.
Newyork, 4. septembra, m. Angleška veieladja »Queen Mary< je prispela v newyorško luko. Dva dni se ni odzvala na radip pozive. Kapitan ladje je izjavil, da tega ni storil zaradi tega, ker ni hotel izdati pravca potovanja ladje.
Kopenhagen. 4. septembra. Danska vlada je poklicala vse ladje v domača pristanišča. Ustavljen je promet motornih vozil zaradi varčevanja
Stroge odredbe v Nemčiji gleda poslušanja tujih radio postaj
Berlin, 4. septembra. AA. DNB: Uveljavljeni sta uredbi o kazenskem postopku za časa vojno ter uredba o vojaškem kazenskem postopku. Za špijonažo in četniško vojskovanje je predpisana smrtna kazen. Smrtna kazen je zapretena vsakemu, ki bi kot vojak ali civilist poskušal vojsko ali ljudstvo odvrniti od tega, da brani državo, ali ki se samo kakorkoli izogiba izvrševati vojaško dolžnost. Poostrene so določbe vojnega kazenskega zakona o vojaških beguncih.
Berlin, 4. sept. b. Izdana je bila odredba, s katero so civilnemu prebivalstvu odvzeti vsi radijski sprejemniki, s katerimi je mogoče poslušati tuje postaje. Kdor bi naskrivaj imel tak aparat, ho kaznovan s smrtjo. »Volkischer Beoharhter« razlaga to uredbo in pravi, da je i njo zagotovljena Nemčiji zmaga.
Ponoči jo bilo razglašeno, da je nemška mornarica pred vsa pristanišča in na drugih važnejših točkah položila mine ter z njimi zaprla dostop do nemške obale. Ta korak priča, da pričakujejo Nemci v kratkem napada od angleškega vojnega brodovja, kateremu se je pridružila tudi poljska mornarica, ki je že pred začetkom sovražnosti odplula iz Baltiškega morja.
italijanski tisk o stališču Jugoslavije
Rim, 4. septembra, e. Italijanski tisk piše obširno o pisanju vsega jugoslovanskega
tiska, ki
prinaša vesti iz Italije, v katerih opozarja na to, da je v Italiji vse mirno. Vsi listi posebno pod-črtavajo Mussolinijevc jjosredovanje za mir in vse Mussolinijeve korake, da bi ohranil mir. Prav tako politični krogi v Belgradu poudarjajo, da je pričakovati, da bo sedanja vojna ostala čimbolj omejena.
Kljub vojni ...
Proglas proti vojnemu tihotapstvu je bil prečitan po starodavnih i obredih
London, 5. sept. TG. Danes je bila slovesno in po starodavnih obredih proglašena uredba proti vojnemu tihotapstvu. Obred je bil na balkonu londonsko borze (Uoyal Exchange). Proglas je prebral Boston, ki ima naslov »nosilec meča londonskega mesta«. Nosilca meča je pri tem sprem-ljeval »javni izkjicevalec«, ki mu pripada tudi naslov »moža z najbolj mogočnim glaeom v Ze-dinjenem kraljestvu«. Okrog 200 oseb se je obreda udeležilo. Vsi so nosili protiplinske maske, ».lavni razklicevalec« je najprej prebral kraljevsko odredbo, ki našteva vse blago, ki spada pod pojem prepovedanega tihotapstva, kot orožje, mu-nicija, gorivo, prometna sredstva, ki so jim pri-
- drobnih
da so madžarski vladni krogi ob sedanji krizi popolnoma mirni. Madžarsko stališče ostane nespremenjeno in zanj vedo v Berlinu in Rimu.
Bruselj, 4. sept. c. V Belgiji se širijo mobilizacijske odredbe in so vpoklicali nekaj novih letnikov pod orožje. Cele pošiljajo predvsem proti francosko-belgijski meji.
Pariz, 4. sept. AA. Havas. Člani nemškega veleposlaništva in konzulata so zapustili snoči oh 23/13 Pariz. Skupno je odpotovalo 130 oseb. S tem so diplomatični odnošaji med Francijo in Nemčijo prekinjeni.
Tokio, 4. septembra. AA. Štefani: Spričo evropske vojne poudarjajo japonski listi, med njimi »Niči Niči«, »Jomijuri« in »Hočihoči«, da mora imeti Japonska pred očmi novi položaj v Aziji.
Helsinki, 4. septembra. AA. DNB: Predsednik republike je sporočil, da ostane Finska nevtralna. Uveljavljene sO določbe sporazuma, sklenjenega 27. maja 1938 med petimi severnimi državami.
Haag, 4. septembra. AA. Reuter: Vse nizozemske protiletalske baterije so dobile povelje, da takoj začno streljati na tuja letala, ki bi se pojavila nad nizozemskim ozemljem.
Bukarešta, 4. septembra, b. Globok vtis, ki so ga včeraj napravilo v Romuniji vesti o napovedi vojnega stanja med Anglijo, Francijo in Nemčijo, se je polegel. Romunska vlada je izdala ukrep, da se okrepijo oddelki drugega in tretjega armadnega zbora proti Bolgariji, ta katero trdijo, da ima danes pod orožjem čez 200.000 mož.
London. 4. sept. c. Informacijsko ministrstvo je objavilo uradno, da je danes popoldne Eden prevzel državno tajništvo za dominijone. Kot državni tajnik za dominijone Eden ne bo član ožjega pravega ministrskega sveta, vendar pa bo navzoč pri vseh vladnih posvetih, da bo lahko sproti domi n:jone obveščal o položaju«
pogonskega materiala. Prepovedan je vsak izvoz Življenjskih potrebščin.
Rim, 4. septembra, e. Danes so uradno objavili, da odpotuje italijanski največji parnik »Rex< dne 7. septembra iz Genove in 0. septembra iz Neaplja v Newyork. Italijanska paroplovna družba opozarja vse potnike, ki potujejo v Ameriko, naj si rezervirajo mesta.
Prvo. francosko vojno poročilo
Pariz, 4. sept. TG. Vrhovno poveljstvo francoske armade je izdalo naslednje uradno
poročilo o položaju na bojiščih:
Francoske oborožene sile, kopenske, pomorske in letalske, so začele z vojnimi operacijami na vsej sovražni črti.
K temn kratkemu poročilu dodajajo angleike radiopostaje vest, da je prišlo na nekaterih točkah francosko - nemške meje do streljanja. Francoska letala da so napravila izvidniške polete nad nemškim ozemljem in so se varno vrnila v svoja pristanišča. Francosko brodovje je zavzelo določena mu mesta, da izvaja proti Nemčiji blokado skupno z angleškim brodovjem. Francosko brodovje je od bojne luke Brest odplulo proti severu.
Nemško vojno poročilo
Berlin. 4. septembra, m. Na zahodnih bojiščih še ni prišlo do nobene borbe.
Angleška admiraliteta javlja: Do sedaj še ni bilo borb
London, 4. septembra. Angleška admiraliteta je nocoj Izdala naslednje uradno poročilo:
Vojno brodovje Nj. Veličanstva do sedaj še ni izvedlo nobenih vojnih operacij. Nikjer na morju do sedaj še ni prišlo do kakšnih spopadov.
šteto tudi vozne živali, nadalje denar, bodisi v • kovancih ali v papirju ali v kakršnikoli drugi obliki, žlvežni pridelki, obleka. Po prečilanju uredbe je nosilec »meča londonskega mesta« zamahnil z mečem na vse štiri strani, nakar je »Javni izklicevalec« in mož z najbolj gromovitim glasom v Angliji zagrozil v obrednih besedah, da bodo vsakega, kdor bi se pregrešil proti tej uredbi, zadele upravičene kazni, med katerimi je navedel tudi kazen z odsekanjem glave.
Pred novo francosko vlado
Parit, 4. sept. e. Nocojšnji »fntransigeant« objavlja vest, da se že zelo pospešeno razvijajo pogajanja za novo francosko vlado,. za francoski vojni kabinet.
Pravosodni minister Marchandeau je sporočil predsedniku vlade Daladieru, da meni, da mora izstopiti iz vlade. Sam je župan mesta Reimsa in bi se rad v teh težkih trenutkih popolnoma posvetil" delu za svoje mesto, ki je ze v prvi svetovni vojni toliko trpelo.
Prosvetni minister Jean Zay mora v svoj polk kot poveljnik posebnega konjeniškega bataljona v činu majorja. Odšel bo na fronto danes ali jutri.
Minister za trgovinsko mornarico Chappede-delaine je že več mesecev zelo bolan in je moral pred kratkim prestati operacijo, od katere še ni okreval.
Tako bi imel Daladier na razpolago troje ministrstev, na katera bi lahko imenoval voditelje drugih strank, ki še niso zastopane v vladi. Danes se Daladier že ves dan posvetuje z raznimi osebnostmi, zdi se pa, da hoče Daladier spraviti v vojno vlado predvsem tiste, ki slove po svojih strokovnih sposobnostih.
Francosko javno mnenje vedno hujšo proti komunistom
Parh, 4. sept. Pariški poslanec Fernand Laurent je objavil v pariškem tisku pomemben članek, v katerem pravi, da je samo po sebi umljivo, da je francoski narod pripravljen sprejeti v svojo nai rodno skupnost vse ono delavstvo, ki je v dobri veri sledilo komunizmu. Nikakor pa ni pripravljen tako postopati z onimi, ki so ostali trdovratni v svoji zmoti in z voditelji komunistov, ki so odgovorni za veleizdajstvo francoskega komunizma. fsto velja za župane, zlasti v pariških predmestjih in drugod, ki so komunisti in ki imajo pri mobilizaciji važno vlogo. Ti župani morajo takoj dati nedvoumno izjavo, da bodo v vsakem pogledu podpirali brez pridržka narodne interese Francije, ali pa jih bo treba nadomestiti z državi vdanimi uradniki.
Angleške kolonije mobilizirane
London, 4. sept. AA. Reuter: Ministrstvo za informacije sporoča tole o stanju v posameznih pokrajinah: Afrika: Vojno ministrstvo sporoča, da so v vseh britanskih kolonijah v Afriki mobilizirane vse redne vojaške moči in da so izdani vsi varnostni ukrepi. — Egipt: Glede britanskih kolonij v drugih delih sveta, kjer so izdani popolni obrambni ukrepi, se je izvedelo, da so vlade teh kolonij poslale lojalnostne izjave. Takšno izjave prihajajo stalno tudi od raznih domačiriskih plemen.
Nemška navodila civilnemu prebivalstvu
Berlin, 4. sept TG. Navodila, ki jih Izdajaj« krajevne oblasti glede nakaznic tudi opozarjajo, naj ljudje ne delajo gneče pred mesnicami in trgovinami z živili. Zlasti ee obračajo proti tistim državljanom, ki hočejo vse ali vsaj Čim več nabaviti naenkrat Navodila zagotavljajo vso nemško javnost, da so nkkaznice tako razdeljene in tako preračunane, da bo vsak dobil vse in ob pravem času. Zato naj vsaka gneča odpade iu vsak naj ei nabavlja sproti, kakor porablja.
Zagrebška vremenska napoved. Oblačno. Zemnnska vremenska napoved. Delno oblačno v vsej državi, nekoliko dežja v južnih krajih. Ponekod jutranje megle.
Nemčija zanika uporabo strupenih plinov
Zadnji mirovni poskus papeža Pija XII.
London, 4. septembra, c. »Times« prinaša
lz Rima vest, da je sv. oče Pij XII. dostavil vsem glavnim velesilam naslednji predlog za ohranitev miru:
1. premirje med Poljsko in Nemčijo naj se takoj sklene in sicer naj traja 10
do U dni;
T obe, Poljska in Nemčija, bi »e morali obvezati, da ne bosta med tem pod-vzeli nobenih ukrepov, ki bi napetost povečali;
3.	med tem časom pa bi bila sklicana splošna konferenca, na katero bi poslali zastopnike glavne velesile, vse sosedne države Nemčije in Poljske, prav tako pa še nevtralne države, Belgija, Nizozemska in Švica;
4.	vlada Zedinjenih držav Severne 'Amerike in Vatikan bi tudi poslala svoje zastopnike. — Splošna konferenca pa bi obravnavala mirno revizijo versajske pogodbe in bi se zaključila s podpisom splošne kolektivne nenapadalne pogodbe. Številne države so zelo ugodno sprejele te
predloge, samo nekatere države »o pa pristavile nekaj omejevalnih pripomb.
Kardinal Maglione ie za tri dni odpotoval neznanokam
Vatikan, 4. acptembra. AA. Štefani: Kardinal Maglione se je odpeljal v Castel Gandolfo, da se pogovori e papežem o raznih stvareh. Kardinal se je takoj po avdienci vrnil v Vatikan in nadaljeval svoje intenzivno diplomatsko delovanje. Medtem so italijanski in francoski veleposlanik in britanski poslanik obiskali pomočnika državnega tajnika Montilija in se dalje časa pomudili v razgovoru Z njim.
Vatikan, 4. septembra, c. Kardinal-držav-ni tajnik Maglione bo takoj odpotoval za nekaj dni. To vest so danes popoldne objavili v Vatikanu. Dosedaj pa ni bilo mogoče dobiti nobenih podatkov o tem, kam bo odpotoval kardinal Maglione.
Kaj bo storila Italija
Danes bo kronski svet in zbor fašističnega sveta
Rim, 4. 6ept. ti. Neuspeh Velike Britanije in francije, da potegneta Italijo v sedanji spor z Nemčijo, smatrajo tukajšnji politični krogi za dokaz, da Italija ne bo napadena. Odprto je le vprašanje, kaj bo 6torila Italija, če bi Nemčija zahtevala njeno pomoč. Prav tako 6e vprašujejo, kaj bo storila Italija, če bi Nemčija zahtevala uporabo italijanskih luk za svoje potrebe, kar je za Nemčijo velikega pomena z ozirom na blokado, ki jo je proglasilo britansko brodovje na vseh morskih poteh, ki vodijo do Nemčije. Diplomatski krogi poudarjajo, da Francija in Velika Britanija računata s popolno nevtralnostjo Italije.
Rim, 4. sept. b. Danes ali pa jutri bo
izredna seja vlade, na kar bo sklican tudi kronski svet, ki bo zavzel stališče do zadnjih dogodkov. Prav tako bo sklicana tudi izredna seja velikega fašistovskega sveta.
Francosko-italijanska meja spet odprta
Niča, 4. sept. AA. Havas: Več dni je bila zaprta meja za Italijane, ki so želeli iti v Francijo. Ta prepoved je ukinjena in na meji na mostu Saint Louie se promet ponovno normalno razvija.
Mussolini je predlagal
konferenco petih velesil za 5. september
Rim, 4. septembra. AA. Štefani: Tole so uradne podrobnosti o poslednjem poskusu za ohranitev miru, ko je bil že skrajno ogrožen.
Mussolini je 31. avgusta obvestil angleško in francosko vlado, da bi mogel sklicati mednarodno konferenco 5. septembra, da se spremene določila versajske pogodbe, ki so vzrok sedanjih motenj evropskega Življenja, toda pod pogojeni, da se prej zagotovi pri-t stanek Francije in Velike Britanije in udeležba Poljske, udeležba, ki bi se zagotovila s pomočjo Londona in Pariza. Kljub zahtevi italijanske vlade London in Pariz nista mogla svoj odgovor sporočiti Rimu pred 1. septembrom. Medtem so se v noči od 31. avgusta na
1.	september pripetili spori na poljsko-nemški meji, spori, ki so pripravili Hitlerja, da je začel vojaške operacije proti Poljski. Odgovori, ki jih je dobila italijanska vlada, so bili v načelu ugodni tako s francoske kakor z angleške strani in se je na francoski strani kljub prvim vojnim spopadom med Nemčijo in Poljsko pokazalo posebno zanimanje za možen razvoj Mussolinijeve pobude.
Italijanski vlada je obvestila 2. septembra ob 1(1 kanclerja Hitlerja, da še obstoji možnost sklicanja konference, ki bi jo uvedlo premirje in ki naj bi miroljubno uredila spor s Poljsko. Hitler je odgovoril Mussoliniju preko italijanskega berlinskega poslanika, da ne odklanja a priori možnosti takšne konference, da pa želi prej izvedeti, ali ima nota, ki sta jo Francija in Anglija vložili v Berlinu, značaj ultimata, Češ, da bi bilo v tem primeru vsako pogajanje jalovo, in ali lahko računa na 24 urni rok. da se premisli in odloči o tej stvari. Italijanska vlada je ponovno stopila v stik z londonsko in pariško vlado in ju je
2.	septembra ob 14 obvestila o Hitlerjevi zahtevi. Proti večeru sta prispela iz Londona in Pariza odgovora glede dveh gornjih vprašanj, toda z dodatkom, da Francija in Anglija v zvezi z novim dejstvom, to je z zasedbo poljskega ozemlja po Nemcih med 31. avgustom in 2. septembrom, zahtevata kot osnovni pogoj za udeležbo na mednarodni konferenci izpraznitev zasedenega ozemlja. Spričo takšnega stanja je italijanska vlada le še obvestila fiihrerja o gornjih pogojih in dodala, da misli, da ne more nadaljevati svojega dela v tej stvari, razen če drugače misli nemška vlada.
Nemško mnenje o Mussolinijevem načrtu
Berlin, 4. septembra. AA. Berlinski dopisnik »Hamburger Fremdenblattat ugotavlja, da vse do včeraj ob 11 v Evropi ni obstojalo vojno stanje, ker sovražnosti, ki so se v petek začele med Nemčijo in Poljsko, niso pomenile napad s strani Nemčije, temveč samo protinapad kot posledica znanih poljskih izzivanj. To je bil samo krajevni spor in obstojala je še vedno možnost, da se vsa vprašanja rešijo potom sporazuma. Velika Britanija ni hotela, da bi spor ostal lokaliziran. Obseg katastrofe ni mogoče predvidevati.
Mussolini je predložil v teku svojega posredovalnega postopka: prvič, noj se takoj ustavijo sovražnosti na Poljskem, vendar tako, da nemške in poljske čete ostanejo na položajih, ki jih trenutno zavzemajo, in drugič, da se takoj skliče konferenca petih sil. to je Nemčije. Italije, Anglije, Francije in Poljske, ki bi rešila vsa sporna vprašanja.
Nemčija je ta predlog sprejela in Isto tako je Francija dala svoj načelni pristanek. Angleška vlada pa je nasprotno izjavila, da ji je nemogoče sodelovali pri taki konferenci.
Berlin. 4. septembra. Zastopnik nemške vlade je izjavil tujim časnikarjem, da se je italijanska ponudba za pomoč omejila samo r.a politično polje ter je Italija odklonila, da bi dajala podrob-
nejša obvestila o možnosti, da z vojsko priskoči Nemčiji na pomoč.
Ukrepi v Albaniji
Rim, 4. septembra, o. Preteklo noč so po vsef Italiji začele veljati izredne odredbe, ki prepovedujejo sleherni promet z motorji, avtomobili in avtobusi zasebnih lastnikov.
Rim, 4. septembra, o. Kraljevi namestnik v Albaniji je snoči podpisal ukaz o tem, da je vsem domačim in tujim trgovskim ladjam prepovedan dostop t pristanišči Valono in Drač. Prepoved je bila izdana zaradi vojaških priprav v teh pristaniščih.
Tirana, 4. septembra. AA. Štefani: Od jutri se bo v vseh albanskih restavracijah prodajala samo ena jed.
Španija bo nevtralna
Madrid, 4. septembra, c. V vsej Španiji je napravila silen vtis vest, da je izbruhnila vojna med Anglijo ter Francijo na eni strani in Nemčijo na drugi strani. Vse španske radijske postaje so objavile to vest s posebnimi sporočili in oddajami vesti.
Vendar pa se stališče Španije ni prav nič spremenilo, kajti Španija ostane pri svojem sklepu, da bo nevtralna,
Franco je objavil poseben proglas na ves narod, v katerem pravi, da se vladna politika ne bo spremenila in da Španija ostane strogo nevtralna.
Značilno je tudi to, da Franco ni izdal nobene vojaške odredbe niti na španskih mejah, niti na Balearih, v španskem Maroku in na Kanarskih otokih.
Sovjeti bodo -stregli obema taboroma
London, 4 sept. AA. Reuter: Diplomatski
UT.dmk Kel,,eria je izvedel tole; Poljski poslanik v Moskvi je sporočil sovjetski vlad!, da je Nemčija napadla Poljsko in da obstoji vojno staujo med obema državama.
Prav tako je Izvedel Reuter ii dobro poučenih krogov, da bo sovjetska vlada ohranila nevtralnost in da bo dobavljala živet in druge potrebščine obema strankama.
Moskva. 3. sept. AA. Reuter: Včeraj se je začel vpoklic rezervistov civilne službe rdeče armade. Zato so bila določena posebna mesta. Ni znano, kako veliko je število onih, ki so dobili povelje, naj se javijo. Smatrajo, da se je začelo vpisovanje po vseh večjih centrih Sovjetske Rusije.
Berlin, 4 sept. A A. DNB: Iz Moskvo poročajo: Sovjetski listi prinašajo obširno poročilo o včerajšnjih dogodkih, posebno o izjavah Velike Britanije in Francije, da sta v vojnem staniu z Nemčijo. Glavna snov sovjetskih -listov so uspehi nemških če< na vzhodni fronti. Mnogo listov prinaša zemljevide bojišč z označbo krajev, do katerih so Nemci prodrli.
Poravnava med Sovjeti in Japonci
Tokio, 1 septembra, b. Japonski zunanji minister je obvestil sovjetskega veleposlanika, da bi Japonska začela nujno pogajanja s Sovjetsko Rusijo za ukinitev sovražnosti med japonskimi in sovjetsko-mongolskuni vojnimi silami na meji Zunanje Mongolije.
Borbe na poljsko-nemški meji trajajo dalje
Poljska poročila javljajo uspehe na severni fronti. — Nemška poročila
javljajo zmage na južni
Poljska poročila
Varšava, 4. septembra. A A. Pat: Poročilo št. 3 štaba vrhovne komande z dne 3. septembra se glasi:
Napadi nemškega letalstva na poljsko ozemlje se nadaljujejo. Ti napadi povzročajo veliko škodo. V toku nedelje so nemška letala bombardirala Varšavo, Lublin, Radomsko, Torun, Poznanj, Krakov, Plok in številna druga mesta. Naše letalstvo je napadlo dopoldne koncentrirane edi-nice motoriziranih nemških oddelkov v čenstohov-ski pokrajini. Naše letalstvo je z uspehom bombardiralo dve sovražni motorizirani koloni. Velika škoda in izguba je bila zadana sovražniku v njegovih položajih.
Izgube sovražnega letalstva so tledcle: V soboto so naša lovska letala v borbi pri Torunu sestrelila 9 sovražnih letal, skupno je bilo v toku včerajšnjega dneva sestreljenih 27 nemških letal, v toku prvih dveh dni vojne pa 64 nemških letal. Naše izgube minulega dneva znašajo 11 letal.
Varšava, 4. septembra. AA. Havas: Protiletalsko topništvo je sestrelilo v okolici Poznanja v teku včerajšnjih borb šest nemških bombnikov.
Bidgošč hudo prizadet
Varšava, 4. sept. A A. Pat. Včeraj okoli 13 so tri nemške eskadrile, ki so štele 27 letal, bombardirale Bigošč. Bombe so porušile cele ulice.
London, 4. sept. o. l'o krutih bojih, ki to divjali danes zjutraj, so Poljaki va novo zavzeli vaino strateško mesto P uck, ki leii na zahodnem pasu ob Gdansku. Puck so Nemci zavzeli fe> prvi dan napadov na Poljsko. Prav tako so Poljaki zjutraj vzeli nazaj mesto O I o v o.
Kjelce, 3. sept. AA. Pat: Po poročilih protiletalske obrambe o nemškem bombardiranju v teku včerajšnjega dne v vojvodstvu Kjelce, ki meji na krakovsko vojvodstvo, so Nemci izvršili številne letalske napade na civilno prebivalstvo, mesta, vasi in kmetije. Nemška letala so se po-služila bomb s strupenimi plini. V mestih Misle-nice, Volbrom in Robciče je veliko število ljudi ranjenih, posebno mnogo otrok. Točno število ranjencev in mrtvih še ni ugotovljeno. Sovražna letala so metala na ta mesta balončke napolnjene s strupenimi plini.
Varšava, 4. sept. AA. Pat: 3. septembra so nemška letala bombardirala tele vasi v varšavskem vojvodstvu: Lekačev, blizu Skirnijevice (11 bomb, več mrtvih in ranjenih); Blota Kaska (3 bombe, 2 mrtva, 2 nevarno ranjena); Blota pri Varšavi (12 bomb); Borka (6 bomb); Kepa, 8 kili od Varšave (2 bombi), Trščana (3 bombe, 2 osebi nevarno ranjeni); Karvance Silek (pokrajina Gargolin 6 mrtvih); Volta Ostrovska (2 mrtva);
Varšava, 4. 6ept. b. Poluradno poročajo, da so poljske čete v silovitem sunku vrgle nemške čete nazaj in prodrle na nemško področje, kjer so se utrdile. Poljski napad je bil izvršen v vzhodni Prusiji blizu mesta Eylava. Poljaki hočejo za vsako ceno presekati nemško armado v koridorju od armade v vzhodni Prusiji.
češke in slovaške legije na Poljskem
Varšava. 4. sept. AA. pat: Z odlokom predsednika republike se ustanove češke in slovaške
Amerika ostane nevtralna
Rooseveltov proglas
Washington, 4. septembra. TG. Predsednik Združenih držav je izdal na ves ameriški narod poslanico, v kateri v imenu USA izjavlja, da bodo Združene države ▼ sedanjem sporu, ki je izbruhnil v Evropi, ostale nevtralne, »dokler bo mogoče«. Obenem je objavil, da s tem stopa v veljavo nevtral-nostni zakon, ki med drugim tudi določa, da je prepovedan vsak uvoz orožja in streliva iz Amerike vojskujočim se državam, v tem primeru Angliji, Franciji, Nemčiji in Poljski.
Nevtralnost so proglasile še haslednje države: Brazilija, Danska in Norveška. Danska je poklicala nazaj vse trgovske parnike, ki so bili v tujih morjih. Ostali parniki so morali ostati v domačih pristaniščih.
Washington, 4. sept. AA. Havas. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je govoril snoči v radiu vsemu ameriškemu narodu. Dejal je, da je imel do zadnjega upanje, da bo mir ohranjen ter navedel trud ameriške vlade v korist miru med zadnjo krizo, nakar je dodal: Navzlic vojni menim, da imamo pravico in razloge, da se držimo v naši politiki osnovnih načel morale in vere in da nadaljujemo napore za vzpostavitev miru. ker bomo nekega dne mogoče še koristnejši opustošenemu človeštvu. Pravično je poudariti, da so nesrečni dogodki zadnjih let sloneli na uporabi sile sli grožnji «* silo. Zdi SC mi jasno, da mora že v začetku te velike voj
M
ne vpliv Zedinjenih držav težiti za tem, da se človeštvu zagotovi končni mir, ki bo izključil možnost uporabe sile do raznih narodov. Amerika ne namerava poslati svojih čet v Evropo. Za zdaj pripravljamo razglas o ameriški nevtralnosti. To bi storili celo, če ne bi bilo zakonu o nevtralnosti, ker je taka izjava v skladu z mednarodnim pravom in z ameriško politiko. Po tej izjavi bodo storjeni tudi drugi ukrepi v zvezi s sedanjim zakonom o nevtralnosti. Mi po veliki večini verujemo v duhovne vrednote. Kakršnakoli je že naša vera, verujemo v duh nove zaveze, to je nauk, ki uči, naj ne uporabljamo sile, naj ne uporabljamo sile oboroženih vojska in bomb. Amerikanci spoštujejo določene ideje in vzore_ narodne varnosti ter morajo danes delati tako, da ohranijo to varnost, ki je zvezana z varnostjo ameriške celine in morij, ki jo obdajajo. Na koncu ic Roosevelt vabil k edinstvu naroda ter končal z izjavo o nevtralnosti ameriške vlade. »Nc more nihče zahtevati,« jc dejal Roosevelt, »da bi ameriški državljani ostali nevtralni celo v svojih mislih. Le oni, ki jc nevtralen, ima pravico zahtevati račun o dejstvih. Od njega ne more nihče zahtevati, da ngasne svojo vest in svojega duha. Ameriška vlada ho storila vse, da Zcdinjcnc države ostanejo izven vojne. Dokler bo mogoče, bodo Ze-dinjene države ostale mirne.«
legije, ki jim stoji na čelu čežki general Prchala. Legije bodo tvorile del poljske armade in bodo pod njenim vrhovnim poveljstvom. Vrhovni poveljnik poljske armade maršai-Rydz-Smigly je izdal na češke in slovaške legije proglas s pozivom na junaški boj proti skupnemu sovražniku.
Nemška poročila
Berlin, 4. sept. A A. DNB: Davi so nemške sile uničile drugo poljsko podmornico.
Berlin, 4. sept. AA. DNB: Poročila poljske časopisne agencije, da so nemški bombniki razdejali znani samostan v Čenstohovi in poškodovali čudodelni kip Matere božje, niso resnična. Da se to ugotovi, se bo odpeljal v Čenstohovo dopisnik Associated Press z letalom, ki so mu ga Nemci dali na razpolago, da se sam prepriča o neresničnosti teh poročil. Omenjeni časnikar bo fotografiral samostan in bo dal slike na razpolago tujim listom.
