0	1	ft Št. 758 (15.986) leto LIH. |
ils^f 11/1 /X11/
stV	flr ■ flrflrfl M B flr A osrednja
‘	■	■	■	■ ■ ■ ■ ■ ■	V	SREČKA
^(■F	■	■	■	■ ■ ■ ■ m ■	^	TRG REVOLUCIJE
^	S	V	11/1/1	i]	6001
GORICA-Dfevored 24 maggtol-Tel. 0481/533382 čH)AD ~Ul- 28 •TeL 0432/731190_ ■
Sl .	POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI JL
EUROSAVA s.r.l. Trst Tel. 361177
7500 LIR SS® ČETRTEK, 30. OKTOBRA 1997
Novica, da je italijansko notranje ministrstvo včeraj odredilo uvedbo posebnih stez za slovenske in italijanske državljane na mejnih prehodih v pričakovanju dogovora, ki sta ga Slovenija in Italija že pripravili, a še ne podpisali, je vsekakor razveseljiva, saj pomeni, da se bodo dolge kolone vozil, ki so se v zadnjih dneh nabirale pred mejo, bistveno skrajšale. Gre za pomembno dejanje, ki ga lahko razumemo predvsem kot izraz zaupanja in prijateljstva, kajti Italija je na ta način -če želimo zadevo pravilno oceniti - obšla evropsko določilo z namenom, da priskoči na pomoč svojim in obenem tudi slovenskim državljanom. Vsem je namreč jasno, da schen-genski normativi državam omogočijo posebno obravnavanje državljanov EU, enak prednostni odnos do državljanov Slovenije, ki ni članica EU in seveda prav tako ni podpisnica Schengenske pogodbe, pa je, v pričakovanju sporazuma, kot smo zapisali, res pomemben izraz prijateljstva in zaupanja.
Od danes naj bi torej državljani EU in Slovenije brez ovir prehajali mejo, medtem ko bodo ostali še vedno v vrstah čakali na policijsko kontrolo. To je tudi edina novica, ki jo lahko zapišemo in prejšnjemu komentarju bi lahko le še dodali, da je k odločitvi vlade nedvomno pripomogla velika zavzetost vseh krajevnih in deželnih pohtičnih in gospodarskih dejavnikov, ki so se zlasti poudarjah pomen odprte meje za Trst in Gorico ter za vso deželo Furlanijo - Julijsko krajino.
Ob koncu te zgodbe pa bi vendarle kazalo opozoriti na izredno krhkost ravnovesij, ki smo jih z desetletji truda dosegli ob tej meji in na nevarnost, da celo evropski integracijski proces ta ravnovesja načne, namesto da bi jih utrdil. Do takih in podobnih primerov bo lahko prihajalo vse dokler ne bo tudi Slovenija v celoti vključena v te procese in bo postala polnopravna članica EU ter pristopila k vsem sporazumom, vključno s schengenskim. Prav zaradi te nevarnosti je pomembno, da so odnosi med državama dobri in da poskušata obe vladi ublažiti negativne posledice, ki bi jih integracijski procesi povzročili. Schengenski primer je torej po eni strani svarilo, po drugi pa nauk, ki kaže, da je mogoče probleme reševati predvsem z veliko mero odprtosti in razumevanja, še zlasti, kadar paragrafi ne dopuščajo druge rešitve.
_____________SCHENGEN / SPOROČILO NOTRANJEGA MINISTRSTVA_
Italija bo uvedla preferenčni pas za državljane EU in Slovenije
Novico je senatorju Cameriniju sporočil podtajnik v notranjem ministrstvu Siniši
DVODOMNA KOMISIJA / REFORMA PRAVOSODJA
Reforma razdvojila vladno zavezništvo
RIM - Dvodomna komisija se je dopoldne opredelila za razdelitev Višjega sodnega sveta na dva dela (enega za sodnike, drugega za državne tožilce), vendar je ohranila celovitost sodstva in je zavrnila predlog Kartela svoboščin, da bi sodnike in tožilce sprejemah v službo z ločenimi natečaji. Dopoldansko glasovanje je močno zaostrilo napetost v vladnem zavezništvu, saj je Ljudska stranka glasovala s Kartelom svoboščin za razdvojitev VSS, popoldanska razprava pa je spet delno zbhšala D’Alemo in Marinija.
»Končni izid je manj negativen od te-
ga, kar bi lahko pričakovali,« je dejal D’Alema, ki je dodal, da si bo njegova stranka prizadevala, da bi v parlamentu popravili »zgrešeno« odločitev dvodomne komisije. Marini pa je pojasnil, da njegova stranka želi iskati pot za ločitev vlog tožilcev in sodnikov, obenem pa obraniti celovitost sodstva. D’Alemo in Marinija je ostro kritiziral tajnik SKP Bertinotti. Odločno je reagiralo tudi sodstvo, ki je včerajšnjo odločitev tolmačilo kot napad na avtonomijo sodnikov in kot poskus podrejanja tožilcev pobtični oblasti.
Na 2. strani
FINANČNI TRGI / KONEC STRAHU
Na borzah zadihali
Vse evropske borze pridobile na vrednosti
HONGKONG, NEW YORK, MILAN - Po zasuku na Wall Streetu in uspehih hongkonške borze so včeraj imele pozitivne predznake skoraj vse azijske borze. Med gospodarskimi operaterji pa je prevladala previdnost. Borze so namreč zaključile svoje včerajšnjo usapešno poslovanje z nižjimi pozitivnimi indeksi, kot so jih zabeležili ob odprtju. Po takih rezultatih so se borze vsega sveta oddahnile, saj je bilo na dlani, da je najhujše mimo. Ko pa je guverner ameriške osrednje banke Federal Reserve Alan Greenspan podal optimistično oceno ameriškega gospodarstva in dal razumeti, da ne bodo zvišali obrestnih mer, je bilo vsakomur jasno, da se bodo borze v Evropi in Ameriki dokončno stabilizirale. Po tem posegu so kotacije na VVall Streetu ponovno poskočile. Posredno je Greenspan pomagal tudi Evropi, kjer so vse borze zaključile kotacije s pozitivnim predznakom.
Na 11. strani
Hude
posledice
slabega
vremena
RIM - Zaradi nenadne nevihte so pri Catanii v brodolomu umrli štirje ribiči, mraz in veter pa sta potresencem prinesla dodatne težave, saj je na primer silovit veter odnesel več šotorov. Vsekakor pa slabo vreme pesti celo države, tako na severu kot na jugu se je v goratih predleih pojavil sneg.
Na 2. strani
RIM - Italija bo na mejnih prehodih s Slovenijo uvedla preferenčne pasove za slovenske in italijanske državljane in za državljane iz držav članic Evropske skupnosti. To novico je tržaškemu senatorju Oljke Fulviu Cameriniju včeraj sporočil podtajnik za notranje zadeve Giannicola Siniši, ki je na pooblastilo notranjega ministra Giorgia Napohtana sledil uvajanju Schengenskega sporazuma na italijansko slovenski meji.
Uvedba preferenčnega pasu, s katerim naj bi sprostiti tudi maloobmejni promet, bo takojšnja. Notranje ministrstvo bo okrepilo osebje na mejnih prehodih in bo ustrezno uredila napise na meji, da bi postal promet bolj tekoč. Viminal je v svoji noti zapisal, da bo Italija s tem anticipirala vsebino posebnega sporazuma, ki sta ga pripravili obe državi in ki ga bodo v kratkem podpisali.
Podtajnik Siniši je senatorju Cameriniju zagotovil, da bodo s tem čimprej vrz-postavili spet normalno stanje na meji. Tržaški senator je posegel tudi pri posebnem tajništvu finančnega ministra Visca in se zavzel za primemo ureditev finančne službe na obmejnih prehodih, poleg tega pa se je o zadevi pogovarjal tudi s podtajnikom za zunanje zadeve Pierom Fassi-nom.
Včeraj je bilo na itatijan-sko-slovenski meji manj nevšečnosti. Vrste so bile krajše, pregledi pa hitrejši, kar je že naznanjalo dobro novico iz Rima.
Na 3. strani
NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SP
1:1 bolj ustreza Italiji
Tekma proti Rusom v Moskvi se je odvijalo v pravem snežnem metežu »Azzurri« povedli v 48. minuti z Vierijem, o veselje je bilo kratkotrajno
Zasnežena in strupeno mrzla Moskva je Malctinije-vim »azzurrom« po nekajdnevnem »obstreljevanju« kritike vendarle prinesla nekaj topline. V prvi od dveh dodatnih tekem za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji sta se namreč Rusija in Italija na stadionu Dinama v pravem snežnem metežu razšli pri nedoločenem 1:1, ta izidi pa pred povratno tekmo 15. novembra v Neaplju prav gotovo bolj ustreza Italijanom kot Rusom. Prvi polčas se je končal brez zadetkov, do gola so v 48. minuti najprej prišli Italijani z Vierijem, Rusija pa je izenačila tri minute kasneje.
Na 12. strani


Nov odsek hitre ceste OpCine-Femetici
TRST - Na Krasu so danes odprli nov odsek hitre ceste Opčine-Fernetiči. S tem bo povezava med Trstom in Ljubljano hitrejša.
Novi odsek meri 3 kilometre in pol, ima tri viadukte in prav toliko umetnih predorov, stal pa je 42 milijard lir. Cestno podjetje ANAS ga je gradilo sedem let. Novi odsek bo razbremenil promet na pokrajinski cesti Opčine-Fernetiči, saj se bodo tovornjaki odslej posluževali nove hitre ceste, ki jih bo popeljala neposredno do to-vornegapostajališCa na italijanski strani meje.
Na 3. strani
KonCan raziskovalni tabor treh dežel
GORICA - V Novi Gorici se je včeraj končal 2. mladinski raziskovalni tabor ”Eko Gorica - mladi treh dežel za zdravo okolje, mir in medsebojno spoznavanje”. 42 srednješolcev je pet dni odkrivalo pestrost naravnega okolja, spoznavalo značilnosti in zanimivosti in ugotavljalo posledice neodgovornega ravnanja in poseganja v prostor. Teoretski del tabora so dopolnili z ekskurzijami. Pobudo je priredila Zveza prijateljev mladine v sodelovanju z Občino Nova Gorica, sodelovali pa so tudi dijaki iz Italije (šola Ivan Trinko) in Koroške.
Na 10. strani
Nabrežina: SKP predstavila listo
NABREŽINA - Stranka komunistične prenove je predsinočnjim v Prečniku predstavila svojo kandidatno listo ter upravni program za devin-sko-nabrežinski občinski svet. Komunisti, ki podpirajo župansko kandidaturo Marina Voccija, si prizadevajo za obnovitev dosedanje napredne koalicije, na prvo mesto pa postavljajo vprašanje
sožltia-	Na 5.strani
Stavka v Tovarni velikih motorjev
TRST - Danes bodo delavci Tovarne velikih motorjev iz Boljunca stavkali po 3 ure v vsaki izmeni. Na tak način nameravajo protestirati proti industrijskemu načrtu, ki ga je izdelalo novo lastništvo, po katerem naj bi ukinili kar 320 delovnih mest.Delavci so na sindikalnih skupščinah tudi sklenili, da se bodo obrnili na Deželo in na rimsko vlado.
Na 5. strani

-floSoTi
fhigiula
Široka izbira KRIZANTEM v posodah in odrezanih.
• LASTNA PROIZVODNJA«
STARANCAN • Ulica Acacie 5 - Tel. 0491-481715
REFORMA USTAVE / LJUDSKA STRANKA SE JE SKUPAJ S KARTELOM SVOBOŠČIN OPREDELILA ZA RAZDVOJ1TEV VSS
Oljka se je razbila pri glasovanju o pristojnostih Višjega sodnega sveta
Bertinoffijevi očitki D'Alemi - Vodstvo združenja sodnikov iz protesta napovedalo odstop
RIM - Napovedi o zelo napeti seji dvodomne komisije so se uresničile. Ob reformi pravosodja, ki je eden od najbolj spornih problemov, s katerimi se ukvarja dvodomna komisija za reformo ustave, je bil spopad med Oljko in Kartelom svoboščin oster, nedvomno pa bo vplival tudi na odnose v vladnem zavezništvu in v Oljki. Členi, ki jih je vCeraj sprejela dvodomna komisija, se ne razlikujejo sicer veliko od tistih, o katerih se je komisija izrekla ob koncu junija, na vzdušje pa bo nedvomno vplivalo dejstvo, da se je Oljka razbila: Ljudska stranka in Bosellijevi socialisti so glasovali skupaj s Kartelom svoboščin za ločitev Višjega sodnega sveta, ostali so bili proti, toda številčno so bili prešibki, da bi lahko preprečili razdvojitev VSS. Dejstvo, da je popoldne vladno zavezništvo soglasno zavrnilo tudi dejansko ločitev državnih tožilcev od sodnikov, je nekoliko omililo napetost v večini. Ostro pa so na »klofuto«, kot je ločitev VSS označila predsednica združenja sodnikov Elena Paciotti, reagirali sodniki. Vodstvo združenja je napovedalo odstop, ker je ocenilo, da je ločitev VSS dejansko začetek za ločitev tožilčev od sodnikov in napad na avtonomijo sodstva.
Dejstvo, da predtavniki Ljudske stranke in ostalih komponent Oljke minuli teden niso uspeli uskladiti stališč o reformi pravosodja in še zlasti o Višjem sodnem svetu, je nakazovalo, da bo zasedanje dvodomne komisije napeto. Razdeljenost Oljke ni bila skrivnost, kljub temu pa je dopoldansko glasovanje, ko se je pokazala velika razdalja med strankami vladnega zavezništva, psihološko učinkovala na Oljko, še zlasti ker je kazalo, da bi po ločitvi VSS lahko prodrl tudi predlog o ločenih natečajih za tožilce in sodnike, kar bi pomenilo jasno ločitev italijanskega sodstva na dva dela. Ta ločitev pa bi bila po oceni sodnikov samih in tudi dobrega dela levice, hud udarec avtonomiji sodstva in poskus, da bi politična oblast v večji meri pogojevala tožilce. Zato ima tu-
di reforma pravosodja tolikšen politični naboj. Predsednik dvodomne komisije Massimo D’Alema je pred glasovanjem o reformi 122. Člena povedal, da je legitimno stališče tistih, ki želijo razdehtev VSS na dve loCeni telesi. »Po mojem pa je ločitev zgrešena. Gre vsekakor za politično odločitev, ki bo nujno imela tudi politične posledice,« je poudaril D’Alema.
Tajnik Ljudske stranke Franco Marini pa je vztrajal v svojem stališču in poudaril, da vladno zavezništvo ne zavezuje strank glede glasovanja o ustavnih reformah. Drugačnega mnenja je bila Stranka komunistične prenove, ki je ostro kritizirala D’Alemo. Tako predsednik Ar-mando Cossutta kot tajnik Fausto Bertinotti sta ironično čestitala tajniku Hrasta za dosežek. Menila sta, da bi moralo vladno zavezništvo glasovati strnjeno o reformah, medtem ko je spomladi s pomočjo Bosellijevih soicialistov in Severne lige prodrla polpredsedniška republika, sedaj pa s pomočjo LS ločitev VSS. »Sedaj glasujemo strnjeno, a kaj ko je z bikom odšel tudi štrik,« sta menila voditelja komunistov.
V nasprotnem taboru je bil z doseženim rezultatom najbolj zadovoljen Silvio Berlusconi, ki je bil eden od glavnih zagovornikov ločitve tožilcev od sodnikov. »Dosegli smo pomemben rezultat. To je prvi korak k uvajanju pravne države,« je poudaril predsednik Forza Italia.
Napetost se je zaostrila in DSL je zagrozila z ostro opozicijo v parlamentu in tudi v državi, Ce bi prodrl tudi amandma o ločenih natečajih za sprejemanje tožilcev in sodnikov. Toda Ljudska stranka, ki je bila zagovornica ločitve VSS, drugega koraka ni hotela narediti. »Mi se zavzemamo za ločitev funkcij, ne pa za dokončno ločitev tožilcev in sodnikov,« je povedal Marini in dodal, da bo njegova stranka glasovala proti ločenim natečajem. Tudi Severna liga, ki je bila poražena ob zahtevi, naj bi tožilce volili neposredno občani, ni podprla Kartela svoboščin. Predlog je bil tako zavrnjen z večino glasov.
Izid popoldanskih glasovanj je delno ublažil polemike me strankami vladnega zavezništva. »Končni izid je manj negativen kot bi lahko pričakovali na osnovi dopoldanskih odločitev,« je ocenil D’Alema, ki je bil ob 18.30 prisiljen prekiniti delo dvodomne komisije, da bi elani lahko gledali tekmo med Italijo in Rusijo. Tudi Marini je skušal omiliti polemike. Berlusconi pa je bil, kljub porazu v drugem krogu, zadovoljen z doseženim izidom, medtem ko so bili mnogi njegovi sodelavci razočarani, ker se bojijo, da bo parlament, ki se bo moral izreci o predlogu ustavne reforme, zavrnil tudi delitev VSS.
Zelo jezni pa so sodniki, ki ocenjujejo, da je ločitev višjega sodnega sveta na dva dela (eden naj bi upravljal sodstvo, drugi tožilce) udarec njihovi avtonomiji. »Razdrobljen VSS, ki je poleg tega omejen v svojih pristojnostih in v katerem se poveCa število političnih predstavnikov, je lahko samo bleda slika tistega telesa, ki je po do sedaj veljavni ustavi jamčil avtonomijo vseh sodnikov,« je menil bivši tajnik združenja sodnikov Edmondo Bruti Liberati. In podpredsednik VSS Carlo Federico Grosso je dodal, da »glasovanje v dvodomni komisiji ne preseneča. To je del načrta, da bi jasno ločili tožilce od sodnikov, kar je po mojem mnenju zgrešeno«. Sodniki se skratka bojijo, da bo skušala politična oblast podrediti tožilce, na ta naCin pa bi bila okrnjena avtonomija vsega sodstva.
Nezadovoljni so tudi računski sodniki, katerim bi reforma, ki jo zarisuje dvodomna komisija, odvzela nekatere pristojnosti. Tudi njihova ocena je bila zelo rezka: Italija se s takimi izbirami oddaljuje od evropskih standardov, je v sporočilu poudaril računsko sodišCe.
O reformi pravosodja se bo dvodomna komisija izrekla danes. Nedvomno pa se bo spopad nadaljeval in se razplamtel s podobno ostrino, ko bo moral o reformi dokončno odločiti parlament.
r-j SOCIALNA DRŽAVA / PRED SPORAZUMOM? h
Od danes odločilni pogovori
Na srečanjih tudi premier Prodi - Enotna stališča šfndikatov
RIM - Pogajanja o reformi socialne države in pokojninskega skrbstva bodo od danes prešla v odločilno fazo. V PalaCi Chigi se bodo namreč pričela »no-stop« pogajanja, na katerih bo poleg glavnih tajnikov CGIL, CISL in UIL sodeloval tudi ministrski predsednik Romano Prodi. Sporazuma vsekakor še ni videti za vogalom, v vladnih krogih pa prevladuje zmerni optimizem, Čeprav bo pomembno vlogo pri kakršni koli odločitvi igralo tudi mnenje Confindustrie.
Včerajšnje srečanje (na sliki-Tele-foto AP) , ki se ga je udeležil tudi Prodi, je - ob nekaterih pomembnih skupnih stališčih - potrdilo tudi nekatere razlike v zvezi s pokojninami na delovno dobo. Predstavniki vlade so v glavnem zagovarjali stališča z nedavnega političnega dogovora med Oljko in komunisti, ki le v nekaterih aspektih zadovoljujejo sindi-
kate. Na tapeti so med drugim poenotenje pokojninskega sistema med javnim in zasebnim sektorjem, »ohladitev« premične lestvice za višje pokojnine (več kol tri milijone lir na mesec), večje nadzorstvo nad civilnimi invalidi in ostrejši ukrepi proti davčnim utajevalcem.
Tajniki CGIL, CISL in UIL so sinoči dali vedeti, da se bodo danes predstavili na pogajanjih z vlado z enotnimi stališCimi, Čeprav se sami zavedajo, da to ne bo lahko dosegljivo. Sekretar UIL Piero Larizza je mnenja, da bi vsi morali kanCek popustiti, ker bodo v nasprotnem primeru pogajanja težavna in problematična. Se največ težav zna imeti v prihodnjih dneh Sergio Cofferati, ki pa je po izteku vladne krize vsekakor precej okrepil svoj ugled in politično moC v-najveCji sindikalni zvezi.
VREME / POSLEDICE MRAZA IN VETRA
GORICA / NADOMESTNE VOLITVE V SENATNEM OKROŽJU n
Neprijazna oktobrska zima
Na Siciliji umrli 4 ribiči, hude nevšečnosti za potresence
Slovenska SKR: Ne vsiljenim rešitvam!
Srečanje med deželno koalicijo Oljke in komunisti je bilo odloženo na jutri
RIM - Po toplem začetku nadvse mrzel konec: letošnji oktober je iz nenadejanega podaljška poletja ostro zavil v zimo in že povzročil nesreče, škodo in kup nevšečnosti. Najhujše posledice je nepričakovani vremenski preobrat povzročil na Siciliji: nekaj morskih milj stran od obale pri Catanii se je potopila ribiška barka s petimi osebami na krovu, od teh so najprej štiri pogrešali, ko so jih našli, pa so že bili mrtvi. V splošnem je za ta letni Cas izredno zimsko vreme največ nevšečnosti povzročilo v severnih predelih države, saj so se najnižje temperature spustile že krepko pod ničlo in pod dosedanje »rekorde«. Na Tržaškem je nekaj dni pihala neustavljiva burja, ki se je včeraj nekoliko polegla. Dodatne težave pa je nepričakovano znižanje temperature z vetrom povzročilo na potresnem območju, kjer so morali ljudi na hitro izseliti iz šotorov in jih nastaniti po hotelih. Zaradi skrajno neugodnih razmer pa je marsikje nezadovoljstvo prizadetih ljudi prekipelo v glasne proteste. Ostre besede so letele na raCun odgovornih na raznih ravneh, ker še niso poskrbeli za tako imenovane alternativne bivanjske prostore, šotori namreč v novih okoliščinah niso primerni, v odgovor pa je bilo reCe-no, da so glede namestitve montažnih hišic dolgi roki, ki jih narekujejo tako tehnični kot birokratski problemi.
Za vremenoslovce bo letošnji oktober vsekakor mesec rekordov: po nepričakovano toplem začetku, ki bo letošnjemu oktobru prinesel rekord zaradi najtoplejših dni v tem obdobju, je prav tako nepričakovano in povsem zoprno nastopila zima s silovitim znižanjem temperature. Slednji pojav bo oktobru menda prinesel naslov »najbolj mrzlega oktobra stoletja«. Ob nizkih temperaturah, najnižje so zaznali v goratih predelih, pa se je nepričakovana oktobrska zima predstavila z vrsto neprijaznih pojavov. Tako je veter zapihal z vso silovitostjo, še najbolj ob obalah, tako v Liguriji kot tudi v veliko bolj južni Campanii, kjer so morali začasno ukiniti morske proge z otoki. V isti ukrep so vremenske razmere prisilile pristojne na Siciliji, kjer so se v notranjosti tudi soočili s snegom, kot med drugim tudi na »peti« polotoka. Silovit veter se je znesel tudi nad zasilnimi domovanji potre-sencev, saj je kratkomalo odpihal vrsto šotorov. Položaj je postal dokaj nevzdržen, saj veliko potresencev ne mara stran od domačih krajev, na primer v hotele, odločna večina je zaprosila za montažne hišice, vendar pa naselja praviloma ne bodo nared v kratkem, Cepravmontažne hišice postavljajo vsak dan.
GORICA - Za sinoči napovedano srečanje med deželno Oljko in Komunistično prenovo, na katerem naj bi padla odločitev o skupnem kandidatu za decembrske nadomestne volitve, je bilo odloženo na jutri zvečer. Uradno zaradi nogometne tekme Itali-ja-Rusija, v resnici pa, ker hočejo stranke in komponente proučiti še nekatera odprta vprašanja v zvezi s kandidaturo, o kateri še ni sporazuma. »Favorit« ostaja vsekakor še vedno novinar Mitja Volčič.
Slovenska komponenta SKP je te dni razpravljala o skorajšnjih nadomestnih volitvah v goriško-beneškem senatnem okrožju. Ob tej priložnosti je izdala naslednje sporočilo za javnost:
• »Tudi zadnja zagotovila o skorajšnji obravnavi zakona o pravicah
slovenske manjšine v zbornici in nato v senata potrjujejo mnenje, da potrebujemo Slovenci v parlamentu zastopnika, ki je v zadevi podkovan in izkušen, predvsem pa povezan z organizirano manjšinsko stvarnostjo in njenimi problemi. Tragično bi bilo, če bi po veC desetletjih prav v trenutku, ko je najbolj potrebna, bila naša zastopanost zgolj simbolična. Niso nam potrebna »znana imena«, ki se zadnje Čase pojavljajo ob vsaki volilni preizkušnji, pac pa ljudje, ki bodo delovno in učinkovito zapolnili manjkajočo a za nas usodno polovico te sicer ustavodajne zakonodajne dobe.
Slovenski komunisti smo prepričani, da je naša javnost sedaj razumela, kako napačen in nedemokratičen je uni-nominalni večinski volilni sistem, v katerem
odločitve o kandidatih in njihovi izvolitvi prihajajo z vrhov, celo iz Rima, brez vsakršne predhodne demokratične razprave in so vsiljeni tako naprednim kakor tudi slovenskim volilcem. Slednji tedaj nimajo druge izbire, kot da se sprijaznijo z vsiljenimi rešitvami ali jih podpirajo zgolj v strahu, da bo prevladala hujša, neprijazna opcija.
Večkrat je bilo rečeno in celo zapisano v volilnem zakonu, da je gori-ško - beneško okrožje za senat bilo oblikovano nalašč zato, da se slovenski manjšini omogoči primerno zastopanost. Kljub dvomom o načinu, kako je bilo okrožje oblikovano, želimo sedaj poudariti, da bi v duhu omenjenega načela morala slovenska manjšina, preko svojega skupnega zastopstva in svojih organiziranih
stvarnosti, imeti vsaj pravico, da pove svoje mnenje in sodeluje pri izbiri kandidata.
Slovenska komponenta SKP je prepričana, da je med Slovenci, ki živijo v tem senatnem okrožju, več vidnih osebnosti, ki bi primemo in učinkovito zastopale manjšino, omogočale enotnost naprednih sil, kakor tudi solidarnost in podporo delovnih ljudi.
Kot primer bi lahko navedli nekaj imen: Viljem Cerno, Firmino Marinig, Ace Mermolja, Aldo Rupel in Mario Lavrenčič, ki uživa precejšnjo podporo med prebivalci Posočja, ne glede na narodno pripadnost.
Se je Cas za dostojno in načelno rešitev, ki naj v sicer težavni preizkušnji združi in mobilizira za volilno zmago vse razpoložljive energije.«
ODPRTJE / VČERAJ
Nov odsek hitre ceste Opčine - Fernetiči
Meri 3,5 km- Trije viadukti, trije predori, 42 milijard lir
TRST - Trst in Ljubljana sta si ob včeraj bližja, čez dva tedna pa bosta še bolj. Opoldne so namreč odprli nov odsek hitre ceste OpCine-Femetici, tako da je mogoCe od včeraj privoziti po hitri cesti do mejnega prehoda s Slovenijo.
Novi odsek meri 3 kilometre in pol. Pelje po treh viaduktih, ima pa tudi prav toliko umetnih predorov. Vključuje se na hitro cesto Trst-Sesljan s štirimi vpadnicami. Italijansko cestno podjetje ANAS je odsek gradilo kar sedem let, dela pa so stala skupno 42 milijard lir.
Novi odsek bo bistveno razbremenil promet na pokrajinski cesti Opčine-Femetiče. Doslej so se te ceste posluževali vsi, ki so bili namenjeni na mejni prehod s Slovenijo. Največ nevšečnosti je povzročal promet tovornjakov, ki so bili namenjeni na tovorno postajališče, saj so težka vozila upočasnila vožnjo na kra-ški prometnici. Prav tako bo odprtje nove četne povezave blagodejno vplivala na promet v Opčinah. Skozi Opčine se je namreč stekal promet vozil, ki so bile z meje namenjene v mesto. Sedaj pa bodo lahko ta vozila takoj po prihodu v državo lahko zavozila na odsek hitre ceste in nato neposredno zapeljala na hitro cesto Sesljan-Trst.
Po odprtju novega odseka je sedaj pot iz Trsta do Ljubljane krajša, promet na tej relaciji pa bo čez dva tedna še hitrejši, saj bodo sredi novembra odprli tudi na slovenski strani meje še zadnji odsek avtoceste za Ljubljano.
Odprtja novega odseka se je udeležil tudi repentabrski župan Aleksij križman (prvi z leve)
SCHENGEN / POOSTRENI NADZORI
Včeraj manj vrst na mejnih prehodih
Cruder Prodiju: »Schengen ne more ukiniti prejšnjih dogovorov s Slovenijo«
TRST - Na mejnih prehodih s Slovenijo je bilo včeraj le za spoznanje boljše kot v prvih dneh po uvedbi Schengenskega sporazuma. Najdaljša kolona se je spet raztezala na Škofijah, kjer je bilo treba v jutranjih urah spet čakati več kot uro za prestop meje. Tudi včeraj so bili najbolj prizadeti čezmejni delavci, ki delajo v Italiji. Na Pesku so vozniki čakali na vstop v Italijo kake pol ure, to je trikrat manj kot dan prej. Podobno je bilo tudi na mejnem prehodu na Fernetičih.
V popoldanskih urah je postal promet bolj tekoč, razen na prehodu na Škofijah, kjer so imeli policisti ves dan polne roke dela s tipkanjem imen, priimkov in datumov na računalnike. Z oddelka mejne policije so medtem sporočili, da velja
schengenski poostreni režim tudi na maloobmejnih prehodih, saj so tudi na prehodih 2. kategorije uvedli uporabo računalnikov, ki so povezani z osrednjim evropskim računalnikom za ugotavljanje »nezaželenih tujcev«.
Finančna straža je poostrila nadzor na meji in na obmejnem območju, da bi preprečila protizakonite prihode beguncev. V oktobru so stražniki odkrili 39 izseljencev (22 v tržaški in 17 v gori-ški pokrajini), okrepili pa so tudi nadzor proti tihotapljenju orožja in mamil.
Madtem se nadaljuje ofenziva predstavnikov institucij in političnih sil, da bi dosegle čimprejšnjo sprostitev prometa na italijansko-slovenski meji. Najbolj odmeven je bil včeraj ponovni poseg predsednika deželnega odbora Giancarla
LUGANO / JUBILEJ SEKCIJE ZSI V KANTONU TICINO
Dvajset let prizadevanj za beneške izseljence
Praznovanje je bilo priložnost tudi za obračun opravljenega dela - Razne oblike pomoči članstvu
LUGANO - Letošnji oktober je za sekcijo slovenskih izseljencev iz Benečije v Luganu potekal v znamenju praznovanja dvajsetletnice obstoja. Za to priložnost sta pevski zbor Pod lipo zapel in rezijanska folklorna skupina prinesla na prireditev v Lugano mnogo vedrega razpoloženja.