Berlin, 5. sept. AA. DNB: Vrhovno poveljs-stvo poroča: Nemške čete, prodirajoče s Šleskega in dalje na jugu, preganjajo velike sovražne oddelke, ki se umikajo proti Krakovu posebno od Visoke Tatre in južno od industrijskih predelov. Vzhodno od Plesa se je nemškim četam posrečilo prekoračiti reko Vislo. Severno od industrijskega predela zasledujejo naši oddelki sovražnika, ki se umika čez črto Konjepol-Kamjensk in čez reko Varto, severnovzhodno od Bjeluna. Te čete so se približane na 20 km Sjeracu. Potnorjanske čete so pa prodrte do reke Visle pri Kuhuti. Tako so poljski oddelki v severnem koridoru popolnoma odrezani in jim je onemogočena vsaka zveza z ostalo Poljsko. Nemški napad na utrdbo -Grau-denz je še v teku. Nemškim oddelkom se je posrečilo na severovzhodu prodreti čez črto utrjenega pasu. Nemški odelki, ki prodirajo iz vzhodne Prusije, so zavzeli 1'shanič. Poljska konjenica je skušala severno od Teruburga vdreti v Nemčijo, a smo jo zavrnili. Nemško letalstvo je tudi 3. septembra izvedlo mnogo napadov na prometne naprave, važne z vojaškega stališča zaradi večjih transportov čet. Število teh napadov je bilo večje kakor dan poprej. V teh bojih so večkrat sodelovale protiletalske baterije in lovska letala, ki so se borila posebno na ta način, da so se spustila na sovražna letala in tako bistveno pripomogla k naglemu uspehu čet prodirajočih s Šleskega. Železniška proga Kutno—Varšava—Krakov— Lvov—Fjelce in proga Varšava—Torn — Aj-lau, sta na več krajih razdejani. Ugotovili smo, da so se vlaki iztirili, da so se pripetili požari in eksplozije na vlakih. Železniška postala Hoen-halca je razdejana. V kraju Okejcu pri Varšavi je hudo poškodovana tamkajšnja letalska tovarna. Poljska rezervna letala, ki so bila tam shranjena, so uničena. V neki letalski bitki nad Varšavo smo zbili 7 poljskih letal in 1 balon, ne da bi mi imeli kakršnokoli izgubo. — Vojna mornarica je tudi včeraj uspešno nastopila. Rušilri so učinkovito obstreljevali sovražne ladje v vojni luki Heli. Pred vhodom v gdanski zaliv smo potopili neko poljsko podmornico. Izvedli smo vrč letalskih napadov na Gdinjo in Helo, potopili poljski rušilec Vihor, minonoser Grif pa nevarno poškodovali. — Na zahodu doslej še ni bojev.
Berlin, 4. septembra, m. Nemško letalstvo je nadaljevalo napade na prometne naprave v Poljski. Tako je eskadrila bombnikov uspešno uničila na več mestih železniško progo na črti Var-šava-Lvov, Krakov-I.vov in Varšava-Kielce. Nekaj vlakov je zaradi tega iztirilo. Granate so povzročile eksplozijo v dveh vlakih, ki sta prevažala strelivo.
Nemci zavzeli Mlavo
Berlin, 4. sept. AA. NDR. Nemške čete so zavzele Novi, severno od Grudžanca. Južno od vzhodnopruske meje so nemški oddelki v velikih bojih zavzeli Mlavo, 35 km jugozahodno od Krakova pa Vadovic*.
Bivši cesar Viljem pazljivo zasleduje
Dom. 4 sept. h. Bivši nemški cesar Viljem II., ki živi v pregnanstvu v Dornu, z največjim zanimanjem zasleduje potek nemško-poljskih vojnih operacij. V njegovi sobi je na zidu ogromna zemljepisna karta Poljsko, na kateri beleži premikanje nemških čet in nemškega letalstva z raznobarvnimi zastavicami.
Vojvoda Windsorski se vrne v Anglijo
Cannes, 4. septembra c. Vojvoda tn nja Windsorska sta sporočila v London, da bi vojvoda želel vstopiti v angleško armado in izpolniti svojo dolžnost. Sedaj pričakujeta vsak hip ugodnega odgovora iz Londona.
Angleška vojna ladja bo prišla po njiju v An-tibes in ju odpeljala v Anglijo, če pa bosta vojvoda in vojvodinja potovala do Calaisa, bo angleška vojna ladja prišla tja po mu
Usodna nedelja, 3. septembra 1939
Kako je izbruhnila vojna med Anglijo, Francijo in Nemčijo
Potek usodepolne nedelje, dne 3. septembra, ko je izbruhnila svetovna vojna, je bil naslednji:
Opolnoči je bela seja angleške vlade, kjer so bile sprejete vse podrobnosti za nadaljnji postopek. Zjutraj ob 9 je angleški poslanik v Berlinu izročil nemški vladi ultimat, v katerem zahteva, da mora nemška vlada v dveh urah, to je ob II uri dopoldne odgovoriti zadovoljivo, da bo umaknila svoje čete s poljskega ozemlja, kakor je Anglija od Nemčije že zahtevala v noti, ki je bila v Berlinu izročena dne 1. septembra ob 10. zvečer.
Uradno poročilo o objavi vojne med Anglijo in Nemčijo
Ker angleška vlada ob 11 ni sprejela nobenega odgovora iz Berlina, je bilo izdano uradno poročila, da je s tem nastopila vojna z Nemčijo. Uradno poročilo se glasi:
>Dne I. septembra je angleški poslanik v Berlinu po nalogu vlade Nj. Veličanstva sporočil nemški vladi, da bo Anglija, ako nemška vlada ni pripravljena dati zanesljivega zatrdila, da bodo boji proti Poljski prenehali in da se bodo nemške čete umaknile s poljskega ozemlja, takoj izpopolnila vst svoje obveznosti do poljske države.
Davi ob 4 je angleški poslanik v Berlinu po nalogu naše vlade sporočil nemški vladi sledeče: Ako nemška vlada do danes ob 11 dopoldne sprednje-evropskega časa ne bo dala povoljnega odgovora, da je pripravljena ustaviti sovražnosti proti Poljski in svoje čete umakniti iz Poljske in ako njen odgovor do 11 ne bo v rokah vlade Nj. Veličanstva, smatra Anglija, da se od te ure naprej nahaja v vojnem stanju z Nemčijo. Vlada Nj. Ve.ičanstva do sedaj ni dobila od nemške vlade nobenega odgovora. Zatorej objavlja, da je v tem trenutku nastalo vojno stanje med Anglijo in Nemčijo.«
Chamberlainov nagovor na angleški narod
Nato je imel po radiu predsednik Chamberlain govor na angleški narod, ki se glasi:
London, 3. septembra. A A. Reuter: V svoji izjavi po radiu je ministrski predsednik Chamberlain dejal tudi tole:
Vse do zadnjega trenutka je obstajala možnost, da pride do mirne rešitve spora med Nemčijo in Poljsko. Toda kancler Hitler ni hotel, da bi bilo tako. Očividno je, da je on začel napad proti Poljski, brez ozira na to, kaj se utegne zgoditi. Nemška akcija je izzvala splošno prepričanje, da ne preostane nikako upanje, da bi Nemčija prenehala s silo izvajati svojo voljo. Državnega kanclerja Hitlerja je možno ustaviti samo s silo. Mi ia Francija smo izpolnili danes svoje obljubljene obveznosti, da priskočimo na pomoč Poljski, ki tako težko nudi odpor proti neizzvanemu in močnejšemu napadu na svoj narod. Mirno smemo reči, da je naša vest inirna in da smo storili vse, kar se je dalo storiti za vzpostavitev miru. Toda mi smo v takšnem položaju, da več ne moremo verovati nobenim besedam in zagotovilom, ki prihajajo z nemške strani. Naš položaj je tak, da se noben narod in nobena država ne more smatrati za varno. Takšno stanje je neznosno. Vem, da boste vi storili svojo nalogo mirno in hrabro. V sedanjem težkem trenutku smo prejeli od vseh strani našega cesarstva zagotovila, ki nam dajejo bodrilo in ki so v nas zbudila globok vtis. Mi se bomo borili proti sili in proti veri v krivico, proti preganjanju slabejših in proti vsemu, kar je s tem v zvezi. Jaz sem prepričan, da bo naša pravica z božjo pomočjo zmagala.
Na koncu svojega govora je Chamberlain poudaril, da je angleška vlada izdelala točen program svojega dela in da ga bo hitro in odločno uresničila. Za izvedbo teh načrtov je potrebna pomoč od vsega naroda. Ves narod bo znal izvršiti svojo dolžnost, pa naj bo na katerekoli mestu, bodisi v bojnih vrstah, bodisi na kateremkoli področju civilne obrambe.
Odgovor Nemčije
Opoldne je nemška vlada po radiu objavila odgovor, zakaj ni sprejela angleškega ultimata. Odgovor nemške vlade se glasi.
Nemška vlada in nemški narod odklanjata, da bi sprejela ali izpolnila ultimativne zahteve angleške vlade. Že več mesecev sem na naši v/hodni meji vlada vojno stanje. Po versajski pogodbi, ki je razkosala Nemčijo, je bil nemškim vladnm prekrižan vsak poskus miroljubne rešitve cele vrste vprašanj. Tudi narodno-so-cialistična vlada je poskušala od leta 19V5 sem z miroljubnimi pogajanji preprečiti slnbe posledice in kršitve te pogodbe. Angleška _ vlada je bila tista, ki je s svojim nepopustljivim zadržanjem preprečevala vsako praktično revizijo pogodbe. Nemška vlada in nemški narod se zavedata, da bi Nemčija in Poljska našli zadovoljivo in pravično rešitev vprašanj, ki jn zanimajo, če se angleška vlada ne bi vmešavala. Nemčija ni imela namena uničiti Poljske. Nemški rajh je zahteval siimo revizijo onih členov versajske pogodbe, ki tudi po mnenju* uvidevnih državnikov vseh narodov pomeni diktat velikemu narodu, kakor tudi vsem političnim in gospodarskim interesom vzhodne Evrope ustvarjajoč tnko nevzdržno stanje. Tudi sami angleški državniki so označili ta vprašanja, katerih rešitev predlaga nemško vlada, kot možen začetek bodoče vojne. Zelja vseh nemških vlad, predvsem pa narodnosocialistične vlade je, da se popravi krivica, ki jo je povzročila versajska pogodba. Angleška vlada jc dala poljski vladi splošno pooblastilo za vse njene postopke proti Nemčiji. Angleško vlad« je zagotovila Poljski podporo ter izjavil«, da bo pod vsemi okolnostmi in v vsakem primeru Poljska našla pri njej pomoč, fe bi bila Nemčija prisiljena prijeti za orožje, kot edin odgovor na izzivanje. Angleška vlada je zagotovila Poljski tudi svoio vojaško pomoč. Za tem se je povečalo čedalje bolj poljsko nasilje v pokrajinah, ki so bile s pogodbo odtrgane od Nemčije. Ta teror je postal čedalje bolj neznosen. Proti svobodnemu mestu Gdansku se je postopajo v nasprotju z vsemi njegovimi pravicami. Gospodarska in carinska politika je šla za tem, da se uniči to mesto, nato pa bil
| Gdansk blokiran tudi v vojaškem in prometnem oziru. Vsi ti postopki so bili znani angleški vladi. Znane so bile vse kršitve gdanskega statuta. Angleška vlada jih je tolerirala. Vlada nemškega rajlia je potrjiežljivo mesece in mesece o|>azovala, čeprav jo jo zajela bol vsega nemškega prebivalstva, ki ni pokazalo niti v •■nem trenutku kake agresivnosti proti Poljski. Ona jc samo opozorila Poljsko, du bo takšno stanje postajalo čedalje slabše. Prav tako je opozorila poljsko vlado, da je pripravljena pomagati temu prebivalstvu, če ne l>o inoglo dobiti nobene pomoči. Vse to je bilo znano angleški vladi in njej je bilo lahko vplivati na poljsko vlado in opozoriti tamkajšnje oblastnike na potrebo pravičnega in človeškega postopanja kakor tudi na to, da je treba držati obveznosti. Angleška vlada tega ni storila. — Nasprotno, naglosila ie, da bo ob vsaki priliki nn strani Poljske. Tako vzpodbujena poljska vlada je spruvila v nevarnost mir v Evropi. Velika Britanija je zavrnila tudi Mussolinijev predlog, ki pravi, da bi se mir vendar še dal rešiti. Anglcsku vlada nosi vso odgovornost za nesreče iu trpljenje, ki bo zdaj prišlo na mnoge narode. Ker so vsi poskusi, da se najde inirna rešitev, bili obsojeni zaradi zadržanja Poljske, katero je bodrila in ščitila Velika Britanija, ker že inesecc obstoji neznosno stanie na vzhodnih nemških mejah — ne da bi bila Velika Britanija storila najmanjši korak, da se spremeni — dalje, ker so se odkriti napadi na nemški rajh pomnožili, se je nemška vlada odločila, da tem neprestanim grožnjam in ogrožanju ne samo velike države, pač pa tudi notranjega miru nemškega naroda, naredi konec in da se poslttži sredstev, ki so še edino pre-ostajala nemškemu rajhu, da brani svoio čast. Ker so vlade demokratičnih držav sabotirale vse druge možnosti revizije, je na zadnji napad Poljske nemški rajh odgovoril z enakimi ukrepi. Nemška vlada ne želi, da se ozira ie dalje na kakršne koli angleške namene in ona več no more trpeti stanja, kakršno obstoji na vzhodni meji. Ona nc želi na tej meji dovoliti takšnega stanja, ki bi bilo podobno tistemu, v Palestini, katera je pod britanskim protek-toratom. Nemški narod ne more dovoliti svojega zajiostavljunja od strani Poljske. Vlada nemškega rajhu zavrača vse poskuse, da se Nemčijo po ultimativnih zahtevah prisili, da odstopi od zaščite prebivalstva v pokrajinah, v katerih zdaj prodira nemška oborožena sila. Na ta način bi se povrnili prejšnji nemiri in vse krivice. Današnja želja mnogih angleških politikov je. da Anglija začne vojno z Nemčijo. \ lada nemškega rajha in nemški narod sta prepričevala angleški narod mnogokrat, da sta se pripravljena sporazumeti in da želita prijateljstva in miru. Toda angleška vlada je zavrnila dozdaj vse poskuse in je zdai odgovorila tudi z odkrito grožnjo z vojno. Krivda ni na nemškem narodu in njegovi vladi. Za vse nosi odgovornost edino angleška vlada, to je tisti ljudje, ki že leta in leta oznanjajo uničenje nemškega naroda. Nemški narod in nemška vlada nimata namena zavladati nad svetom, kakor je to namen Velike Britanije. Toda nemški narod in nemška vlada sta pripravljena, da brunita svojo svobodo, svojo neodvisnost in svoje življenje. Jemljemo na znanje namero angleške vlade, ki jo je v ostalem sporočil king-Hall, da se uniči nemški narod. Na vsak angleški napad bomo odgovorili z istim orožjem in v isti obliki.
Zdaj sprejemamo boj proti novemu poskusu, da bi Nemčijo ugonobili in ta boj bomo vodili s pravo narodnosocialistično odločnostjo. Angleški politiki, katerih načela temelje na oblasti in na denarju, se bodo prepričali, kaj pomeni zapletati brez vsakršnega povoda v vojno narodno socialistično Nemčijo. Ze več mesecev sem si na jasnem o tem, da so ti oznanevalci vojne končno sebi postavili ta cilj. Bili so trdno odločeni, da izvedejo napad na Nemčijo o priliki, ki bi se jim zdela ugodna. Toda še močnejši je moj sklep, da ta boj sprejmem in da odbijem ta napad. Nemčija se ne l>o nikdar več udala. Življenje v redu, kakršnega bi ustvarila kaka nova ver-sajskn vsiljena pogodba, bi bilo še hujše od
Rrejšnjegn in ne hi imelo nikakega smisla, ikdar nismo bili suženjsko pleme in to tudi v bodoče ne želimo postati. Naj so bile žrtve, ki so jih v preteklosti Nemci dali za obstoj naešga naroda in naše države, ie tako velike, vendar niso bile večje od žrtev, ki smo jih danes pripravljeni dati. Neizprosen je ta naš sklep. Pogoj zanj pa so zaradi tega zelo občutni ukrepi. Predvsem pa nam ta sklep vsiljuje naslednja zapoved:
Nihče ne sme biti vojni dobičkar, dokler se vojak bori nn bojišču, nihče se ne sme doma izmikati svoji dolžnosti, dokler je vojak na postojanki izpostavljen smrti.
Kadar koli jc bil nemški narod v zgodovini složen, nI bil nikdar premagan. Polom 1918. leta je povzročila nesloga nemškega naroda. Kdo koli se bo torej zdnj pregrešil nad to slogo in enodušnostjo nemškega naroda, naj se ne nadeja ničesar drugega kakor to, da ho razglašen zn narodnega sovražnika In bo zato strt. Če bo naš narod v takšnem duhu do konca opravljal svojo dolžnost, nam bo pomagal tudi gospod Bog, ki je hil dozdaj vedno mi-I os 11 j i v do tistega, ki Je pripravljen sam sebi pomagati.
Hitlerjevi proglasi
Istočasno so izšli trije Hitlerjevi proglasi na narod, na vojsko in na narodnosocialistično stranko. Proglasi se glasijo:
Na nemški narod
>2o stoletja ima Anglija namen narediti evropske narode brez moči do angleške politike za svetovno nadvlado in to s tem, da je razglasila načelo v ravnotežju sil. po katerem si Anglija prisvaja pravico, da pod prozornimi izgovori napade in uniči ono evropsko državo, ki se ji kak trenutek zdi nevarna. Tako se je nekoč Anglija borila proti španski nadvladi na svetu, pozneje proti holandski, proti francoski, a od leta 1871 dalje proti nemški nadoblasti. Bili smo priče politike obkoljevanja.
| ki |o je vodila 'Anglija proti NemMil že pred svetovno voino. Ko je Nemčija pod narodnosocialistič-nim vodstvom okrevala od strahotnih posledic ver-sajskega diktata, brž ko je obstojala nevarnost, da bo prebolela krizo, takoj je spet začela delovati angleška obkoljevalna politika. Angleški hujskači so pred svetovno vojno lagali, da je boj naperjen samo proti dinastiji lloheuzollerncev in proti nemškemu militarizmu, da nimajo nikakih namenov glede nemških kolonij, da tudi ne mislijo na to, da bi nam vzeli trgovinsko brodovje, pozneje pa so nemški narod prisilili k versajskemu diktatu. Točno izpolnjevanje tega diktata bi iztrebilo prej ali slije dvajset milijonov Nemcev. Jaz sem se odločil za mobilizacijo nemškega odpora proti temu. Pre-skrbel sem nemškemu uarodu spet kruha in dela. Toda ravno tako, kakor se je zdelo, da uspeva mirna revizija versajskega nasilnega diktata, ravno tako, kakor je nemški narod spet začenjal živeti, se je začenjala tudi nova angleška obkoljevalna politika. Oglasili so se isti hujskači kakor pred letom 1014. Jaz sem angleškemu narodu in Angliji mnogokrat ponujal sjiorazum in prijateljstvo nemškega naroda. Vsa moja politika je temeljila ua zamisli o tem sporazumu. Vedno so mo zavrnili z liremerskimi izjavami in vedno so imeli nove izgovore, da bi zožil nemški življenjski prostor in da bi nam tam, kjer nikdar nismo ogrožali britanskih koristi, onemogočili ali vsaj otežili lastno življenje. Pod vplivom Anglije je Poljska zavzela stališče, s katerim je onemogočen miren sporazum. S tem, da je dala izjavo o poroštvih, je Anglija poljsko vlado jx>trdila v veri, da lahko brez vsake nevarnosti zase izziva m celo napade Nemčijo.
Britanska vlada pa se |e pri tem malo preverila. Nemčija iz leta 1038 ni več tista Nemčija, kakršna je bila leta 1014, in današnji nemški drž-avni kancler se ne imenuje Bethman-Holweg. Ze v govorih, ki sem jih imel v SaarbrUckenu in v Wil-helmshafenu sem povedal, da se bomo uprli angleški obkoljevalni jtolitiki. Zlasti pa nisem dovolil nobenega dvoma o tem, da poljskim napadom na Nemce, ter napadom na svobodno mesto Odansk mora enkrat priti konec kljub vsemu našenru potrpljenju in naši strpnosti. Ohrabrena z britansko izjavo o poroštvih, ki so šla za tem. da bi izzvala vojno, je Poljska menila, da gre lahko čez ta opomin. Zdaj, ko se nemška oborožena sila dva dni bori na vzhodu, da bi vsjx>stavila varnost nemškega ozemlja, naši vojaki lomijo odpor Poljakov, naj Anglija ve tole:
V	današnji Nemičji je zdrnženih 00 milijonov ljudi. Ti ljudje so se odločili, da ne bodo pustili, da bi jih Anglija davila, razliko od Anglije ti ljudje niso v vrsti vojn osvojili 40 milijonov kvadratnih kilometrov na tej zemlji. A ti ljudje hočejo živeti na lastni grudi in ne puste, da bi jim Anglija to Življenje kratila in onemogočala. Judovsko bogataški demokratski vladajoči stan, ki pri vseh narodih na svetu želi videti pod seboj saniO pokorne sužnje, sovraži novo Nemčijo, ker v n|ej vidi-vzor za nova načela socialnega dela; ker se boji, da bi ta vzor utegnil »oskruniti« tudi njegov lastni narod.
Na vojsko
Vojaki vzhodne armadel Ze več mesecev Anglija vodi svojo, že od svetovne vojne sem znano politiko, politiko obkoljevanja Nemčije. Pri tej svoji nameri se je skušala poslužiti vseh evropskih držav in-narodov. Na Poljsko je padla odločitev, da v obkoljevalni fronti odigra najvažnejšo vlogo, ker je Sovjetska Rusija odklonila, da bi svoje lastne koristi podredila koristim Anglije. Stalna preganjanja Nemcev na Poljskem in boj proti svobodnemu mestu Gdansku, ki ga vodijo z vsemi sredstvi, sta me prisilila, da najprej na naši vzhodni fronti storimo korake za zavarovanje nemškega rajha. Nenapadnlna pogodba in posvetovanje s Sovjetsko Rusijo sta združila dve največji in najmočnejši državi Evrope v volji, da nikdar ne bosta dopustili, da bi se njuna naroda borila drug proti drugemu. Poljsko kot najvažnejši člen angleške politike obkoljevanja in uničevanja pa je treba in jo bomo prisilili k miru. Vojaki vzhodne armadel Vi ste že v dveh dne storili dejanja, na katera je vsa Nemčija ponosna. Vem, da poznate veličino naloge, ki vam je postavljena in da boste storili vse, da najprej tega nasprotnika premagate z največjo naglico. Zanodne utrdbe, postavljene z ogromnimi sredstvi, bodo varovale med tem časom Nemčijo pred Francijo in Anglijo. Jaz sam kot stari vojak iz svetovne vojne in kot vaš vrhovni poveljnik bom prišel še danes k vam na fronto.
V	svojem razglasu, ki ga je naslovil na vojake zahodne armade, je nemški kancler Adolf Hitler povedal to-le: Čeprav je Nemčija Angliji in Franciji tako pogosto stavila ponudbo za prisrčen sporazum in celo za prijateljstvo, sc je angleška vlada odloČila, da sname krinko in pod prozornim izgovorom raz-
. glasi vojno stanje. Ze nekaj mesecev je pomagala Poljski nri njenih napadih proti življenju in varnosti Nemcev na Poljskem in podpirala nasilje nad svobodnim mestom Gdanskom z obljubami, da bo takoj pomagala Poljski, če
'bi se Nemčiia temu upirala. Ker je Poljska zaradi teh obljub začela tudi napadalne akcije proti ozemlju nemškega rajhn. sem sklenil razbiti obroč, postavljen okoli Nemčije. Nenapa-dalna pogodba In posvetovanja s Sovjetsko Rusijo nam zagotavljajo politiko mirnega sporazumevanja s to največjo državo Vzhoda. Del nemške obrambne sile sc v zadnjih dveh dneh bori na Vzhodu*in odbija poljski napad. Bori se za vzpostavitev miru, ki mora nemškemu narodu zagotoviti življenje in svobodo. Naie čete so po 24 urah povsod napredovale, čeprav je na vzhodu zaposlen samo majhen del nemškega letalstva, je vendar gospodar vsega j>olj-skega neba. Nemški narod in vaši tovariši na vzhodu pričakujejo zdnj od vas na zahodnem bojišču, da boste branili mejo nemškega rajha kot jeklen zid pred vsakim napadom, da jo boste branili v utrdbah, ki so stokrat močnejše kakor* pa je bila nekoč premagana zahodna fronta v svetovni vojni.
Na stranko
Hitler je naslovil na narodno socialistično stranko naslednji razglas:
Narodni socialisti ki narodna »oclalistkef Naš svetovni judovako-demokratski »ovražnik ie uspel, da nahujaka angleški narod na vojno stanje proti Nemčiji.
| Razlogi za to «o tako lažnjivi in prozorni, kakor to bili leta 1914. V tem ni nobena razlike, spremenila pa te je le inoč in volja Nemčije, da bo V6iljeni boj tokrat vodila t odločnostjo, ki je potrebna, da onemogočimo nameravani novi zločin preti človeštvu. Leto 1918. se ne bo več povrnilo. Nemška obrambna sila bo razbila v nekaj tednih angieiki obkoljevalni obroč na njegovem vzhodnem delu. Na zahodu bodo največje utrdbe vseh časov varovale nemško zemljo. Narod bo dal vaako žrtev, ker ve, da se mu ni treba bati, da bi propadeL Če bi kdorkoli poskuial stopiti izven le skupnosti ali bi celo varoval, da lahko sabotira, bo tokrat uničen brez mSocti. Dobro naj se zaveda, da je njegovo življenje življenje Izdajalca. Ve pa naj tudi, da se v tem boju prvič v zgodovini ne bo vojskovnl. Zato bo vzakdo, Id bi mislil, da si lahko v teh usodnih mesecih ali letih pridobiva imetje, izgubil življenje. Za vse so odgovorni narodnosocialistični funkcionarji, ki naj bodo sami zgled, kako je treba prenaiati žrtve. Kar danes imamo, je vsem brezpredmetno, odločilno je •amo to, da Nemčija zmaga. Ničesar ne bomo izgubili, vse moramo dobiti
Kralj Jurij VI. na angleški imperij
Zvečer ob 6 je imel angleški kralj Jurif nagovor na narode angleškega imperija. Govor se glasi:
»V tej težki ari, morda najbolj usodni v naši zgodovini, pošiljam svojo poslanico vam vsem. doma in v deželah onstran morja. Pošiljam jo iz globine svojega srca in je namenjena vsakemu izmed nas. 2e drugič v življenju večine izmed nas smo v vojni. Mnogo in mnogo smo se trudili, da bi našli miren izhod iz sporov med nami in med onimi, ki so danes naši sovražniki. Bilo je zaman. Prisilili so nas v vojno. Toda mi sprejmemo to novo breme, da se obnovi red svobode na svetu. Uveljaviti se je hotelo načelo sebičnega zasledovanja nasilja proti svobodi in neodvisnosti drugih držav. Takšno načelo, čeprav zavito, je primitivno: moč je pravica. Ako bi to načelo zmagalo, bi prišel v nevarnost ves angieiki imperij in vsi narodi bi bili v neprestanem strahu, izgubljeno bi bilo vsako upanje na varnost med narodi. To je alternativa, ki je pred nami. Nemogoče je misliti, da ne bi sprejeli te borbe. Zato iz dna srca pozivam svoje narode doma in onstran morja, naj sprejmejo to našo borbo. Naj bodo močni in složni v teh hudih časih. Naloge bodo hude in temni dnevi bodo pred nami. Kajti vojna ne bo omejena samo na bojna polja. Tudi oni doma bodo izpostavljeni njenim strahotam. Toda to je vojna za pravico. Ponižno in s spoštovanjem polagam našo stvar v božje roke. Pripravljeni na vsako žrtev bomo zmagali. Z božjo pomočjo bomo zmagali. Naj vas Bog blagoslovi vse!< , .Popoldne je bila tudi seja angleškega parlamenta, kjer sta govorila Chamberlain in lord Hali-lax o vzrokih, ki so dovedli do sedanje vojne. Ustanovljena je bila tudi nova vlada 9 ministrov. V vlado je vstopil tudi Churchill, ki mu je poverjeno vodstvo ministrstva za vojno mornarico.
Francoska
vojna napoved Nemčiji
Ob petih je bilo v Parizu izdano uradno poročilo, ki se glasi:
Francoski poslanik Coulondre je nemški vladi danes opoldne izročil noto, v kateri zahteva, da naj Nemčija do 5 ure zvečer da zagotovila, da je ustavila sovražnosti proti Poljski in da bo umaknila čete s poljskega ozemlja. Ker do tega časa francoska vlada ni sprejela zadovoljivega zagotovila v gornjem smislu, je nastopilo vojno stanje med Nemčijo in Francijo.
Daladierov proglas
Ob pol 8 zvečer je imel predsednik francoske vlade D a I a d i e r po radiu nagovor na Iranco-ski narod. Daladierov govor se glasi:
Pariz, 4. sept. AA. Havas. Predsednik vlade Daladier je imel snoči po radiu tale govor:
»Francozi, Francozinje! Ze od 1. septembra v rani zori je Poljska napadena. Sovražnik je prestopil njene meje. Njena mesta so bombardirana. Poljska vojska daje močan odpor. Francija in Velika Britanija sta pomnožili svoje napore, da bi rešili mir. še to jutro smo v Berlinu posredovali in poslali zadnje vabilo, naj zmaga razum, nai se ustavijo sovražnosti in naj se_ začno miroljubna podajanja. Bili smo zavr-nienL Zavrnjeni so bili prav tako tudi sami plemeniti možje, ki so si zadnje dni prizadevali za ohranitev svetovnega miru. Zele, da bi bili kakor drugi tudi Francija pokorna. Vstali smo proti temu in se borimo za obrambo noše domovine, naših ognjišč in naše svobode. Zavedamo se. da smo do poslednjega trenutka brez prenehanja kazali dobro voljo za ohranitev miru. Brez razburjenja gledamo, kako naii mladi vojaki gredo, da izvrše svojo sveto dolžnost, kakor smo mi storili svojo. Oni imajo lahko zaupanje v svoje vredne poveljnike, ker so Francijo že enkrat povedli k zmagi. Francoska stvar je v skladu z idejo pravice. Francija je miroljubna in svobodna država. Ona bo zmagala.
Francozi, Franrozinjel Gremo v boj, ker nam je vsiljen. Vsakdo je dobil svoje mesto na tleh Francije, na teh tleh svobode in spoštovanja človeškega dostojanstva. Združite vse svoje napore v globoki zavesti sloge in bratstva zn rešitev domovine. Živela Francijal«
Zvečer je bilo objavljeno, da sta tudi Avstrali-ja in Nova Zelindija napovedali vojno Nemčiji.
V ponedeljek zjutraj je Kanada objavila vojno Nemčiji.	'
Združene države Amerike ostanejo, kakor pravi Rooseveltov proglas, neevtralne.