Praznovanje obletnice je sovpadalo s praznikom trgatve ali luganske »bandimice«, kot ji pravijo Benečani, zbrane članice sekcije in številne goste pa so pozdravili predsednik zveze Slo-
SLOVENIJA / PREDSEDNIŠKE VOLITVE
Ustavno sodišče razpravljalo o kandidaturi Milana Kučana
LJUBLJANA - Ustavno sodiSče je včeraj sprejelo odločitev v zvezi s pobudama za oceno ustavnosti kandidature Milana Kučana za predsedniške volitve, ki bodo 23. novembra letos. O vsebini odločitve bodo javnost obvestili v prvi polovici prihodnjega tedna, je izvedela STA na ustavnem sodišču.
Pobudi za presojo ustavnosti Kučanove predsedniške kandidature sta vložila društvo za Sirjenje liberalne misli Liberalni forum in možni kandidat za predsednika republike Matjaž Gerlanc, ki menita, da gre za tretjo kandidaturo Milana Kučana, kar naj bi bilo v nasprotju z ustavo.
Včeraj opolnoči se je medtem iztekel rok za predložitev kandidatur za predsedniške volitve. Do 18. ure je vložil svojo kandidaturo Marjan Cerar, ki je napovedal za danes novinarsko konferenco, da bi predstavil program in analizo podatkov iz obrazcev podpore.
V čitalnici Narodnega muzeja pa so se včeraj sešli člani Organizacijskega odbora za izvedbo predvolilnih aktivnosti kandidata za predsednika republike Milana Kučana. S člani odbora in podpisniki podpore kandidaturi se je nato srečal tudi sedanji predsednik republike, ki vnovič kandidira na to mesto.
Matjaž Kmecl, prvopodpisani z državljanske pobude za kandidaturo Milana Kučana, je uvodoma pojasnil, da je srečanje neke vrste konvencija ob koncu prvega dela predvolilnih dejavnosti. Oiganizacijski odbor je Republiški volilni komisiji v predpisanem roku izročil 16.000 obrazcev podpore. Za podporo sedanjemu predsedniku pri vnovični kandidaturi se je odločil, ker je »Kučan izpričal politične, vodstvene in druge kvalitete«, ker je zanj značilno, da poskusa zadeve reševati nekonfliktno, in ker se je, kot je hudomušno pripomnil, kandidat »naučil dobro in pošteno angleško«. (STA)
venci po svetu Dino Chiabai in predstavnici slovenskega ter italijanskega konzulata v Švici.
Za naše »švicarske izseljence« pa je obletnica, kot se ponavadi dogaja, tudi priložnost za oceno in razmislek o dosedaj opravljenem delu. Točen datum nastanka sekcije je sicer težko določiti, kajti Se pred formalno ustanovitvijo so v času neposredno po potresu, ki je leta 1976 opustosil Furlanijo, začeli potekati prvi kontakti pobudnika in enega izmed ustanoviteljev sekcije Pia Cenčiča z osrednjim sedežem Zveze v Čedadu.
Cenčič, doma iz Platišč v občini Tipana, je začel navezovati stike z beneškimi in razijanski-mi rojaki v Švicarskem kantonu Ticino in kmalu je postalo jasno, da obstajata občuten inte-
res in volja za ustanovitev sekcije izseljencev, ki so bili doslej bolj ali manj osamljeni ali razpršeni po furlanskih organizacijah.
Sekcija je bila dejansko aktivna že vse leto 1977, ko je delovala že z začasnim statutom, formalno pa je bilo njeno konstitutivno zasedanje spomladi naslednjega leta. Število članov je začelo naraščati, pestro pa je postalo tudi kulturno delovanje sekcije, ki je zaživela s sodobno oblikovanim programom, odprta do drugih narodnih skupnosti v kantonu Ticino. Leta 1980 je bil na občnem zboru odobren tudi nov sodoben statut, ki je bil uradno sprejet v italijanščini in slovenščini.
Delovanje sekcije se je uspešno nadaljevalo v naslednjih letih, ko je razširilo krog dejavnosti
na področju rekreacije in programov za otroke, tako da se je organizacijskih zmogljivosti sekcije rad poslužil tudi italijanski konzulat v kantonu Ticino. Sekcija nedi-ških izseljenev je v vseh teh latih navezala trdne stike s sorodnimi izseljenskimi organizacijami in združenji in kmalu je dobila priznanje kot najbolj dinamična tovrstna organizacija v Ticinu. Organizirala je tudi dva tečaja slovenskega jezika, ki sta se odvijala v prostorih italijanskega konzulata v Luganu in so ju obiskovali Italijani in Švicarji.
Izrecno je treba podčrtati solidarnostno aktivnost sekcije, ki je svojim članom, ko so se znašli v težavah, znala tudi finančno pomagati, ob vsakem rojstvu otroka pa starši prejmejo od sekcije bančno knjižico
s 100 švicarskimi franki v znak velikega veselja, ki ga rojstvno vsakokrat prinese med naše »švicarske Benečane«.
Ob dvajseti obletnici je torej obračun sekcije beneških izseljencev v Luganu več kot pozitiven in je lahko v zadoščenje in ponos vsem, ki so si v teh letih nesebično prizadevali za njihove uspehe. Se zlasti velja omeniti dolo-gletno delo predsednika Pia Cenčiča, ki je ustanovitvi in dimamične-mu vodenju sekcije posvetil veliko svojih energij, (du)
Cruderja pri predsedniku vlade ter pri notranjem in zunanjem ministru. Cruder jih je spomnil, da jih je že junija meseca po srečanju s takratnim slovenskim zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem seznanil z nevšečnostmi, ki bi jih lahko povzročila uvedba Schengenskega sporazuma na italijanski vzhodni meji. »Schengenski sporazum ne more imeti take pravne veljave, da bi implicitno ukinil prejšnje obmejne sporazume, ki sta jih bila svojčas podpisala Italija in Jugoslavija in ki so bili nato potrjeni med Italijo in Slovenijo,« je zapisal Cruder. Zato predsednik deželne vlade Furlanije-julijske krajine naj italijanska vlada čimprej poseže pri Evropski uniji, dahi lahko podvzela tiste ukrepe, ki bi zajamčili posebne potrebe na tej meji, to je pravice italijanske manjšine v Istri in na Reki ter slovenske, kakor tudi pravice vseh ljudi in operaterjev, ki živijo na obmejnem območju. Cruder je izrecno omenil potrebo po uvedbi preferenčenga pasu za državljane držav iz evropske skupnosti in z obmejnega območja, za kar je dežela zaprosila že pred časom.
Deželna svetovalka Elena Gobbi se je v svojem vprašanju deželnemu odboru predvsem podčrtala nevšečnosti, ki jih je uvedba novih predpisov povzročila čezmejnim delavcem. Predsednik tržaške trgovinske zbornice Adalberto Donaggio pa je v brzojavki notranjemu ministru Napolitanu omenil predvsem veliko škodo, ki jo poostreni nadzori na meji povzročajo tržaškemu gospodarstvu zaradi skromnejšega prihoda kupcev iz Slovenije, hrvaške in drugih držav nekdanje Jugoslavije.
Renzo Mattelig (levo), Dino Chiabai (v sredini) in Pio Cencigh (desno)
LJUBLJANA / DRŽAVNI ZBOR
Bavčar in Razgoršek potrjena za ministra
LJUBLJANA - Državni zbor (DZ) je po tajnem glasovanju imenoval dva nova ministra, in sicer Igorja Bavčarja za ministra brez listnice, pristojnega za evropske zadeve, in Janka Razgorška za ministra za malo gospodarstvo in turizem.
Za Igorja Bavčarja, ki ga je kandidirala LDS, je glasovalo 52 poslank in poslancev, proti jih je bilo 29. Za Janka Razgorška, ki ga je kandidirala SLS, pa je glasovalo 52, proti pa 27 poslank in poslancev. Neveljavni sta bili dve glasovnici.
Dvainštiridesetletni diplomirani politolog Igor Bavčar je bil v prvi slovenski vladi, in sicer od leta 1990 do 1993, minister za notranje zadeve, v letu 1991 je vodil posebno koordinacijsko telo pri vladi, ki je usmerjalo projekt osamosvojitve -Slovenije. V junijski vojni leta 1991 je vodil koordinacijo oboroženih sil, od leta 1993 pa je poslanec v DZ. Stirinštiiidesetletni Janko Razgoršek ima srednješolsko izobrazbo in je uspešen podjetnik. Je solastnik in direktor družinskega podjetja za proizvodnjo oblazinjenega pohištva Razgoršek iz Maribora.
Predsednik vlade Janez Drnovšek je ob obrazložitvi predloga kandidata za ministra za evropske zadeve dejal, da so o tem, kako voditi vključevanje Slovenije v Evropsko unijo na ravni vlade veliko razmišljali in da so se za ministra za evropske zadeve odločili z namenom, da bi ta koordiniral vse dejavnosti pri prilagajanju zakonodaje in drugih priprav za vključevanje v EU. Zavrnil je možnost kolizije te funkcije s funkcijo zunanjega ministra in opozoril, da zunanji minister ostaja to, kar je v klasičnem smislu, minister za evropske zadeve pa bo bolj usmerjen v domače komunikacije z Brusljem. (STA)
GLOSA
Preroditel ska moč hrvaškega naroda
Jože Pirjevec
Po desetih letih sem bil prejšnji teden spet v Zagrebu. Hrvaško glavno mesto sem ohranil v spominu kot siv, vase zaprt in nekoliko otožen konglomerat hiš in palač, ki so se stiskale v znožju Gornjega Grada, zato me je prvi stik z njim po tako dolgi odsotnosti prijetno presenetil. Obiskovalcu se namreč danes predstavlja v prenovljeni obleki, s popravljenimi in prebarvanimi pročelji mestnega centra in z nekaterimi novimi zgradbami - na primer z impozantno narodno knjižnico - ki bi bila lahko v ponos Londonu ali New Yorku. Srce Zagreba utripa v hitrem ritmu gospodarske prenove, ki je sicer za marsikoga kruta in travmatična, za mnoge pa vir podjetnosti, iznajdljivosti in zaslužka. Da sicer marsikaj pod to blešCeCo fasado ni v redu, sem imel priliko spoznati že na veCer svojega prihoda, ko sem na osrednjem Jelačičevem spomeniku opazil in seveda tudi prebral z neveščo roko napisan plakat. Bil je dramatičen protest matere, ki je izgubila sina v zadnji vojni in ostala brez penzije ter kakršnekoli podpore. »Kaj sem zagrešila?« se je spraševala nesrečna žena. In si sama odgovarjala: To, da sem Hrvatica!«
Zahvaljujoč se prijazni podpori našega 'veleposlanika na Hrvaškem gospoda Maleši-
ča, sem imel priliko srečati v dneh svojega bivanja v Zagrebu nekaj izrednih osebnosti, ki spadajo v sam vrh intelektualne elite sosednjega naroda: predsednika Hrvaške Akademije Ivana Supeka, prvaka social-demo-kratske stranke dr. Zdravka Tomaca, zadnjega predsednika socialistične Jugoslavije Stipeta MesiCa, znanega zgodovinarja Dušana Bilandžiča in, Čeprav bežno, tudi Savko DabCeviC-KuCar, poglavitno predstavnico »hrvaške pomladi« na prelomnici šestdesetih in sedemdesetih let. V pogovorih, ki so imeli kot glavno temo vojno obdobje 1991-1995, o katerem pišem knjigo, se z njimi seveda nisem mogel izgoniti aktualnim vprašanjem hrvaške politične, ekonomske in družbene stvarnosti. Ker spadajo vse omenjene osebnosti v vrste opozicije, so
bili njihovi odgovori moCno kritični do vla-dujoCe stranke HDZ-ja, kakor tudi do njenega karizmatičnega liderja Franja Tudjmana. Z druge strani pa tudi nisem mogel spregledati
-	kljub skupnemu ugotavljanju, da je današnji trenutek v primežu dokaj dušečega režima
-	velik življenjski elan v njihovem odnosu do sedanjosti in bodočnosti. Celo problem Bosne in Hercegovine, ki bo še dolgo ostal kamen spotike za vsako zagrebško vlado, se jim ne zdi nepremostljiva ovira pri ustvarjanju nove, samostojne in razvite hrvaške države.
Ta državotvornost, ki je gotovo posledica hudih let zadnje vojne in vojaške zmage, me je obenem razveselila in razžalostila, saj jo zelo pogrešam v slovenskem političnem življenju. Hrvaški patriotizem se danes izraža na dva načina: z nacionalistično retoriko, tako pri srcu predsedniku Tudjmanu, in z inteligentno zavzetostjo ob ustvarjanju pogojev za vzpon kulturnega in političnega življenja, ki je bilo, še bolj kot v Sloveniji, zatrto v šestdesetih in sedemdesetih letih. Dobro bi bilo, da Slovenci na preroditeljsko moC hrvaškega naroda ne pozabimo in da z njim Cimprej znova navežemo tiste stike, ki so bili pretrgani v zadnjem obdobju tudi zaradi pogosto nebistvenih razhajanj.
KOROŠKA / ZA RAZŠIRITEV SLOVENSKIH RADIJSKIH IN TV SPOREDOV
Široka podpora zahtevi koroških Slovencev
Ključno vprašanje je, kdo bo finansiral projekt
DUNAJ/CELOVEC -Izobraževanje in medijska služba sta zahtevi, katerima daje slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem prioriteto. To je pokazala tudi podpi-sna akcija za uvedbo celodnevnega slovenskega radijskega in razširitev televizijskega sporeda na Avstrijski radioteleviziji (ORF). Akcijo sta v zadnjih tednih izvedli obe osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza ob podpori nemško govoreče Delovne skupnosti »Karnten-Koroška«.
Zahtevo po boljši medijski službi je podpisalo nad 4000 oseb - poleg številnih Slovencev in Slovenk tudi več sto pripadnikov nemško govoreče večine. Zahtevo so mdr. podprli tudi celovška univerza, Avstrijska liga za človekove pravice, znani kulturni delavci, občinski politiki, medijske osebnosti in tudi športniki kot npr. olimpijska zmagovalca v smučarskih skokih Karl Schnabl in v smuku Franz Klammer.
Usklajenost sta - vsaj v tem konkretnem vprašanju - na tiskovnih konferencah v torek na Dunaju in včeraj v Celovcu pokazali tudi obe politični organizaciji koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS). Predsednik ZSO Marjan Sturm je poudaril, da bo Avstrija z ratifikacijo Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih svojim manjšinam morala
končno zagotoviti »medijsko službo po evropskih standardih«. Avstrijska država je zato poklicana, da Cimprej in dokončno zagotovi tudi finančna sredstva za zahtevano razširitev manjšinskih radijskih in televizijskih sporedov v okviru javno-pravne Avstrijske radio televizije. Zahtevi se je pridružil tudi podpredsednik NSKS Vladimir Smrtnik ko je dejal, naj »lepim besedam zvezne vlade zdaj sledijo tudi dejanja«.
50 minut slovenskega radijskega sporeda dnevno in polurni tedenski televizijski magazin »Dober dan, Koroška« nikakor ne odgovarja veC potrebam slovenske manjšine na Koroškem, je na tiskovni konferenci
poudaril tudi predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer in ob tem navzoče številne avstrijske novinarje opozoril je na bistveno boljši položaj manjšin v sosednji Sloveniji in tudi v Italiji. Skupaj s predsednikom Slovenske prosvetne zveze Avgustom Brumnikom je zato poudaril, da si Slovenci od zvezne vlade oz. ORF-a pričakujejo vsaj postopno razširitev radijskih in televizijskih sporedov. Pogovori v torek z generalnim sekretarjem ORF-a Gerhardom VVeissom da so namreč pokazali, da ORF nima nikakršnih tehničnih problemov (lastna frekvenca, itd), odprto je edinole vprašanje finansiranja projekta, kajti
ORF - tako je bilo povedano - iz svojih sredstev tega ne zmore. Po mnenju ORF-a bi celodnevni radijski spored namreč stal približno 30 milijonov šilingov letno.