Boji na Poljskem
Boji na poljsko-nemških mejah so trajali ves dan. Poljaki so izpraznili Čenstohovo, ki je bila od letalskih bomb zažgana. Letalski napadi so bili ves dan hodi. Na severni fronti so Poljaki vzeli nazaj dve mesti Puck in Olovo.
• a	j*
Čenstohova - poljski Rim
Censtokovska Mati božja
Današnje časopisje piše, da se bijejo prav okrog Čenstohove, tega, ne samo poljskega, temveč slovanskega Rima, najljutejši boji med Nemci in Poljaki ter da mesto samo prehaja iz rok v roke. Poročila sicer pravijo, da gori Čenstohova na več mestih, toda iz teh in takih poročil še ne moremo sklepati, da gori svetišče in samostan, kajti to Poljaki dobro ločijo in govore o njem kot o Jasni gori. Pač so poročila poljske radio-postaje, da so na Jasno goro — na svetišče — skušala nemška letala napraviti letalski napad, da pa so bila odbita. Vse to bi dalo slutiti, da svetišče, ta največja svetinja vsakega pravega Poljaka, ni porušeno ter da bo vzdržalo to vojno, kakor je tudi svetovno, ko je bilo še v toliko večji nevarnosti, kajti ruske vojaške oblasti so imele v vrhu zvonika opazovalno postajo, zaradi česar so stolp hoteli sestreliti Nemci, pa so zadnji hip odstopili od te namere. Kako je danes, ne vemo: poročila ne poročajo več, kot to, da je Čenstohova v nemških rokah (tako nemška) oziroma da so Nemci potisnjeni od Čenstohove več kilometrov v svojo deželo (poljska). Gotovo pa je mesto v bojni črti in bo zato vsakega Slovenca zanimalo vedeti, kaj je Čenstohova in kaj-p©, meni za Poljake.
čenstohova je židovsko poljsko mesto na nemški meji, ki šteje okrog 100.000 prebivalcev in je veliko tovarniško mesto, kakor so sploh vsa mesta v tem revirju rudnikov in rud. Toda svojega slovesa nima po tovarnah in industriji, temveč po malem griču blizu mesta, ki se imenuje Jasna gora, kjer stoji mogočen samostan pavlin-cev, naslednikov sv. Pavla Puščavnika. V njem pa je v majhni kapelici, ob kateri je pozneje bila zgrajena velika bazilika, shranjena čudodelna podoba Marije, ki nosi na Poljskem še posebej cerkveno dovoljeni naslov: Kraljica Poljske. »Kraljica Poljske, prosi za nas!« molijo vsi Poljaki vsak dan in prosijo pri tej Veliki Zaščitnici miru ali zmage. Ob njej se zbirajo, kakor mi na naših Brezjah, ob vseh slavnostnih prilikah, k Njej se zatekajo in pri Njej sklepajo svoje obljube in prisege, ki se tičejo katoliškega in poljskega življenja. Censtohovska Marija je največja narodna svetinja vsakega Poljaka in najsvetejše mesto na Poljskem, kamor se hodijo klanjat tudi poljski vladarji in oblastodržci.
Samostan na Jasni gori je bil ustanovljen leta 1382. ter je bil prvi samostan očetov pavli-nov na Poljskem. Ustanovil ga je knez Vladislav iz Opola (sedaj v nemški Šleziji onstran meje!), toda pozneje ga je dopolnil in dogradil poljski kralj Vladislav Jagielonski (1. 1893 in 1414).
Ustanovitev samostana je zvezana z naslednjo legendo: Knez Vladislav Opolski, ki je bil tedaj namestnik Rdeče Rusije kot potomec poljskega in ogrskega kralja Ludvika, je v času, ko so Tatari oblegali trdnjavo Belsko, molil pred staro podobo Matere božje. Ko se je zmagoslavno obranil oblege, je sklenil to sveto podobo, ki jo je v času bojev ranila strelica, prenesti v svoj kraj, v prestolnico Opole v Šlezijo. Ko pa se je voz, na katerem je peljal staro podobo, ustavil pred Censtohovo in se ni hotel premakniti z mesta, je knez zopet molil pred njo. In pokazala se mu je v snu Marija in rekla, da hoče prebivati na Jasni gori (Clarus mons, pišejo stari viri!) pod Olštinom. Na knezov ukaz so jo postavili v tedanjo leseno cerkvico, ki je že bila tam. Kmalu
nato so z Ogrskega prišli sem pavlinci in sprejeli podobo v varstvo. Knez, ki jih je poklical, je ustanovil in tudi sezidal samostan. Od tedaj je samostan užival posebno zaščito pri poljskih knezih in kraljih ler si je vsak štel v največjo čast, če je mogel kaj darovati samostanu ali na kakšen drug način poveličati čast Marije, ki so ji po svetovni vojni nadeli lepo ime: Kraljica Poljske.
Najstarejši del zidovja je kapelira, kjer je še zdaj Čudodelna podoba, podobna kakor na Brezjah. V XV. veku so dozidali del samostana in zidano cerkev. Prav tako sta poljska kralja Zigmund III. in Vladislav IV. lesene stavbe zamenjala za zidane, prezidala cerkev in jo obdala z visokim zidovjem in trdnjavami. L. 1813 so podrli skoraj do polovice trdnjavski pas okrog cerkve, ki je bil tako tesno povezan z zgodovino Jasne gore.
Češčenje Matere Božje se je začelo že v XV. veku, toda do viška ie prišlo v zgodovinskem letu 1655, ko je jasnogorska trdnjava, ki jo je branila samo posadka nekoliko junaških mož in menihov, zaustavila prodiranje Švedov, kar je znano vsem bralcem Sienkievviczevih romanov (Potop). Švedska invanzija je tedaj zajela vso Poljsko, pregnala kralja iz domovine za meje ter grozila vsej državi s končnim polomom. Prevrat v tej katastrofalni vojni pa pomeni prav borba za jasnogorski samostan, ko je z zmago pobožnega meniha Kordecke-ga prišel nov duh tudi v Poljake in jih dvignil. Odsleij hite iz najbolj oddaljenih potov domovine velike romarske procesije na Jasno Goro v zahvalo za rešitev iz sovražnikovih rok. Odslej se zbira okrog Čenstohovske Marije ves poljski narod, na čelu s svojimi kralji in vitezi ter oblastniki. Z vsem telesom padajo pobožni romarji pred čudodelno podobo in prosijo milosti v življenju. Sam papež Klemene XI. je 8. avgusta 1717. leta poslal zlato krono in s posebnim dekretom kronal Čudodelno podobo. Odslej »o evropski vladarji pošiljali samostanu svoja darila. Dragocena je samostanska
[zakladnica, ki predstavlja milijonsko vrednost. Biseri, zlato in srebro, brušeno steklo, kristal in diamanti. porcelan in dragoceni plašči, monstrance itd. itd polni zakladnico, ki je ena najbogatejših na jvetu. Pravo dragocenost predstavlja na pr. Zigmundovska velika monstranca, ki je čez 1 m visoka, iz čistega zlata v gotskem slogu iz I. 1542. Še večjo dragocenost pa predstavlja monštranca, ki »o jo Pollaki darovali po zmagi nad Švedi 1. 1672. Ta monštranca je visoka 103 cm ter tehta 27 funtov in ima poleg tega, da je z čistega zlata, ki so ga darovale Poljakinje iz svojih zlatih okraskov 2366 briljantov, 2208 rubinov. 30 safirov, 81 smaragdov, 215 biserov ter v kroni briljant nenavadne velikosti, ki ga je daroval vojvoda šeradski. To je samo nekai bogastva, ki je v samostanu. So tu darila papežev in kraljev iz vsega sveta, mogočnežev in hvaležnih čestilcev Prepričani smo, da so Poljaki znali zavarovati ta zaklad čenstohovske Marije. Darila cerkvi obstoje tudi v drugi obliki: tako sem naštel v stolpu nad 60 zvonov vseh velikosti: od najvcčiega, do majhnih, po par kg, ki polnijo stolp v vseh nadstropiih.
V zadnjih stoletjih je jasnogorski samostan doživel več napadov in požarov. Zadnji požar je bil 1. 1900., ko je pogorel tudi stolp, pa so ga takoj obnovili Malo pred vojno je umetnik Pij Velonski napravil na trdnjavskem pasu, ki obdaja samostan, velik bronasti križev pot: vsaka postaja zase predstavlja kiparsko skupino v nadnaravni velikosti. Po svetovni vojni pa se je samostan ves prenovil po načrtih arh. Szyszko Bohusza. Sto in stotisoči se zbirajo ob njem in poveličuiejo Njo, ki ie Mati Kristusova. In poljski narod je bil vedno branilec krščanstva tudi sedaj,	'
Ljubljanski velesejem dela nemoteno dalje
Kakor običajno vsako leto, imamo tudi letos v jeseni veliko razstavo na ljubljanskem velesejmu, ki je posvečena predvsem kmetijstva. Ta razstava zaradi svoje lepe organizacije zasluži velik obisk občinstva, ker je za vsakogar zanimiva.
V naši državi smo v srečnem položaja, da si lahko mirno ogledujemo lepo pripravljene razstave, saj ne obstoja za nas nobena nevarnost zaradi že znanega stališča naše vlade. Tudi event. govorice, da bo velesejem zaprt, so brez vsake podlage. Ljubljanski velesejem dela nemotno dalje ter bo ostal, kakor je določeno v programa, odprt do 11. septembra vključno. Za vsakogar se obisk izplača.
Prvi prosvetni dom na Kočevskem
V nedeljo, 3. septembra, je bil v Mozlju pri Kočevju, drugi slovenski dan, ki sta ga pod pokroviteljstvom narodnega voditelja dr. Antona Korošca priredila Slovenska straža na Kočevskem in Prosvetno društvo v Mozlju. Dočim je lanski slovenski dan zbral ogromne množice Slovencev v Kočevju k sijajni manifestaciji, pa je bil letošnji že prva uresničitev načrta — dal nam je prvi Prosvetni dom na Kočevskem.
Takoj po prihodu jutranjega vlaka, pri katerem je pozdravil goste iz Ljubljane predsednik Slovenske straže na Kočevskem g. duhovni svetnik Karol Škulj, so pripravljeni avtomobili naložili prišlece in jih odpeljali na kraj proslave — v Mozelj. Vreme je bilo kot nalašč lepo. Od blizu in daleč so prihajali udeleženci na kolesih, motorjih, avtomobilih in vozovih. Vsakogar je kmalu tiha, romantična mozeljska okolica ter proslavno razpoloženje spravilo v dobro voljo. Pri kapelici pod Mozljem je bilo zbirališče in od tu se je začel ob pol desetih premikati veličasten sprevod, v katerem so korakali odborniki Slovenske straže in Prosvetnega društva ter člani, fantje in dekleta v krojih, narodne noše, vojaška godba iz Ribnice, otroci in ostali udeleženci. Sprevod je krenil v župno mozeljsko cerkev, kjer se je pričela ob 10. služba božja, ki jo je opravil vseučiliški profesor dr. Fr. Lukman iz Ljubljane.
Po sv. maši z ljudskim petjem je krenil sprevod skozi z zastavami in cvetjem okrašeno vas na prireditveni prostor, kjer je g. prof. dr. Lukman blagoslovil novi dom in imel pri tem krasen govor o pomenu tega prosvetnega doma na Kočevskem ter o važnosti prosvetnega dela sploh. Nato je predsednik Slovenske straže g. K. fikulj pričel zborovanje, prečital vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, pokrovitelju dr. Korošcu, ministru dr. Kreku in g. banu, se zahvalil vsem, ki so pomagali kakorkoli pri gradnji tega doma, pozdravil vse udeležence in častne goste. Pokrovitelj prireditve dr. A. Korošec je poslal brzojav, v katerem obžaluje, da se osebno ni mogel udeležiti in pošilja tople pozdrave in želje. Po nagovoru predsednika SS g. ftkulja je sledil pozdrav predsednika SS v Ljubljani g. prof. Bojca, predsednik Prosvetnega
Samostan I boijepotno rerkrije v Čenstohovt
društva v Mozlju g. Kotnik pa je v navdušenem riagovoru orisal trud in požrtvovalnost domačinov pri gradnji doma, ki je dokaz slovenske trdoživo-sti in junaštva, dalje so pozdravili zastopniki sosednjih prosvetnih društev in fantovskih odsekov ter ribniških akademikov.
Po teh pozdravih zastopnikov, ki so vsi čestitali domačinom na tako lepi zgradbi, posebno pa g. K. Škulju, ki si je pridobil kot predsednik tamkajšnje Slovenske straže za dom največ zaslug, je stopil na balkon društvenega doma slavnostni govornik g. urednik Franc Terseglav, ki je v miselno globoko zasnovanem govoru in z le njemu lastno ognjevito in užigajočo besedo in kretnjo prikazal in dokazal živo spojenost krščanskega nauka z narodno mislijo. Pobil je poganski nazor nacionalizma in pribil, da je krščanstvo najboljši temelj narodnega dela, gradečega iz živih osnov človekove kulture in v skladu z božjimi zapovedmi. Navzoči so govornika večkrat prekinili z živahnim odobravanjem, zlasti pa so ob konru nagradili njegova izvajanja z gromovitim ploskom. Predsednik g. K. Škulj se je govorniku lepo za-
Ir- ♦
PmjaVas varuje razočaranja
lato ie pri nakupu Aspirin tablet pazile na nBayer«-jev križ, kajti brez lega znaka ni Aspirina.
ASPIRIN
TABLETE Oglat f«g. pod J. broiem 1260« od «. XI. I«J4
hvalil in zaključil dopoldansko prireditev s prošnjo, da se ob 2. snidemo na telovadišču.
Popoldne se je začel telovadni nastop na planoti tik nad Prosvetnim domom Navzoči so z užitkom sledili izvajanjem prostih vaj Članov, članic, mladcev in naraščaja FO in DK, na orodju se je postavila domača vrsta skupno z ribniško, sledilo je rajanje mladine, dvakrat so morala dekleta iz Loškega potoka v črnih oblekah izvajati simbolične vaje >Oj Doberdob«, zaključilo pa je ziljsko štehvanje.
Kljub nepričakovanim oviram je bila udeležba na tem slovenskem dnevu v Mozlju velika in vsem ostane v trajnem spominu ta za kočevsko in naše slovensko življenje sploh vele|>omembcn dogodek.
Tabor 17i v Predosljah
Preteklo nedeljo je organizirala mlada in delavna podružnica Zveze združenih delavcev v Predosljah svoj prvi tabor, na katerega je povabila tudi nase delavce in prijatelje iz ostalih podružnic in drugih krajev. Na tabor so se marljivo pripravili. Zaradi zadnjih dogodkov pa se je prireditev vršila v zmanjšanem obsegu, vendar po istem vrstnem redu, kakor je bil določen prej, ko še nihče ni računal s toliko težo današnjih dni.
Okrog 2 popoldne so se zbrali naši delavci in prijatelji in ob slavoloku pričakovali našega ministra dr. Miha Kreka ter botra in botro nove zastave predasljskega Župana g. Ivana Zabreta in go Milko Zabrelovn. Ko so odličniki prišli, jih ie delavstvo veselo pozdravilo. Nato so vsi skupaj odšli v cerkev k popoldanski službi božji. Cerkveni govor je imel domači kaplan Jeglit. zastavo pa je blagoslovil g. sVetnik Zupane. Po končani cerkveni slovesnosti se je začel na pripravljenem prostoru tabor.// .
Minister dr. Miha Krek ie imel lep govor, v katerem je podružnici ZZD čestital k temu prazniku in novi zastavi. Nova zastava delavskega stanu je lep simbol te strokovne organizacije. Na vrhu je križ — v barvah se preliva belo zeleno. Zeleno-belo-zelena je postala simbol naše lepe domovine Slovenije. V času našega početka in trpljenja je postala barva našega gibanja zelena, ki ie tudi barva kmečkega stanu. Zeleno ie prešito na belo. ki naj bo znak čiste poštenosti naše. naše moči in naše rasti. Nato ie g. minister govoril c najnovejših dogodkih in izjavil, da hoče hiti Jugoslavija otok miru sredi razburkanega morja.
Govor g. ministra so navzočni ponovno odobravali in tako pokazali, da delijo z vodstvom naše države ista miroljubna pa tudi častna stremljenja.
Po govoru g. ministra fe spregovoril predsednik ZZD g. Preželj, nato pa bivši poslaner za radovljiški okraj g. dr. ftmajd. Taboru je sledila prosta zabava.
Berlin v živilskih in bencinskih
nakaznicah
Berlin, 4. sept. TG. Ker je vojna med Nemčijo in Poljsko v polnem teku in ker ta vojna zavzema vedno večji obseg, eo nemške oblasti regulirale prehrano prebivalstva z nakaznicami. Časopisje vsak dan objavlja pravila, kdo ima pravico do teh nakaznic in koliko, kje se dobi hrana te vrste, kje druge potrebščine. Po-ŠU ;am vam nekaj izvlečkov iz kopica teh določil, ki §o v glavnem enake za vso Nemčijo, ie kaka krajevna določila so v posameznih mestih drugačna.
Nakaznice se izdajajo: za vsa živila, milo, premog, tkanine in čevlje. (Za bencin veljajo posebna določila). Za organizacijo vsega tega izrednega aparata ie mestno poglavarstvo v Berlinu ustanovilo tri vrste uradov: L urade, kjer izdajajo nakaznice, 2. gospodarski urad in 3. prehranjevalni urad. Časopisi meščanstvu dan za dnem razlagajo, kakšna ie pristojnost enega in drugega teh uradov.
Uradov, ki izdajajo nakaznice za živila, je po Berlinu celo veliko. So pa dvoje vrste nakaznice: »Bezugs-karten« za živila, na katerih |e povedano, koliko gre komu na dan masti, sladkorja, moke itd. ali pa družinskemu gospodarju na glavo njegovih članov. »Be-zugsscheine« so za vse ostale potrebščine — čevlje, tkanine, premog — in se izdajaio po dokazani potrebi ■in se v vsakem posameznem primeru odloči, koliko li prinašalec te »nakaznice za dobavo« sme nabaviti Posebne nakaznice so za »dodatno mleko«, ki se izdajajo samo za otroke in otročnice. Dobijo se na podlagi listin, ki dokazujejo rojstvo otroka, na podlagi zdravniških izpričeval, da mati pričakuje otroka ali izpričeval babic in raznih javnih domov. Po teh nakaznicah dobijo otroci do šestega leta pol litra »dodatnega mleka« na dan, otročnice pa tn decilitre.
Gospodarski uradi izdajajo: osebne izkaznice za tiste, ki se samo mimogrede mude v okraiu (pomorci, potujoči delavci); nakaznice za premog, za kurjavo, za gostilne, prenočišča, manjše obrti, zavede in razne pomožne voja&e in obrambne skupine; dalje izdajajo nakaznice za milo za razne obrate, katerih osebje ie zaradi poklicnega dela izredno izpostavlieno nesnagi na telesu ali na obleki (gostilne, prenočišča, zavodi, brivnice, pomožne vojaške in obrambne skupine); gospodarski uradi izdajajo tudi nakaznice in čevlje potu-iočim hudem, ki v svoiem poklicu hodijo iz kraia v kraj, dalje izdajajo take nakaznice za zavode, pemožne voe<ke in obrambne skupine. Gospodarski uradi na
podlagi odrezkov poračunavajo s tigovci na malo, koliko živil ali ostalega blaga so izdali na zgornji dve vrsti nakaznic. Izdajajo tud: nakazila za bencin in rudninska olja.
Prehranjevalni uradi izdajajo živilske nakaznice zavodom, gostilnam, prenočiščem, pomožnim vojaškim in obrambnim skupinam in » trgovci na malo na podlagi odrezkov poračunavajo količine oddanega blaga.
Vsi ti mestni uradi (prehranjevalni, gospodarski in uradi za izdajanje nakaznic) so odprti vsak delavnik od 9 dopoldne do 1 popoldne in od 3 do 7 popoldne Poslovni prostori uradov so razvidni iz napisnih tablic za vsak krai ali vsako ulico posebej. Nakaznic« za tkanine in čevlje se lahko dobe tudi po pooblaščencu, ki je z naročiteljem v kaki osebni zvezi (sorodnik, svojec, otroci za starše itd.). — V sporazumu s poveljstvom vojske se tudi vojaškim osebam vse te potrebščine prodajajo samo na izkaznice
Kako varčno jc treba ravnati z bencinom in kakšna dobrina je v teh dneh v Nemčfji postal bencin, na boste najbolj razvideli iz. tega le poziva, ki je izšel danes v tukajšnjih dnevnikih:
»Uradno je bilo sporočeno, kdo v okviru odrejenih omejitev še dobi pogonsko sredstvo. Vsak tak je odgovoren reloknpnosti. Pogonsko sredstvo sme uporabljati samo v življenjsko nujnih primerih. Vsak lastnik motornega vozila naj se ravna po naslednjih načelih:
Najbolj nujen je prevoz tistega blaga, ki je važno za življenje. Tudi osebna vozila se ne smejo uporabljati za druge namene. Kdor ni se vozil iz udobja ali za zabavo, bi s tem reloknpnosti odvzemal važno dobrino. Tudi vožnje v poklicni službi je treba skrčiti na čim manj. Avto-izvoščki so na razpolago samo tistim našim tovarišem, ki v nujnih in važnih primerih z javnimi prometnimi sredstvi ne morejo pravočasno priti na mesto.
Nakaznice za bencin niso nobene poljubne karte za neomejeno rabo avtomobila. Lastniki se morajo ravnati po teh načelih. Varnostne straže bodo nadzorovale, v koliko se jih drže. Kdor hi jih arnhn kriir K« klican na odgovor. Tudi mora račnnati s tem, da mu bo vozilo takoj zapečateno!'
te novice
Koledar
Torek, 5. septembra: Lavrenrij Just., škof. Gentilij, mučenec.
Sreda, 6. septembra: Csharija, prerok. Pere-grin. — Zadnji krajec ob 21.24. Hcrschel napoveduje det
Novi grobovi
-f" V Ljubljani jc po kratkem trpljenju mirno v Gospodu zaspal gospod Frane P. Z njen. meščan ljubljanski, optik, posestnik itd. Njegova tvrdka je po svoji solidnosti in postrežljivosti znana daleč naokrog. Pogreb hlagega rajnega bo v sredo ob 5 popoldne iz hiše žalosti, 1'rivoz 12, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga bodo položili v družinsko grobnico. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje 1
t V I.jubljani je umrla gospa Marija Gosar, odnik, mati bivšega ministra in vseučili-škega profesorja g. dr. Andreja Gosarja. Pogreb bo danes oh 4 popoldne iz hiše žalosti, Mirje 21, na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše globoko sožalje!
■f V Ljubljani bodo danes ob pol 3 popoldne pokopali gospo Lino Legatovo, soprogo orožniške-ga narednika v pokoju in posestnico. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
V Mokronogu je za vedno zatisnila svoje oči gospa Ana Lindič, roj. Dolenšek, posestnira. Pokopali jo bodo danes dopoldne na žunnem pokopališču v Mokronogu. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novlee
— Duhovniške vesti Iz lavantinske škofije Nastavljen« sta bila: g. semeniški duhovnik Jožef Mihclič ca II. kaplana v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu in p. dr. Vincencij Bevk O. T. za kaplana pri Veliki Nedelji. — Prestavljeni so bili gg.: Ignacij Feguš iz Slov. Bistrice k Sv. Juriju ob juž. žel.; Jakob Vrabcr od Sv. Junj* ob juž. žel. v Slov. Bistrico; Alojzij Feguš iz Rraslovč os Prihovo; Franc Krajnc iz Prihove v Brsslovče.
= Poročila sta se v nedeljo g. Dcvt Valentin, diplomirat)! strojni tehnik, z gdč. Anico Konc. Obilo sreče!
= Na Brezjah sta se preteklo nedeljo poročila
L Anton Pregelj, ekrajni kmetijski referent v »rju pri Jelšah, in gospodična Anica M i k i č , hčerka g. Kamila Mikiča, proiturista zavarovalnice »Cro-atie« v pok. — Mlademu paru želimo obilo sreče.
Zobozdravnik
dr. Josip Tavčar
od 4. L m. zopet redno ordinira Nebotičnik, telelon 33-93
—	Trgovsko učil išče Robida * pravico javnosti. Ljubljana. Trnovska ulica 15. vsDOsahlja mlade ljudi po sodobnih metodah in indiVi^ualman pouku za samostojne trgovce in prvovrstne pisarniške moči. Zavod sprejme samo določeno '*t(»vtlo učencev. Vpisovanje vsak dan dopoldne in popoldne Trnovska ulica 15.
—	Izseljenski duhovnik iz Francije, Stanko Grims poroča: Zaradi vojnega stanja med Anglijo, Francijo in Nemčijo obveščam vse izseljence iz Francije, ki so v domovini, da je za sedaj povratek v Francijo nemogoč. Edina pot, ki nam j« bila še prosta, nam je sedaj onemogočena. S tem vsa naša prejšnja navodila, Id smo jih sporočili po radiu in časopisju glede povrat-ka v Francijo, prcklicujemo. Vsi naj ostanejo mimo doma pri svojih sorodnikih. Vsako spremembo glede povratka bomo takoj naznanili po radio in časopisju. Natančnejše iniormadje daj« Rafaelova družba v Ljubljani, Tyrfcva cesta 31.
—	Vodstvo Akademskega doma sv. Cirila v Ljubljani, Streliška ulica 12, sporoča gg. akademikom in abiturientom, da sprejema prošnje za stanovanje le do 20. t. m. Mesečna stanarina znaša 100—140 din, letni prispevek za luč in kurjavo pa 200 din. Vsak stanovalec mora predložiti obveznico očeta (matere), da bo stanarina plačana redno in vnaprej.
Državno priznani Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti PRI TRGOVSKEM UČNEM ZAVODU V LJUBLJANI, KONGRESNI TRG 2
vpisuje
vsak delavnik med običajnimi uradnimi urami. Tečaj je organiziran kot redna Enoletna trgovska šola in nudi svojim učencem vse ugodnosti, kot jih imajo učenci trgovskih šol. Šolnina je dostopna vsakomur. Pojasnila in prospekti brezplačno na razpolago.
—	Poziv! Italijanski in nemški državljani, Slovenci, Srbi in Hrvati, rojeni v letih 1879 do 1921, moški in ženske, ki bivajo na ozemlju dravske banovine, se nujno naprošajo, da v lastnem interesu javijo podpisanemu društvu točen naslov. Tisti, ki bivajo v mestu Ljubljana in v neposredni okolici, naj se zglasijo osebno v drušitveni pisarni, Ljubljana, Tyrševa cesta la, IV. nadslropje. med uradnimi urami od 8—12 in od 15—18. Vsi ostali naj javijo svoje naslove pismeno. Stvar je nujna in važna! »Bran-i-bor< osrednji odbor Ljubljana, Tyr-ševa cesta la, IV. nadstropje. — Javijo naj se samo tisti, ki do danes še niso pridobili jugoslovanskega državljanstva.
—	Polovična voznina za romarski shod na Rakovniku v Ljubljani, ki lw» na Mali Šmaren, velja za prihod v Ljubljano že od jutri pa do 10. t. m., za povratek pa od 6. do 11. t. m. Vsak naj na domaČi postaji kupi cel vozni listek do Ljubljane. (Dolenjci do Ljubljana — Rakovnik) in obrazec K-13, katerega naj da potem na Rakovniku potrditi, da mu bo veljal skupaj z voznim listkom, s katerim se jo pripeljal v Ljubljano, za brezplačen povratek. Spored romarskega shoda bo i#ti kot za praznovanje Marije Pomočnice v maju.
—Izid |e dijaški kongreg. koledarček za šolsko leto 1939-40. Stane 8 din. s svinčnikom 8.50 din in se naroča v upravi »Naša zvezda«, Streliška ul. 12-11. v Ljubljani. Dobi pa se tudi v knjigarnah.
—	»Primskovski gospod«. — Iz Št. Lovrenca na Dol., 2. septembra. — Slovenčeve čitatelje bo morda zanimalo, če sporočim, da je začel »Amerik. Slovenec«, ki izhaja v Ameriki že 48 let, zdaj v Chicagu, 111.,prinašati 15. avgusta, št. 156 »Pisma Primskovgke-ga gospoda« od župnika V Čadeža. kot ponatis iz »Slovenca« L 1935. od 30. maja do 14. julija, St 122—157. S t«m ponatisom pisem tega znamenitega moža t Jur. Humsrja, župnika, bo gotovo ustregel »Amer. Slov.« svojim naročnikom, posebno starejšim Dolenicem, saj so slišali o njem gotovo že msrsiksj, kakor ss ga spo-
—	Trgovsko uči I išče »Christofov učni tavodc — * pravic« javnosti — Ljubljana, Domobranska cesta 15, vpisuje sedaj redno vsak dan dopoldne in popoldne tudi na praznik. Zavod je potrjen od ministrstva trgovine in industrije ter ima vse prednosti sodobnega in odličnega učnega zavoda. Šolsko izve«tje in prospekt brezplačno na raz-|>olago osebno ali pismeno.
minjajo šs dandanes mnogi Dolenjci, posebno stari, v starem kraju, četudi bo 19. dec. letos minulo že 49 let, kar je umrl. O njem gre še dandanes glas. ne samo v tukajšnji okolici, ampak tudi v oddaljenih krajih, koliko je ljudem dobrega storil in kako mnogim )c pomagal v raznih boleznih pri ljudeh in živini. O njem sem pisal tudi jaz v »Slovencu« 1. 1935, z dne 22. decembra, št. 295: »Črtice iz življenja in delovanja nekdanjega »Primskovskega gospoda« in L 1936, Dodatek. Še prei pa je priobčil o njem »Slovenes« 1. 1932 tri članke iz peresa prof. Pavla Lokovlka. Toda is dandanes, po tolikih letih po njegovi smrti, verujejo ljudje v njegovo pomoč in hodijo še zdaj na njegov grob na Primskovo, s katerega odnašajo prst, z lipe pod cerkvijo pa listje in veje, češ da to še dandanes pomaga in da dobivajo zdravje po prtprošnji Humarjevi. Hodijo pa na Primtkovo ne samo iz tukajšnje okolice, ampak tudi od daleč, kakor iz novomeške okolic« in od drugod. — I. Š.
—	Pedikura je modernemu človeku neobhodno potrebna — toda, da je uspečna, morate rabiti tudi SAN0PED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, Maribor. Vpisovanje je ob delavnikih dopoldne in popoldne, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne, v šolski pisarni, Vrazova ul. 4. Lastni dijaški tnternat. Državni nameščenci dobivajo draginjsko doklado, vsi dijaki železniško legitimacijo, končno izpričevalo nadomešča vso učno dobo in dve leti pomočniške dobe v trgovinski obrti. Začetek pouka 9. septembra, šolski program in pojasnila brezplačno. Državni uslužhenri in manj premožni uživajo daljnosežno znižanje šolnine.
—	Krvava nedelja. Zadnja nedelja je bila tako na deželi kakor tndi v Ljublani v resnici v znamenju nove vojne. To je občutila še najbolj ljubljanska bolnišnica, ki je sprejela celo vrsto žrtev, ki so padle v pretepih, ki jih je razvnel alkohol. Tako je nekdo obdelal 19 letnega delavca Ivana Grebenca, doma iz Sv. Križa pri Litiji in stanujočega v Ljubljani, v nedeljo zvečer z nožem, da je bil ves porezan po rokah. — Trgovski zastopnik Bogomir Betežnik, star 33 let, je dobil na Dolenjski cesti udarec s kolom po glavi. 38 letni rudar Janez Žagar iz Praprotnega pri Kamniški Bistrici je dobil sunek z nožem v levo stran prsi. — Poljski delavec, 27 letni Jože Ka-trašnik je dobil v Bohinjski Srpdnji vssi tak udarec po levem stopalu, da ga ima skoraj zbi-tega. — Žagar Ferdinand Vrankar iz PodhruŠke pri Kamniku je pred gostilno zašel med mlade peteline ter je v pretepu dobil globok sunek z nožem v trebuh. — Vsi ti so bili prepeljani v ljubljansko bolnišnico.
—	Pri zaprtju, motnjah, v prebavi vzemite zjutraj, še na prazen želodec en kozarec naravne »rranz Jncpf< grenčico.
—	Motociklist je podrl 35 letnega pekovskega mojstra Franca Korošca iz Trzina! V Podgorfri pri Sv. Jakobu za Savo se Je zaletel v mojstra motociklist in ga podrl. Pri padcu je moster dobil resne poškodbe na glavi in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
—	Strašno dejanje. K poročilu, ki smo ga pod tem naslovom priobčili 30. avgusta, smo prejeli naslednje pojasnilo: Žena progovnega delavca Valentina Počivalnika ni bila slaboumna, tudi ni bila dve leti v umobolnici, bila je le živčno bolna in se je zato pred dvema letoma zdravila oziroma je bila na opazovanju nekaj tednov v zavodu v Ljubljani. V poslednjem času ni kazala nobenih znakov slaboumnosti, imela je le slabe živce, bila pa je zelo mirna, pridna in skrbna družinska mati, delala je od ranega jutra do poznega večera, da v redu preskrbuje svojo 5 člansko družino. Da ni je vzela življenje skupaj a svojim 6 letnim otrokom, ki ga je nad vse ljubila, je brezdvomno vzrok, ker ji je neka hudobna stranka iz gole grdobije zagrozila, da jo bodo prijeli orožniki, zaradi neznatne tatvine, ki jo je zagrešil njen 12 letni sin že pred dvema letoma, kar pa je že davno zastarelo in likvidirano in za kar je uboga mati itak že mnogo pretrpela. Poštena žena, spričo njenih rahlih živcev te ponovne sramote in groženj ni prenesla več in je obupala. Naprej pa naj govori oblast.
pO ebi&avi
•	Odmev evropskih dogodkov v našem morskem prometu. Od sobote naprej so vsi potniški parniki, ki opravljajo promet med našimi pristanišči in Benetkami, prekinili promet z Italijo in vozijo samo do Sušaka. Poletni vozni red, ki bi imel veljati do 15. oktobra, bo spremenjen že z današnjim dnem. V splitsko pristanišče je priplula ladja »Kraljica Marija«, ki je na radiotelegrafski poziv prekinila krožno potovanje po Sredozemskem morju.
» Huda prometna nezgoda pri Novem Sadu. V Feketiču pri Novem Sadu se je v nedeljo zjutraj pripetila nenavadna prometna nezgoda, ki jo je prav za prav povzročil alkohol. Trgovski potnik Ivo Pikit in občinski uradnik Sergije Milič iz Malega Idjoša sta se z motornim kolesom v soboto zvečer pripeljala v Feketič, kjer sta popivala vso noč. Ko sta zjutraj zapuščala gostilna je bilo na cesti zbranih okrog 100 ljudi, na vaje vpoklicanih rezervistov in njihovih svojcev, ki so jih prišli pospremit. Pikit in Milč sta sedla na motorno kolo in 6e odpeljala do konca vasi, nato pa sta obrnila in s hitrostjo 80 km na uro drvela nazaj proti sredini vasi. Zavozila sta naravnost med ljudi, med katerimi so stali tudi kmečki vozovi, ki so vozili kovčege rezervistov na postajo. Motorno kolo se je s polno hitrostjo zaletelo v enega od teh voz, pri čemer je Pikit s tako silo odletel z motorja, da je obležal na tleh mrtev z razbito glavo Milič, ki j« sedel zadaj, pa Je dobil le lažje telesne poškodb«. Ljudem, ki so precej na gosto stali okrog voza. se k sreči ni nič pripetilo. Vsi očividci pripovedujejo, da sta nezgodo zakrivila motociklista sama, ker sta bila močno pijana.
•	Izvoi lesa ustavljen. Zveza Indiistrljrev ln trgovcev z leisom je imela na Sušaku plenarno sejo. na kateri ie sklenila, da se zarsdl vojne v Evropi ustavi vsak izvoz lesa v inozemstvo, Tudi
že sklenjene kupčije se ne smejo izvršiti. Njih ne-izvršitev se ima smatrati, da je povzročena po višji sili (vis maior).
*	240 kg teiko divjo svinjo je ubil. Kmet Milan JuriS is Adamovcev v Slavoniji je na svoji njivi koruze ustrelil 210 kg težko divjo svinjo. Jurič Je vsak dan opažal, da mu divje svinje hodijo žret koruzo. Zalo si je nabavil lovsko puško in po«ubne krogle ter čakal v zasedi Prvi dan je streljal na velikega merjasca, ki ga je pa le ranil. Drugo noč pa je ubil z dvema streloma svinjo, ki je prišla žret koruzo.
*	Skrivnosten umor v Zagrebu. V petek zvečer eo je v Zagrebu dogodil skrivnosten umor. Ko Je 24 letni Drago Kramer odpiral vežna vrata hiše št. 8 v Meršičevi ulici, je iznenada ugasnila električna luč, ki je nameščena v tej ulici, iz teme pa je drug za drugim odjeknilo 7 revolverskih strelov. Kramer se je zrušil pred vežniini vrati mrtev. Varnostni organi so takoj začeli s preiskavo in potom zaslišanji sosedov zvedeli, da sta se tik pred umorom potikala po ulici dva mlada moška, od katerih je eden z opeko razbil električno svetilko, drugi pa je nekaj hipov zatem pričel streljati z revolverjem na Kramerja. Oba neznanca sta nato pobegnila.
*	Železniško progo Karlnvac-Slunj-Bihač bodo začeli graditi septembra meseca. Tako poročajo hrvatski listi.
*	Ze 35 let šivi v zibelki. V vasi Žabnik pri Varaždinu živi Boltek Koščak, ki je star 35 let, pa še, odkar je bil rojen, ni zapustil svoje zibelke. Nesrečnež se je rodil kot povsem normalen otrok, toda v nadaljnjem razvoju je zaostal na rasti, in nieri danes komaj 1 metor. Ima veliko glavo (tako imenovano vodeno glavo), dočiin ima telesne okončine kakor kakšen 3 leta star otrok. Revež ne more govoriti in tudi sliši slabo. Edino vid ima dobro razvit, poleg tega pa je tudi zmerom dobre volje. Hoditi sploh ne more. Je samo mehko hrano, ker mu zobje niso zrastli.
Iz Julijske Krajine
Nova maša v Jelšanah
V	lepi jelšanski cerkvi j« im«l svojo prvo »velo daritev domačin Alojz K r i s t a n, ki is dovršil študij« v Benetkah in bil posvečen za mašnika v reški stolni cerkvi. V prelepo okrašeni cerkvi s« je zbrala št«-vilna množica ljudstva ne samo iz domače fare, ampak tudi iz sosednih krajev, še celo iz precej oddaljenih Matulj so prišli. V spremstvu dvanajst duhovnikov, so-bratov in več bogoslovcev, domačih oblasti in sorodstva je šel pred svoj novomašni oltar. Pridigal mu je gospod Milan Grlj. Domači pevski zbor j« pa e veliko preciznostjo pel latinsko mašo in druge novomašne pesmi. Lepo slavje se je zaključilo z novomašnim obedom v župnišču. Naša fara je ponosna na novomašnika in na to, da imamo še tri bogoslovc«, ki bodo čez nekaj let stopili pred božji altar.
Strašna nesreča — smrt pridnega dekleta
Iz Bovca nam poročajo: Pred dnevi je prišla v Bovec 21 letna Krietma Mlekuš, da nakupi razne potrebščine za dom. Blago ie naložila na kolo in se je odpeljala proti domu v Podklopce, malo selišče ob cesti iz Bovca proti Žagi. Ko je privozila že v bližino našega trga na vrh cestne zasek«, jo je dohitel težak tovorni avtomobil s priklopnim vozom. Ker so na tistem mestu nekaj popravljali cesto, j« tovorni avtomobil vozil močno na desni, tik rjega pa nič hudega sluteča Kristina. K nesreči je v tistem hipu pribrzel nasproti luksuzni avtomobil in tovorni se mu je umaknil tako močno na desno, da je priklopni voz skoraj k cestni steni stirnjeno Kristino zadel s tako silo v glavo, da je obležala na mestu mrtva. Njena smrt je pretresla vso okolico. Bila je pridna, poštena in delavna mladenka. Pred dvema letoma j« izgubila očeta, mati si je zlomila nogo, brat je pri vojakih, zato je pustila svojo službo in prišla domov, da hi skrbela za dom in družino, pa je padla kot žrtev svojega plemenitega dela. Imela je izredno lep, veličasten pogreb. Naj ji sveti večna luč!
V Landolu pri Postojni ie požar uničil šest kmetij
V	sredo podpoldne je izbruhnil v Landolu, v vasi, ki leži med Postojno in Hruševjem, silovit požar, ki je uničil šest kmečkih hiš z gospodarskimi poslopji vred. Ker so bili to lepi kmečki domovi, ki so spravili ž« večino poljskih pridelkov in skoraj vso krmo, kar je vs« zgorelo, cenijo škodo na približno pol milijona lir. Saj je zgorelo krog 2500 kvintalov krme in tudi precej lesa. Tudi trije prašiči so poginili v svojih svinjakih. Ogenj se je širil tako naglo, da ni bilo mogoče rešiti nič drugega kot golo življen)e in živina Ko je na številki 6 zagorelo, i« veter takoj zanesel iskre na sosedne hiše in v teku pol ure je bilo že šest hiš v plamenih. Prihitele so požarne brambe iz Postojne, Hruševja in Studenega ter s pomočjo domačinov in orožnikov poskušal« omejita ogenj. Pridrvela je tudi velika brizgalnica iz Trsta in se z vnemo lotila dela. Združenim naporom se je posrečilo preprečiti razširjenje uničujočega elementa. Požrtvovalno delo gasilcev zasluži vso pohvalo. Škoda, da zaradi pomanjkanja vode zlasti tržaška brizgalnica ni mogla hitro in docela razviti svoje moči. Brez strehe je okrog
40 06eb, kater« so sprejeli dobri sosedi«.
•
Gorilld prelekt postal rimski guverner. Goriški prefekt Karel Mano je bil na predlog načelnika vlade imenovan za podguvernerja v Rimu. Zaradi smrti
Ljubljana, 5. septembra
Gledališče
Drama. 15. In 8. septembra: zaprto. — Četrtek, 7. septembra: Velika skušnjava. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera. Torek, 5. septembra: Ero z onega sveta. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Sreda, 6. septembra: zaprto. — Četrtek, 7. septembra: Plesni večer na izvirno slovensko simfonično glasbo. Gostovanje gdč. Lidije Wisiakove. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Radio Ljubljana
Torek, 5. septembra: 12 Operetnf nape vi (plošče) - 12.45 Poročila - 13 Napovedi - 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestrr — 14 Napovedi — 18 Dvospevi: gdč. Poldka Zupanova in ga. Vila Kalin-Vedralova, pri klavirju gosp prof. M. Lipovšek — 18.40 Organizacijsko, prosvetno in kulturno delo pri nas (g dr Vilko Brumen) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Deset mtnut zabave — 19.40 Nac. ura — 20 Citraški trio »Vesnac — 20.45 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe z velesejma.
Drugi program!
Torek, S. sept. Belgrad: 20 Nar. pesmi — 20.30 Umetniški večer — 21.45 Zabavni koncert. — Zagreb: 20 Ork. konc. — 21 Zbor — Sofija: 19.15 Nar. gl — 20 Kom konc. — 20.50 Ruska romanc« — Budimpešta: 20.10 Igra — 22.25 Ork. konc. — 23.30 Cig. ork. — Trst-MUan: 17.15 Plesna gl. — 21 Igra — 22.20 Harfi
—	Rim-Barii 21 Opera — Florcnca: 20.30 Simf. konc.
—	20.40 Igra — Sotten«; 20.30 Barclayeva igra »Rožni v«n«c« — Monte Ceneri: 19.15 Kom. kcmc. — 21 Gior-danova opera »Obed zabavljačev« (iz Rima) — Stras-bourgi 20 Valčki — 20.30 Vojaška godba — 21.45 Vesel večer — Pariz: ?C Pevski konc. — 20.30 Igra — Lyon: 20.30 Ork. konc. — TouIoum: 20.15 Igra — 23 Plesna gl. — Bukarišta: 20.15 Nemške in francoske pesmi — 22.15 Konc. prenos — Luksemburg: 21 Mas-senetova opera »Mannn« — HŽrby: 20.15 Igra — 20.35 Ork. konc. — Lahka glasba.
Sestanki
Dekliiki krolek Prosvetnega društva Trnovo ima danes prvi redni dekliški sestanek. Tovari-šice, udeležite se ga v polnem številu. Vabljene so tudi nove članice.
Dekliški krožek Ljubljana mesto. Drevo ob 8 redni sestanek v Vzajemni zavarovalnici. Pridite vse.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarči?, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
prejšnjega rimskega guvernerja jc bil za njegovega naslednika imenovan knez Borghese, za podguvernerja pa prefekta Montuori in Manno. Prefekt Manno je prišel v Gorico iz Salerna pred približno štirimi meseci. Zaradi svoje ljubeznivosti in agilnosti si je v deželi pridobil splošno spoštovanje. Zlasti njegovo upravno delo i« želo obče priznanje in je bil najbrž zaradi tega imenovan na odlično rimsko mesto.
Kave ni — sadja v Izobilju S 1. septembrom je ukinjena prodaja kave. V kavarnah in drugih javnih lokalih se ne dobi več kave — Ker ni n;kakega izvoza, je nastal v prodaji sadja usoden zastoj. Zadnji lepi, sončni dnevi so zorili breskve, hruške, češplje, grozd-Ie in trg se je napolnil, zvrhal s samim okusnim, soč-natim, krasnim sadjem, toda izvoza ni, kupcev ni, cene ni. Ljudje obupujejo: kam s tolikimi božjimi dobrotami?
Gospodar ubil svojega hlapca
Dolgotrajni prepiri in alkohol so bili vzrok grdega zločina, ki se je pripetil včeraj popoldne v Nebovi pri Sv. Petru pri Mariboru. Pri Gra-hovniku jo živel rejenec 28-letni Franc Puhner. Služil je kot hlapec. Med njim in Grahovnikom pa so bili prepiri na dnevnem redu, ker Puhner Grahovnika ni priznaval kot gospodarja, ker je bil samo priženjen na posestvo ter ni bil vpisan kot lastnik.
Včeraj popoldne je prišel Grahovnik domov močno vinjen. Pa tudi Puhner je bil nekje v gostilni ter se ga je nalezel. Ko je Puhner prišel domov, ee je podal na skedenj ter se vlegel v seno spat. Okrog 3 popoldne pa je prišel Grahov-nih Puhnerja klicat, naj vstane in nakrmi živino. Puhner mu je odvrnil, da ne bo vstal ter je Gra-hovniku grozil, da ga bo pretepel, če mu ne bo daj miru. Nato je vzel Grahovnik železne vile, se podal z njimi na skedenj ter udaril ležečega Puhnerja z vso silo po glavi, da ga je omamil. Potem pa ga je prevzela morilska besnost. Skočil je s skednja ter se takoj vrnil nazaj oborožen z motiko. Omamljenega hlapca je začel mlatiti z motiko po glavi tako dolgo, da mu je razbil vso lobanjo ter je nesrečnež na mestu umrl. Grahovnik je potem odšel k sosedu, kjer je počakal na orožnike, ki so ga odgnali v zapore mariborskega sodišča. Ob priliki aretacije je izjavil orožnikom, da je hlapca zaradi lega ubil, ker je bil ta zelo prepirljiv ia nasilen ter ga je že nekajkrat pretepel.
Blagoslovitev novega kolodvora v Gor. Radgoni
Medtem ko zunaj po svetu grmijo topovi, se je v nedeljo v Gornji Radgoni vršila pomembna slovesnost. Z uspehom je bil kronano 15 letno prizadevanje: blagoslovljeno in otvorjeno je bilo novo postajno poslopje, ki priča o resnem delu in o napredku naše meje.
Razumljivo, da se je k takemu veselemu dogodku tega dne zbralo v Radgoni lepo število ljudi. Radgona je bila vsa v zastavah, lepo je bilo okrašeno novo postajno poslopje, ki je bilo proti dvanajsti uri vse obkoljen« številnega občinstva, domačinov Radgončanov in bližnjih okoličanov. Zbrana so bila vsa domača društva, ki so poslala svoje članstvo na slovesnost v krojih, in zastopniki domačih državnih in samopravnih uradov, duhovščina s prevzv. škofom dr. I. Tomažičem.
Ob zvokih železničarske godbe iz Maribora le kmalu po dvanajstih prlvozil na postajo redni osebni vlak, ki mu je bil priklopljen salonski voz, iz katerega je najprej Izstopil ban dr. Marko Natlačen. Z gospodom banom so se pripeljali ravnatelj železniške direkcije v Ljubljani ini. Kavčič, upokojeni ravnatelj direkcije dr. l>tur in načelniki oddelkov železniške direkcije. Po pozdravu z zbranimi odličniki, je Šolska deca pozdravila g. bana, prevzv. gospoda ikofa in Železniškega ravnatelja in jim izročila lepe šopke. Nato je v imenu radgonska občine spregovoril s. Joža Hrastclj. Po vrsti je pozdravil odlične goste, ki so prihiteli na
vabilo občine k zadnjemu dejanju 15 letne borbe za novo železniško postajo, ki bo ob severni meji naši domovini v ponos.
Za njim je povzel besedo ravnatelj žel. direkcije inž. Kavčič in izrazil čestitke obmejni Radgoni k velikemu uspehu in kratko orisal dolgoletno delo, ki je dovedlo do novega, reprezentativnega postajnega poslopja in končno prosil prevzv. gospoda škofa, naj izvrši blagoslovitvene obrede.
Predno je g. škof blagoslovil novo postajno poslopje je spregovoril naslednje besede: Sv. cerkev se veseli vsakega napredka, ki služi sreči človeštva. Vedno Je priporočala in blagoslavljala dela človeškega uma in človeških rok. ki prinašajo mir in srečo. Sreče pa ni brez blagoslova božjega. Zato sem vesel, da so v spored današnje slovesnosti uvrstili tudi blagoslovitev novega poslopja. V imenu Cerkve dajem izraza veselju, da se je veliko delo za blagor kraja in za ugled kraljevine srečno dovršilo. Čestitam vsem, ki so pri težavnem delu sodelovali in prosim Boga, da potrdi moj blagoslov.« Ob asistenci številne duhovščine je nato izvršil blagoslovitvene obrede in končno vsem navzočim dal svoj nadpastirski blagoslov.
Po slovesnosti je zastopnik občine g. J. Hra-stelj povabil odlične goste v posojilnico na banket, na katerem so izrekli napitnlce g. J. Hrastelj, ban dr. Marko Natlačen in železniški ravnatelj ini. Kavčič.
»u B L JAN 4
Prosvetni praznik v Dravljah
V nedeljo bo Dravlje proslavile 30 letnico obstoja Prosvetnega društva. Lepi praznik Dravelj je že na predvečer prijetno označilo kresovanje in slavnostna predstava »Srenje« v Društvenem domu. Igra je popolnoma uspela in žela lepo priznanje. V nedeljo dopoldne Be je začel tabor ob pol 9 z mogočnim sprevodom, ki je krenil od nove šole v Zgornji Šiški do nove cerkve v Dravljah. V sprevodu je bilo okrog 1500 ljudi. Posebno pozornost so vzbujale narodne noše. lantje v krojih, članico dekliških krožkov, mladenke in naraščaj. Ob pol 10 se je začela sv. maša na prostem. Po maši jo bilo taborno zborovanje, na katerem je imel slavnostni govor g. inž. Sodja. Na tabor se je pripeljal tudi njegov pokrovitelj, ljubljanski župan dr. Jurne Adlešič, ki so ga taborjani prisrčno pozdravili. Navzoča sta bila tudi občinska svetnika Malgaj in Babnik. Popoldne je bil ob 3 javni telovadni nastop, pri katerem so uspešno nastopili člani, članice, mladci in mladenke ter naraščai in od-lonči orodni teloadci. Na vsej prireditvi je sodelovala salezijanska godba, ki je povzdignila veselo razpoloženje in navdušenje taborjanov.
— Korpulentnim io mišičastim, pri ka* terih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-
borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma —- seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujSanje. Reg. po min. soc. pol. In n. zdr. S-br. 15 485. 25. V. 35.
1 Služba božja na kraljev rojstni dan. V proslavo kraljevega rojstnega dne bo v sredo, 6. septembra ob 10 v stolnici sv. Nikolaja slovesna pon-tifikalna maša. po kateri se bo zapela zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo« b pripadajočo molitvijo za kralja. V pravoslavni cerkvi bo svečana služba božja ob 9, v evangeljski cerkvi ob 10, v starokatoliški kapeli pa ob pol 9. Istega dne bo sprejemal ban od 11.30 dalje v banski palači (Bleivveisova cesta 10) poklonitve in častitke.
1 Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži slavnostnega obhoda v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Zbirališče ob 19 na prostoru od Jugoslovanske knjigarne do Vodnikovega spomenika. Pridite z društvenim znakom!
1 Rdeči krii r Ljubljani vabi svoje člane in samarijane k slavnostnemu sprevodu o priliki rojstnega dne kralja dne 6. t. m. ob 19. Zbirališče pri Vodnikovem spomeniku.
Zavedni Slovenci in Slovenke!
pridite v nedeljo
nedeljo, dne 24. septembra 1939
na
narodni tabor v Ljutomeru
1 Rezervni olicirji se vabijo, da se udeleže na kraljev rojstni dan 6. septembra svečane službe božje, ki bo ob desetih dopoldne v stolnici. Zbor rez. oficirjev ob 9.30 pred pisarno Združenja rez. oficirjev, Kongresni trg 1, po možnosti v uniformi, le kdor uniforme nima, v civilu z znakom. Udeležba jo po pravilih službe obvezna.
1 Variete na vclesejmu. V današnjih časih nam je potrebno nekaj oddiha, pa tudi zdravega smeha. Zato nam je poskrbel jesenski velesejem, kjer sta vsak dan dve predstavi varieteja. Program je kaj dober in ga izvajajo dobri artisti. Nastopajo akrobati Lamberts Woonder, katerih gibčnost zadivi gledalca. Zamorka Lillo in Kambo izvajate plese in igrata na havajsko kitaro. Japonsko žonglcrstvo izvaja Rassy in se vsi čudijo, s kakšnimi triki je mogoče pokazati toliko nemogočih stvari. Za zabavo skrbi še plesni par Borsi Borutta in Llo Fay, ki izvajata parodirane plese. Od srca pa smo se nasmejali klovnu Quacku, ki zna imenitno igrati na razne instrumente. Končna in največja točka sporeda pa je morski tjulenj Leo, ki je sijajno dre-siran. Zna imenitno žonglirati z žogo, igra celo na poseben glasbeni instrument, zna plesati po vrvi in se občinstvu po vsaki točki zahvali — na tleh 6 ploskanjem okončin. Program je torej dober in vzbuja pri občinstvu mnogo priznanja, pa tudi stalno privablja občinstvo v velikem številu v paviljon K, kjer sta vsak dan dve predstavi, popoldanska pri znižanih cenah.
1 Pouk harmonike v šoli Rudolfa Pilih-a se prične te dni. Vpisovanje v četrtek 7. t m. od 10 do 12 v trgovini VVarbinek, Miklošičeva 4. Pismene prijave: Rudolf Pilili, Hotel Metropol, Ljubljana.
1 Pevski zbor /Glasbene Matice ljubljanske bo imel drevi ob 8 v Hubadovi pevski dvorani prvo vajo v novi koncertni sezoni in prvi sestanek celokupnega mešanega zbora. Pevski odbor prosi vse člane, da eo sigurno udeleže vaje oziroma sestanka.
1 Ravnateljstvo šole Glasbene Matice poživlja vse gojence, ki so se vpisali v glasbeno šolo, da pridejo danes popoldne k dodelitvi k posameznim strokovnim učiteljem in določitvi urnika. Sestanek bo v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici in sicer naj pridejo gojenci za klavir točno ob 15. uri, gojenci za violino točno ob 16. uri in gojenci vseh ostalih predmetov ob pol 17. Urnik za splošno glasbeno teorijo in mladinsko petje bo nabit v veži poslopja Glasbene Matice. Prijave novih gojencev se še vedno spreje-
majo v pisarni Glasbene Matice v običajnih uradnih urah.
1 Novi Kojenci, ki so nameravajo vpisati na srednjo glasbeno šolo (državni konservatorij) v Ljubljani se opozarjajo, da |e danes zadnji dan vpisa. Od 7 do 10 bodo sprejemni izpiti in red sprejemnih izpitov bo nabit v veži zavoda. Stari gojenci se sprejemajo do 15. t. m. Redni pouk začne 18. t. m. Vpisovanje na visoko šolo-akademijo bo prve dni meseca oktobra.
1 Avtomobilski karambo! v St. Vidu. Snoči okrog 7 je j»eljal skozi St. Vid avtobus, ki vozi na progi Tržič—Ljubljana. Za njim je vozil velik rdeč tovorni avtomobil. Šofer je zapazil v zadnjem trenutku, da hoče nekdo vstoj>iti in je hitro zavrl. Avtobus je hitrii obstal na cesti, tovorni avtomobil pa, čigar šofer se ni nadejal, da bo avtobus obstal, tovornega avtomobila ni mogel več zavreti zadosti hitro in se je zaletel z motorjem avtomobila v ohišje avtomobila. Pri tem je vrglo vstran čakajočega delavca Janeza Planinca, roj. 1875 v Rajhenburgu. Planinec je dobil pri padcu pretres možganov in so pa prepeljali v ljubljansko bolnišnico. K sreči pri karamholu potniki avtobusa niso doživeli nič bujJoga razen strahu in neprijetnega sunka. Motor tovornega avtomobila, ki se je zaletel v avtobus pa je precej poškodovan, dočim se je ohišje avtobusa le zmečkalo.
1 Tatvina motornega kolesa. 1. septembra je nekdo odpeljal motorno kolo znamke »DKW«, tovarniška štev. 822.826, evidenčna štev. 2-427, črno pleskano, iz Gledališče stolbe zraven kina »Matice«. Kolo je last ing. arh. Khama in je vredno 5000 din. — V zadnjih dnevih je bilo v Ljubljani javljenih tudi več tatvin moških koles, vrednih povprečno 700—800 din.
1 Železniški odbijati so ga stisnili. Snažilec železniških vagonov na glavnem kolodvoru v
Ljubljani 56 letni Franc Pahor, rojen v Pod-brezju in stanujoč v Stari Loki, je v ponedeljek zjutraj ob 7 pri premiku vagonov zašel med odbijače. Odbijača sta ga stisnila in mu itrla levo ramo in roko. Prejieljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
Jesenice
Zahteva po raiširitvl uredbe n banovini hrvatski na slovensko banovino. V petek zvečer je bil v Krekovem domu polnoštevilno obiskan sestanek zaupnikov JRZ na Jesenicah. Poročal je bivši poslanec dr. Albin Smajd in podrobno po-jasml zlasti naš notranji politični položaj po sporazumu med Srbi in Hrvati Po njegovem poročilu je poseglo v razgovor več zaupnikov. Eno-g asna in odločna je zahteva vseh, da se določbe glede banovine hrvatske takoj razširijo na slovensko banovino. Najemu političnemu vodstvu, zlasti voditelju dr. Korošcu, so izrekli priznanje za uspehe, da je prišlo v naši državi do pričetka sporazuma, ki ga je naša stranka že dvajset let zahtevala in se zanj borila. V tem smislu je bila sprejeta resolucija, ki jo bila poslana banovinskemu tajništvu JRZ v Ljubljani in voditelju dr. Antonu Korošcu.
Trbovlje
Proslava kraljevega rojstnega dne bo skupna za vse prebivalstvo in organizacije na predvečer v torek, dne 5. septembra. Zbiranje ie zvečer ob sedmih pred rudniško restavracijo, od koder gre sprevod ob 19 in 15 minut do trga, kjer bo župan govoril. Pri slavnosti sodelujejo vse trboveljske godbe in združeni pevski zbori.
Ljutomer
Naša Glasbena šola ima vpisovanje v nedeljo, 10. septembra po pozni maši pol 11 v glasbeni sobi. Poučevalo se bo klavir t[08iii {ci0 jn mladinsko petje.