»Ključ za uresničitev projekta boljše medijske službe za slovensko manjšino na Koroškem je pri zvezni vladi, ki mora v tem vprašanju najti širok politični konsenz«, je tiskovno konferenco sklenil Marjan Sturm in kot predsednik sosveta za koroške pri Uradu zveznega kanclerja še dodal, da je medijska oskrba slovenske manjšine tudi del memmoranduma avstrijskih manjšin. Le-ta pa je bil začetka julija letos že predan zveznemu kanclerju Viktorju Klimi.
Ivan Lukan
BOROVLJE / OBISKALO JO JE TRISTO TISOČ LJUDI
Uspel prikaz zgodovine lova
Koroški Slovenci so veliko prispevali k uspehu
CELOVEC - Deželna razstava ’97 na Koroškem, ki so jo priredili v dvojezičnem mestu Borovlje pod geslom »Vse je lov... zgodovina neke kulture«, je presegla tudi najbolj optimistična pričakovanja. Prireditev je v šestih mesecih obiskalo nad 133.000 obiskovalcev, celotno regijo Rož pa nadaljnjih 170.000 oseb.
Obiskovalci deželne razstave ’97 v boroveljskem gradu in v Rožni dolini so ob veC kot kot 900 eksponatih spoznali razvoj lova. Med posebne zanimivosti te enkratne razstave je sodil tudi znanstveni projekt: v podobi Irca Toma Varleya se je lovec in pastir »O-tzi«, ki je umrl pred veC kot 5000 leti na ledeniku Hauslabjoch neposredno ob italijansko-avstrijski meji v Otztal-skih alpah na današnjem Južnem Tirolskem, vrnil v današnji Cas. V zagra-
jenem biotopu boroveljskega grajskega parka ter v okoliških gozdovih je živel kot Človek mlajše kamene dobe. Svoje izkušnje, doživetja, odkritja in občutke pa je zapisoval v dnevnik, ki ga je odlagal tudi v svojem e-mailu in so s tem bila dostopna tudi javnosti.
K uspehu razstave so prispevali tudi koroški Slovenci: številna slovenska kulturna društva in slovenske gospodarske ustanove so aktivno sodelovale pri pripravah na razstavo, med pol leta trajajočo razstavo pa so priredili tudi številne prireditve - od razstav preko glasbenih prireditev do znanstvenih predavanj.
Naslednja deželna razstava na Koroškem bo šele leta 2001 in sicer v Bre-žah (Friesach), mestu ob koroško-šta-jerski meji s številnimi srednjeveškimi gradovi. (IL)
PISMA UREDNIŠTVU
Ali je na GM potreben pouk v italijanščini?
V Primorskem dnevniku z dne 23. oktobra berem na 6. strani članek o pomenu in problemih Glasbene matice; na 4. strani pa Članek Livia Semoliča Manjšina boleha. V drugem dobimo najboljši komentar k prvemu; kljub temu pa bi tudi sam rad dodal svoj komentar, »...brezkončne finančne težave številnih ustanov in organizacij stalno prednjačijo v vseh elementih poročanja. Ni pa zaslediti važnih vprašanj o tem, če so finančna sredsta smotrno uporabljana, kot tudi ne analize o koristnosti določenih ustanov in kakovosti ponudbe le-teh.« (Citiram Semoliča). Medtem ko je na torkovem večeru Slovenskega kluba predsednik Glasbene matice z doživeto nesrečnim izrazom na obrazu poročal o finančnih težavah ustanove katero vodi, se je ob njem sedeči ravnatelj hudomušno nasmihal. Ne znal bi si razložiti, če je bil vzrok temu živčnega izvora, ali pa dejstvo, da o izdatkih pri Glasbeni matici odloča ravnatelj in ne odborniki (kar je seveda proti statutu GM - da nadzorni odbor ne preverja posameznih postavk pa je bilo po-
vedano na zadnjem občnem zboru). »Specifične probleme bi morali reševati s specifičnim znanjem... Vprašanje pa je, v kolikšni meri organizirani del naše skupnosti išče in si želi strokovne pomoči ali bolje, koliko se trudi, da bi najbolj sposobne elemente vključil in jih predvsem ustrezno valoriziral.« (Spet citiram Semoliča). Množična udeležba torkovega večera je res dokazala, da je Glasbena matica »priljubljena ustanova«, saj nas je bilo tam kar osemnajst! Ni pa bilo tam Adija Daneva, Pavleta Merkuja in Cr-tomira Siškoviča. Pa nikakor ne mislim tem možem očitati njihove odsotnosti! Pač pa se nanašam na zadnji del Semoličevega citata. Adi Daneu se je uveljavil v širnem svetu, in če ne bi zasledil v stari številki Mladike, da je prav dr. Stoka intervjuval Adija Daneva ob požaru, ki je uničil beneško gledališče, bi enostavno mislil, da vodstvo Glasbene matice tega glasbenika ne pozna. Mislim, da bi vsak glasbenik rad dal dober nasvet - a kaj bi spraševali po nasvetih naokrog, če vodstvo Glasbene matice vse bolje ve in zna? Daneu je tudi odličen pedagog za petje; vsaj vprašali bi ga lahko: mogoče bi
tako gojencem GM ne bilo treba poslušati popolnoma neizkušenega pedagoga, kako predava v hrvaščini (neopanslavizem ali zadnji otok jugoslovanstva?). Merku piše v svoji knjigi Poslušam (stran 55) o Grbcu, katerega je Glasbena matica odslovila, ker »ni mogla prenašati človeka, ki se je boril zoper diletantizem in improvizacijo«. Od takrat se je veliko spremenilo, a ostalo je to, da o Glasbeni matici odločajo neglasbeniki ali kvečjemu taki glasbeniki, ki edino v okrilju Glasbene matice najdejo svoje zatočišče. (Nekdaj smo mislili, naj bi bankirji raje vodili banke, a izkazalo se je, da tudi teh niso znali voditi!). Lepo je, da Glasbena matica ob jubileju počasti skladatelja Merkuja; mislim pa, da bi ga še bolj počastila, če bi se skušala ravnati po njegovih nasvetih. (Dovolj bi bilo celo, če bi prebrali, kaj je Merku o glasbi napisal). Možu, ki ima ideje, je največje zadoščenje, če drugi njegovim idejam sledijo. Tisti ki idej nimajo, se morajo seveda zadovoljiti s plaketami in »patakami«! Kako smo potrebni prave glasbene kulture pričajo razne »cvetke«; od želje po uvajanju zabavne glasbe v šolo, do pisanja o sodobni glasbi
(misleč pri tem na lahko glasbo) ali pa o glasbi za mlade (ker je resna glasba le za stare!). Z besedami smo seveda »napredni«; vsekakor bolj od zastarelega konservatorija. V praksi pa poučujemo glasbeno zgodovino v italijanščini (kljub temu, da bi zlahka dobili usposobljenega profesorja, ki obvlada slovenščino) z edinim namenom (in opravičilom), da pripravimo gojence za izpit na konservatoriju. Prav glede razmerja med slovenščino in italijanščino pa smo na torkovi predstavitvi Glasbene matice doživeli pravo presenečenje. Glasbena matica že leta krši svoj statut, ki predvideva pouk v slovenščini. Tokrat pa nam je bil pouk v italijanščini prikazan celo kot nekaj pozitivnega. Kulturna ustanova ni več namenjena ohranjanju manjšine, pač pa postaja »izložbeno okno«, »promocija nove slovenske države«. (Pri tem ni jasno, ali naj bodo v tem »izložbenem oknu« le zaslužne) ši profesorji Glasbene matice, ali pa tudi tisti, ki jih ni niti na rednih koncertih Glasbene matice in ki tudi sicer niso na glasbenem področju prav nič aktivni). Poučevanje v italijanščini v okviru Glasbene matice najbrž marsikomu ni šlo v gla-
vo. Potem ko so nam povedali, da ima nemška manjšina v bo-censki pokrajini precej zasebnih glasbenih šol in da ima tudi italijanska manjšina v Istri svojo zasebno glasbeno šolo, je nekdo od prisotnih vprašal, v katerem jeziku poučujejo v teh šolah. In zagotovili so nam (kot da bi bilo to samo po sebi umevno) da seveda v nemškem, oziroma v italijanskem jeziku! Le za nas ni samo po sebi umevno, da poučujemo v slovenskem jeziku! Kakšno državno glasbeno šolo zahtevamo od Italije v času krize, v času ko država raje ukinja, kot pa da bi odpirala nove razrede tudi v že obstoječih šolah? Ali naj ne bi bila to (po vzoru šol, ki jih že imamo) državna glasbena šola s slovenskim učnim jezikom? Ali pa naj bo to šola za tiste italijanske gojence, ki jim je program na konservatoriju prezahteven?
Miloš Pahor
V Borštu sestra Tarrizija in ne Terezija
Pri branju poročila o poteku prireditve ob 50. obletnici prihoda slovenskih šolskih sester v Boršt, pod naslovom »Boršt: petdeset let šolskih sester,« ki
ste ga objavili v vašem Dnevniku v torek, 28. oktobra, sem ugotovil več netočnosti.
Leta 1947 je prišla v Boršt sestra Tarcizija in ne Terezija. Sveto mašo je daroval škofov vikar msgr. Franc Vončina ob somaševanju g. Dušana Jakomina in g. Rafaela Slejka, in ne župnika Kosmača, medtem ko je domači župnik g. Maks Suard le asistiral pri mašnem obredu.
Udeleženec
Se o vprašanju trebenske šole
Spoštovano uredništvo!
Se kratka, zadnja pripomba v zvezi z obiskom na celodnevni osnovni šoli. Dopis učiteljic trebenske šole P. Tomažič je neustrezen. Prisvajajo si nekaj kompetenc, ki se jih ne tičejo. Se vedno pa ni razvidno, zakaj vodstvo šole niso povabili na srečanje. (Morda nameravajo udejanjanju občinskih obljub slediti same!?)
Ne dvomim, da te učiteljice delajo vse s srcem, za kar jim gre posebno priznanje, ker skrbijo za obstoj slovenske šole, žal pa imajo v odnosih z javno upravo prvo mesto možgani.
S poštovanjem
Stanislava Sosič, didaktični ravnatelj
NABREŽINA / VOLILNA KAMPANJA
SKP za ohranitev napredne uprave
Nosilca liste sta Mokoletova in Goat
Predsinočnja predstavitev kandidatov SKP za nabrežinske občinske volitve (f.KROMA
r BOLJUNEC / SOGLASNA ODLOČITEV DVEH DELAVSKIH SKUPSCIN h
Danes 3-uma stavka zaposlenih v TVM
Delavci zavračajo klestenje 320 delovnih mest
Delavci Tovarne velikih motorjev iz Boljunca bodo danes stavkali po 3 ure na izmeno. Na tak naCin nameravajo protestirati proti industrijskemu načrtu, ki ga je v ponedeljek predstavilo sindikatom novo lastništvo obrata in ki med drugim predvideva klestenje 320 delovnih mest.
Odločitev o današnji stavki so delavci in ostali uslužbenci sprejeli včeraj na dveh sindikalnih skupščinah. Prve, ki se je pičela ob 9.30, so se udeležili delavci prve izmene, dnevne izmene in uradniki, druge skupščine, ki je bila z začetkom ob 14.30, pa delavci druge izmene. Na prvi skupščini je imel uvodno poročilo v imenu sindikatov kovinarjev CGIL, CISL in UIL Bruno Galante, na drugi pa Antonio Saulle. Sindikalista sta povedala, kaj je predstavništvo lastništva oziroma družbe Fincantie-ri ter finske grupe VVartsila povedalo sindikatom ta ponedeljek o
bodočnosti boljunškega obrata. Poleg klestenja 320 delovnih mest so lastniki napovedali, da nameravajo investirati 80 milijard lir za preustroj tovarne v štirih letih, a to v tesni povezavi z njeno poslovno uspešnostjo.
Tako v poročilih kot v razpravi, ki jima je sledila, je prišla do izraza velika zaskrbljenost vseh zaposlenih v Tovarni velikih motorjev. Po oceni delavcev in njihovih sindikalnih predstavnikov lastništvo pravzaprav ni predstavilo pravega industrijskega načrta, saj je posredovalo le nekaj glavnih razvojnih smernic. Stvari so tako ohlapne, da so v resnici prav zaradi te svoje ohlapnosti sumljive in zaskrbljujoče. Na obeh včerajšnjih skupščinah je prišla glasno do izraza bojazen, ali je pravzaprav boljunškemu obratu, ki edini v Italiji proizvaja velike ladijske motorje, res zagotovljena proizvodna bodočnost. Bojazen ni odveč, saj je
mednarodna konkurenca velika, za finsko tvrdko, ki je pred kratkim stopila v lastništvo, pa bi žrtvovanje boljunškega obrata verjetno ne predstavljalo kake posebne tragedije.
Seveda so to skrajno pesimistična videnja, a razmere so zlasti na Tržaškem že takšne, da je najbolje ne podcenjevati nevarnosti. Sindikati bodo zato na prihodnjem srečanju z lastništvom 5. novembra zahtevali maksimalno jasnost, še pred tem pa se bodo obrnili na deželno upravo Furlanije-Julijske krajine in na ministrstvo za industrijo v Rimu, da bosta v skladu s sprejetimi obveznostmi jamčila za ohranitev sedanje zaposlitvene ravni.
Da bi opozorili na svojo veliko zaskrbljenost in na maksimalno resnost, s katero nameravajo slediti razvoju dogodkov, pa bodo delavci, kot rečeno, danes 3 ure stavkali.
Ohranitev napredne koalicije z županom Marinom Voccijem. To je cilj devinsko-nabrežinske Stranke komunistične prenove, ki je predsinočnjun v Prečniku predstavila svojo kandidatno listo in program za bližnje občinske volitve. Srečanje sta uvedla nosilca liste Stanka Mokole in Giuliano Goat, medtem ko je upravni program predstavila Elena Le-giša, dosedanja občinska svetovalka, ki se spet poteguje za mandat v skupščini. Na zborovanju je sodeloval tudi županski kandidat Vocci.
Komunisti pozitivno ocenjujejo delo Depan-gherjevega občinskega odbora in tudi delovanje napredne koalicije »Insieme-Skupaj«, čeprav so iz nje kasneje izstopili. Legišova in Goat sta ustanovila samostojno svetovalsko skupino, ki pa je vedno dosledno podpirala občinski odbor.
Vse stranke in komponente se morajo po mnenju SKP sedaj potruditi in narediti vse, da bo Občina Devin-Nabrežina ostala še naprej v rokah naprednih upraviteljev. Legišova je izrazila zaskrbljenost nad nevarnostjo razprševanja glasov, predvsem med slovenskimi volilci, »kar je vezano tudi na odločitev SSk, da se v prvem krogu predstavi s svojim županskim kandidatom«. Od tod poziv vsem, da v prvem krogu podprejo Voccija.
Na prvo mesto uvršča program SKP skrb za sožitje in solidarnost med narodi v okviru uveljavljanja enakovrednega dostojanstva različnih kultur in jezikov. S tem v zvezi se bo morala nova občinska uprava brez oklevanj zavzemati za ohranitev dvojezičnih izkaznic ter za odobritev ustreznega zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Kakšno koli odstopanje od teh načel bi po mnenju SKP predstavljajo velik korak nazaj in istočasno politično koncesijo nacionalističnim silam.
Glede prostorskega razvoja in načrtovanja bo morala Občina dosledno izvajati komaj odobreni regulacijski načrt, s posebno pozornostjo do zaščite okolja, smotrnega razvoja Sesljan-skega zaliva, manjših vasi in zaselkov ter kmetijskega sektorja. Komunisti podpirajo zasnovo bodočega Kraškega parka na temelju smernic, ki jih je pred kratkim izdelala Kraška gorska skupnost.