Angleške petrolejske skrbi
Nevarna pota In nevarne ladje
Petrolej (nafta) in vse, kar se da iz njega dobiti, bencin in druga olja in še toliko drugega, je duša modernega bojevanja, je v pravem pomenu besede njegova sila. To velja za vse države in tudi za Anglijo. A glede na preskrbo z bencinom v vojni je Anglija precej v škripcih. Anglija porabi na leto (po poročilih v »Daily Mailu« z dne 8. avgusta 1939) 12 milijonov ton petroleja. Vsako leto se ta uporaba poveča za pol milijona ton. V Angliji proizvajajo 8 odstotkov te množine. Približno 38 odstotkov prihaja iz Venezuele; 17.5 odstotka iz Združenih am. držav; 19.5 odstotka iz Irana. 6.5 iz Trinidada, 5.4 iz Iraka, 3 iz Romunije in 2.5 odstotka iz Sovjetske Rusije. Iz Mehike je 1. 1938 prišlo v Anglijo le 1.7 odstotka petroleja. Več kot polovica ga prihaja torej iz Srednje Amerike in Združenih amer. držav. Manjši del pa iz Azije. Tretjina petroleja prihaja v Anglijo po Sredozemskem morju. Iraški in iranski petrolej tvori največji del te prednjeazijske množine petroleja.
Vprašanje iovornih parnikov petroleja
Seveda M mogli azijski petrolej dovažati v Anglijo okoli Afrike, saj bi v vojnem času ne bila primerna pot po Sredozemskem morju. Pogled na zemljevid nam pove, da vodijo vsa angleška pe-trolejska pota v majhni oddaljenosti od Španije. Vpraašnje je, ali bi bila ta pota v primeru vojne varna ali ne.
To brez dvoma drži, da bi prihajal petrolej v vojni dob! največ iz Združenih amer. držav v Anglijo. Ali pa bo ondi dovolj takih parnikov in ali bodo ti parniki zavarovani spričo napadov? Vse brodovje petrolejskih tovornih parnikov na
svetu je obsegalo doslej 11.5 milijona ton. Anglija ima od tega 3.2 milijona ton, UŠA 2.8, nato Norveška 2.1 milij. ton, tej sledijo Japonska (429.000 ton), Italija (426.000 ton) in Nemčija 256.000 ton).
V Angliji sami pa so naprave za podzemska skladišča bencina in petroleja šele v gradnji. Koliko gre vanje petroleja, ne ve nihče, razen pristojnih oblasti. Dnevna uporaba bencina v Angliji bo v vojnem času brez dvoma večja kot v mirnih letih. Ker lastna dobava petroleja ne zadošča, ga je treba vsak dan po morju dovažati. Ce se bo pa to v vojnem času posrečilo, je pa vprašanje, ki dela precej hude preglavice, saj so petrolejske tovorne ladje tiste, ki so v vojni dobi največkrat napadene; kako naglo začno goreti!
Temna točka
Angleška preskrba s petrolejem je mnogo bolj pereča zadeva kot preskrba z živili. Ce premislimo zemljepis angleških prevoznih potov, potem bo dovoz 4 milijonov ton petroleja brez dvoma jako huda zadeva, ki je ne bo lahko režiti.
Angleški list meni, da se prav zato Anglija ne bi mogla vojskovati, kar je seveda pretirana domneva. Vendar je res, da je preskrba Anglije s petrolejem temna točka angleškega oboroževanja in pripravljanja na vojno.
Pedikiranje
odstranjevanje kurjih oče« brez krvavenja tn bolečin, zdravljenje aohtov in masažo nog bo odslej dalje i kopališču hotela »Slona« v novem lokalu Izvrševal g. Dekanič, odličec strokovnjak, ca 9 din.
■O		H	MARIBOR
m Cerkvena slovesnost na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. bo v sredo, dne 6. t. m., kakor sporočeno, na Slomškovem trgu točno ob 8. Povabljeni zastopniki državnih in avtonomnih uradov, društva, šole, mladina in vse ostalo občinstvo je naprošeno, da že pred 8 zavzamejo določene prostore na trgu. Med škofovo sv. mašo bodo peli naslednje znane pesmi: 1. Kraljevo znamenje Križ stoji; 2. Lepa si Roža Marija; 3. Pridi molit o kristjan; 4. Presveto Srce slavo; 5. Zahvalna pesem, besedilo vseh teh pesmi se nahaja v molitveniku »Večno življenje« in v drugih mo-litvenikih, ki jih naj občinstvo vzame s sel>oj. Vsi navzoči, ki poznajo napeve, naj sodelujejo pri petju, pazijo pa naj na godbo, da bo petje učinkovito in mogočno.
m Dekliške krožke pozivamo, da se polnoštevilno udeleže proslave na rojstni dan Nj. Vel. kralja. Članice DK, ki se bodo udeležile večernega sprevoda, se zberejo ob 7 zvečer v civilu na Livadi.
Vse za šolo v Cirilo vi I
m »Maribor«, celotni mešani pevski zbor sodeluje v gredo, dne 6. septembra ob 8 zjutraj pri slovesni sv. maši na Slomškovem trgu. Pri službi božji bo ljudsko petje. Zberemo se ob tri četrt na 8 v pevski sobi. Pevovodja.
m Članstvo SSK Maratona se strogo obvezno udeleži proslave rojstnega dno Nj. Vel. kralja Petra II. ter slavnostnega sprevoda drevi. Podrobna navodila so razvidna iz okrožnice na Livadi.
m Dostava naših časopisov. Naše čitatelje prosimo, da nam oprostijo, če so jim časopisi dostavljeni z zamudo. Vlaki prihajajo v Maribor z veli-
i
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19. in 21. url
Ali DADA In 40 haiduhov
Vesela in zabavna filmska komedija
KINO SLOGA
Telefon 27-30
I
I
P R E MIJ E R A francoskega filma Film o internacijonalni špijonaži.
Rdeča plesalka (Mata Hari)
KINO MATICA tel. 21-24 Vera Korene, Jean Worms, Jean Galland • Ob 1*., 21

Deana Durbin
Zapela bo poleg drugih krasnih popevk Goun. »Ave Marijo«, spremljano od dun. dešk. zbora
oboževana pevka Vas bo navdušila v svojim najnovejšem krasnem filmu petja muzike in prijetnega razvedrila
KINO UNION, lelefon 22-21
Pesem sreie
Predstave ob lfi„ 19. in 21. url
kimi zamudami ter zaradi tega ni krivda na naših raznašalcih ali pri upravi lista. Prosimo naše naročnike, da potrpe, dokler ne bodo nastopilo zopet urejene razmere ter bodo zamude vlakov prenehale.
m Izpit za lahkoatletskega sodnika |e položil g. Franc Kebrič. Našemu vrlemu športnemu delavcu častitamo!
m Državnim nameščencem in npokojeneem,
ki stanujejo v območju gradbenega okoliša mesta Maribora (Pobrežje, Studenci, Košaki) pripada draginjska doklada II. razreda. Učiteljstvo na šolah v imenovanih krajih je že prejelo draginjske doklade II. razreda in tudi za nazaj od 1. aprila t. L po odredbi kr. banske uprave v Ljubljani.
m Deljene uradne ure so od 1. septembra naprej spet nd mestnem magistratu.
m Policijska naredba ia čas vpoklica reier-vistov. Na oenovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi se zaradi preprečenja pijančevanja in izgredov po vojaških rezervistih v dnevih od 4. septembra do nadalnjega izdaia sledeča naredba: V času. ko traja vpoklic, je imetnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač rezervistom in njihovim spremljevalcem. Vsakonur je prepovedano v tem času pod kakršnimkoli imenom prodajati rezervistom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače, jih za nje kupovati in nositi. Rezervistom in spremljevalcem nI dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopki te na-redbe se bodo kaznovali po čl 68. rak. o not. upravi z globo 10 do 500 din ozir. ob neplačilu globe v odrejenem roku z zaporom od 1 do 10 dni ter odvzema alkoholnih pijač, ki bi jih nosili s seboj rezervisti ali njih spremljevalci. Ta naredba stopi v veljavo dne 4. sept 1939 in velja do preklica. — Predstojnik mestne policije: Koe Stanko, s. r.
m Smrtna kosa. Na Frankopanskl 15 Je umrla soproga skladiščnika 50letna Ana Zavernik; v bolnišnici je ugrabila smrt 49 letno zasebnico Marijo Riedl e Pobrežja; v Krekovi uiici 6 v Studencih je umrl upokojeni železničar Peter Trunkl v visoki starosti 83 let. Naj počiva v miru
m Upokojenci vseh vrst u Košaške občine ee vabijo na eestanek v sredo 6. t. m. ob 17 v kavarno »Promenado« v Tomšičevem drevoredu zaradi važnega sporočila v zadevi pokojnin.
m Krasen uspeh mariborskega mojstrskega strelra. V soboto in nedeljo so bile v Ljubljani lovske strelske tekme za prvenstvo Slovenije. Tekem sta se udeležila tudi oba znana mariborska mojstrska strelca, državni prvak v lovskem streljanju Robert Vukmanič in Lojze Sprager. Robert Vukmanič ;e v polni meri opravičil svoj sloves kot najboljši strelec v državi. V vseh štirih disciplinah si je osvojil prvo mesto ter postal tako tudi prvak Slovenije v lovskem streljanju. Tudi Lojze Sprager se je izkazal kot icvrston strelec
Celje
Dr.Ivič Stjepan
specijalist za pljučne bolezni od 4. do 24. septembra ne ordinira
Ptuj
Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. — Mestno poglavarstvo razglaša: v sredo, dne 6. septembra se obhaja rojstni dan Ni. Vel. kralja Petra II. kot državni praznik. V proslavo »e že na predvečer dne 5. sept. ob 8 vrši v mestnem gledališču slavnostna akademija, pri kateri sodelujejo »kupno narodna kulturna društva. Dne 6. sept. ob 9 bo v pro-štijski cerkvi zahvalna služba božja, po službi božji pa mimohod vojaštva na Florjanskem trgu. — Zvečer ob 19 se zbero na Dominikanskem trgu zastopniki uradov, korporacij in pa društev, od koder krene povorka po Cankar-
jevi, Vošnjakovi, Kremplievi, Maistrovi, Trste-preko Srbs"
šičevi ulici na Florjanski trg, kjer bo nagovor
njakovi ulici in preko Srbskega trga po Miklošičevi ulici na Florjanski trg, kjer bo nagovor predsednika mestne občine, nato državna himna in razhod. Da bo proslava kraljevega rojstnega dne posebno z ozirom na obstoječe svetovne prilike čim veličastneje izpadla, pozivamo prebivalstvo, da okrasi že na predvečer, dne 5. sept. brez izjeme vse hiše z zastavami; da se polnoštevilno udeleži slavnostne akademije dne 9. sept., kakor tudi zahvalne službe božje in mimonoda vojaštva na Florjanskem trgu dne 6. geptembra; aa posebno številno sodeluje pri novorki dne 6. septembra. Pri tej priliki naj Dodo brezpogojno okrašena in razsvetljena vsa poslopja vsaj po ulicah, kjer se bo premikal sprevod. Delo v javnih uradih ta dan počiva. Vse trgovinske in obrtne obratovalnice morajo biti zaprte. Apeliramo na prebivalstvo, da se pri manifestacijah tega dne izogiba vsemu, kar bi motilo red in mir ter neugodno vplivalo na proslavo. Manifestirajmo ta dan udanost in ljubezen do kralja, kraljevskega doma in države.
Vse za šol 3 v Cirilov! I
Nogomet V nedeljo, dne 3. septeu. .ra je bila na grišču SK Ptuja prijateljska nogometna tekma med rezervo SK Rapida iz Maribora in domačim SK Ptujem. Prvi polčas so zmagali gosti s 6:0, v drugem pa so igralci SK Ptuia natresli kar osem golov v mrežo gostov, tako da je končni rezultat 8:6 za SK Ptuj. Igra ni bila na nobeni višini, brez vsake tehnike, sploh samo nabijanje sem in tja.
Nesreče. Breznik Stanko, 15 letni viničarski sin z Rodnega vrha je pri obiranju hrušk padel z drevesa in si zlomil levo roko. — 2 letni sinček dninarja Kežmnha iz Brega v Ptuju je tako nesrečno padel, da se je hudo poškodoval
So glavi. — Ivan Matjašič, progovni delavec iz rčevine pri Ptuju in janež Bolkovič, 7 letni viničarski sin iz Desternika pri Sv. Urbanu pri
Ptuju sta tudi nesrečno padla. Prvi si je zlomil levo nogo, drugi pa levo roko.
Šoštanj vabi
na mladinski tabor v nedeljo 10. septembra
vse domoljubne Slovence od blizu in daleč!
Bolnik pelje samega sebe k operacij
Iz Stockholma poročajo: V švedsko bolnišnico v Ludviko je nedavno prispel sanitetni voz, ki ga je bolnik sam vodil. Šofer je ležal v avtu na no6ilnici.
Pacienta je bilo treba s 30 km oddaljenega posestva prepeljati k operaciji. Kmalu, ko se je avto začel premikati, se je zgodila nesreča, pri čemer je bil šofer hudo ranjen. Pacient je vstal z nosilnice in se vsedel na mesto šoferja h krmilu in je hudo ranjenega šoferja sam zvlekel na nosil-nico, vzel je njegov plašč in začel šofirati. Pa je rešilni avto le srečno prispel v bolnišnico. Pacient je bil če* pol ure nato operiran, a šofer čez eno uro kasneje.
Naše osrednje ognjišče:
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta
ter Je zasedel tri druga in eno tretje meeto in f tem tudi drugo mesto v prvenstvu Slovenije
m Radvanjskl potok bo reguliran. Radvanjski potok, četudi ie majhen, postane v primeru močnega dežia nadležen. Redno preplavlja cesto in ve« spodnji del vasi Radvanje, kjer vdira voda v hiše iti hleve ter preplavlja travnike in njive. Sedaj sc napravljeni načrti za regulacijo potoka, ki bo stala 37.000 din. Potok bo reguliran od Naasimbenijeve opekarne do Betnavskega ribnika.
m Nemški obmejni stražniki zavračajo naš« tibotapcel Tihotapstvo naših delovnih sil v Nem čijo bi se ie najprej nadaljevalo, če ne bi seda bila nemška meja tako strogo zastražena. Vojaške straže stoje na meji skoraj 50 m narazen. Sc to sami stari rezervisti, nekateri od teh oblečen v stare avstrijske uniforme, drugi pa kar v civih in s puiko na rami. Vse te straže pa sedaj etrogr pazijo, da se naši tihotapci ne morejo prikrast na drugo stran. Včeraj so v Spilju prijeli na naien tovornem vlaku pet Hrvatov, ki ao prišli z tialič kega okraja ter so v bližini ientiljskega kolodvor? poskakali ponoči na tovorne vagone. Spravila str jih na vlak 38 letni zidarski pomočnik Miha Žunkt In 35 letni želez, delavec Alojz Hamer iz Strihovca Oba sta prejela za to delo po 750 din nagrade. — Tudi pri Sv. Križu so ncmiSki stražniki zavrnili lf moških, ki ao prišli v Maribor z Udbina na Hrva Jkem ter ao hoteli pod vodstvom nekega agent.-pri Sv. Križu čez mejo Nali graničarji so poten vseh deset zaieli. — Prav tako «o na meji prijel tudi tesarskega moiatra Gustava Sturma iz Sram ske Mitrovice, ki je doma poneveril 30 000 dia U je hotel nato popihati v Nemčijo. Mariborska po licija bo poslala sleparja v Sremsko Mitrovico.
m Hlev i vs« živino znorel. Posestniku Antr nu llrbaniču v Rožengruntu pri Sv. Ani v Slov goricah Je pogorel hlev, ki je bil nad 150 let star V hlevu sta zgorel* dva vnj«. dve krivi is dvr. mlada bika. Ogenj je uničil tudi zalogo »ena" in vse orodje. Skoda je zelo velika.
QjOApo<LaKitvo
Borze
Kmetijska razstava na velesejmu
Letošnji ljubljanski velesejem si je nadel r.a nalogo predvsem pokazati proizvodnjo in delo našega kmetijstva. Tudi Slovenija je še kmetijska pokrajina vkljub naraščajoči industrializaciji. Od našega kmetijstva pa se zahteva tudi vedno več, ker mora tekmovati z drugimi pokrajinami države v borbi, ki nima enakih predpogojev. Zato mora naše kmetijstvo predvsem tekmovati s kakovostjo pridelka, ker je le kakovostne pridelke mogoče lažje spraviti v denar.
Letošnja kmetijska razstava nam v številnih skupinah kaže predvsem proizvode naše zemlje in živinoreje. Zlasti živinoreja je lepo zastopana s komadi malih živali, ki postajajo vedno važnejši vir dohodkov našega kmeta in tudi že okoliškega meščana. Perutninarstvo nam prinaša lepe dobičke. Posebno pozornost zasluži tudi razstava naših gob, katere je organiziral priznani naš strokovnjak za gobe Ante Beg. Posebni razstavni paviljon ima naša Kmetijska zbornica, o kateri smo že poročali.
Ne manjkajo pa na letošnjem velesejmu tudi ostale že običajne razstave, med katerimi je gotovo najboljša tradicionalna razstava pohištva, ki ima najlepši sloves.
Za zabavo pa skrbi na velesejmu prvovrsten variete.
Goloharjl naj goje tiste pasme golobov, od katerih pričakujejo in imajo tudi gospodarske koristi. Med številnimi pasmami je namreč le omejeno število gospodarsko važnih. Sem spadajo: golobi pismonoši, nojevci, risovci in koburški škr-janci. To so zaupljivi, odporni, krepki in živahni golobi, ki se večji del sami hranijo ter redno vale in mladiče skrbno odgajajo. Poleg omenjenih go-lobjih pasem je treba omeniti še sledeče: malteške golobe, florentince, bobnače, golšače, srakarje in še nekaj drugih. Vse te navedene pasme golobov so razstavljene na I. banovinski razstavi malih živali na jesenskem velesejmu do 11. sept.

Poslovanje denarnih zavodov
•»udi v ponedeljek je veljala uredba o praznovanju denarnih zavodov in borz. Vendar pa so denarni zavodi interno poslovali in so tudi izvrševali izjemna izplačila v primerih dokazane nujne potrebe, kakor na primer podjetnikom za izplačila delavstvu.
Interno se je razvijalo tudi delo v Poštni hranilnici. kjer so se začele tudi kriti potrebe nalogo-dajalcev.
Narodna banka je razen internih poslov opravljala tudi menični in žirovni promet z denarnimi
zavodi.
Zanimivo in značilno je, da je danes delala vkljub vojnemu stanju pariška borza, dočim londonska borza ni delala.
Stanje Narodne banke
Narodna banka izkazuje za 31. avg. naslednje stanje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. avg.):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.912.74 (+ 0.16), zlato v inozemstvu 108.8, skupna podlaga 1.923.5 (+ 0.16). devize izven podlage 508.6 (+ 2.34), kovani denar 296.9 (— 46.9), posojila: menična 1.911.66 (+ 124.45), lombardna 230.3 (+ 172.7), skupno posojila 2.132.0 (+ 297.2), razna aktiva 2.2941 (+ 21.6).
Pasiva: obtok bankovcev 7.986.25 (+ 640.16), drž. terjatve 20.1 (— 52.04), žirovni računi 605.15 (— 217.5), razni računi 724.5 (— 56.0), skupno obveznosti po vidu 1.349.74 (— 335.6), obveznosti z rokom 30.0, razna pasiva 298.3 (— 28.36).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 9.336.0 (+ 304.6), skupna podlaga s premijo 2.471.74 (+ 0.21), od tega samo zlaio v blagajnah s premijo 2.457.9 (V 0.2), skupno kritje 26.47 (v prejšnjem 'izkazu 27.3'6%), od tega samo z zlatom v blagajnah 26.32 (27.21)%,
Zaradi potreb gospodarstva z« ultimo sept-tembra, ki so vsako leto zaradi jesenske sezije znatne, kakor tudi za povečanje likvidnosti denarnih zavodov, so se naložbe na žirovnih računih zmanjšale in so obenem tudi narasla posojila. To je imelo za posledico povečanje obtoka hankovcev. Istočasno je Narodna banka nadalje oddala v promet znatne količine novega drobiža, oziroma kovancev, katerega postopno zamenjuje za 6tare kovance.
Izkazi emisijskih bank
Tudi druge eTnisijjke banke izkazujejo proti koncu znatno povečanje obtoka bankovcev, kar je v zvezi z dogodki v mednarodni politiki. — Tako izkazuje Francoska banka od 17. do 24. avgusta povečanje trgovskih posojil kakor tudi lombarda. Zaradi tega je narastel tudi obtok bankovcev od 123.123.8 na 129.978.2 milij. frankov. — Od 24. do 31. avgusta je narastel obtek Angleške banke od 508.1 na 529.9 milij. funtov. Istočasno se je povečal tudi angleški zlati zaklad za 6.6 na 26.3.0 milij. funtov. — V zadnjem tednu avgusta se jc obtok bankovcev Švicarske narodne banke povečal za 300.46 milij. frankov, ker so se obveznosti banke zmanjšale za 298.74 milij. frankov. Zlati zaklad se je zmanjšal za 41.35 na 2.419.5, dočim je istočasno devizni zaklad narastel za 11.8 na 287.7 milij. frar.kov. Posojila banke so narasle le za okoli 27 milij. frankov.
Holandska banka izkazuje od 21. do 28. avgusta povečanje obtoka bankovcev za 120.4 milij. goldinarjev, kar je delno pripisovati večjim kreditnim potrebam denarnih zavodov.	, ★
Novi sodni kolki. B->lgrad, 4. sept. AA. Na podlagi uredbe o gradnji in o opremi sodnih poslopij ter o ureditvi zemljiških knjig z dne 10. julija letos, pridejo 15. sept. v promet sodni kolki po 0.50, 1. 2, 5, 10 in 25 din. Od navedenega dne dalje bodo te znamke naprodaj pri poooblaščenih prodajalcih na drobno, ki prodajajo pristojbinske vrednote.
Nov član upravnega odbora Jugoslovanskega
Feniksa. Namesto dr. Jovana Karamate, vseučili-škega prof., je ministrstvo trgovine in industrije postavilo za člana upravnega odbora Jugoslovanskega Feniksa. Radovana Vukoviča, tajnika kasa-cijskega sodišča v Belgradu.
Poročilo zagrebške Trgovinsko-industrijske zbornice za leto 1938. Prejeli smo poslednje poročilo skupne Trgovinsko-industrijske zbornice v Zagrebu za leto 1938. Kot znano, je bila decembra lani ustanovljena posebna Industriska zbornica in je s tem nekdanji veliki zagrebški skupni zbornici ostala samo še trgovina, denarništvo in gostinstvo, ki tvorijo posamezne odseke. Poleg poslovnih zadev zbornice prinaša poročilo tudi mnogo statističnih podatkov iz poslovanja zbornice, zlasti o gibanju in številu podjetij na zborničnem področju, o prisilnih združenjih, o delniških glavnicah ter o njih bilancah itd. Priloženo je tudi poročilo Urada za posvetovanje pri izbiri poklica, ki posluje že 7 let in je bilo lani 1498 posvetovalcev.
Mirna. premoRokopna d. d., Zagreb. Glavnica 1.25. bilančna vsota 16.6 (16.5), zguba 0.03, prenos Izgube iz prejšnjih let 0.7 milij. din.
Prva hrvatska tvornica olja. Zagreb. Glavnica fl.25, bilančna vsota 51.4 (439.4), povečale so se zlasti zaloga, čisti dobiček 1.08, s prenosom 1.17 (1.17) niilii. din.
Trgovski promet V nekaterih srednjeevropskih državah je došlo do znatnih motenj v osebnem in blagovnem prometu, ker so železnice zaposlene predvsem z voiašk;mi transporti. Zaradi tega je tudi naša zuna-qj trgovina s temi državami zelo zmanjšana. Pričakovati pa je, da bo po razčiščenju položaja prišlo do aopetne obnove trgovine z najvažnejšimi predmeti,
katere potrebujemo mi in katere bi rado kupilo od nas tudi inozemstvo. — Naš Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obiavlja, da ne prevzema nobene garancije nase, kar je tudi povsem razumljivo, glede odpreme in prevzema blaga.
Danska ostane pri funtu. Ker ie skoraj ves danski izvoz usmerjen v Anglijo, je danska vlada sklenila, da ostane danška krona tudi še nadalje vezana na funt štcrling. Zaradi tega je tečaj funta na Danskem ostal neizpremenjen na 22.40 krone.
Trgovinski promet s Slovaško. Po pisanju slovaških listov obstoja med našo državo in Slovaško sporazum, po katerem dobavlja naša država tedensko na Slovaško 10 vagonov svinj, 10 vagonov masti in 10 vagonov slanine. Te količine so za normalne potrebe popolnoma zadostne. Ves ta izvoz gre na Slovaško skozi Madžarsko.
Dobitki vojne škode
Na 35. žrebanju dobitkov vojne škode so bili izžrebani naslednji dobitki:
Ser.	štev.	dob.	Ser.	Štev,	dob.
	30	5.000	5032	855	3.000
5078	607	5.000	5193	484	3.000
5243	222	3.000	5283	272	3.0(X)
5i284	880	3.000	5292	257	3.000
5306	684	3.(XX)	5326	769	3.(XX)
5331	681	3.000	5337	327	20.000
5345	126	3.000	5384	815	5.000
5410	104	5.000	5419	851	3.000
5427	621	5.000	5455	483	20.000
5469	71	5.000	5479	506	3.000
5482	178	200.000	5486	1	5.000
5511	780	5.000	5551	150	5.000
5613	248	3.000	5625	211	20.000
5656	138	3.000	5664	750	3.000
5685	904	3.000	5705	683	5.000
5766	914	8.000	5793	385	3.000
5803	9-29	5.000	5827	780	3.(XX)
5833	235	3.000	5891	152	3.HOO
5894	458	3.000	5905	110	5.000
5916	819	3.«»	5970	80	5.Odo
6002	403	3.000	6»r>3	1(3	3.000
6007	664	5.000	6069	509	3.000
6153	381	3.000	6167	524	3.000
6197	848	5.000	6292	199	3.000
&306	23	3.000	63(1«	323	20.000
6343	539	3.000	(>349	918	5.000
6373	387	3.000	6396	810	5.000
6132	319	3,000	6519	641	20.000
6520	53	3.000	6549	589	3.000
6551	986	3.000	6565	593	3.000
6661	141	3.000	6707	144	3.000
6740	99	20.000	6757	708	3.0<X)
6775	390	5.000	6794	67	5.000
6822	881	3.000	6864	942	50.000
6868	34-5	5.060	6872	1	3.()00
6901	582	3.000	6043	36	5.O6O
6944	246	100.000	6990	642	20.000
7008	510	3.000	7042	816	20.000
7071	442	5.000	7143	7M	3.000
7149	101	50.000	7163	385	3.000
7217	517	3.000	7233	647	3.000
7234	406	3.000	7274	111	5.000
7314	349	5.000	7335	476	5.000
7354	320	3.<XX>	7415	297	3.000
7445	101	50.000	7449	510	3.000
7449	534	5.000	7451	534	3.000
7472	988	3.<XX)	7488	165	50.000
7506	460	3.000	7539	943	20.000
7542	42	3.(XX)	7549	131	5.000
7565	722	3.000	7601	777	3.000
7616	657	3.000	7692	103	3.000
7703	569	5.000	7716	9	20.000
7746	843	3.000	7760	872	3.000
7767	189	3.000	7844	546	8.(xx>
7880	246	5.000	7923	931	5.000
7979	227	3.000	7983	945	3.(XX)
8085	352	3000	8101	597	5.000
KI 49	219	5.000	8167	122	5.000
8204	34	3.000	8231	5	100.(XX)
8264	897	3.1X10	8287	629	3.<XX)
8-297	44	3.000	8300	»h	3.000
8031	3M	3.000	8039	919	3.000
8319	136	3.000	8319	407	20,(XX)
8344	695	3.000	8360	316	20.000
8391	618	3.000	8411	246	5.000
8440	352	5.000	8448	841	5.000
8469	27	5.000	8472	537	3.000
8546	933	3.000	8631	370	50.(XX>
8640	739	5.000	8662	478	3.(XX)
8675	265	5.0<X>	8684	851	5.000
8692	93	3.000	8706	806	3.000
8789	754	5.000	8821	627	20.000
8857	127	5.000	8890	980	5.000
8908	245	3.000	8935	180	3.000
8979	994	3.000	8986	437	3.000
8987	487	20.000	9011	443	3.000
9015	693	5.000	9025	301	5.000
9051	193	5.000	9072	316	3.000
9079	873	3.000	9088	212	3.000
9091	203	3.000	9104	813	3.(XX)
9108	877	3.000	9139	500	3.(XX)
9205	431	3.<XX)	9210	622	3.(XX)
9212	228	3.<X)0	9222	88	3.000
9227	529	5.000	9279	391	3.000
9307	357	5.<XX)	9314	985	5.000
9349	464	20.000	9353	731	3.<XM)
Naknadno		žrebanje bo 5. septembra.			
Za	točnost številk		ne jamčimo.		
Dne 4. septembra 1939.
Denar
Turih. Pariz 10.50, London 18.37, Newyork 445.50.
Živinski sejmi
Mariborski sejem 1. septembra. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih ,326 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 70—90 din, 7—9 tednov stari 95—120, 3—4 mesece stari 150—230, 5—7 mesecev stari 300—420, 8—10 mesecev stari 430—510, 1 leto stari 700—900, 1 kg žive teže 8—8.50, 1 kg mrtve teže 8—11 din. Prodanih je bilo 122 prašičev. Prihodnji svinjski sejem bo v četrtek 7. septembra 1939.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Lendavi, dne 1. septembra t. 1. Biki I. vrste 3.25 do 3.50 din. biki II. vrste 3, telice I. vrste vrste 3.50 do 4, telice II vrste 3 do 3.25, krave I. vrste 2 do 2.50, krave druge vrste 1.75 do 2, teleta I. vrste 5, teleta II. vrste 4, prašiči pršutarji 6 do 8 din za kg žive teže. Goveje meso 10 din, svinjina 12 do 14, slanina 17. svinjska mast 20, čisti med 16 do 20, goveje surove kože 8, telečje surove kože 11 din za kg. Pšenica 145 din, ječ-
men 150, rž 120—125, ovek 125, koruza 130, fižol 250, krompir 75 do 80, seno 40, slama 15, jabolka 1. vrste 100 do 125, pšenična moka 300 do 325, koruzna moka 175, ajdova moka 400 din za 100 kg.
Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50 do 4 din za I, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5 do 6 din za 1. Drva 105 din za kub. meter, jajca 0.60 do 0.75 din za kos, mleko 1.25 do 1.50 za liter, surovo maslo 24 do 28 din za kg in grozdje 4 din za 1 kg.
Živinski sejem v Zagorju oh Savi, 29. avgusta t. 1. Cene naslednje: Voli 4 din do 5 din, klavne krave 2 do 3, svinje za pleme 6 do 6.50 din za kg žive teže. Mladi pujski od 60 do 150 din za glavo, krave za pleme po 2500 din in telice za pleme po 2000 din za glavo.
Cene kmet. pridelkov v Ptuju, dne 2. septembra t. I. Pšenična moka 2.50 do 3.25 din, govedina 7 do 11, teletina 9 do 12, svinjina 5 do 12 din, ovčje meso 10, svinjska mast 18, sveža slanina 14 do 15, prekajena slanina 18, svinjska mast 18, ječmen 1.25, slama 0.25, seno 0.50 do 0.75, krompir 0.75, leča 10 in fižol 2.75 din za kg. Mleko 1.50 din za liter in jajca 0.75 din za kos.
Svinjski sejem v Ptuju, dne 30. avgusta t. 1. Dogon: 165 svinj in 197 prašičev. Prodanih: 88 kosov. Cene naslednje: pršutarji 7.25 do 7.75 din, debele svinje 8 do 8.50 in plemenske svinje 6.50 do 7 din za kg žive teže. Mladi pujski 6 do 12 tednov stari 55 do 180 din za glavo.
KULTURNI OBZORNIK
Jubilej češkega katoliškega znanstvenika
V češkem katoliškem preporodu zadnjega de- I setletja igra veliko vlogo živahni in delovni dekan bogoslovne fakultete Karlove univerze v Pragi dr. Josef Vasica, ki je te dni podolnil 55 let. ' Ni to nobena prava letnira za jubilej, toda češki katoliški listi se je spominjajo z veseljem, kajti delo prof. Vasice je tako pomembno v sedanjem času, tako plodno in novo, da zasluži opombe tudi pri nas, ne samo zato, ker ima dobre zveze z našimi kulturnimi delavci, s katerimi je prišel v stik tudi na zadnjem kongresu PEN-klubov v Pragi, temveč tudi po tem, ker bi njegovo delo moglo dati marsikakšen podnet tudi naši znanosti.
Po 6voji disciplini je prof. Vašira slavist-bogoslovec, ki je na univerzi nasledil znanega strokovnjaka za staroslovanščino prof. Vajda. Je Moravan in je študiral v Olomucu, kjer je postal tudi duhovnik. Od tam pa so ga poslali na Dunaj, kjer se je v staroslovanščini izpopolnil pri prof. Vondraku in kjer je vzdrževal stike tudi z našimi katoliškimi akademiki. Po študijah je bil profesor na kromeriškem bogoslovju, zdaj pa je redni profesor v Pragi in lani dekan bogoslovne fakultete.
Neumorno marljiv je napisal celo skladovnico študij iz različnih panog, ki pa imajo vse izvor v njegovi disciplini: staroslovanščini. V tem področju je veljal za velikega specialista poleg prof. Vajsa in prof. Weingarta. Toda dočim se je njegov prednik prof. Vajs pečal bolj s starosloven-skitn jezikom kot takirrt," je Vašica" taftdf ščfeel k staroslovenskim literarnim spomenikom ter v tem |X)gledu {»karal .obenem s prof. Weingartom»' na velike umetniške vrednote staročeške literature. Lotil se je najprej problemov staročeških evangelislarjev in jim posvetil mnogo študij. Potem je pisal o starih prevodih svetih pisem, posegal v staroslovansko filologijo v vprašanju gla-golice, svetega Cirila in Metoda, pri čemer je lepo ocenjeval tudi našega prof. dr. Grivca (Novy pfispevek k studiu rckčho razkolu a otazky cyri-lometodejske 1922), s katerim ga veže unionistiČ-no delovanje. Od dobe sv. Cirila in Metoda ga je peljala pot naravnost k starim češkim legendam o sv. Vaclavu. katerim je posvetil več svojih študij in lako postavil staro češko pred husitsko dobo v novo luč. ki se je vnemala z ugotovitvami prof. Pekara. Tudi v staroslovanske jezikovne probleme je posegal ter napisal več razprav o jeziku teh starih čeških spomenikov. Kot navdušen unionis»t, ki se je zavzemal za pokatoličenje slovanskih cerkva, se je mnogo zanimal za rusko
versko življenje ter posebno živahno opisoval življenje podkarpatoruskih uniatov. Več študij je iz tega področja.
Toda glavni pomen prof. Vašice ne leži v teh starocerkvenoslovanskih in unionističnih študijah, njegovo ime bo zvezano z obnovitvijo in pravilno ocenitvijo staročeških legend in literarnih del ter predvsem o novem vrednotenju češkega literarnega baroka.
Leta 1930 je pri razboni Kanizijevega katekizma 6poznal, kako so češki literarni zgodovinarji krivični katoliškemu baroku. Od tedaj se je ves posvetil rehabilitaciji te literarne dobe, ki je veljala še Jirasku za »dobo teme« in velja marsikomu še danes. To je bila njegova nova ljubezen, ki je rodila nečuvene uspehe. Pisal je študije o baročnih pesnikih in pisateljih, odkril nove umetnike, popolnoma pozabljene, katere pa zdaj tiska z debelimi črkami že najnovejša literarna zgodovina prof. Novaka Svoje študije je pisal iz področja baročnega pesniškega duha. baročne hotniletike in baročne asketike. V teb treh smereh je pomagal tudi poborniku za rehabilitacijo katolškega baroka, akademiku češke Akademije znanosti Bittnerju ter z njim vred potrdil jezuita Briedla za največjega pesnika tiste značilne dobe. Izdal je nekaj njegovih del v bibli-ofilski opremi kakor tudi razne druge izbore iz baročne dobe in jim pisal predgovore, ki so potem izšli v eni najpomembnejših kniig češke literarne zgodovine zadnjih let. v »češkč literarni barok« (1938). Izdal je anatologijo češke baročne pesmi, ki je odkrila nove vidike literarni zgodovini. Posebno v baročni pridigi je odkril novo pojmovanje lejx>te ter našel pesnike tam. kjer so drugi videli samo ljudskega romarskega govornika (Bilovsky). V asketiki je pokazal na zanimivo pojmovanje duha in gmote, ki se kaže v literaturi prav tako kot v umetnosti in v vsem življenju. To plodno delo osnrih let je zbral v omenjeni knjigi, ki zasluži posebno pozornost poleg del V. Bittnerja. drugega marljivega kroni-karja češkega baroka.
In prav zaradi tega dela je njegova vloga v današnjem duhovnem valovanju na Češkem posebno vidna in pomembna. Mi samo podčrtavamo njegovo delo, kakor ga poudarjajo tudi Cehi sami, zlasti V. Bittner, ter želimo živahnemu, temperametnemu in mladostnemu učenjaku, slavistu in literarnemu kritiku ter bogosloven veliko uspeha na nadaljnji njegovi prodorni poti.
td.

Šoštanj kliče!
Mladina šaleška in iz sosednih dolin -tvoj dan bo 10. seotembrai . ^
Knjižnico katoliških spisov je začela izdajati znana francoska revija »Nouvelle Revue Fran-caise«. Njen ravnatelj pa je Andre David. Izmed prvih zvezkov te zbirke, ki je izšla v zelo elegantni zunanji obliki, opozarjamo na prelepo izdajo spisov Charles Peguea pod naslovom »France«, kjer so zbrani slavospevi na francosko domovino tega velikega sinu francoskega naroda, ki je padel v svetovni vojni. Pregovor je napisal Pierre Pegue, sorodnik pesnikov. Kot drujii zvezek je izšel izbor iz del sv. Tomaža Akvinskega pod naslovom »Pages choisis de saint Thonias d' Aquin«, ki ga je uredil in predgovor napisal znani katoliški filozof Jaques Maritain. Glavna poglavja te odlične knjige govore o poznanju Boga, o slavi sv. Trojice, o inteligenci človeka, o svobodi, ljubezni in družbi ter o dejavnem in kontemplativnem življenju. Tretji zvezek knjižnice pa je' monografija o sv. Dominiku, ki jo je spisal znani pisatelj in globoki psiholog Georges Bernanos. Knjižnica ima med Francozi velik vpliv in je bila povsod z odobravanjem in navdušenjem sprejeta.
Stoletnico ameriškega pisatelja Bret Hartea. Američani so praznovali stoletnico znanega svojega pisatelja Bret Hartea, ki je tudi pri nas znan po »Kalifornijskih povesti« ter raznih zlato-sledcih itd. Zanimivo je, da je ta ameriški pisatelj najboljši v svojih kalifornijskih povesti, dočim v drugem okolju pade iz svoje vloge ter poslane nekakšen »slabi Dickens« Zato je postal v književni zgodovini tipičen primer za pisatelja »določenega okolja«. Njegovo literano delo je tesno navezano na ameriški zapad. Prišel je tja s svojo avanturistično materjo k zlatosledccm. toda ni mogel postati kopalec zlata, kar je hotel, ter je menjal veliko stanov: bil je sel pri neki pošiljatveni družbi, pomočnik v lekarni, učitelj končno pa vojak, ki se je bojeval z Indijanci. Tako je menjal svoje poklice nezadovoljen z usodo. Zadovoljstvo je našel samo pri pisanju svojih kalifornijskih povesti, proti katerim so ogorčeno Kaliforčani protestirali, s katerimi pa je žel uspeh samo na ameriškem vzhodu in " Evropi. Nekateri pravijo celo, da si svojo Kalifornijo izmislil, kar bo v neki meri držalo, namreč v tem, da je v njih resnično marsikaj izmišljenega, prikrojenega za njegovo lastno duševno stanje. Pozneje pa je postal urednik in politik, saj je bil kot diplomat poslan v Evropo ter je hil dolgo let konzul v Nemčiji in na Angleškem, dokler ga ameriške oblasti niso odstavile, ker se je bolj brigal za pisateljevanje kakor za diplomacijo. Umri je 62 iet star leta 1902, Tudi pri
nas so njegove Kalifornijske povesti že davno postale last naših hralcev, in bi jih morda kazalo obnoviti in poživiti. Mlajši rod jih več ne pozna.
Stolel Meijerjevega leksikona. — Letos je preteklo sto let, odkar je izšel prvi zvezek Meyer-jevega Leksikona v Lipskem. Od tedaj do sedaj je ta zavod izdal že 49 leksikografskih del. Meyer je ustanovil v Leipzigu bibliografski zavod, ki je začel zbirati gradivo za veliko delo o vseh panogah ter je 1. 1839 izdal prvi zvezek svoje enciklopedije, ki je postal pod imenom »Meyers Leksikon« znan po vsem svetu. Kakor pišejo sedanji časopisi, jih je ta tvrdka od začetka do sedaj poslala v svet 23 milijonov zvezkov!
— Marija Tutta-Stefan, koncertna in orato-rijska pevka, državno izprašana glasbena in literarna pedagoginja (Praga) podučuje samo resnično nadarjene učence v solo-petju, klavirju, recitaciji (nemški). Predpriprava za državne in odrske izpite. Prvovrstne reference. Govorilne ure dnevno od 12—2 in od 6—7. Turnograjska 4.
Najstarejša Marijina slika iz drugega stoletja. Arheologi in umetniki so si že večkrat zastavili vprašanje, iz katere dobe imamo najstarejšo podobo Device Marije. V poslednji številki angleške »Messenger of the Sacred Heart« je sedaj odgovor v tem smislu, da je najstarejša podoba Marijina v katakombah sv. Priscille in ima naslov »Naia Gospa iz katakombali pa tudi »Kraljica prerokov*. Je to freska, ki je kljub visoki starosti še razmeroma dobro ohranjenn. Strokovnjaki trde, da je slika nastala med letom 50—180 po Kr. najverjetneje pa med 125—150. Ta freska bi bila torej najstarejša podoba Device Marije. Na sliki je upodobljena Marija z Jezuščkom, poleg njo stoji mož, nad njo v kotu pa zvezda. Marija sedi in polovico njenega obličja zakriva platno. Sklanja se k Detetu, ki ji polaga na prsi roko. Dolgo so se prerekali o tem, koga naj predstavlja mož na sliki. Danes menijo, da je to prerok Izaija, ki je prerokoval, da bo Devica rodila Sina. Dogntatično torej predstavlja slika nauk. da je bila Marija Devica in Mati. Zvezda, ki je naslikana v kotu slike, predstavlja Kristusa Mesijo. Pisano je namreč v starem zakonu, da bo zvezda izšla iz Jakoba. In na te besede je mislil umetnik, ki je slikal Marijo. Katakomba, kjer so našli to fresko, je ena najstarejših v Rimu ter je bila last odlične rimske družine Marca Acilia Glabria. Kdo je bil umetnik, se ne ve, vsekakor pa je bil dober slikar.
$ P O R T
šport zadnje n«del|o
Zadnja nedalja je bila kljub nervoznoetl, ki vlada v vsaj Evropi zaradi vojne, precej bogata na športnih dogodkih v nalih krajih. V Ljubljani smo imeli samo eno večjo tekmo, in eicer srečanje ha-ikove in ljubljanske enajatorice v alovenskejn-hr-vatsko liga tekmovanju. Poleg tega amo pa imeli še tekme LNP, o katerih poročamo na drugem •nestu.
Ljubljana je danee zopet izgubila, in sicer to-pot napram Hašku, ki je nastopil v najmočnejši postavi in ki je e svojo igro premagal domače z rezultatom 3:1. V tabeli smo torej še vedno na zadnjem mestu brez točk, kar bo Ljubljani kasneje še delalo preglavice, če bo reflektirala rta sprednja mesta. V naslednjem prinašamo vse rezultat'; V slovcnsko-hrvateki ligi:
Haik—Ljubljana 3:1 (2:0),
Split: Hajduk—Slavija (Var.) 0:0,
Sarajevo: Sašk—Split 2:1 (1K>),
Osijek: Slavija-Bačka 5:2 (3:1),
Zagrabi Gradjanski—Concordia 3:0.
Tekme LNP.
Reka—Hermes 3:2,
Jadra«—Svoboda 5:0 (2:0),	,
Mars—BraUtvo (Jesenice) 2il (2:0). dj
Mednarodne avtomobilske dirke v Belgradu
V nedeljo so se vršile v Belgradu mednarodne avtomobilske in motociklistične dirke, katere je gledalo nad 70.000 gledalccv. Doseženi so bili tile rezultati:
Motociklisti: V skupini 250 ccm ja zmagal Breznik (Avtoklub Ljubljana); v skupini do 350 ccm je zmagal Janko Šiška (MK Ilirija). V skupini do 1000 ccm je bil prvi po hudi borbi Jurčič.
Avtomobilisti: V skupini športnih avtomobilov do 1000 ccm je bil prvi Čeh Bormanek, v skupini do 2100 ccm je zmagal Nemec Brim. V skupini do 3000 ccm ie zmagal Romun Casianu. Nazadnje eo nastopili dirkači na avtomobilih nemških tvrdk »Avlo Union« in »Mercedes Benz«. Zmagal je Italijan Nuvolari na Avto Union, ki je dosegel hitrost 135 km na uro.
Državno prvenstvo v plavanju
V	soboto in nedeljo so tekmovali naši plavači v Bjelovaru, plavačice pa v Crikvenici za državno prvenstvo. Doseženi so bili tile rezultati:	,
Moški: ,
100 m prsno: 12 tekmovalcev. 1. Cerar (Ilirija, Ljubljana) 1:13.9, 2. Bijelič (Belgrad) 1:19, 3. Laš-karin (Maraton, Maribor) 1:20.4.
1500 m prosto: 4 tekmovalci. Do 800 m sta se borila Žižek in Bala, nato pa je dubTovniški Slovenec Žižek okrepil tempo in prešel v vodstvo. 1. Žižek (Jug, Dubrovnik) 21:13.8, 2. Bala (Vojvodina, Petrovgrad) 21:21.3, 3. Mihalek (Ilirija) 22:38.7.
200 m prosto: 1. Žižek 2.16 (nov jugoslovanski rekord), 2. Delilipis (Viktorija) 2.22.4, 3. Kurtini (Viktorija) 2.22.4.
V	drugi skupini so nastopili: Frič, Ilirija 2.29, 2 Pelhan, Ilirija, 2.30.
100 m prsno i Lovro Stakula 1.018, 2. Žižek 1.02.4, 3. Ciganovič 1.03.2.
100 m hrbtno: 1. Ciganovič 1:13.2, 2. Marčič 1:14.7.
200 m prsno: 1. Cerer (I) 2:48.2 (najboljši letošnji rezultat), 2 Kohn (Viktorija) 2:57.6.
400 m prosto: 1. Žižek 4:57.5, 2. Dcfilipia 5:11.6.
Ženske:
Kot prva točka je bilo plavanje na 400 m prosto, v katerem je nastopila samo Ilirijanka Dragu-ša Fine in dosegla prav lep čas 6:18.5.
Danes dopoldne se je tekmovanje nadaljevalo.
100 m prsno: Werncr (Ilirija) 1:32. Boljše od državnega rekordal 2. Martin (Iilrija) 1:33.7.
100 m prosto: 1. Bcara (Jadran, Split) 1:13.7. Mnogo boljši rezultat od državnega rekordal 2. Fine Draguša (Ilirija) 1:14.5. Tudi boljše od državnega rekorda.
200 m prsno: 1. Werner (Ilirija) 3:24.4, 2. Martin (Ilirija) 3:32.
100 m hrbtno: Nastopila je samo Smolik (Viktorija) 1:23.8. Boljše od državnega rekordal
Kolesarske dirke za prvenstvo Maribora
Mariborska kolesarska podzveza in SK Železničar sta priredila kolesarsko dirko, ki je prinesla tele rezultate:
Dirka juniorjev, 11 krogov (krog 430 m). Star-talo je 10 dirkačev. 1. Sprah Franc (Železničar) 12:12«/». 2. Just Ivan (Pošteta-Hoče), 3. Grmek Anton (Tekstilni kolesarski klub).
Dirka ciljev, 25 krogov. 1. Šodec Karel (Maraton) 35 točk, 2. Sprah Franc (Ž), 3. Lukan Avgust (Tekstilni kolesarski klub).
Tolažilna dirka, 10 krogov, 1. Soher (Železničar) 7:38.2, 2. Sketa Ignac (Perun).
Dirka seniorjev, nad 35 let starih dirkačev. Sedem krogov. 1. Vesenjak, 2. Jenko (oba Z.), 3. Mayer.
Glavna kolektura Drž. razr. loterije
VRELEC SREČE

Vse šolske potrebščine
kakor zvezke, beležnice, mape, svinčnike, navadna in nalivna peresa, peresnike, peresnice, radirke, risalna orodja, risalne bloke in deske, ravnila, trikotnike, tuše, črnilo, nahrbtnike, aktovke itd. nudi po najnižji ceni trgovina
H. Ničman, Ljubljana
Kopitarjeva nI. 2, tel. 40-01
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ulica 14 javlja, da so bili glasom telefoničnega sporočila, <kie 4. .eptembra izžrebani sledeči dobitki V. razreda 38 kola; . . ..
80.000 din H. 90.
24.000 din tt. 84.400, 84.761.
16.000 din št 42.787, 86.826.
12.000 din it. 47.755, 52.114, 82.985.
10.000 din št. 3.590, 15.370, 15.951,	37.433,
47.048, 47.011, 54.370, 61.046, 84.609, 88.455,	91.768, 94.281.
8.000 din št 11.630, 28614, 54.228, 61.530,	62.824, 63.899, 64.054.
6.000 din It. 1570, 3.130, 9.229, 11.375,	21.619,
37.055, 40.771, 54.632, 68.881, 88.004, 90.822,	97.2S6, 97.794, 97.806.
5.000 din št 3.061, 4.821, 6.202, 16.894,	34 039,
35.826, 53.560, 60.543, 61.547, 63.351, 70.945,	71.877, 77.428, 81.719, 85.923, 89.573.
4.000 din It 4.026, 6.827, 10.989, 22.230,	22.379,
27.270, 29.365, 30.198, 30 837, 33.607, 33.835,	35.401,
39.038, 45.119, 45.286, 47.609, 59.288, 60.111,	65.224,
67.862, 68.425, 68.862, 69.218, 69.684, 71.263,	72343,
72.455, 74.772, 80.219, 86.004, 90.871, 91.735,	93.279, 95.101, 96.060, 97.198, 97.375, 98.962.
Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po 1000 din.
Prihodnje žrebanje bo v torek, dne 5. septembra in bo trajalo do 9. septembra.
Srečke so novim naročnikom še vedno na razpolago.
Otroik/ kot/M
SLON SAMBO
(22; >Le naj bežijo,« je rekel Sambo, >bomo imeli park vsaj zase! Hišo si bomo postavili!« Sambo je spustil fanta na tla in je začel lomiti z dreves najdebe-lejše veje.
(23) Medtem pa je prišla policija. »To je zločin nad drevesi,« je dejal največji stražnik, »to zahteva strogo kazen. In Sambo mora čim prej nazaj na vrt!« To so zdaj vsi razumeli, kar je povedal veliki stražnik.
lo.
LJUBLJANSKI VELESEJEM iftUiSK
OD 2. DO 11. SEPTEMBRA
VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE
BREZPLAČNO ZA OBISKOVALCE VELESEJMA IZ TUZEMSTVA
DARILA:
(Izvzeti so imetniki permanentnih legitimacij za Ljubljano) Motorno kolo ..»rtHs- (Praprotnik, Domžale), motorno kolo DKW „RP IUXUS"
(Kiemenčič. Ljubljana), radio aparat ..Kttrtlag" (Birke, Ljubljana), flvsM stroj ..Pislf" |Vok, Ljubhana), 15 damsklh in moiklll koles (dobavile tvrdke: Baniai, Batiel. Rebolj, Splošna trgovska družba, Vok. vsi iz Ljubljane), jsdllbl pribor (Stupica, Ljubljana), 10 zapestnlh ur (Suttner, Ljubljana) Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoja ime in ga vrzi v zapečateno žaro, ki stoji ob glavnem vhodu. — Dan obiska poljuben med 2. in U. septembrom 1939
Komisijsko Irebanje bo 11. septembra ob S. url popoldne ne velesejmu
Darila so razstavljen* v novi palači bank« .Slavija-
+
K VEČNEMU POČITKU K SV. KRIŽU IZ MRTVAŠNICE SPLOŠNE BOLNIŠNICE SPREMIMO V TOREK OB POL 3 POPOLDNE NAŠO ZLATO IN NEPOZABNO ZENKO, ZLATO MAMO, STARO MAMO, TETO, GOSPO
LINO LEGATOVO
SOPROGO OROŽNIšKEGA NAREDNIKA V POKOJU IN POSESTNICO
SVETA MAŠA ZADUŠNICA BO BRANA V ČETRTEK, DNE 7. SEPTEMBRA 1939 OB POL OSMIH ZJUTRAJ V CERKVI MARIJINEGA OZNANJENJA
V LJUBLJANI, DNE 4. SEPTEMBRA 1939
ŽALUJOČA RODBINA
VALENTINA LEGATA
IN OSTALO SORODSTVO
Pierre L'Ermite:	,4
Ljubezen - soprog ali Bog?
12J* Is francoščine s dovoljenjem avtorja
Moje mieli uhajajo neprestano k moji deklici. Srečen bom, ko bova vedno drug ob drugem, ko jo bom smel ljubkovati in božati, njo, kraljico mojega srca.
Toda danes vem, da doslej nisem še nikoli resnično ljubil.
Celo moja mala Sergina, stenografinja, ki je prav tako svetlolasa in ljubka kot Lucija, in na katero si bil, priznaj, ne malo ljubosumen, celo njena lepota izginja ob lepoti Lucije.
Torej to sem ti odkril, ker bi mi bilo težko, če bi ti, moj stari prijatelj, izvedel o vsem šele od drugih.
Upam, da mi ne boš odrekel še majhne prošnje: bodi mi drug na svatbi!
T« prisrčno pozdravja
Gilbert.
4 poglavje.
Luciji pa je Gilbert napisal takole pismo:
Gospodični Luciji Bertram, Morteau, pri Corbeilu.
Ali je resnično vse, kar se je zgodilo?
Rekla si, »da«!
Ce bi vedela, kako sem ponavljal to besedo, dokler me ni misel na te zazibala v sladek sen.
Rekla si »da!«
S tem si mi zaupljivo podala svojo roko za pot skozi življenje.
Rekla si, »dsl«
In potem sem ti nataknil na prst ljubek prstan iste barve kot so tvoje lepe oči Tista kratka besedica mi je zagotovila, da bo tvoje erCo odslej moje, popolnoma moje. Ah, kako sem ie ljubosumen na ta zaklad!
Zdaj cvete v mojem srcu pomlad. Zdaj imam svoj cilj, svoj vzrok, da živim. Ti si moj sončni žarek zlat!
Ah, Lucija, kako te ljubim!
Gilbert.
5. poglavje.
Lucija piše svoji prijateljici Geraldini.
Moja ljuba prijateljica!
Še sedaj se vprašujem, da li sanjam ali bdim. Tako nenadno je prišlo vse to. česar se mora vendar vsaka deklica v mojih letih nadejati. Že en dan sem zaročenka mladega moža. ki je bil dolgo naš sosed na dežeLi, a ga prej nisem poznala.
Seveda poseduje vse dobre lastnosti, ali bolje skoro vse.
Brez posredovalca, brez ogledov sta se našli najini srci. Križali sla se najini poti, kot se križata poti dveh zvezd na neizmernem nebu. Kmalu eo se sporazumeli tudi najini roditelji in tako Je končno odločitev ležala le še v mojih rokah.
Ker sem že godna za možitev, sem si štela v dolžnost, da prav resno premislim celo zadevo. Gotovo bi že preje privolila, če mi ne bi zadržal nek verski pomislek, kar Te ne bo začudilo. Saj poznaš moje idpale.
Svoje pomisleke sem odkrila staremu župniku, ki se je popolnoma skladal z menoj. Dobro pa sem opazila, da se je obotavljal svetovati, naj 80 podani na teren, ki ee mu ne zdi popolnoma trden. Vseeno pa upam. da bom mladeniča lahko pripravila do tega. da se bova v svojih verskih načelih skladala, če že hodi s svojimi starši ob nedeljah k maši.
Vsi moji dvomi bi se naenkrat razpršili, ako hi ga naravnost vprašala. Toda nerodno mi je vprašati stvari, ki so tako osebnega značaja. Te-daj sem prosila svojega papana, naj ga vpraša. Vendar papa ne polaga na lo vprašanje posebne važnosti. Pravi, da je ime! prijatelje, ki so bili sicer praktični katoličani, pa eo bili vseeno
mnenja, da njihova vera ne briga nikogar. Celo njihove žene tega ne vedo. Dokaj žalostno!
Res v svojih verskih načelih ne bi želela popustiti. Dobro me poznaš in lahko si predstavljaš v kakšni mučni negotovosti sem preživela teh poslednjih 14 dni
Gilbert, moj fant se imenuje Gilbert Dar-cellain, je pridobil moje starše čisto na svojo stran. Končno tudi jaz nisem imela nobenega tehtnega vzroka, da bi ee mu ustavljala
»Tako te ljubi, da se bo prav rad dvakrat na leto spovedal, če bo le tebi tako všeč!« mi je zagotavljal papa.
Tedaj sem zaprla ofi in rekla svoj »da.«
V odgovor mi je Gilbert nataknil prekrasen prstan na roko.
Odtlej je moja soba polna najlepših rož in Gilbert me obiskuje vsak dan, če le ni preveč zaposlen. Naša, sicer tako mirna hiša, jo vsa pomlajena od predlogov, ki jih čuje, od načrtov, ki jih kuje v njej.
Le stari moj pes Tom ne more videti mojega zaročenca, ne da bi mu pokazal svojih strašnih čoka nov. Hotela sem ga izpametovati. toda niti •e vboga me več.
Poroka bo bržkone koncem oktobra Že sedaj me obhaja tesnoba ob misli, na uro. ko ee bodo zaprla vrata za mojo mladostjo. Tako mirna in srečna sem bila med svojo materjo in očetom! Odslej pa bo središče vsega mojega Življenja mož, ki ga včeraj nisem niti še poznala, jutri pa bo že moj gospod.
Moli za mojo srečo! Verjemi, da nikoli nisem čutila toliko potrebe kot sedaj, da bi ee vrgla v božje naročje, — In tudi v Tvoje.
O-dajam Tvoja ljubeča prijateljica. O tem Ti najbolje priča to pismo!
Iskrene pozdrave!
Tvoja
Lucija.
Sest« poglavje. 1	P
Minilo je teden dni od zaroke. I 1
Gilbert je pridno obiskoval svojo zaročenko. Šopki najlepših cvetk iz njegovega vrta so polnili Lucijine vaze.
Danes se je zadržal pri njej na obedu.
Po kavi so odšli na teraso, kjer so cvetele potonke Tu si je Gilbert prižgal cigareto in nasmejano pobaral: »No, Lucija, kdaj se bova poročila?«
Pri tem določenem vprašanju. lri vemtar ni prišlo tako nenadejano, s« je mlada deklica stresla. Začutila je, da jo hočejo iztrgati njenim staršem, preteklosti in jo oropati prostosti. Koliko raje bi ostala samo zaročenka, ifživala je vso nepopisno lepo poezijo ljubezni, ne da bi jo težile dolžnosti žotje in gospodinje. Poroka pa pomeni ločitev, odhod proti neznanemu življenju.
V eni sami sekundi je Lucija spregledala vse, česar ni prej nikoli videla.
Pogledi vseh so počivali na njej. Zardela jc. Podstavek s kavo se je zama al v njenih rokah. Končno se jc je usmilil njen oče, ki se nI niti zavedal kako zelo ii je ustregel: »Oh. dragi Gilbert odložita poroko do konca oktobra. Vem, da se mladim zaljubljencem vselej mudi, toda vsi ljudje na zemlji nismo zal jubljeni I Nič ni tako kralievsko lepega, kakor bivanje na deželi v zgodnji jeseni. Poleg tega bi se mi moji prijatelji. ki so navdušeni lovri, prav lepo zahvalili, če bi jih pred koncem oktobra s povabilom na svatbo prisilil, da ee vrnejo v Pariš in se vtaknejo v svečane obleke.«
»Gospod, neusmiljeni ste! Gotovo nikoli niste ljubili.«
»A Gilbert to so čisto moje osebne zadeve. Svetujem vsm, da se ne spuščate v avanture < Mama poskusi posredovati: »Ali bi se vam do novembra rdelo predolgo?«
»Res. Gospa, nikar! November i* me«^ mrtvih!« »Res.«
Mali oglasi
V malih oglatih velja vsaka be.ada I din: teultovanjakl
•llul | din Drbrlo tlaksne naslovne beaede ■« računajo dvojno. Najmanj*! inesek ta mali oclas U din. - Mali •risal te plačujejo takoj pri naročila. • Prt oriaalh
reklamneca inačaja aa računa ennkolnnaka. I mm Tlaoka Delilna rratlea po t din • Za plamene odgovore (led* malih oclaaoe treba priložiti snamko.
| Službe iščejo
Damski frizer
dobro verzlran, išče mesto. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Izurjen«
Kuharica
starejša, zmožna voditi samostojno gospodinjstvo Išče primerno mesto. Nastop takoj. Tončka Rejc, Celovška cesta 66. (a
lEffil
Mreže
7a postelje najceneje prt Andlovic, zaloga pohištva Komenskega ulica 31. (1
lluzbodobe
Hlapec
v starosti do 40 let, za kmečka dela, z veseljem do konj, dobi službo takoj pri A. Štrukelj, gostilna Ziberd, Trata. p. fit. Vid nad LJubljano.
Razpis
Uprava Radiofonske oddajne postaje v Ljubljani razpisuje mesto koncertnega pianista v Radijskem orkestru. Prošnje s podrobnim opisom študi-ja. dosedanjega delovanja in navedbo pogojev je vložiti do 11. septembra v upravo, Tyrševa cesta 29-1.	(b
Pozor I Kupci nepremičnin, ne pozabite obiskati dolgoletne in poznane tvrdke
Trlglav-Slovenac v Beogradu
Hartvlgova 3/1. — Tol. 2672«
Palač« in hllo za rento, vil« za najem lat alavbliio v vseh krajih Beograda.
Starši Dijaki
f
Nova založba
v HitbHaiU
Kongresni trg 19
Vam ob začetku šolskega leta nudi vse knjige in Šolske potrebščine.
Postrežnico
mlajšo sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14654. (b
II
Dijaki
ijakinji nižješolki
II
eno ali dve, sprejmem za nizko ceno. Vsa pomoč pri učenju. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 14661.
Za Beograd
ISčem sostanovalko-vlso-
košolko. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Oktober« št. 14630.	(D
Vsemogočni je poklical k Sebi mojo ljubljeno mater, gospo
Cosar Marijo roj. Hodnik
Pogreb bo v torek, dne 5. septembra 1939 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Mirje 21, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 4. septembra 1939.
Dr. Andrej Gosar z očetom in družino.
Kupimo
Vsakovrstna
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERVR, juvelir, Ljubljana .Wollova ulica št S
Prodamo
Šolske torbice
ln aktovke v veliki Izbiri priporoča Kravo«. Maribor, Aleksandrova IS. (1
Žeieznina .STABIL'
Ljubljana, Celo vika cesta 72
nudi po nizkih cenah vse vrste gradbenega materi-jala, pohištveno in stav
beno okovje, orodje za vse obrti; nakup Btarih kovin.
Parcelo
prodam po zelo ugodni ceni. Mltkec, Medvedova
cesta 38.	(p)
Če kupite
al! prodaste hišo, parcelo, posestvo, se obrnite na priznano solidno (ln kulantno realltetno pisarno Franjo P r 1 s t a -v e c , Ljubljana, Erjavčeva cesta 4 a. Vse Informacije so brezplačne.
itanoianja
Dvosobno stanovanje
oddam takoj. Mirje, Ri-harjeva 11.	(č
prazno ali opremljeno — primerno za slikarsko delavnico, ne predaleč od bežigrajske gimnazije — iščem. Ponudbe s ceno v upravo »Slovenca« pod »Slikar« št. 14636. (s
I
Automofor
i
4-sedežni avto
v brezhibnem stanju zamenjam za motorno kolo, pohištvo ali zidno opeko. Tudi naprodaj za 4000 din. Vprašati: Zeljarska št. 11 (Kolezija).	(f
V upravi »Slovenca« naj dvignejo inserenti naslednje ponudbe:
Garaža 13989. Harmonij 13649. Lokal 13654. Najnižja cena 12723 Okolica 27 št. 13730 Organlst 13315. Perfektna 13678 1. september 13336 Tekači 13668. Veren fant 13985. Zdrava tn poštena 14105. Žaga 14112.
nolfiinil izgotovljenlb oblačil je važno, da veste, rl I naKUPU katera trgovina je najbolj ugodna za Vas?
Tvrdka F. I. Goričar
na Sv. Petra cesti
je edina kontekcija V Ljubljani, ki ima poleg tudi veliko manulakturno trgovino, založeno z najmodernejšimi blagovi za moške in damske obleke, površnike in kostume
Trgovina ima priključeno tudi lastno šivalnico z najboljšimi moškimi in damskimi močmi za izdelavo konfekcije, kot tudi za vsakovrstna moška in damska dela po nteri
Ako torej izgotovljenih oblačil ne morete izbrati iz zaloge, imate na izbiro vsakovrstno blago na metre ter se Vam lahko takoj po Vaši želji izgotovi! Za prvovrstno izdelavo in dober kroj se jamči! — Ker se dela vse v lastni režiji, so cene brezkonkurenčnel
,SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta št. 5
Po dolgi in mučni bolezni nam je umrla naša ljubljena mama in stara mama, gospa
t
Ana Lindič roj. Dolenšek
posestnica v Mokronogu.
Pogreb drage pokojnice bo v torek popoldne na pokopališče v Mokronogu. — Prosimo tihega sožalja.
Mokronog, 4. septembra 1939. Žalujoči ostali.
Zahvala
Ob bridki izgubi naše zlate mame in žene, gospe
Justine Jure
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so ob tem hudem udarcu z nami sočustvovali, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so spremili našo blago mamo na nieni zadnji poti.
Najtoplejšo zahvalo izrekamo ob tej priliki šefu pljučnega oddelka g. dr. Debevcu, ki je blagi mami vsa leta njene bolezni lajšal trpljenje. Zahvaljujemo se tudi čč. sestram na pljučnem oddelku, sestri Lavri in sestri Gerlrudi, za njun trud in požrtvovalnost, s katero sta stregli v zadnjih urah dragi mami.
Najtopleje se zahvaljujemo tudi preč. gospodu dr. Demšarju, ki je našo zlato mamo v hudih trenutkih tolažil in ji s tolažili sv. vere za umirajoče lajšal zadnje ure njenega troljenja.
Vsem Bog plačaj!
Ljubljana, 4. septembra 1939.
Žalujoča družina Jure.
Z globoko potrtim srcem sporočamo prežalostno vest, da je po kratkem in mučnem trpljenju Bogu vdano preminul naš nad vse ljubljeni soprog, ozir. sin, oče, tast, stari oče, brat, svak, stric, gospod
Franc P. Zajec
meščan ljubljanski, optik, posestnik itd.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 6. septembra 1939 ob 5 popoldne, z doma žalosti, Privoz štev. 12, k Sv. Križu, kjer ga bomo položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica bo darovana v četrtek, dne 7. sept. 1939 ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba.
Ljubljana - Vrbovsko, dne 4. septembra 1939
Milovan Zajec
Mira por. inž. Poljanšek
hči
Herta Zajec
snaha
Marija Zajec
soproga
Nada por. Weilguny
hči
Inž. Lojze Poljanšek
zet
Mirjam, Gusti, Milči, Lojzek
vnukinja in vnnčki
Franc Zajec
oče
Vidojka Zajec
hči
Gustav Weilguny, trgovec
zet
rodbine: inž. Rudolf Zajec, Parkelj, Sikošek in Vehovar
///

s
I 1 1
I
l
% smm
v
m
f
i < ........
L
i . .. -
f
£
■	V.- V . "> •»
i
)
f
■	_t" AV I
•-••"vA-
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kraisariž
izdajatelj: inž. Jože Sooia
Urednik: Viktor Cenžii
$ UUBIJ4N4
Danes nepreklicno zadnjikrat ob Id., 19. in 21. uri v i • k
B ■ ■ n m n m a m m. b	V0S6lH in Z&nHVnS
ALI BABA lf| 40 hafdUKOV filmska komedija
KINO SLOGA
Telefon 27-30
PREMIJ ER A francoskega filma
Film o internacionalni %'ljon.™ RdCCS plOSalkd (Mata HaH) 1
KINO MATICA tel. 21 >24 Vera Korene, Jean Worms, Jean Galland - Ob 1«.. 19.. 21 |
Najnovejša poročila
Prosvetni praznik v Dravljah
V nedeljo so Dravlje proslavile 30 letnico obstoja Prosvetnega društva. Lepi praznik Dravelj je že na predvečer prijetno označilo kresovanie in slavnostna predstava »Srenje« v Društvenem domu. Igra je popolnoma uspela in žela lepo priznanje. V nedeljo dopoldne se je začel tabor ob pol 9 z mogočnim sprevodom, ki je krenil od nove šole v Zgornji Šiški do nove cerkve v Dravljah. V sprevodu je bilo okrog 1500 ljudi. Posebno pozornost so vzbujale narodne noše. fantje v krojih, članice dekliških krožkov, mladenke in naraščaj. Ob pol 10 se je začela sv. maša na prostem. Po maši je bilo taborno zborovanje, na katerem ie imel slavnostni govor g. inž. Sodja. Na tabor se je pripeljal tudi njegov pokrovitelj, ljubljanski župan dr. Jurne Adlešič. ki so ga taborjani prisrčno pozdravili. Navzoča sta bila tudi občinska svetnika Malgaj in Babnik. Popoldne je bil ob 3 javni telovadni nastop, pri katerem so uspešno nastopili člani, članice, mladci in mladenke ter naraščaj in od-lonči orodni teloadci. Na vsej prireditvi je sodelovala salezijanska godba, ki je povzdignila veselo razpoloženje in navdušenje taborjanov.
— Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazajejo znaki raznih teiav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-
borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. Reg. po min. »oc. pol. In n. zdr. S-br. 15 485. 25. V. 35.
I Slnžba božja na kraljev rojstni dan. V proslavo kraljevega rojstnega dne bo v sredo. 6. septembra ob 10 v stolnici sv. Nikolaja slovesna pon-tifikalna maša. po kateri se bo zapela zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo« s pripadajočo molitvijo za kralja. V pravoslavni cerkvi bo svečana služba božja ob 9, v evangeljski cerkvi ob 10, v starokatoliški kapeli pa ob pol 9. Istega dne bo sprejemal ban od 11.30 dalje v banski palači (Bleivveisova cesta 10) poklonitve in častitke.
1 Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Ljubljani vabi svoje članstvo, da s« polnoštevilno udeleži slavnostnega obhoda v proslavo roistnega dne Nj. Vel, kralja Petra II. Zbirališče ob 19 na prostoru od Jugoslovanske knjigarne do Vodnikovega spomenika. Pridite z društvenim znakoml
1 Rdeči krii v Ljubljani vabi svoje člane in samarijane k slavnostnemu sprevodu o priliki rojstnega dne kralja dne 6. t. m. ob 19. Zbirališče pri Vodnikovem spomeniku.
I Rezervni oficirji 6e vabijo, da se udeleže na kraljev rojstni dan 6. septembra svečane službe božje, ki bo ob desetih dopoldne v stolnici. Zbor rez. oficirjev ob 9.30 pred pisarno Združenja rez. oficirjev, Kongresni trg 1, po možnosti v uniformi, le kdor uniforme nima. v civilu z znakom. Udeležba je po pravilih službe obvezna.
1 Variete na velesejmu. V današnjih časih nam je potrebno nekaj oddiha, pa tudi zdravega smeha. Zato nam je poskrbel jesenski velesejem, kjer sta vpak (lan dve predstavi varieteja. Program je kaj dober in ga izvajajo dobri artisti. Nastopajo akrobati Lamberts \Voonder, katerih gibčnost zadivi gledalca. Zamorka Lillo in Kambo izvajate plese in igrata na havajsko kitaro. Japonsko žonglerstvo izvaja Rassy in ee vsi čudijo, s kakšnimi triki je mogočo pokazati toliko nemogočih stvari. Za zabavo skrbi še plesni par Borsi Borutta in Llo Fay, ki izvajata parodirane plese. Od srca pa smo se nasmejali klovnu Quacku, ki zna imenitno igrati na razne instrumente. Končna in največja točka sporeda pa je morski tjulenj Leo, ki je sijajno dre-siran. Zna imenitno žonglirati z žogo, igra celo na poseben glasbeni instrument, zna plesati po vrvi in se občinstvu po vsaki točki zahvali — na tleh s ploskanjem okončin. Program je torej dober in vzbuja pri občinstvu mnogo priznanja, pa tudi stalno privablja občinstvo v velikem številu v paviljon K, kjer sta vsak dan dve predstavi, popoldanska pri znižanih cenah.
1 Pouk harmonike v šoli Rudolfa Pilih-a se prične te dni. Vpisovanje v četrtek 7. t. m. od 10 do 12 v trgovini \Varbinek, Miklošičeva 4. Pismene prijave: Rudolf Pilili, Hotel Metropol, Ljubljana.
1 Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo imel drevi ob 8 v Hubadovi pevski dvorani prvo vajo v novi koncertni sezoni in prvi sestanek celokupnega mešanega zbora. Pevski odbor prosi vse
Člane, da se sigurno udeleže vaje oziroma sestanka.
I Ravnateljstvo šole Glasbene Matice poživlja
vse gojence, ki so se vpisali v glasbeno šolo, da pridejo danes jmpoldne k dodelitvi k posameznim strokovnim učiteljem in določitvi urnika. Sestanek l>o v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici in sicer naj pridejo gojenci za klavir točno ob 15. uri. gojenci za violino točno ob 16. uri in gojenci vseli ostalih predmetov ob pol 17. Urnik za splošno glasbeno teorijo in mladinsko petje bo nabit v veži poslopja Glasbene Matice. Prijave novih gojencev se še vedno spreie-majo v pisarni Glasbene Matice v običajnih uradnih urah.
1 Novi gojenci, ki se nameravajo vpisati na srednjo glasbeno šolo (državni konservatorij) v Ljubljani se opozarjajo, da je danes zadnji dan vpisa. Od 7 do 10 bodo sprejemni izpiti in red sprejemnih izpitov bo nabit v veži zavoda. Stari gojenci se sprejemajo do 15. t. m. Redni pouk začne 18. t. m. Vpisovanje na visoko šolo-akademijo bo prve dni meseca oktobra.
I Avtomobilski karambol v Št. Vidu. Snoči okrog 7 je peljal skozi Št. Vid avtobus, ki vozi na progi Tržič—Ljubljana. Za njim je vozil velik rdeč tovorni avtomobil. Šofer je zapazil v zadnjem trenutku, da hoče nekdo vstopiti in je hitro zavrl. Avtobus je hitro obstal na cesti, tovorni avtomobil pa, čigar šofer se ni nadejal, da bo avtobus obstal, tovornega avtomobila ni mogel več zavreti zadosti hitr>> In se je zaletel z motorjem avtomobila v ohišje avtomobila. Pri tem je vrglo vstran čakajočega delavca Janeza Planinca, roj. 1875 v Rajhenburgu. Planinec je dobil pri padcu pretres možganov in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. K sreči pri karambolu potniki avtobusa niso doživeli nič hujšega razen strahu in neprijetnega sunka. Motor tovornega avtomobila, ki se jo zaletel v avtobus pa jo precej poškodovan, dočim se je ohišje avtobusa le zmečkalo.
1 Tatvina motornega kolesa. 1. septembra je nekdo odpeljal motorno kolo znamke »DKW«, tovarniška štev. 822.826, evidenčna štev. 2-427, črno pleskano, iz Gledališče stolbe zraven kina »Ma-tice<. Kolo je last ing. arh. Khama in je vredno 5000 din. — V zadnjih dnevih je bilo v Ljubljani javljenih tudi več tatvin moških koles, vrednih povprečno 700—800 din.
1 Železniški odbijači so ga stisnili. Snažilec železniških vagonov na glavnem kolodvoru v Ljubljani 56 letni Franc Pahor, rojen v Pod-brezju in stanujoč v Stari Loki, je v ponedeljek zjutraj ob 7 pri premiku vagonov zašel med odbijače. Odbijača sta ga stisnila in mu strla levo ramo in roko. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
Celje
Dr.Ivič Sljepan
specijalist za pljučne bolezni od 4. do 24. septembra ne ordinira
Jesenice
Zahteva po razširitvi urodbe o banovini hrvatski na slovensko banovino. V petek zvečer je bil v Krekovem domu polnoštevilno obiskan sestanek zaupnikov JRZ na Jesenicah. Poročal je bivši poslanec dr. Albin Smajd in podrobno pojasnil zlasti naš notranji politični položaj po sporazumu med Srbi in Hrvati Po njegovem poročilu je jKiseglo v razgovor več zaupnikov. Enoglasna in odločna je zahteva vseh, da se določbe glede banovine hrvatske tako; razširijo na slovensko banovino. Našemu političnemu vodstvu, zlasti voditelju dr. Korošcu, so izrekli priznanje za uspehe, da je prišlo v naši državi do pričetka ejiorazuma, ki ga je naša 6tranka že dvajset let zahtevala in 6e zanj borila. V tem smislu je bila sprejeta resolucija, ki je bila poslana banovin-skemu tajništvu JRZ v Ljubljani in voditelju dr. Antonu Korošcu.
Trbovlje
Proslava kraljevega rojstnega dne bo skupna za vse prebivalstvo in organizacije na predvečer v torek, dne 5. septembra. Zbiranje je zvečer ob sedmih pred rudniško restavracijo, od koder gre sprevod ob 19 in 15 minut do trga, kjer bo župan govoril. Pri slavnosti sodelujejo vse trboveljske godbe in združeni pevski zbori.
Angleško in nemško vojno brodovje se še nista spopadla
London, 4. sept. o. Angleška admiraliteta sporoča, da je britansko brodovje v popolni pripravljenosti na vseh morjih, da pa do tega časa ni prišlo še do nobenih pomembnejših operacij. Nadalje admiraliteta s|>oroča, da je pristanišče Dovver zaprto za vse trgovske ladje.
_ London, 4. septembra, tg. Angleško pristanišče Dowcr je zaprto za ves trgovski promet, ker angleške ladje prevažajo vojaštvo uu frun-' coska tla.
Nemci strahovito bombardirali Varšavo
Varšava, 4 sept. AA. Pat: Danes popoldne oh 15 je prišlo do idaj najsilovitejšega bombardiranja Varšave. Nemške letalske eskadrile so bombardirale številne točke v varšavskih predmestjih, |>ri tem pa so jih preganjala lovska letala, obmetavale pa so jih tudi silovite protiletalske baterije. Sestreljenih je bilo več letal, od katerih je eno padlo na ulico. Bombardiranje je zahtevalo mnogo žrtev, katerih število zdaj še ni ugotovljeno.
Mesto Chiemluch popolnoma porušeno
Krakov, 4. sept. o. Agencija Pat sporoča, da so danes preletela nemška letala mesto Chiemluch, na katerega so zmetala veliko število vžigalnik bomb ter mesto zažgala. Mesto je popolnoma porušeno in uničeno. Število žrtev še ni znano, pač pa zatrjujejo, da jih je bilo mnogo. Prav tako so nemška letala zmetala nad 30 težkih bomb na mesto Zakrzovv.
Nemci zasedli Katovice
Berlin, 4. septembra, tg. Nemški poročevalski urad poroča, da so nemške čete zasedle poleg Mlave in Ostrove tudi Katovice v šleziji.
Slučaj „Athenie" se bo šele pojasnil
AVashington, 4. sept. AA. Reuter. Olede vprašanja, če bodo Združene ameriške države vložile protest zaradi torpediranja ladje »Athenia'', so sporočili uraden odgovor, da v zunanjem ministrstvu zdaj spremljajo z veliko [pozornostjo dogodke in da bo treba še nekaj časa j>očakati, da se zberejo vse informacije o tem primeru ^
Angleži potopili
nemško ladjo
Montevideo, 4. sept. AA. Havas: Angleška križarka »Ajax« je potopila nemške trgovsko ladjo »Olinda« pri Rio (irando. Posadko nemške ladje je angleški trgovski parnik »St. Gerald« odpeljal v Montevideo.
Grški parnik zadel ob mino
Kodunj, 4. septembra, tg. Grški parnik »Kosti«, ki je vozil tovor iz I.jeningrada v Antwer-pen, je danes ob danski obali zadel ob mino in se potopil. Posadko so parniki, ki so prihiteli na pomoč, rešili.
Zakon o nevtralnosti Amerike
Washington, 4. 6ept. AA. Havas: Stephen Erly, tajnik Roosevelta, je izjavil, da bosta proglas nevtralnosti in izvajanje zakona o nevtralnosti v Združenih ameriških državah objavljena istočasno jutri — v torek.
Vojska z letali
London, 4. sept. o. Nocoj je objavilo propagandno ministrstvo komunike, v katerem pravi, da so v teku včerajšnje noči angleška letala letela nad severnim in zahodnim nemškim ozemljem. Ta letala niso bila opremljena z bombami pač pa so nosila s seboj nad 6 milijonov izvodov proklamacij na nemški narod, katere so spuščala nad vs« večja mesta. Vsa letala 60 srečno priletela v svojo izhodno bazo.
Berlin, 4. septembra, tg. Danes so prvič angleška letala preletela nemško ozemlje in tam kljub obstreljevanju protiletalskih topov vrjHa nad razna nemška mesta svojih b milijonov letakov, ki sporočajo nemškemu prebivalstvu Chamberlainovo izjavo o krivdi za izbruh svetovne vojne.
V berlinskih uradnih krogih zatrjujejo, da so letala priletela s holandske strani in so torej morala leteti nad holandskim ozemljem. Tudi holandske oblasti potrjujejo, dn so zares videle tuja letala, toda jih ni bilo mogoče obstreljevati, ker so letela previsoko. Nemška vlada jc prepričana, da je bila s tem nevtralnost Holandske prekršena in je zahtevala od holandske vlade, da sc zadeva preišče. Holandska vlada bo zahtevala od obeh vojujočih se držav, da pre-iščeta incident in ugotovita krivdo, kakor '"''i, da sc v bodoče taki incidenti preprečijo.
Angleški kralj prepričan o zmagi
London, 4. sept. AA. Reuter. Ministrstvo za informacije poroča, da je kralj Jurij Vf. poslal brzojavko predsedniku francoske republike Le-brunu, v kateri pravf
»V tem usodepolnem trenutku za oba naroda, ko spet stojita z ramo ob rami, vas pozdravljam, gosood predsednik, in po vas ves francoski narod. Oba morava biti prepričana, da bo zmagala pravica in da bodo naši skupni napori in žrtve triumfirale kakor pred četrt stoletja.«
Protest kardinala Verdfera
Pariz, 4. sept. AA. Havas poroča, da je kardinal Verdier imel danes popoldne govor po radiu, v katerem je .ned drugim ostro olisodil bombardiranje poljskega narodnega središča Device Marije, Censtoliova.
Pariz, 4. septembra, tg. Pariški kardinal Verdier jc izdal proglas, v Katerem poziva vojskujoče se države, naj bi se držale vsaj primitivnih človečanskili oblik pri vojskovanju. Tor-pediranje ladje »Atlienejec, ne da bi se jo pr<;i opozorilo, je globoko pretreslo ves krščanski svet
Vojvoda in vojvodinja wind-sorska Angliji na razpolago
Cannes, 4. sept. A A. Havas. Vojvoda in vojvodinja Windsorska 6ta izrazila željo, da so vrnet;: v Anglijo in se stavita na razpolago Veliki Britaniji. Zdaj čakata na odgovor iz Londona.
Gospodarske odredbe v Nemčiji
Berlin, 4. sept. A A. DNB. Pod predsednistvom maršala Goringa je bila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o vprašanjih narodne obrambe in so bili v zvezi s tem izdani ukrepi, ki se nanašajo na vojno gospodarstvo, da bi se zaščitilo nemško narodno gospodarstvo sploh. Izdane so bile štiri odredbe. Po prvi so predvideni najstrožji ukrepi proti jioskiisoni, ki gredo na škodo vojnega stanja. Posebno strogo bodo kaznovani oni, ki bi skrivali surovine, in prebivalstvu najpotrebnejše proizvode. Kaznovane bodo tudi osebe, ki skrivajo denar. Po drugi uredbi je predvideno jiovišanjo davkov, pri čemer so upoštevali šibkejše družabne sloje. 1'ridohnina se je povečala za 50?». Osebe, katerih dohodki ne presegajo 2400 mark na leto, so oproščene. Zatem se predvidevajo posebne takse na luksus, pri čemer so všteti tudi tobak, pivo in druge vrste alkoholnih pijač. Tretja uredba določa ukrepe glede delovnega časa v zvezi s jiotrebami vojnega gosjiodar-stva. Prepovedani so pretirani zasluzki, mezde pa se morajo prilagoditi vojnim razmeram. V primeru |x>trebe se sinejo sedanji delovni jiogoii spremeniti. Osnovno načelo je, da mora vsak |>ri-spevati k skupnim naporom Četrta odredba določa uravnavo cen, ki bodo določene po potrebah vojnega gospodarstva.
Transjordanski princ
izjavlja svojo udanost
London, 4. sept. AA. Reuter. Transjordanski emir je poslal preko visokega palestinskega ko misarja 6voje izraze udanosti angleškemu cesarstvu.
Tudi Nepal je zvest
London, 4. sept. AA. Reuter. Država Nepal j< sporočila, da bo stavila 180.000 vojakov v službo angleškemu cesarstvu v Indiji.
Južna Afrika se še ni odločila
Capetomn, 4. septembra, tg. Južnoafriška vlada se je sestala ponovno na izredno sejo, da razpravlja o stališču Južne Afrike do spora Velike Britanije z Nemčijo. Sedem ministrov je bilo za sodelovanje z Anglijo, šest |>a proti. Ker sc niso mogli zediniti, su bodo jutri sestali na ponovno sejo.
Ptuj
ProsIa\a rojstnega dne Nj. Vel. kralja P<
fra II. — Mestno poglavarstvo razglaša: v sre do, dne 6. septembra se obhaja rojstni dan Nj Vel. kralja 1'etra 11. kot državni praznik. \ proslavo se že na predvečer dne 5. sejit. ol, 8 vrši v mestnem gledališču slavnostna akade mija, pri kateri sodelujejo sku|>no narodna kulturna društva. Dne 6. sept. ob 9 bo v pro štijski cerkvi zahvalna služba božja, po službi božji pa mimohod vojaštva na Florjanskem trgu. — Zvečer ob 19 sc zbero na Dominikanskem trgu zastojiniki uradov, korjioracij in pa društev, od koder krene povorka po Cankarjevi, Vošnjakovi, Krempljevi, Maistrovi, 'I rste njakovi ulici in preko Srbskega trga po Miklo šičevi ulici na Horjanski trg, kjer bo nagovoi predsednika mestne občine, nato državna himno in razhod. Da bo proslava kraljevega rojstnega dne posebno z ozirom na obstoječe sve tovue prilike čim veličastneje izpadla, poziva mo prebivalstvo, da okrasi že na predvečer dne 5. sept. brez izjeme vse hiše z zastavami da se polnoštevilno udeleži slavnostne akade mije dne 5. sept., kakor tudi zahvalne službe božje in mimohodu vojaštva na Florjanskem trgu dne b. septembra; tla posebno številno so del nie pri povorki dne 6. septembra. Pri tej priliki naj liodo brezpogojno okrašena in ru/ svetljena vsa poslopja vsaj po ulicah, kjer se I,o premikal sprevod. Delo v javnih uradih ta (lan počiva. Vse trgovinsko in obrtne obrato valniee morajo biti zaprte. Apeliramo na pre bivalstvo, da se pri manifestacijah tega dne izogiba vsemu, kar bi motilo red in mir ter neugodno vplivalo na proslavo. Manifestirajmi tn dan udanost in ljubezen do kralja, kraljevskega doma in države.
Vse za šolo v Girilcvil
Nogomet. V nedeljo, dne septembra je bila na grišču SK Ptuja prijateljska nogometna tekma med rezervo SK Itapida iz Maribora in domačim SK Ptujem. Prvi polčas so zmagal gosti s 6:0, v drugem pa so igralci SK Ptuju natresli kar osem polov v mre/o gostov, taki da jc končni rezultat H:h za SK Ptuj. Igra ni bila na nobeni višini, brez vsake tehnike, sploh samo nabijanje sem in t ta.
Deana Durbin
Zapela bo poleg drugih krasnih popevk Goun. »Ave Marijo«, spremljano od dun. dešk. zbora
oboževana pevka Vas bo navdušila v svojim najnovejši krasnem filmu petja tnuzike in prijetnega razvedrila
KINO UNION, telefon 22-21
Pesem sreče
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
Angleške peirotejske skrbi
Nevarna pota in nevarne ladje
Petrolej (nafta) In vse, kar se da iz njega dobiti, bencin in druga olja in še toliko drugega, je duša modernega bojevanja, je v pravem jk>-inenu besede njegova sila. To velja za vse države in tudi za Anglijo. A glede na preskrbo z bencinom v vojni je Anglija precej v škripcih Anglija porabi na leto (po poročilih v »Dai!y Mailu« z dne 8. avgusta 1939) 12 milijonov ton petroleja. Vsako leto se ta uporaba jioveča za pol milijona ton. V Angliji proizvajajo 8 odstotkov te množine. Približno 38 odstotkov prihaja iz Venezuele; 17.5 odstotka iz Združenih am. držav; 19.5 odstotka iz Irana, 6.5 iz Trinidada, 5.4 iz Iraka, 3 iz Romunije in 2.5 odstotka iz Sovjetske Rusije. Iz Mehike je 1. 1938 prišlo v Anglijo le 1.7 odstotka petroleja. Več kot polovira ga prihaja torej iz Srednje Amerike in Združenih amer. držav. Manjši del pa iz Azije. Tretjina petroleja prihaja v Anglijo po Sredozemskem morju. Iraški in iranski petrolej tvori največji del te prednjeazijske množine petroleja.