Veliko pozornost posveča program Komunistič-
ne prenove socialnim in družbenim problemom, mladinski brezposelnosti ter zdravstveni oskrbi. Na šolskem področju bo treba ohraniti vse obstoječe občinske otroške vrtce, v zvezi s takozvano racionalizacijo šolske mreže pa SKP nasprotuje nadaljnjemu zapiranju šol. Na področju davkov bo treba občutno znižati občinski davek na neprečnine ICI na prvo hišo (ali stanovanje) ter uvesti olajšave za bolj izpostavljene družbene sloje.
Drevi srečanje SSk v Prečniku
Slovenska skupnost vabi drevi ob 20.30 v gostilno Sardoč v Prečnik na predstavitev županskega kandidata Viktorja Tanceja in kandidatov za občinski svet.
Jutri ob 18.30 bo v podporo Marinu Vocciju v kmečkem turizmu Lupine v Praprotu govoril univerzitetni profesor Ulderico Bernardi. Obravnaval bo problematiko razvoja teritorija in turizma. Pred tem si bodo udeleženci (vedno v Praprotu) ogledali klet Edija Kanteta.
FINANČNI ZAKON
Odškodnine za begunce: zadovoljstvo tajnika DSL
»Proračunska postavka (140 milijard lir v finančnem zakonu), ki jo je vlada namenila odškodninam istrskim beguncem, je odraz novega odnosa Rima do optantov«. Tako meni pokrajinski tajnik Demokratične stranke levice Stelio Spadaro, ki v tiskovnem sporočilu ugotavlja, da je ta finančna obveza tudi odraz nove pozornosti vlade do zgodovinskih dogajanj v teh krajih. Naš obmejni prostor - podčrtuje še tajnik Hrasta - bo lahko tako odigral pomembno vlogo pri integraciji in navzočnosti Italije v srednji Evropi.
Zadovoljen nad sklepom Prodijeve vlade, ki ga mora sedaj odobriti še parlament, je tudi devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci. Po njegovem je končno prevladalo načelo pravičnih odškodnin, ki ga sprejemajo le zmerni krogi istrskih beguncev, medtem ko ga skrajna in nacionalistično usmerjena združenja optantov še vedno odklanjajo.
Vocci ob tej priložnosti izreka priznanje senatorju Oljke Fulviu Cameriniju, ki nosi velik del zaslug, da je vlada končno sprejela pot odškodnin.
FERNETIČI / ŠPEDITERSKI USLUŽBENCI PREKRIŽALI ROKE
Učinkovita protestna stavka
Kot je bilo napovedano, so špediterski uslužbenci pri Fernetičih včeraj izvedli nekajurno stavko, da bi protestirali proti slabemu delovanju carinske službe na njihovem mejnem prehodu. Protestna akcija je bila dokaj odmevna, zlasti z medijskega vidika, saj je med dragim soupadala z odprtjem avtocestnega odseka Opči-ne-Fernetiče; kot so nam zatrdili razni operaterji na tovornem postajališču, pa ni povzročila večjih težav prometu.Nasprotno. Mogoče prav zaradi kritik špediterskih uslužbencev so včeraj cariniki pri Fernetičih posebno pridno delali, tako da je bilo celo manj zastojev kot v normalnih razmerah.
Uslužbenci špediterskih podjetij so se namreč odločili za protestno stavko predvsem zato, ker po njihovi oceni carina pri Fernetičih deluje absolutno prepočasi, kar sili tovornjake na dolgo ča-
kanje, povzroča veliko ekonomsko škodo, na dolgo roko pa škoduje vsem, ki delajo pri Fernetičih, saj ima sedanje nezadovoljivo stanje za posledico to, da se tovorni promet preusmerja na druge mejne prehode (zlasti na go-riškega). Špediterski uslužbenci pa si prizadevajo, da bi mejni prehod
še okrepil svojo dejavnost, še zlasti v tem času, ko se blagovne izmenjave z državami srednje in vzhodne Evrope obetajoče večajo.
Kot rečeno, je stavka špediterskih uslužbencev naletela na dokaj šen odmev v krajevni javnosti, tako da so predstavniki krajevnih oblasti tudi po-
segli pri carinski upravi. S tiskovnim poročilom se je oglasilo tudi gibanje Nord libero. Njegova predstavnica v tržaškem občinskem svetu Laura Tamburini je naslovila na tržaškega župana Riccarda Illyja nujno vprašanje, kaj namerava ukreniti, da bi prispevalo k rešitvi nevzdržnega položaja.
Nelahki politični odnosi med Oljko in lllyjevo listo
Dokaj težavni odnosi med levosredinsko Oljko in Illyjevo občansko listo so bili v središču pozornosti sinočnjega sestanka obeh svetovalskih skupin, ki podpirata mestno upravo Riccarda Illyja. Odnosi so se zaostrili po nedavnih dogajanjih v skedenjskem rajonskem svetu, kjer je Illyjeva lista povsem nepričakovano, a odločilno podprla izvolitev predsednika iz vrst Nacionalnega zavezništva. Če bi se II-lyjevi pristaši ravnali drugače, bi bil za predsednika sosveta najbrž
izvoljen zastopnik Oljke Diego Lo Presti iz vrst Demokratične stranke levice. Desnica pa je dobila nezasluženo politično darilo...
Na sinočnji seji so skušali predstavniki obeh svetovalskih skupin (na sejo niso povabili ne župana, ne občinskih odbornikov) ugladiti spore, kar pa jim je le delno uspelo. Nove težave se namreč pojavljajo tudi v zvezi z nekaterimi občinskimi pravilniki in tudi pri delovanju komisije za enake možnosti.
NOVICE
V	gledališču Mlela filmski niz Cinemachine
S predvajanjem slovitega filma Metropolis Fritza Langa se drevi ob 21. uri začenja niz, ki ga krožek Cappella Underground posveča kompleksnemu odnosu med človekom in strojem. Štiridnevni filmski niz sodi v okvir prireditve Era, razstave dosežkov znanstveno-tehnoloških raziskav, ki so jo pripravili na Pomorski postaji. Jutri popoldne bo v gledališču Miela najprej (ob 16. uri) okrogla miza o filmski produkciji v virtualni dobi, nakar (ob 17. uri) bo sledil prikaz nastajanja Salvatoresovega filma Nirvana, ob 18. uri pa bodo predvajali film. Ob 20. uri bo na sporedu Scottov film Blade Runner, ob 22. uri pa japonski Ghost in the Shell z italijanskimi podnapisi. Ob zaključku filmskih predstav bo še srečanje s predstavitvijo knjig in videoprojek-cijami.
Ponudbe za zaposlitev
Tržaška občina išče paznika za dobo šestih mesecev. Predvideni pogoj je opravljena obvezna šola. Prošnje bodo sprejemali v ponedeljek, 3., in v torek, 4. novembra na oddelku za delo v Ul. Severo 46/1 od 8.30 do 12. ure. Prednostno lestvico bodo objavili v petek, 7. novembra ob 8.30. Tržaški konservatorij Giuseppe Tartini išče v okvira družbeno koristnih služb osem oseb, ki so vpisane vsaj 24 mesecev na zaposlitvenih seznamih ali na seznamih mobilnosti. Interesenti naj se javijo z delavsko knjižico in potrdilom o vpisu v zaposlitvene sezname na oddelku za delo v Ul. Severo 46/1 v ponedeljek, 3. novembra, od 8.30 do 12. ure.
V	istem okviru (družbeno koristnih služb) išče Tobačna tovarna iz Trsta osebe, ki so vpisane na zaposlitvenih seznamih vsaj dve leti ali na seznamih mobilnosti, in sicer: 4 delavce s kvalifikacijo elekrtonskega elektrikarja in dva s kvalifikacijo inštalaterja. Delovni načrt traja 12 mesecev. Zainteresirani naj se predstavijo na sedežu oddelka za delo v Ul. Severo 46/1 (soba “H“ od 24. do 28. novembra od 8.30 do 12. ure. S seboj naj prinesejo delovno knižico in potrdilo o vpisu v zaposlitvene sezname.

Od železa do kruha po slovenski TV
Ker se letos izteka 100. letnica delovanja Skedenj ske železarne, bodo v soboto, 1. novembra, ob 20.50, iz Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino predvajali, v okviru slovenskih televizijskih programov, dokumentarec »Od železa do kruha, Skedeljska železarna 1897 -1997«. V lokalnem okviru je ta industrijski objekt zadobil pomembno vlogo, saj je s svojim obratovanjem spremenil podobo Skednja. V zbranih pričevanjih izstopa socialna problematika, predvsem pa težki delovni pogoji, s katerimi so se morali uslužbenci vsakodnevno spopadati. Dokumentarec bogatijo pomembni zgodovinski dogodki in stari arhivski posnetki ter fotografije.
OBISK / AMERIŠKI VESOLJCI PRI NAS
MLADINSKO GIBANJE
Živo zanimanje za astronavte
Včeraj so bili na kosilu v Bazovici
Kongres Cube 59 Kritična ocena Prodijeve vlade
Obsežen program dela
Ameriški vesoljci po kosilu v gostilni Pri pošti v Bazovici (Foto Križmančič)
Pred kratkim je Mladinski komunistični krožek Guba 59 priredil kongres ob priliki 6. obletnice ustanovitve. Na njem so člani kritično presodili delovanje Prodijeve vlade ter si zadali smernice za bodoče udejstvovanje krožka.
Kongres je potekal v treh srečanjih. Na prvem je bil predstavljen dokument z orisom pozitivnih dosežkov sedanje vlade, na drugem srečanju pa so nakazali pomanjkljivosti vladnega delovanja in kritike Prodijevi politiki. Na zadnjem srečanju so sestavili enoten dokument, ki so ga člani z
Šesterica ameriških astronavtov, ki je letošnjega avgusta popeljala v vesolje na ladjici Discovery tržaški teleskop UVSTAR, je včeraj preživela svoj drugi dan v našem mestu.Dopoldne je obiskala tržaško univerzo in znanstveni park pri Pa-dričah, zvečer pa se je srečala s tržaško publiko v dvorani Tripcovich. Danes si bo ogledala salon znanosti ERA na Pomorski postaji ter se nato sestala z voditelji Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Mi-ramaru.
Kljub natrpanemu programu so si vesoljci privoščili tudi nekaj prijetnih premorov. Eden izmed teh je bilo včerajšnje kosilo v gostilni Pri pošti v Bazovici. Ko se je nastavljal za sliko, je eden izmed vesoljcev stopil pod dolge rogove, ki visijo na steni, z duhovito utemeljitvijo: »2e tri mesece ne vidim žene.«
GODBENO DRUŠTVO IN SKD GRUDEN
Kulturni večer v Nabrežini
Srečanje z Nevo Lukeš in predstavitev njene knjige
Na pobudo Godbenega društva Nabrežina in KD Igo Gruden je v župnijski dvorani v Nabrežini sinoči potekala predstavitev knjige »Delčki našega vsakdana« novinarke Neve Lukeš.
Večer je o tvorila slovenska pesem v izvajanju domačega MePZ Igo Gruden, nakar je Danilo Japelj spregovoril o koprski založbi Fontana, ki je poleg Lukeševe knjige v desetih letih izdala še drugih šestnajst publikacij znanih in manj znanih literatov. Ob tem založba, ki je svojčas nastala kot revija mladih literatov tovarne Tomos, redno izdaja istoimensko literarno revijo z glavnim namenom, da odkriva in spodbuja začetne in nadebudne literarne ustvarjalce.
Japelju je sledila sama avtorica, ki je spričo svojega dolgoletnega poklica dobro znana v vsaki vasi in v vsakem društvu. O vsebini knjige je bilo že ve-
liko povedanega, tako da se je Lukeševa raje zaustavila ob nekaterih utrinkih iz svojega pestrega življenja, ki se je vseskozi prepletalo z dogajanji v širšem zamejstvu.
Posebej občuteno je poudarila svoje odkrivanje in doživljanje Benečije: beneške vasice in ljudi je spoznala s skritim magnetofonom, saj bi drugače domačini čisto obmolknili...Povedala je, kako je že takrat občutila tisto napeto in sovražno ozračje do »tujega«, »slovenskega«, kako so ji sile javnega reda sledile za vsakim korakom. Vse to je podrobneje lahko razumela le takrat, ko je prišla na dan afera Gladio in vse, kar je tej aferi sledilo.
Knjiga je nekakšna daljša reportaža v obliki prebliskov iz spomina - je pa zaradi tega spontano pričevanje navdušene kulturne delavke.	(GB)
glasovanjem soglasno sprejeli. V njem so poudarili, da je sicer Prodijeva vlada najboljša, kar jih je v tem trenutku mogoče sestaviti, vendar to še ne pomeni, da morajo akritično sprejeti vse točke političnega programa večine, zlasti tiste, ki jih mladi člani Cube 59 smatrajo za bistvene. Sem spada predvsem vladna politika v zvezi z zdravstvom, pokojninami, brezposelnostjo, delovnim urnikom, šolstvom in univerzo, solidarnostjo ter zunanjo politiko. Mladi komunisti si prizadevajo, da bi vlada posvetila večjo pozornost socialni državi in najbolj šibkim kategorijam državljanov. V svojem programu za bodoče delovanje so se obvezali, da bo na sestanku krožka še naprej potekala diskusija o najbolj perečih političnih vprašanjih ter da bodo podprli vsako pobudo v okviru socialnega boja in zato, da vlada po tem finančnem zakonu ne bi več krčila socialnih stroškov, ampak usmerila čimvečjo vsoto v strateške sektorje, kot so zdravstvo, šolstvo in delovna mesta. Za nadaljnje delovanje krožka so predlagali še, da bi Guba 59 vzpostavila stike z drugimi krožki, da bi začeli z objavo notranjega časopisa Que pasa ter da bi ustanovili dramsko skupino, katere cilj naj bi bil kritika obstoječega sistema.
(MS)
SEZONSKE NEVŠEČNOSTI / NASVETI ZDRAVNIKA
Kako naj se zavarujemo pred gripo
»Vse kosti me bolijo in glava. Imam tudi vročino. Smo mar letos začeli z gripo še preden se je začela kampanja cepljenja proti tej bolezni, ki naj bi se po predvidevanjih pojavila nekje v decembru, ali januarju?«
Vprašanje smo obrnili na zdravnika, dr. Renata Stoklja: »Naj najprej povem, da sedanje motnje v zdravstvenem stanju bolnikov še niso znaki za gripo, ki nas še čaka. Prehladi in z njimi povezana obolenja, so zelo različna. Lahko imamo vročino, znake prehlada in še kaj, pa nimamo gripe. Ta ima svoje posebne znake in jo je treba tudi
Večer Krožka ’91
V prostorih občinske knjižnice v Nabrežini bo drevi ob 20.15 zanimivo srečanje o aktualnih družbenih problemih, s katerimi se soočajo mlade generacije. Srečanje prireja Krožek 1991 in nosi našlov »Mladi, vsakdanjost, načrt in pomanjkanje načrtovanja«. Gostje večera bodo psihanalitik dr. Pavel Fonda, predsednik Združenja Dialoghi europei« posl. Giorgio Rossetti in predstavnik deželnega tajništva CGIL Bruno Zvech.
drugače zdraviti.«
Dr. Stokelj nas je ob tem opozoril, da je čas za obrambo proti tej bolezni že v teku. Okrog 15. t.m. so namrč že začeli s cepljenjem proti gripi.
»Tokrat so za rizično bolj občutljive osebe razne olajšave, ki jih sicer nismo imeli. Vsakdo od nas splošnih zdravnikov je prejel namreč določeno število cepiva, ki je namenjeno predvsem pacientom nad starostno dobo 65 let. Cepiva so na razpolago tudi diabetikom in pacientom s kroničnimi obolenji srca in ožilja, pa bolnikom s krvnimi obolenji, ljudem, ki so izpostavljeni stikom z javnostjo in seveda najmlajšim.«
Prvič v tej sezoni so torej cepiva na razpolago družinskim zdranvikom, ki svoje paciente najbolj poznajo in vedo presoditi, komu predpisati zdravilo.