Vprašanje tovornih parnikov petroleja
Seveda bi mogli azijski petrolej dovažati v Anglijo okoli Afrike, saj bi v vojnem času ne bila primerna pot po Sredozemskem morju. Pogled na zemljevid nam pove. da vodijo vsa angleška petrolejska pota v majhni oddaljenosti od Španije. Vpraašnje je. ali bi bila ta pota v primeru vojne varna ah ne.
To brez dvoma drži, da bi prihajal petrolej v vojni dobi največ iz Združenih amer. držav v Anglijo. AH pa bo ondi dovolj takih parnikov in ali bodo ti parniki zavarovani spričo napadov? Vse brodovje petrolejskih tovornih parnikov na svetu je obsegalo doslej 11.5 milijona ton. Anglija ima od tega 3.2 milijona ton, USA 2.8, nalo Norveška 2.1 milij. ton, tej sledijo Japonska (429.000 ton), Italija (426.000 ton) in Nemčija 256.000 ton).
V Angliii sami pa so naprave za podzemska skladišča bencina in petroleja šele v gradnji. Koliko gre vanje petroleja, ne ve nihče, razen pristojnih oblasti. Dnevna uporaba bencina v Angliji bo v vojnem času brez dvoma večja kot v mirnih letih. Ker lastna dobava petroleja ne zadošča, ga je treba vsak dan po morju dovažati. Ce se bo pa to v vojnem času posrečilo, je pa vprašanje, ki dela precej hude preglavice, saj so petrolejske tovorne ladje tiste, ki so v vojni dobi največkrat napadene; kako naglo začno goretil
Temna točka
Angleška preskrba s petrolejem je mnogo bolj pereča zadeva kot preskrba z živili. Ce premislimo zemljepis angleških prevoznih potov, potem bo dovoz 4 milijonov ton petroleja brez dvoma jako huda zadeva, ki je ne bo lahko rešiti.
Angleški list meni, da se prav zato Anglija ne bi mogla vojskovati, kar je seveda pretirana domneva. Vendar Je res. da je preskrba Anglije s petrolejem temna točka angleškega oboroževanja in pripravljanja na vojno.
(jjOApodckKStVO
Borze
Kmetijska razstava na velesejmu
Letošnji ljubljanski velesejem si je nadel za nalogo predvsem pokazati proizvodnjo in delo našega kmetijstva. Tudi Slovenija je še kmetijska pokrajina vkljub naraščajoči industrializaciji. Od našega kmetijstva pa se zahteva tudi vedno več, ker mora tekmovati z drugimi pokrajinami driave v liorbi, ki nima enakih predpogojev. Zato mora naše kmetijstvo predvsem tekmovati s kakovostjo pridelka, ker je le kakovostne pridelke mogoče lažje spraviti v denar.
Letošnja kmetijska razstava nam v številnih skupinah kaže predvsem proizvode našo zemlje in živinoreje. Zlasti živinoreja je lepo zastopana s komadi malih živali, ki postajajo vedno važnejši vir dohodkov našega kmeta in tudi že okoliškega meščana. Perutninarstvo nam prinaša lepe dobičke. Posebno pozornost zasluži tudi razstava naših gob, katere je organiziral priznani naš strokovnjak za gobe Ante Beg. Posebni razstavni paviljon ima naša Kmetijska zbornica, o kateri smo že poročali.
Poslovanje denarnih zavodov
'fudi v ponedeljek je veljala uredba o praznovanju denarnih zavodov in borz. Vendar pa so denarni zavodi interno poslovali in so tudi izvrševali izjemna izplačila v primerih dokazane nujno potrebe, kakor na primer podjetnikom za izplačala delavstvu.
Interno se je razvijalo tudi delo v Poštni hranilnici, kjer so se začele tudi kriti potrebe nalogo-dajalcev.
Narodna banka je razen internih poslov opravljala tudi menični in žirovni promet z denarnimi zavodi.
Zanimivo in značilno je, da je danes delala vkljub vojnemu stanju pariška borza, dočim londonska borza ni delala.
Stanje Narodne banke
Narodna banka izkazuje za 31. avg. naslednje stanje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. avg.):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.912.74 (+ 0.16), zlato v inozemstvu 106.8, skupna podlaga 1.923.5 (+ 0.16), devize izven podlage 508.6 (+ 2.34), kovani denar 296.9 (— 46.9), posojila: menična 1.911.66 ( + 124.45), lombardna 230.3 (+ 172.7), skupno posojila 2.132.0 (+ 297.2), razna aktiva 2.2941 (+ 21.6).
Pasiva: obtok bankovcev 7.986.25 (+ 610.16), drž. terjatve 20.1 (_ 52.04). žirovni računi 606.15 (— 217.5), razni računi 724.5 (— 56.0), skupno obveznosti po vidu 1.349.74 (— 335.6), obveznosti z rokom 30.0, razna pasiva 298.3 (— 28.36).
Obtok hankovrev in obveznosti po vidu 9.336.0 (+ 304.6), skupna podlaga s premijo 2.471.74 (+ 0.21), od tega samo zlato v blagajnah e premijo 2.457.9 (+ 0.2), skupno kritje 26.47 (v prejšnjem jzkazu 27.36";), od tega samo z zlatom v blagajnah 26.32 (27.21)%,
Zaradi potreb gospodarstva za ultimo septembra. k t ao. vsako ieto saradi,,jaeeii»tia..ee»ijie znatne, kakor tudi za povečanje likvidnosti denarnih zavodov, so se naložbe na žirovnih računih zmanjšale in so obenem tudi narasla posojila. To je imelo za posledico povečanje obtoka bankovcev. Istočasno je Narodna banka nadalje oddala v promet znatne količine novega drobiža, oziroma kovancev, katerega postopno zamenjuje za stare kovance.
Izkazi emisijskih bank
Tudi druge emisijske banke izkazujejo proti koncu znatno povečanje obtoka bankovcev, kar je v zvezi z dogodki v mednarodni politiki. — Tako izkazuje Francoska banka od 17. do 24. avgusta povečanje trgovskih posojil kakor ludi lombarda. Zaradi tega je narastel tudi obtok bankovcev od 123.123.8 na 129.978.2 milij. frankov. — Od 24. do 31. avgusta je narastel obtok Angleške banke od 508.1 na 529.9 milij. funtov. Istočasno se je povečal tudi angleški zlati zaklad za 6.6 na 26.3.0 milij. funtov. — V zadnjem tednu avgusta se je obtok bankovcev Švicarske narodne banke povečal za 300.46 milij. frankov, ker so se obveznosti banke zmanjšale za 298.74 milij. frankov. Zlati zaklad se je zmanjšal za 41.35 na 2.419.5, dočim je istočasno devizni zaklad narastel za 11.8 na 287.7 milij. frankov. Posojila banke so narasle le za okoli 27 milij. frankov.
Holandska banka izkazuje od 21. do 28. avgusta povečanje obtoka bankovcev za 120.4 milij. goldinarjev, kar je de'.no pripisovati večjim kreditnim potrebam denarnih zavodov.
★
Novi sodni kolki. Belgrad, 4. sept. AA. Na podlagi uredbe o gradnji in o opremi sodnih poslopij ter o ureditvi zemljiških knjig z dne 10. julija lelos, pridejo 15. sept. v promet sodni kolki po 0.50, 1, 2. 5. 10 in 25 din. Od navedenega dne dalje bodo te znamke naprodaj pri poooblaščenih prodajalcih na drobno, ki prodajajo pristojbinske vrednote.
Nov član upravnega odbora Jugoslovanskega Feniksa. Namesto dr. Jovana Karamate, vseučili-škega prof., je ministrstvo trgovine in industrije postavilo za člana upravnega odbora Jugoslovanskega Feniksa, Radovana Vukoviča, tajnika kasa-cijskega sodišča v Belgradu.
Poročilo zagrebške Trgovinsko-indnstrijske zbornice za leto 1SI3H. Prejeli smo poslednje poročilo skupne Trgovinsko-industrijske zbornice v Zagrebu za leto 1938. Kot znano, je bila decembra lani ustanovljen posebna Industriska zbornica in je s tem nekdanji veliki zagrebški skupni zl>ornici ostala samo še trgovina, denarništvo in gostinstvo, ki tvorijo posamezne odseke. Poleg poslovnih zadev zlnjrnice prinaša poročilo tudi mnogo statističnih podatkov iz poslovanja zbornice, zlasti o gibanju in številu podjetij na zborničnem področju, o prisilnih združenjih, o delniških glavnicah ter o njih bilancah itd. Priloženo je tudi poročilo Urada za posvetovanje pri izbiri poklica, ki posluje že
7	let in je bilo lani 1498 posvetovalcev.
Mirna, premogokopna d. d., Zagreb. Glavnica 1.25, bilančna vsota 10.6 (10.5), zguha 0.03, prenos Izgube iz prejšnjih let 0.7 milij. din.
Prva hrvatska tvornica olja. Zagreb. Glavnira
8	25. bilančna vsota 51.4 (439.4), povečale so se zlasti zaloge, čisti dobiček 1.08, s prenosom 1.17 (1.17) milij. din.
Trgovski promet. V nekaterih srednjeevropskih državah je došlo do znatnih motenj v osebnem in blagovnem prometu, ker so železnice zaposlene predvsem z vojašk:mi transporti. Zaradi tega je tudi naša zunanja trgovina s temi državami zelo zmanjšana. Pričakovati pa je, da bo po razčiščenju položaja prišlo do topetae obnove trgovina z najvažnejšimi predmeti,
Ne manjkajo pa na letošnjem velesejmu tudi ostale že običajne razstave, med katerimi je gotovo najboljša tradicionalna razstava pohištva, ki ima najlepši sloves.
Za zabavo pa skrbi na velesejmu prvovrsten variete.
★
Golobarji naj goje tiste pasme golobov, od katerih pričakujejo in imajo tudi gospodarske koristi. Med številnimi pasmami je namreč le omejeno število gospodarsko važnih. Sem spadajo: golobi pismonoši, nojevci, risovci in koburški škr-janci. To so zaupljivi, odporni, krepki in živahni golobi, ki se večji del sami hranijo ter redno vale in mladiče skrbno odgajajo. Poleg omenjenih go-lobjih pasem je treba omeniti še sledeče: malteške golobe, llorentince, bobnače, golšače, srakarje in še nekaj drugih. Vse te navedene pasme golobov so razstavljene na I. banovinski razstavi malih živali na jesenskem velesejmu do 11. sept.
Dne 4. septembra 1939.
Denar
Turih. Pariz 10.50, London 18.37, Newyork
445.50.
Živinski sejmi
Mariborski sejem 1. septembra. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 320 svinj. Cene so bile sledeče; mladi prašiči 5—6 tednov stari 70—90 din, 7—9 tednov stari 95—120, 3—4 mesece stari 150—230, 5—7 mesecev stari 300—420, 8—10 mesecev stari 430—510, 1 leto stari 700—900, 1 kg žive teže 6—8.50, 1 kg mrtve teže 8—11 din. Prodanih je bilo 122 prašičev. Prihodnji svinjski sejem bo v četrtek 7. septembra 1939.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Lendavi, dne 1. septembra t. 1. Biki I. vrste 3.25 do 3.50 din. biki II. vrste 3, telice I. vrste vrste 3.50 do 4, telice II. vrste 3 do 3.25, krave I. vrste 2 do 2.50, krave druge vrste 1.75 do 2, teleta I. vrste 5, teleta II. vrste 4, prašiči pršutarji 6 do 8 din za kg žive teže. Goveje meso 10 din, svinjina 12 do 14, slanina 17. svinjska mast 20, čisti med 16 do 20, goveje surove kože 8, telečje surove kože 11 din za kg. Pšenica 145 din, ječ-
men 150, rž 120—125, ovek 125, koruza 130, fižol 250, krompir 75 do 80, seno 40, slama 15, jabolka I. vrste 100 do 125, pšenična moka 300 do 325, koruzna moka 175. ajdova moka 400 din za 100kg. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50 do 4 din za i, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5 do 6 din za 1. Drva 105 din za kub. meter, jajca 0.60 do 0.75 din za kos, mleko 1.25 do 1.50 za liter, surovo maslo 24 do 28 din za kg in grozdje 4 din za 1 kg.
Živinski sejem v Zagorja oh Savi, 29. avgusta t. 1. Cene naslednje: Voli 4 din do 5 din, klavne krave 2 do 3, svinje za pleme 6 do 6.50 din za kg žive teže. Mladi pujski od 60 do 150 din za glavo, krave za pleme po 2500 din in telice za pleme po 2000 din za glavo.
Cene kmet. pridelkov v Ptuja, dne 2. septembra t. 1. Pšenična moka 2.50 do 3.25 din, govedina 7 do 11, teletina 9 do 12, svinjina 5 do 12 din, ovčje meso 10, svinjska mast 18, sveža slanina 14 do 15, prekajena slanina 18, svinjska mast 18. ječmen 1.25, slama 0.25, seno 0.50 do 0.75, krompir 0.75, leča 10 in fižol 2.75 din za kg. Mleko 1.50 din za liter in jajca 0.75 din za kos.
Svinjski sejem v Ptuju, dne 30. avgusta t. 1. Dogon: 165 svinj in 197 prašičev. Prodanih: 88 kosov. Cene naslednje: pršutarji 7.25 do 7.75 din, debele svinje 8 do 8.50 in plemenske svinje 6.50 do 7 din za kg žive teže. Mladi pujski 6 do 12 tednov stari 55 do 180 din za glavo.
fcatere potrebujemo mi m katere bi rado kupilo od nas tudi inozenutvo. — Naš Zavod za pospeševanje zunanje trgovine obtavlja, da ne prevzema nobena garancije nase, kar je tudi povsem razumljivo, glede odpremc in prevzema blaga.
Danska ostane pri funtu. Ker ie skoraj ves danski izvoz usmerjen v Anglija je danska vlada sklenila, da ostane danska krona tudi še nadalje vezana aa funt šterling. Zaradi tega je tečaj funta na Danskem ostal neizpremenjen na 22.40 krone.
Trgovinski promet s Slovaiko. Po pisanju slovaških listov obstoja med našo državo in Slovaško sporazum, po katerem dobavlja naša država tedenski) na Slovaško 10 vagonov svinj, 10 vagonov masti in 10 vagonov slanine. Te količine so za normalne potrebe popolnoma zadostne. Ves ta izvoz gre na Slovaško skozi Madžarsko.
Dobitki vojne škode
Na 35. žrebanju dobitkov vojne škode so bili izžrebani naslednji dobitki:
Ser.	štev.	dob.	Ser.	štev.	dob.
5020	80	5.000	5032	855	3.000
5078	607	5.000	5196	484	3.000
5243	223	3.000	5283	272	3.0(X)
5284	880	3.<XX)	5292	257	3.000
5305	684	3.000	5326	769	3.000
5331	681	3.000	5337	327	20.000
5315	126	3.000	5384	815	5.000
5410	104	5.000	5419	851	3.000
5427	621	5.000	5455	483	20/KH)
5469	71	5.000	5479	506	3.000
5482	178	200.000	5486	1	5.000
5511	780	5.000	5551	150	5.000
5613	248	3.000	5625	211	20.000
5656	138	3.000	5664	750	3.000
5685	004	3.000	5705	6S3	5.000
5706	914	3.000	5793	385	3.000
5803	929	5.000	5827	780	3.000
5833	235	3/100	5S91	152	3.000
5894	458	3.000	5905	110	5/JtX)
5916	819	3.000	5i)70	80	5.000
6003	403	3.000	6023	163	8.000
6067	664	5.000	6069	509	3.000
6153	381	3.000	6167	524	3.000
6197	818	5.000	6292	199	3.000
6306	23	3.000	0308	323	20.000
6343	539	3.000	6349	918	5.000
6373	387	3.000	6396	810	5.<XX)
6432	319	3.000	6519	641	20.000
6520	53	3.000	6549	589	3.000
6551	986	3.000	6565	5i«3	3.000
6661	141	3.000	6707	144	3/00
6740	99	20.000	6757	708	3.000
6775	390	5.000	6794	67	5.000
6822	881	3.000	6S64	942	50.000
6868	345	5.000	6872	1	3.000
6901	582	3.000	6913	36	5.1)00
6944	246	100.000	6990	642	20.t)00
7008	510	3.000	7042	816	20.(K*>
7071	442	5.000	7113	754	3/00
7149	101	50.000	7163	3M5	3.000
7217	517	3.000	7233	647	3.000
7234	406	3.000	7274	111	5.000
7314	319	5.000	7335	476	5.000
7354	320	3.000	7415	297	3.000
7445	101	50.000	7449	510	3.000
7449	534	5.000	7451	534	3.000
7472	988	3.(XX)	7488	165	50.000
7506	460	3.000	7539	943	20.000
7542	42	3.000	7549	131	5.000
7565	722	3.000	7601	777	3.000
7616	657	3.000	7692	103	3.000
7703	509	5.000	7716	9	20.000
774«	843	3.000	7760	872	3.000
7767	189	3.000	7844	546	3.000
7880	246	5.000	7923	931	5.000
7979	227	3.000	7983	945	3.000
8085	352	3eoo	8101	597	5.000
8149	219	5.000	8167	122	5.000
8204	34	3.000	8231	5	100.000
8264	897	3.000	8287	629	3.000
8297	44	3.000	83(X)	303	3.(XX)
S034	30-1	3.000	8039	919	3.000
8319	136	3.000	8319	407	20.(XH)
8314	695	3.000	8300	316	20.(XX»
8391	648	3.000	8411	246	5.<XX)
8440	352	5/100	8148	841	5.000
8469	27	5.000	8472	537	3.(XX)
8546	933	3.000	8631	370	50.(XX)
8640	739	5.000	8662	478	3.(KX>
8675	265	5.000	8684	851	5.<X X)
86!>2	93	3.000	8706	806	3/XX)
8789	754	5.000	8821	627	20.000
8S57	127	5.000	88510	980	5.0tX)
8908	245	3.000	8935	180	3.(XXI
8979	991	3/100	8986	437	3.(XX)
8987	487	20.000	9011	443	3.000
9015	693	5.000	9025	301	5/xx>
9051	193	5.000	9072	316	3.000
9079	873	3.000	9088	212	3.000
9091	203	3.000	9104	813	3.<XX)
9108	877	3.000	9139	500	3.<XX)
9205	431	3.000	9210	622	3/XX)
9212	228	3.000	9222	88	3.(XX)
9227	529	5.000	9279	391	3.000
9307	357	5.000	9314	985	5.000
9319	464	20.000	9353	731	3/XX)
Naknadno		žrebanje bo 5. septembra.			
Za	točnost številk		ne jamčimo.		
KULTURNI OBZORNIK
Jubilej češkega katoliškega znanstvenika
V češkem katoliškem preporodu zadnjega desetletja igra veliko vlogo živahni in delovni dekan bogoslovne fakultete Karlove univerze v Pragi dr. Josef Vašica, ki je te dni podolnil 55 let. Ni to nobena prava letnica za jubilej, toda češki katoliški listi se je spominjajo z veseljem, kajti delo prof. Vašice je tako pomembno v sedanjem času, tako plodno in novo, da zasluži opombe tudi pri nas, ne samo zato, ker ima dobre zveze z našimi kulturnimi delavci, s katerimi je prišel v stik tudi na zadnjem kongresu PEN-klubov v Pragi, temveč tudi po tem, ker bi njegovo delo moglo dati marsikakšen podnet tudi naši znanosti.
Po svoji disciplini je prof. Vašica slavist-bogoslovee, ki je na univerzi nasledil znanega strokovnjaka za staroslovanščino prof. Vajda. Je Moravan in je študiral v Olomucu, kjer je postal tudi duhovnik. Od tam pa so ga poslali na Dunaj, k:er se je v staroslovanščini izpopolnil pri prof. Vondraku in kjer je vzdrževal stike tudi z našimi katoliškimi akademiki. Po študijah je bil profesor na kroineriškem bogoslovju, zdaj pa je redni profesor v Pragi in lani dekan bogoslovne fakultete.
Neumorno marljiv je napisal celo skladovnico študij iz različnih panog, ki pa imajo vse izvor v njegovi disciplini: staroslovanščini. V tem področju je veljal za velikega specialista poleg prof. Vajsa in prof. Weingarta. Toda dočim se je njegov prednik prof. Vajs pečal bolj s starosloven-skim jezjkom kot takim, je Vašica takoj segel k staroslovenekim literarnim spomenikom ter v tem pogledu pokazal obenem e prof. Weingartom na velike umetniške vrednote staročeške literature. Lotil se je najprej problemov staročeških evangelistarjev in jim posvetil mnogo študij. Potem je pisal o starih prevodih svetih pisem, posegal v staroslovansko filologijo v vprašanju gla-golice, svetega Cirila in Metoda, pri čemer je lepo ocenjeval tudi našega prof. dr. Grivca (Novy pčispevek k studiu rckčho razkolu a otiizky cyri-lometodejske 1922), s katerim ga veže unionistič-no delovanje. Od dobe sv. Cirila in Metoda ga je peljala pot naravnost k starim češkim legendam o sv. Vaclavu, katerim je posvetil več svojih študij in tako postavil staro češko pred hti6itsko dobo v novo luč, ki ee je vnernala z ugotovitvami prof. Pekafa. Tudi v staroslovanske jezikovne probleme je posegal ter napisal več razprav o jeziku teh starih Čeških spomenikov. Kot navdušen unionist, ki se je zavzemal za pokatoličenje slovanskih cerkva, se je mnogo zanimal za rusko
Šoštanj kliče!
Mladina šaleška in iz sosednih dolin -tvoj dan bo 10. septembra! >
Knjižnico katoliških spisov ]e začela izdajati znana francoska revija »Nouvelle Revue Fran-caise«. Njen ravnatelj pa je Andre David. Izmed prvih zvezkov te zbirke, ki je izšla v zelo elegantni zunanji obliki, opozarjamo na prelepo izdajo spisov Charles Peguea pod naslovom »France«, kjer eo zbrani slavospevi na francosko domovino tega velikega sinu francoskega naroda, ki je padel v svetovni vojni. Pregovor je napisal Pierre Pegue, sorodnik pesnikov. Kot drugi zvezek je izšel izbor iz del sv. Tomaža Akvinskega pod naslovom »Pages choisis de saint Thomas d' Aquin«, ki ga je uredil in predgovor napisat znani katoliški filozof Jaques Maritain. Glavna poglavja te odlične knjige govore o poznanju Boga, o slavi sv. Trojice, o inteligenci človeka, o svol)odi, ljubezni in družbi ter o dejavnem in kontemplativneni življenju. Tretji zvezek knjižnice pa je monografija o sv. Dominiku, ki jo je spisal znani pisatelj in globoki j>siholog Georges Bernanos. Knjižnica ima med Francozi velik vpliv in je bila povsod z odobravanjem in navdušenjem sprejeta.
Stoletnico ameriškega pisatelja Brot Hartea. Američani so praznovali stoletnico znanega svojega pisatelja Bret Hartea, ki je tudi pri nas znan [>o »Kalifornijskih povesti« ter raznih zlato-sledcih itd. Zanimivo je, da je ta ameriški pisatelj najboljši v evojih kalifornijskih jiovesti, dočim v drugem okolju pade iz svoje vloge ter postane nekakšen »slabi Dickens« Zato je postal v književni zgodovini tipičen primer za pisatelja »določenega okolja«. Niegovo literano delo je tesno navezano na ameriški zapad. Prišel je tja e svojo avanturistično materjo k zlatosledcem, toda ni mogel postati kopalec zlata, kar je hotel, ter je menjal veliko stanov: bil je sel pri neki posiljatveni družbi, pomočnik v lekarni, učitelj končno pa vojak, ki se je bojeval z Indijanci. Tako je menjal svoje poklice nezadovoljen z usodo. Zadovoljstvo je našel samo pri pisanju svojih kalifornijskih povesti, proti katerim so ogorčeno Kaliforčani protestirali, s katerimi pa je žel uspeh samo na ameriškem vzhodu in " Evropi. Nekateri pravijo celo, da si svojo Kalifornijo izmislil, kar bo v neki meri držalo, namreč v tem, da je v njih resnično marsikaj izmišljenega, prikrojenega za njegovo lastno duševno stanje. Pozneje pa je postal urednik In politik, saj ;e bil kot diplomat poslan v Evropo ter je bil dolgo let konzul v Nemčiji in na Angleškem, dokler ga ameriške oblasti niso odstavile, ker se je bolj brigal za pisateljevanje kakor za diplomacijo. Umrl je 62 let star leta 1902, Tudi pri
versko življenje ter posebno živahno opisoval življenje podkarpatoruskih uniatov. Več študij je it tega področja.
Toda glavni pomen prof. Vašice ne leži v teh starocerkvenoslovanskih in unionističnih študijah, njegovo ime bo zvezano z obnovitvijo in pravilno ocenitvijo staročeških legend in literarnih del ter predvsem o novem vrednotenju češkega literarnega baroka.
Lela 1930 je pri razboru Kanizijevega katekizma 6poz.nal, kako eo češki literarni zgodovinarji krivični katoliškemu baroku. Od tedaj se je ves posvetil rehabilitaciji te literarne dobe, ki je veljala še Jirasku za »dobo teme« in velja marsikomu še danes. To je bila njegova nova ljubezen, ki je rodila nečuvene uspehe. Pisal je študije o baročnih pesnikih in pisateljih, odkril nove umetnike, popolnoma pozabljene, katere pa zdaj tiska z debelimi črkami že najnovejša literarna zgodovina prof. Novška Svoje študije je pisal iz fiodročja baročnega pesniškega duha. baročne homiletike in baročne asketike. V teh treh smereh je pomagal tudi poborniku za rehabilitacijo katolškega baroka, akademiku češke Akademije znanosti Bittnerju ter z njim vred potrdil jezuita Briedla za največjega pesnika tiste zna-čil ne dobe. Izdal je nekaj njegovih del v bibli-ofilski opremi kakor tudi razne druge izbore iz baročne dobe in jim pisal predgovore, ki so potem izšli v eni najpomembnejših knjig češko literarne zgodovine zadnjih let, v »Češkč literarni barok« (1938). Izdal je anatoloeijo češke baročno pesmi, ki je odkrila nove vidike literarni zgodovini. Posebno v baročni pridigi je odkril novo pojmovanje lejx>te ter našel pesnike tam. kjer so drugi videli samo ljudskega romarskega govornika (Bilovsky). V asketiki je pokazal na zanimivo pojmovanje duha in gmote, ki ee kaže v literaturi prav tako kot v umetnosti in v vsem življenju. To plodno delo osmih let je zbral v omenjeni knjigi, ki zasluži posebno pozornost poleg del V. Bittnerja. drugega marljivega kroni-karja češkega baroka.
In prav zaradi tega dela je njegova vloga v današnjem duhovnem valovanju na Češkem posebno vidna in pomembna. Mi samo podčrtavamo njegovo delo, kakor ga poudarjajo tudi Čehi sami, zlasti V. Bittner. ter želimo živahnemu, temperametnemu in mladostnemu učenjaku, slavistu in literarnemu kritiku ter bogoslovcu veliko uspeha na nadaljnji njegovi prodorni poti.
td.

nas so njegove Kalifornijske povesti že davno postale last naših bralcev, in bi jih morda kazalo obnoviti in poživiti. Mlajši rod jih več ne jiozna.
Stolet Meyerjevega leksikona. — Letos je preteklo sto let, odkar je izšel prvi zvezek Meyer-jevega Leksikona v Lipskem. Od tedaj do sedaj je ta zavod izdal že 49 leksikografskih del. Meyer je ustanovil v Leipzigu bibliografski zavod, ki je začel zbirati gradivo za veliko delo o vseh panogah ter je 1. 1839 izdal prvi zvezek svoje enciklopedije, ki je postal pod imenom »Meyers Leksikon« znan po vsem svetu. Kakor pišejo sedanji časopisi, jih je ta tvrdka od začetka do sedaj poslala v svet 23 milijonov zvezkovl
— Marija Tutta-Stelan, koncertna in orato-rijska pevka, državno izprašana glasbena in literarna pedagoginja (Praga) podučuje samo resnično nadarjene učence v solo-petju, klavirju, recitaciji (nemški). Predpriprava za državne in odrske izpite. Prvovrstne reference. Govorilne ure dnevno od 12—2 in od 6—7. Turnograjska 4.
Najstarejša Marijina slika iz drugega stoletja. Arheologi in umetniki so si že večkrat zastavili vprašanje, iz katere dobe imamo najstarejšo podobo Device Marije. V poslednji številki angleške >Messenger of the Sacred Heart« je sedaj odgovor v tem smislu, da je najstarejša podoba Marijina v katakombah sv. Priscille in ima naslov »Naša Gospa iz katakomb«, ali pa tudi »Kraljica prerokov«. Je to freska, ki je kljub visoki starosti še razmeroma dobro ohranjena. Strokovnjaki trde, da je slika nastala med letom 50—180 po Kr. najverjetneje pa med 125—150. Ta freska bi bila torej najstarejša podoba Device Marije. Na sliki je upodobljena Marija z Jezuščkom, poleg njo stoji mož, nad njo v kotu pa zvezda. Marija sedi in polovico njenega obličja zakriva platno. Sklanja se k Detetu, ki ji polaga na prsi roko. Dolgo so se prerekali o tem. koga naj predstavlja mož na sliki. Danes menijo, da je to prerok Izaija, ki je prerokoval, da bo Devica rodila Sina. Dogmatično torej predstavlja slika nauk. da je bila Marija Devica in Mali. Zvezda, ki je naslikana v kolu slike, predstavlja Kristusa Mesijo. I isano je namreč v starem zakonu, da bo zvezda izšla iz Jakoba. In na te besede je mislil umetnik, ki je slikal Marijo. Katakomba. kjer so našli to fresko, je ena najstarejših v Rimu ter je bila last odlične rimske družine Marca Arilia Glabria. Kdo je bil umetnik, se ne ve, vsekakor pa je bil dober slikar.