»Ta akcija daje možnost čim širšemu številu prebivalstva, da se cepi brez neskončnega čakanja v ambulantah. Tudi to cepivo sicer ne more povsem preprečiti virusnih obolenj, vendar je prav gotovo eno najboljših sredstev v boju proti gripi. Svetujemo zato vsem, ki spadajo v omenjene kategorije, ki smo jih že omenili, da se ce-
pijo vsaj nekje do polovice novembra. V preteklosti je bilo potrebno dvakratno cepljenje, sedaj pa je dovolj enkratno. Za sedanje težave se lahko poslužujemo tradicionalnega aspirina, čajev z medom in vitaminov in seveda, da se varujemo pred vremenskimi spremembami.«
Zdravniki bodo vsekakor zelo pozorni na razne komplikacije,
ki lahko nastajajo pri obolenju za gripo. Takrat je prav, da se zglasijo pri svojem zdravniku, ki jim bo najbolje pomagal, je mnenje dr. Stoklja.
Pričakujemo torej letošnjo gripo s kančkom optimizma, z nasveti našega zdravnika, pa še s cepivom in drugimi zdravili, ki so na razpolago, ko je bolezen že v teku.
Neva Lukeš
Društvo iz Prebenega na izletu v Benečiji
Preteklo nedeljo so si sončen jesenski izlet privoščili tudi člani prebeneškega SKD Jože Rapotec: kar številna druščina se je podala na obisk v Benečijo in poučni ogled znamenitosti teh krajev združila tudi z nedeljskim razvedrilom. Prebenežani so obiskali Čedad in si ogledali Landarsko jamo. Opoldne so se podali na kosilo v značilno beneško gostilno in v prijetni družbi »preiskušali« poslastice krajevne kuhinje. Popoldne so prav tako posvetili odkrivanju beneških navad jesenskega časa in se udeležili praznika kostanja in novega vina.
Nedeljski izlet je bil za člane SKD Jože Rapotec nekakšna nagrada, saj je kronal zahtevno in dalj časa trajajoče delo, s katerim so v Prebenegu zgledno preuredili prireditveni prostor na odprtem. Vaški park in sedaj res vreden te oznake, vanjega so člani društva oz. vaščani vložili veliko svojega prostega časa in ne nazadnje tudi sredstev, sedaj pa razpolagajo s prostorom, na katerem se lahko poleg vsakoletne vaške šagre odvijajo tudi vsakovrstne kulturne prireditve. Seveda v spomladanskem in poletnem času. (dam)
OB DNEVU MRTVIH
Počastitev
spomina
padlih
Predstavniki krajevnih in deželnih oblasti, kakor tudi oblasti sosednje Slovenije, političnih strank ter borčevskih in drugih organizacij bodo ob Dnevu mrtvih polagali vence na grobnice in pred spomenike padlim za osvoboditev izpod fašizma in nacizma.
Predstavniki Republike Slovenije bodo obiskali spomenike in grobnice v tržaški pokrajini danes. Posebej naj omenimo, da bo ob 14.30 spominska svečanost pred spomenikom bazoviškim junakom na gmajni pri Bazovici, na kateri bo imel krajši nagovor poslanec Državnega zbora in podpredsednik komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Davorin Terčon. Ob IG.uri pa se bo delegacija Republike Slovenije poklonila žrtvam v tržaški Rižarni. Tu bo imel krajši nagovor predsednik Državnega sveta dr. Ivan Kristan. Pristavimo naj, da bodo predstavniki obmejnih občin Republike Slovenije danes popoldne polagali vence tudi pred spomenike v posameznih občinah oziroma vaseh na Tržaškem po razporedu, ki smo ga objavili v torek, 28. t.m.
Danes bosta polagali vence v občini Trst tudi delegaciji SSk in SKGZ. Predstavniki SKGZ se bodo zbrali ob 13. uri pri Primorskem dnevniku, nakar bodo obiskali obeležja v ulicah D’Azeglio in Ghega ter pri Sv. Justu. Ob 14.30 bodo pri spomeniku bazoviškim junakom pri Bazovici, ob 15.30 pri grobnici padlih borcev na vojaškem pokopališču in nato na pokopališču pri Sv. Ani pri obeležjih in grobnicah bazoviških junakov, Pinka Tomažiča in pri skupnem grobu, ob 16. uri pa v Rižarni. Predstavništvo SSk pa bo ob 15. uri položilo venec pred spomenik bazoviškim junako pri Bazovici, ob 15.30 bazoviškim junakom na pokopališču pri Sv. Ani, ob 16. uri pa se bo udeležilo spominske svečanosti skupno z delegacijo iz Slovenije.
Dolinska občinska uprava vabi na svečanost polaganja vencev pred osrednji spomenik padlim v Dolini danes ob 15. uri. Spominske svečanosti se bodo udeležili predstavniki občinske uprave in Republike Slovenije, zbor upokojencev pa bo zapel nekaj žalostink.
Sekija VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg poziva občane, naj se množično udeležijo polaganja vencev in na tak način izpričajo ogorčenje nad podlim mazanjem spomenikov. Obenem obvešča, da bo danes ob 16. uri položila venec pred spomenik v Zazidu, v soboto, 1. novembra, pa bo obiskala spomenike ob 10. uri v Mačkoljah, ob 13.30 v Prebenegu in ob 14.30 v Dolini.
Občina Zgonik se bo poklonila spominu padlih v odporniškem gibanju in NOB jutri (31. t.m.) s polaganjem vencev pred spomenike po naslednjem razporedu: ob 16.30 zbirališče v Zgoniku, ob 16.40 polaganje vencev v Repniču, ob 16.50 pri Briščikih, ob 17.05 na pokopališču na Proseku, ob 17.15 na Proseški postaji, ob 17.25 v Gabrovcu, ob 17.35 v Samatorci, ob 17.45 v Saležu, ob 18. uri pa v Zgoniku, in sicer najprej pred vaški spomenik in nato pred občinskega. Tu bo nastopil Moški pevski zbor Rdeča zvezda.
Devinsko-nabrežinska občinska uprava pa bo počastila spomin padlih s polaganjem vencev pred spomenike in obeležja v soboto, 1. novembra. Osrednja slovesnost bo pred spomenikom padlim v Nabrežini, kjer bodo govori in krajši kulturni program.Delegacija občinskih upraviteljev, predstavnikov strank in borčevskih organizacij pa se bo zbrala že ob 8. uri pred županstvom ter do 10. ure obiskala vsa obeležja po vaseh v občini, in sicer po naslednjem vrstnem redu: Nabrežina Kamnolomi, Slivno, Medja vas, Devin, Vižovlje, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Praprot, Sempo-laj, Nabrežina Križ in Nabrežina Center.
Istega dne bodo spominske svečanosti tudi v občini Re-pentabor. Ob 11.30 bo občinska delegacija obiskala grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu, ob 11.40 bo polaganje vencev pred spomenik žrtvam fašizma na Colu, ob 11.50 pa padlim v NOB v Repnu.
V soboto, 1. novembra, bo polagala vence tudi delegacija VZPI-ANPI v Trstu. Zbrala se bo ob 8.30 pred obeležjem v Ul. Massimo D’Azeglio, nakar bo obiskala obeležja v Ul. Ghega, Ul. Pindemonte, pri Sv. Justu, ob 11. uri pa se bo poklonila žrtvam Rižarne.
Prav tako bo 1. novembra polagala vence pred obeležja v Križu krajevna sekcija VZPI-ANPI. Delegacija se bo zbrala ob 10. uri pred Ljudskim domom.
Društvena gostilna na Proseku
PROSEK 280 - Tel. 225039
sesSh&zT-r-*	_________________
Vabimo Vas jutri, petek, 31. oktobra ob 18.30 na ponovno odprtje.
Novi najemnici: Blažina Lidija in Šuber Marina
Prvovrstne domače jedi in domača vina v središču vasi.
Zaprto ob četrtkih
KROŽEK 1991
MLADI
vsakdanjost, načrt in pomanjkanje načrtovanja
o tem bodo spregovorili:
posl. Giorgio Rossetti, predsednik »Dialoghi europei« Bruno Zvech, predstavnik deželnega tajništva CGIL, dr. Pavel Fonda psihanalitik
Srečanje bo danes, 30. oktobra 1997, ob 20.15
v dvorani OBČINSKE KNJIŽNICE V NABREŽINI
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
30.	oktobra 1997
ALFONZ
Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 16.51 - Dolžina dneva 10.05 - Luna vzide ob 8.37 in zatone ob 23.04
Jutri, PETEK,
31.	oktobra 1997
VOLBENK
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,9 stopinje, zračni tlak 1033,9 mb ustaljen, veter 40 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, s sunki do 70 km na uro, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 15,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Nicola Oro, Davide Sancin, Ales-sandro Camevale.
UMRLI SO: 893-letna Ce-cilia Borri, 75-letni Giuseppe Macarol, 59-letna Fulvia Faraguna, 67-letni Giorgio Guidi, 84-letni Oscar Keber, 7 5-letna Paola Pecchiari.
: :	LEKARNE
Od PONEDELJKA, 27., do PETKA, 31. oktobra 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
UL Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8.
ZGONIK (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Goldonijev trg 8 (tel. 634144).
SOBOTA, 1. november 1997
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), UL Combi 17 (tel. 302800), UL Mascagni 2 (tel. 820002), Sv. Ivan -Trg Gioberti 8 (tel. 54393), Istrska ulica 33 (tel. 638454), Largo Piave 2 (tel. 366155), Goldonijev trg 8 (tel. 634144), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253), Zgonik (tel. 225596).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Zavije - Ul. Flavia 89.
ZGONIK (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 19.30
Istrska ulica 33.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89.
ZGONIK (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Goldonijev trg 8 (tel. 634144).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
Bi PRIREDITVE
BONAVVENTURA, ALPE ADRIA CINEMA, CAPPEL-LA	UNDERGROUND,
DEŽELNA KINOTEKA IN KINOATELJE vabijo v torek, 4. novembra, ob 20.30 v gledališče Miela na prireditev »Susret u Trstu - Poklon Vuku BabiCu«.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah vabi na ogled fotografske razstave Iva Sosiča »Praznovanje 375-let-nice župnije sv. Jerneja na Opčinah«. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure do 9. novembra, ko bo na željo mnogih Zuplja-nov, ob 17. uri, v župnijski cerkvi ponovitev recitala prof. LuCke SusiC »375 let pod openskim farnim zvonom«. Sodelujejo mladi recitatorji, CPZ sv. Jernej z Opčin, CPZ sv. Florijan od Banov in MPZ Višava iz Ferlugov.	Recital
oblikujejo tudi domači pritrkovalci in pihalni kvintet godbenega društva Prosek. Vabljeni!
E3 ČESTITKE
BETTY! Splezala si na vrh petindvajsetih let. Mi smo s tabo, korajžno spu-
CARSO
di Giraldi R.
LUČE
NABREŽINA - Trst Trg Sv. Roka 105
CARS/01
električni material e svetila • kit za avtomatizacijo dvoriščnih vrat • domofoni e brezžične alarmne naprave e štedilniki na drva in okrasne peči • elektrogospodinjski stroji • audio in video material
Kulturno društvo »F. Prešeren«
vljudno vabi na predavanje MILANA PAHORJA
JADRANSKA BANKA
Nastanek in razvoj slovenskega bančništva v Trstu
danes, 30. oktobra, ob 20.30
v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu
Na tržaški fakulteti iz naravoslovnih ved je diplomiral bivši dijak »mehanskega oddelka« DPZIO »J. Stefan«
Moreno Vertovec
ravnatelj in profesorji iskreno Čestitajo ob uspešno opravljeni diplomi.
stise v svet. Vse najboljše ti želijo Kržanke.
Naši prijazni ELIZABETI vse lepo za njen rojstni dan, Čeprav z zamudo, želijo sošolci IV. GEO Žiga Zois.
KINO
ARISTON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15, »Cop Land«, i. Sylvester Stallone, Robert De Niro, Harvey Keitel.
EKCELSIOR AZZURRA -
16.30,	18.20, 20.10, 22.00 »Relazioni intime«, r. Philip Goodhew.
EKCELSIOR -16.45,18.35, 20.25, 22.15 »Fuochi d’artifi-cio«, r. L. Pieraccioni.
AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »II quinto elemente«, i. Bruce VVillis.
NAZIONALE 1 - 17.30,
19.50,	22.10 »Face off - Due facce di im assassino«, i. John Travolta, Nicholas Gage.
NAZIONALE 2-17.30,
19.50,	22.15 »Ipotesi di com-plotto«, i. Mel Gibson, Juha Roberts.
NAZIONALE 3 - 17.30,
19.50,	22.15 »Soldata Jane«, r. Ridley Scott, i. Demi Moore.
NAZIONALE 4 - 16.45,
18.30,	20.15, 22.15 »MIB Men in Black«, r. Števen Spielberg, i. Tommy Lee Jones, Will Smith.
MIGNON - 16.00, 18.00, 20.05, 22.00 »Mai dire ba-sta!«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.15, 19.00, 21.45 »Contact«, i. Jodie Poster. Zadnji dan.
ALCIONE - 18.00, 20.00,
22.00	»Ovosodo«, r. Paolo Vrzi.
3 OBVESTILA
SEKCIJA VZPI-ANPI Doli-na-Mackolje-Prebeneg poziva občane, da se množično udeležijo polaganja vencev in da na tak način izpričajo ogorčenje nad podlim dejanjem oskrunitve spomenikov. Obenem obvešCa, da bo polagala vence na somenik v Zazidu danes, 30. t. m., ob 16. uri, v soboto, 1. novembra, pa ob 10. uri v Mackoljah, ob
13.30	v Prebenegu in ob 14.30 v Dolini.
ČLANI SEKCIJE VZPI-AN-
PI Prosek-Kontovel bodo danes, 30. oktobra, ob 14.30 skupno z delegacijo iz Slovenije počastili padle v NOB s polaganjem vencev na vaške grobnice in spomenike.
SEKCIJA VZPI-ANPI BAZOVICA vabi vse kulturne, športne, gospodarske in politične organizacije, da se množično udeležijo polaganja vencev. Danes, v Četrtek, 30.
oktobra, ob 14.30 bo delegacija iz Kopra, Izole in Pirana položila venec k spomeniku bazoviških žrtev, nato bo sledila manjša slovesnost, kjer bo spregovoril Član državnega zbora Davorin TerCon. Nato bo ista delegacija, ob 15.30, položila venec na skupno grobnico padlih v NOB na pokopališču. V soboto, 1. novembra, ob 10. uri bo zbirališče pred bazoviškim domom, kjer bomo skuaj v sprevodu odšli k spomeniku, da položimo venec vaškim padlim v osvobodilni borbi in umrlih v koncentracijskih taboriščih.
V PROSTORIH SKD VIGRED se bo odvijal teCaj šivanja in krojenja vseh stopenj z Adriano Regent. Sestanek in vpisovanje danes, 30. oktobra, ob 19.30, v društvenih prostorih v Sempolaju. Informacije na tel. št. 225322 (Adriana).
SEKCIJA VZPI-ANPI Prosek-Kontovel obvešCa, da bo delegacija položila venec v spomin padle partizanke Marte Danev v Voleji Dragi, pri Novi Gorici, jutri, v petek, 31. oktobra. Odhod s Kontovela izpred društvene gostilne v 9. uri.
FOTOKROŽEK TRST 80
vabi elane na izredno sejo jutri, v petek, 31. t. m., ob 20.15 v Gregorčičevi dvorani v Trstu,"ul. Sv. Frančiška 20, II. nadstropje.
UCENCI COS STANKO GRUDEN bomo obnovili staro tradicijo VJHTCA. Sempo-lajce bomo obiskali po domovih jutri, 31. oktobra, v dopoldanskih urah. Obenem bomo v zvezi z domačimi tradicijami zbirali spomine starih vaščanov.
OBČINA REPENTABOR
obvešCa, da je v teku popisovanje psov za vpis v deželni anagrafski seznam psov, ki ga predvideva d. z. 39/90. Zivi-nozdravnik podjetja za zdravstvene storitve bo popisoval pse v mesecu oktobru 1.1. ob torkih in Četrtkih od 11. do 12. ure pred občinskim sedežem, kamor naj v omenjenem obdobju lastniki pripeljejo pse.
KD SLOVAN Padrice vabi vaščane na počastitev padlih v NOB in polaganje venca na vaški spomenik, v soboto, 1. novembra, ob 10.30. Nastop domačega pevskega zbora. Udeležite se!
VZPI-ANPI SEKCIJA DOMJO in KD F. VENTURINI vabita vaščane, da se množično udeležijo proslave ob ponovno oskrunjenem spomeniku padlim v NOB, ki bo v soboto, 1. novembra, ob 14. uri.
DNE 1. NOVEMBRA se
bodo pevci MoPZ Igo Gruden iz Nabrežine primemo poklonili spominu rajnih. Zbirališče bo na nabrežinskem trgu pred spomenikom padlih ob 14.40. Sledil bo obisk pokopališč in obeležij v naši okolioci: 14.40 spomenik padlim v Nabrežini, 14.50 pokopališče v Nabrežini, 15.10 pokopališče v Sempolaju, 15.25 spomenik padlim v Sempolaju, 15.30 spomenik padlim v Praprotu, 15.45 pokopališče v Samator-
ci, 16.00 sponebik padlim v Prečniku, 16.20 pokopališče v Mavhinjah in 16.40 pokopališče v Sli vnem.
SEKCIJA VZPI-ANPI OPČINE, BANI, FERLUGI, PISCANCI vabi v soboto, 1. novembra na počastitev padlih v NOB pri vseh vaških spomenikih. Zbirališče ob
9.30	v Prosvetnem domu na Opčinah. Sodeluje MPZ Tabor z OpCin. Vabljeni k številni udeležbi.
VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ITALIJE - sekcija Križ »Evald AntonCiC-Stojan« vabi vse kulturne, športne in politične organzacije, da se množično udeležijo polaganja vencev na vaške spomenike padlim, v soboto, 1. novembra, z odhodom ob 10. uri, izpred Ljudskega doma v Križu.
VSE PRIDELOVALCE ex-
tra deviškega olivnega olja obveščamo, da torklja Parovel v Mackoljah bo zaCela obratovati 1. novembra t.l. Lepo vas prosimo, da se predčasno javite na tel. št. 231908.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 3. novembra, na redni društveni večer, na katerem bo predaval prof. dr. Jože Velikonja iz ZDA na temo »Domovinstvo, zamejstvo, zdomstvo«. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3 s pričetkom ob 20.30.
SK DEVIN priredi novoletno zimovanje v smučarskem centru Falcade, z možnostjo smučanja na S. Pellegrinu, od 26. decembra do 1. januarja in od 1. do 6. januarja. Informacije na tajniški tel. 2916004 do 4. novembra.
FOTOGRAFSKI ODSEK KD LONJER-KATINARA prireja tudi v letošnji sezoni fotografski teCaj. Prvo informativno srečanje bo v torek, 4. novembra, ob 20. uri, v društvenih prostorih. Vabljeni!
OTROŠKI PEVSKI ZBOR VESNA sporoča, da se pevske vaje vršijo ob sredah, ob 16. uri, v osnovni šoli Alberta Sirka v Križu.
SRENJSKI ODBOR iz
Boršta in Zabrežca vabi vse člane na sestanek, ki bo v sredo, 5. novembra, ob 20.30, v Srenjski hiši v Borštu.
SKD FRANCE PREŠEREN
iz Boljunca pripravlja teCaj šivanja domače - brske Zenske noše. Zainteresirane domačinke vabimo na prvo srečanje v ponedeljek, 10. novembra, ob 21. mi v društvenih prostorih gledališča France Prešeren.
SKLAD MITJA CUK prireja teCaj avtogenega treninga, ki se prične 12. novembra v mestnem središču. Vse informacije in navodila za vpis dobite v uradih Sklada v Narodni ul. 126 na Opčinah, tel. 040/212289, v dopoldanskem Času.
FOTOKROŽEK TRST 80
vabi elane in prijatelje, da se udeležijo natečaja, ki ga razpisuje »Cultura Viva« in druge ustanove na prosto temo: Tržaške slike (Immagini di Trieste), Skrivnosti Trsta (I Segreti di Trieste), in na obvezno temo: Nebo (II Cielo). Rok zapade 15. novembra. Udeležba je brezplačna. Pravilniki so na razpolago v Tržaški knjigami.
SLOVENSKI KLUB skli-
cuje redni občni zbor v torek, 25. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani. Na dnevnem redu poročila, razprava, volitve odbora in razno. Vabljeni vsi, ki bi želeli z drobnim
ja
AZETASPORT
NIKE-ADIDAS BELFE-COLMAR LACOSTE - SUPERGA EVERPLAST- INVICTA
rolerji - 20%
TRŽIČ, ul. IX Giugno 84/A tel. 0481/45735
Loterijo	29. oktobra 1997
BARI	12	73	70	11	40
CAGLIARI	68	27	49	71	10
FIRENCE	16	35	85	23	22
GENOVA	24	34	26	65	46
MILANO	1	59	20	39	54
NEAPELJ	14	59	41	55	42
PALERMO	88	1	32	42	22
RIM	55	71	34	45	66
TURIN	74	78	27	16	58
BENETKE	76	48	30	9	55
ENALOHO 1 2 1	1	1 1	2X2	2 X	2
KVOTE 12	79.048.400,-
11	3.120.300,-
10	219.900,-
doprinosom odpreti nove možnosti za dialog ob aktualnih vprašanjih.
40-LETNTKI s Krasa in mesta združite se! Slavna, nepozabna večerja z glasbo bo v soboto, 29. novembra 1997, s pričetkom ob 20.30. Restavracijo bomo izbrah in rezervirali na podlagi prijav, zato se je množično udeležite in obvestite o tem tudi tiste 40-let-nike, ki bodo spregledali to obvestilo. Za podrobnejše informacije in vpisovanja lahko telefonirate na sledeCe številke vsak'dan od 19. do 20. ure: Karlo (214590), Renzo (327019), Pavel (201291), El-der (200950), Aldo (0481/78366) in Mariza (228604).
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje svoje enajsto Studijsko štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala 3.000.000 lir za prvi letnik in 2.500.000 lir za vsako nadaljno leto redne študijske dobe, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim vi-sokošolcem, ki se bodo vpisah na univerzo v akademskem letu 1997-98. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Mazzini 46/1, tel. 631203, ob Četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra 1997.
SD MLADINA - smučarski odsek - organizira 6-dnevno društveno zimovanje v smučarskem centru Folgarida-Marilleva od 20.12. do 26.12. Poleg zabave bo poskrbljeno za smučarske teCaje in nadaljevanje smučarskih treningov. Zimovanje je primemo za družine z možnostjo cele vrste kombinacij glede hotelskih uslug. Hotel se nahaja v neposredni bližini smuCišC Folgari-de. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za informacije pokličite v najkrajšem Času na tel. 213518, 220718 ali 212533.
SLOVENSKI DIJAŠKI
DOM »Srečko Kosovel« obvešCa, da je v teku vpisovanje za zimovanje, ki bo potekalo od 27. 12. 97 do 3. 1. 98 v KRANJSKI GORI. Zimovanja, na katerem bo tudi organiziran teCaj smučanja za začetnike in najmlajše, se lahko udeležijo otroci od 6. do 18.1e-ta starosti. Morebitne informacije dobite v upravi dijaškega doma, ul. Ginnastica 72; tel. 573141 ah 573142.
SKLAD MITJA CUK obvešCa, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na št. 212289 v dopoldanskem Času.
SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba ob ponedeljkih od 20. do 21. ure.
HOCES POSTATI TABORNIK, živeti v naravi in se zabavati v družbi? DRUŽINA JADRANSKIH DELFINOV te vabi, da se ji pridružiš na sestankih, ki bodo vsako soboto ob 15. uri na stadionu 1. Maj. Vabimo osnovnošolce, srednješolce in višješolce!
B_________________IZLETI
50-LETNIKI ZGONISKE OBČINE organizirajo 23. novembra avtobusni izlet s kosilom v Benečijo. Za vse informacije in prijave se cimprej javite na tel. št. 229126 (Boris Grilanc) in 220322 (Sonja Bandi).
■I SOLSKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
GOSPA išCe delo kot hišna pomoCnica-varuška v miljski ali dolinski občini. Tel. ob uri obedov na št. 00386-66-272467.
PRI GABROVCU prodam zemljišče, 1500 kv. m., primerno za week end. Tel. 228826 ob urah obredov.
MALI TOVORNJAK-PREKUCNIK OMAI letnik ’86 v dobrem stanju prodam. Tel. 220109 ob mi obedov.
OJAČEVALEC CREST mod. LA 1201 v odličnem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. 417937 v večernih mah.
PRODAM Ford Sierra, 2000 SVV, letnik ’88, po izredno ugodni ceni. Tel. 040/2176855 ob večernih mah.
IŠČEMO PROSTORE za
urad v najem ali nakup v bližini centra OpCin, od 70 do 150 kv. m. Tel. na št. 040/201332 od 9. do 12. in od 14 do 17. me.
GOSPA srednjih let nudi pomoC v gospodinjstvu ali pri oskrbi starejših oseb. Tel. 003866732334.
24 UR DNEVNO rabim samo slovensko govorečo vestno gospo za pomoC starejši gospe. Tel. 398597 (telefonska tajnica) od 19. do 20. me.
PRODAMO stanovanje v Tržiču (San Polo). Tel. 0481/711772, od 13. do 17. me.
PRODAM suha drva za kurjavo. Kmetija Aleš Komjanc, Jazbine 35 - 34070 Steverjan. Tel-fax (0481) 390238.
PRODAM po zelo ugodni ceni razne rezervne dele in dobro ohranjene gume za pando 45. Tel. 040/228779.
ZIMA ’97-98 je že prišla na Škofije. Široka izbira privatnih apartmajev, penzionov, hotelov, kmečkih turiz-mov v Sloveniji, Italiji, Avstriji in Franciji. Organizirana novoletna potovanja v Pariz, Dubrovnik, Prago, Istambul...in seveda ne manjkajo najugodnejše ponudbe za Kubo, Santo Domingo, Mehiko, Kanarske otoke. GEC TOURS vam svetuje: zaradi omejenih mest in visoke sezone, ne Čakajte zadnji trenutek. Tel-Fax 0038666/549588.
V DOLINI dajemo v najem pritlične prostore primerne za mad. Tel. 228519, od 13. do 14.30.
OSMICO je odprl Drejče Ferfolja v Doberdobu. Poleg vina nudi tudi domač prigrizek.
PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. 220722.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253.
OSMICO je odprl v Dolini Mario Žerjal.
OSMICO so odprli »pri Coljetevih« v Samatorci št. 20.
OSMICO je v Ricmanjih odprl Jadran.
OSMICO ima v Zgoniku Miro Žigon.
PRISPEVKI
Ob obletnici smrti ljubljenega moža in oCeta Bogdana darujejo Magda, Daša in Domen 50.000 lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na nepozabnega Bogdana darujejo Stojan, Alma in Sandra
50.000	lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Vincenca Maver j a daruje Aldo Mauri z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu
30. 10. 1993 30. 10. 1997
Štiri leta je odkar si odšel dragi
Bogdan
V naših srcih boš vedno živel.
Tvoji Magda, Daša in Domen
Barkovlje,
30. oktobra 1997
GORICA / CENTER EMIL KOMEL
TRŽAŠKA PALAČA COSTANZ!
Drevi bo v domu L Bratuža nastopil Trio Brahms
»Goriška je v zadnjih letih razvejano prizorišče raznih kulturnih pobud. Želimo, da bi Srečanja z glasbo še bolj poglobila poznavanje domačih kulturnih vrednot in razkrila bogastvo lastnih ustvarjalnih moči. V letošnji program smo vključili tudi štiri glasbene prireditve. Glede na raznolikost bodo gotovo zadovoljile širšo javnost. Z zadovoljstvom podčrtujemo naše sodelovanje z drugimi ustanovami. Slutiti daje, da bo v bodoče možno še večje usklajevanje.«
S tem nagovorom Slovenski Center za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica vabi na glasbena prizorišča nove abonmajske koncertne sezone 1997 - 1998. Ob dovolj domiselnih šestih Srečanjih z glasbo, ki bodo potekala v veliki in komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, je goriški organizator ponudil tudi štiri klasične koncertne dogodke, ki jih bo v različnih kulturnih hramih pripravil v sodelovanju z Videmsko univerzo, Primorskim dramskim gledališčem v Novi Gorici in Glasbeno matico in ob veliki podpori Kulturnega centra Lojze Bratuž.
Uverturo koncertni sezoni bo že nocoj ob 20.30 v Kulturnem domu Lojze Bratuž zaigral Trio Brahms iz Bologne. Ansambel sestavljajo pianist Pierpaolo Maurizzi, violinist Maurizio Cadossi in violončelist Michele Ballarini. Trio je prejel prvo nagrado na Mednarodnem tekmovanju J. Brahms v Hamburgu, nagrado Lion na Glasbeni šoli v Fietolah in posebna odlikovanja na Akademiji Chigiani v Sieni. Ker je po mnenju muzikologov najboljši ključ za razumevanje opusa J. Brahmsa vokalna glasba, pa Čeprav imamo danes vtis, da je pisal predvsem instrumentalno glasbo, so glasbeniki iz Bologne v svoj repertoar vključili Brahmsove
samospeve in k sodelovanju povabili tenorista Leonarda De Lisija. Pevec, ki je z odliko in pohvalo diplomiral na Konservatoriju Pollini v Padovi in v vokalni komorni glasbi na Konservatoriju Boito v Parmi, bo na goriškem koncertnem odru predstavil štiri Liederje za glas in klavir iz različnih ustvarjalnih obdobij skladatelja. Ob Brahmsovih samospevih bodo interpreti iz Bologne ponudili še izvedbo Tria v H-duru op. 8 in 12 samospevov za glas, klavir, violino in violončelo L. van Beethovna.
Že naslednji program koncertov se bo iz Gorice »preselil« v stavbo Primorskega dramskega gledališča, kjer si bodo 28. decembra tudi abonenti Centra lahko ogledali priljubljeno Labodje jezero P. L -Čajkovskega. Nastopili bosta SNG Opera in balet Maribor in Kijevska nacionalna opera. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo na tretjem abonmajskem koncertu 8. marca nastopil priznani violinist Miha Pogačnik ob klavirski spremljavi Diane Baker. Zaključni koncertni večer bodo 4. aprila v cerkvi Sv. Ignacija v Gorici oblikovali elani Mešanega pevskega zbora Hrast iz Doberdoba. Pevski ansambel, ki pod spretnim vodstvom Hilarija Lavrenčiča, Čedalje bolj »osvaja« strokovne in ljubiteljske kroge zborovske pesmi, se bo predstavil v izvedbah starejših in sodobnejših polifonih skladb. Koncert pripravljajo v sodelovanju z Glasbeno matico. Srečanje z glasbo, dovolj izvirna in mikavna glasbena druženja v ponudbi goriške-ga Centra, bodo v šestih večerih »odpirala« in razkrivala različna glasbena in tudi literarna področja.
Že prvo srečanje bo 12. novembra v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž ponudilo soočanje s specifično glasbeno go-
vorico instrumentalne skupine Evasion iz Trsta. Klavir, kitara, flavta, kontrabas, tolkala in harmonika so instrumenti, ki bodo »razkrivali« kompozicijske domislice (sodobne, jazz in ljudske glasbe) Piazzole in Bollinga. Na drugem SreCanju 11. decembra bosta nastopila prof. Čembala Ilario Gre-goletto in Elena Modena iz Vitto-ria Veneta in pod geslom »Forte-piano v Času Napoleona in ob zatonu Beneške republike« občinstvu razkrivala še nepoznane skladbe mekaterih beneških glasbenih umetnikov. Janez Matičič, slovenski skladatelji med Ljubljano in Parizom, bo gost tretjega Srečanja 14. januarja 1998. Priznani mojster bo v sodelovanju učiteljev in učenčev Slovenskega centra Emil Komel predstavljal svoje bogato glasbeno delo. 4. februarja 1998 se bodo goriška Srečanja poklonila ustvarjalnosti Pavleta Merkuja. Center bo ob priložnosti izdal zbirko nekaterih njegovih skladb in v veliki dvorani Kulturnega cventra Lojze Bratuž pripravil večer, na katerem bodo nastopili Mešani pevski zbor Lojze Bratuž pod vodstvom Stojana Kureta in elani Glasbenega ateljeja Emil Komel. Peto Srečanje v koncertni sezoni 1997-98 bo namenjeno mu-zikološkim »odkritjem« Alessan-dra Arba, goriškega glasbenika in filozofa, ki bo pod naslovom Dionizij e va strast, 28. februarja 1998 v Komorni dvorani Kulturnega centa Lojze Bratuž občinstvu predstavljal glasbo in estetiko F. Nietzcheja. Šesto, zaključno Srečanje 26. marca 1998 bo »zazvenelo« v znamenju 100-letnice rojstva Garcie F. Lorce. Skice za glas, kitaro in recitatorja bodo oblikovali solo pevca M. Ma-russi in L. Debevec, kitarist G. Chiandetti, režijsko pa bo veCer na oder »postavil« D. De Brea.
Tatjana Gregorič
Razstava bo odprta do 16. 11.
Tržaški umetnik Marino Sormani je zaCel s Krasom. In seveda z barkami, stalnimi spremljevalkami na njegovi štiridesetletni umetniški pustolovščini (na sliki Barke iz leta ’54). Sormani je zaCel z močnimi, toplimi barvami (že v petdesetih letih) in prispel na bolj šibko, morda sramežljivo izraznost odtenkov. Nikakor pa ne dosega - ne prej ne potem - take nežnosti, ki bi jo povezala romantična duša. Sormani je nežen, kolikor je lahko nežen človek, ki stalno išCe natančnost in podrobnost izražanja. Mi-nuciozna nežnost, nekako, ki zaradi svoje premišljenosti ne dosega romantičnih izbruhov. Sormani večkrat osredotoča pozornost na malenkosti in ta otroška perspektiva preciznega opazovanja postavlja avtorjeve motive v umirjeno vzdušje, ki spominja na resno, tudi hudomušno, simpatično pravljico. Predvsem v zadnjem
desetletju ustvarja, kot da bi mu ob slikanju nekdo pripovedoval o Čarovniku iz Oza. Sormanjeve slike so premišljene in barvno dovršene. Predvsem je posebna njegova svetloba, ki kliče jasnost in umirjenost. Ki odpira zaveso na sončno ravnovesje. Sormanijeve slike, predvsem tiste, ki jim je današnji C as bolj blizu, enostavno bruhajo svežino. Morda so bile slike, izpred štiridesetih let, veliko bolj energične (najprej že tiste, ki jih j je navdušila pariška bohemska pisanost). Navsezadnje pa je ravno razvoj iz pola na pol v njegovi poti, tisti ki ga je dokončno zapisal umetnosti. Njegova razvojna pot na razstavi »Marino Sormani 1953 - 1994« bo na ogled v tržaški palači Costanzi do 16. novembra (vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 13. in od 17. do 20. ure).
Jana PeCar
VIDEM / REVIJA COROVIVO
LJUBLJANA / SLOVENSKA MATICA
TRST / TRIBBIO RETTORI 2
Dober nastop tržaškega
zbora Jacobus Gallus
Predstavili pet novih knjig
Nove izdaje so povsem različne vsebine, od esejev do spominov
V nedeljo, 26. oktobra, je bila v avditoriju A. Zanon v Vidmu šesta izvedba deželne zborovske revije Coro-vivo, ki jo prireja zborovska zveza USCI za Furlanijo-Julijsko krajino.
Na videmski nedeljski reviji je na dveh koncertih nastopilo dvanajst zborov iz naše dežele. Med temi je bil tudi zbor Jacobus Gallus iz Trsta, ki deluje v okviru Glasbene matice (ostali tržaški zbori oz. skupine so bili Hortus | Musicus, Montasio, Po-livox in Silvulae Canto-res). Zbor se je pod vodstvom Janka Bana predstavil s tematskim programom, posvečenim tržaškemu skladatelju Pavletu Merkuju ob njegovi 70-letnici. Tako je izvedel Merkujeve skladbe Ave, gratia plena, Balada o narodu, Parce a mi Signor in II re e nu-do ter njegove priredbe rezijanskih ljudskih pesmi ČiCi nana MariCica, Ta gora ta Skarbinina in Jnjen Ceua j ti gna.
Nastop tržaških pevcev je izzvenel solidno in tehnično dovršeno, Čeprav ne popolnoma brezhibno. To je bilo razvidno zlasti pri skladbah Parce a mi Signor in ČiCi nana MariCica, kjer je zbor nekoliko nižal. Vsekakor je ocenjevalna komisija pozitivno ocenila nastop zbora Jacobus Gallus, ki je bil tako uvršCen v najvišjo kategorijo. V le-to so bili uvrščeni še zbori Grup-po Polifonico Caprivese iz Koprivnega, G. Peres-son iz Piana d’Arta, vokalna skupina Poli-vox iz Trsta in ženski zbor Audite Nova iz Starancana.
Nastop na reviji Co-rovivo je zboru Jacobus Gallus služil tudi kot priprava na udeležbo na vsedržavnem zborovskem tekmovanju Guido D’Arezzo v Arez-zu, kjer se bodo tržaški pevci mudili od 14. do 16. novembra in na katerega se že nekaj Časa intenzivno pripravljajo.
1.2.
Slovenska matica je na torkovi novinarski konferenci predstavila pet novih izdaj. Po uvodnem nagovoru predsednika Slovenske matice Jože Mahniča so bile predstavljene knjige: Martin Heidegger: Bit in C as, Ted Kramolc: Potica za navadni dan, Emil VVeiss-BelaC: Ne hodi naprej, Aleš Berger: Novi ogledi in pogledi ter Slovenske ljudske pesmi.
Kot je poudaril Tine Hribar, eden od šestih prevajalcev temeljnega dela Martina Heideggerja Bit in Cas, je ta knjiga vodilno filozofsko delo 20. stoletja v Evropi in v svetu, z močnim vplivom na filozofe in teologe. Naglasil je, da je Bit in Cas poleg Biblije in Aristotelove Metafizike s stališča prevajanja eno najzahtevnejših del. Knjiga, ki je sicer prevedena v le malo jezikov, je v Sloveniji izšla natanko 70 let po izidu izvirnika v nemškem jeziku. Ob tem je predsednik Slovenske matice Joža Mahnič opozoril na mednarodni simpozij o Martinu Heideggerju, ki bo Cez mesec dni potekal v prostorih Slovenske matice v Ljubljani.
Akademski slikar in pisatelj Ted Kramolc, ki že veC kot pol stoletja živi v Kanadi, je v avtobiografskem romanu z naslovom Potica za navadni dan po Mahničevih besedah upodobil nekonvencionalne poglede na problem izseljenstva. "Za slovenskega pisatelja, ki ne živi v matični domovini, je vir navdiha izguba domovine, " je dejal avtor romana, ki prikazuje problem asimilacije in travme izseljenstva, težke življenjske preizkušnje. Kramolc je svoj prvi roman tudi sam ilustriral.
Emil VVeiss-BelaC je v svoji knjigi Ne hodi naprej - delo je po Mahničevih besedah eden pomembnejših dokumentov za pravilno razumevanje našega Časa - zapisal spomine na krute življenjske izkušnje aktivista Osvobodilne fronte in partizana, ki je bil po osvoboditvi kot dolgoletni politični zapornik deležen krivične usode, preživeti pa je moral tudi najhujše: Goli otok. Delo je napisano z veliko resnicoljubnostjo, poleg dokumentarne pa ga odlikuje tudi literarno-estetska vrednost. Kot je poudaril avtor VVeiss-BelaC, je knjiga kruta, Čustvena in trda, v njej pa je želel prikazati svoj mimohod skozi življenje zgodovine.
Novi pogledi in ogledi je naslov knjige, ki jo je napisal in predstavil prevajalec in gledališki kritik Aleš Berger in jo posvetil pokojnemu prijatelju Marku Slodnjaku. Knjiga je neke vrste nadaljevanje Bergerjevih Ogledov in pogledov, objavljenih pred slabimi 15 leti, vsebuje pa približno 110 ocen gledaliških del iz obdobja po letu 1984. Kot je povedal avtor, v knjigi predstavlja svoje gledanje predstav, njegove ocene pa temeljijo na znanju in v letih izbmšeni senzibiliteti.
Tokrat izdane Slovenske ljudske pesmi I so natančen ponatis prve knjige z naslovom Slovenske ljudske pesmi. Kot je pojasnil Joža Mahnič, so doslej izšle tri knjige, od katerih pa je prva pošla. Knjiga obsega pripovedne pesmi, ljudske romance in balade. Pripravljen je tudi že Četrti del knjige, ki ji manjka le še muzikološki del. (STA)
Toplina ženskih figur Aliče Gombacci Maovaz
V tržaški galeriji Retto- mu, predstavlja s svojimi ri Tribbio 2 do 7. novem- sočnimi ženskimi figura-bra razstavljata Aliče mi (na sliki Akrobatica iz Gombacci Maovaz in Sig- leta ’97). Galerija je odpr-frido Maovaz. Tudi tokrat	ta vsak dan, razen ob pose tržaška slikarka, ki si-	nedeljkih, od 10. do
cer zadnja leta živi v Ri- 12.30 in od 17. do 19.30.
VRH / STIČNE TOČKE POMEMBNEJŠE OD RAZHAJANJ
Prisrčen Clintonov sprejem Jianga Zemina v Beli hiši
Skoraj gotovo bosta državi dosegli sporazum o jedrski tehnologiji
VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj izrekel dobrodošlico kitajskemu državnemu in partijskemu voditelju Jiangu Zeminu s poudarjanjem nujnosti po še tesnejšem sodelovanju med državama in je v svojih pozdravnih besedah le bežno omenil človekove pravice in naravovarstvena vprašanja.
»Ob zori novega stoletja in novega tisočletja moramo utrditi naše vezi, tako da bomo odkrito in v medsebojnem spoštovanju obstoječih razlik razpravljali,« je uvodoma navedel Clinton, ki je poudaril, da bosta državi »boljše služili svojim interesom in vrednotam, Ce bosta skupaj delovali, kot pa vsaka zase«. Kot rečeno, je le bežno omenil razhajanja, ko je navedel, da lahko državi »postavita temelje boljšega in varnejšega sveta..., v katerem bodo naši otroci dihali Čistejši zrak in kjer se do ljudi obnašajo z omiko, tako da so svobodni v izražanju svojih prepričanj in svoje veroizpovedi«.
Prav tako umirjen in optimistično razpoložen je bil Jiang Zemin, ki je v odgovoru navedel, da bsta morali državi voditi njune odnose v »luCi zgodovine in v strateški perspektivi«. Ob koncu svojega posega je Jiang Zemin iz kitajščine prešel na angleščino in poudaril: »Združimo roke, Kitajci in Američani in vsa ljudstva sveta in delajmo trdno, tako da bomo uresničili prihodnje stoletje v miru, stabilnosti in napredku.«
Resnici na ljubo sta se Clinton in Ze-min že predsinoCnjim sestala na neformalnem poldrugo uro trajajočem sestanku, na katerem sta po besedah državne tajnice Albrightove baje že dosegla okviren sporazum o jedrski tehnologiji. ZDA naj bi Kitajski dale svojo jedrsko tehnologijo, v zameno pa naj bi se Kitajska odpovedala izvozu svoje jedrske tehnologije Iranu. Kot kaže mora ta prvi ameriško-kitajski vrh po krvavih dogodkih na Tienanmenu leta 1989 uspeti za vsako ceno. Važnejše je gospodarsko sodelovanje kot vprašanje peščice disidentov, tako da bo Clinton le omenil sporna vprašanja Človekovih pravic, Tibeta in Tajvana in raje poudaril stične točke, ki jih ne manjka. Po jedrskem sporazumu lahko pričakujemo še kopico drugih gospodarskih sporazumov med ZDA iii zadnjo komunistično velesilo.
Netanjahu je klonil
JERUZALEM - Dobrih 24 ur po ostrem in odločnem telefonskem sporočilu ameriške državne tajnice Albrightove je Netanjahujeva vlada klonila in pooblastila svojega zunanjega ministra Davida Levija, da se udeleži vvashingtonskih bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj, M bi morala začeti že pred desetimi dnevi. Kot se je izvedelo, je baje Netanjahu na ameriške pritiske pristal na »poldržavno avtonomijo« za Gazo in Zahodni breg, tako da bi Izrael bil pristojen le za obrambno politiko in za del zunanje, ki bi bila vezana na izraelsko varnost.
Hrvaška zmaga v Haagu
HAAG - Mednarodno sodišče za vojne zločine v Haagu ne sme kaznovati držav ah elanov vlade, Ce ti prikrivajo pomemben dokazni material, je vCeraj odločil prizivni svet haaškega sodišča. Haaško sodišče sicer lahko zadolži neko državo, naj razkrije tajne dokumente. V primeru, da država to odklanja, pa sodniki ne morejo storiti drugega, kot da o tem obvestijo Varnostni svet Združenih narodov, M odloči o morebitnih sankcijah. Sklep pomeni pravo proceduralno zmago za Hrvaško, ki je v preiskavi proti generalu Tihomirju Blaskiču, bivšemu poveljniku hercegovsko-bosanske HVO, dosledno zavračala katerokoli sodelovanje in ni hotela izročiti dokaznega gradiva o BlaskiCevih vojnih zločinih.
Kohlova politika preveč socialna?
BONN - Predsednik združenja trgovinske in industrijske zbornice Nemčije (DIHT) Hans Peter Stihi je v pogovoru za tednik Stem ocenil, da je gospodarska politika krščanskih demokratov kanclerja Kohla preveč socialna. Stihi je poudaril, da je v izrazu »socialno tržno gospodarstvo«, s katerim Nemčija že desetletja označuje svojo ekonomsko politiko, beseda »socialen prevelika«. Ministru za delo Norbertu Bluemu (CDU) očita, da je izbral slabo pot za vodenje socialne politike, in dodaja, da bi reforma postopnega zmanjšanja števila upokojitev morala stopiti v veljavo leta 1998 in ne leta 1999, kot je predvideno.(STA/AFP)
Jerzy Buzek predstavil desnosredinsko vlado
VARŠAVA - Mandatar za sestavo nove poljske vlade Jerzy Buzek je predsedniku Aleksandru Kwasniew-skemu predstavil svoj desnosredinski kabinet. Nova poljska vlada bo imela dva podpredsednika, Leszeka Balcerovvicza iz liberalne UW in Janusza Tomaszew-skega iz Volilne akcije Solidarnost, ki sta hkrati novi finančni in notranji minister, ter petnajst ministrov in pet ministrov brez listnice.VeC ključnih ministrstev je pripadlo liberalcem: diplomacijo bo vodil zgodovinar Bronislavv Geremek, obrambo Janusz Onyszkiewicz in pravosodje nekdanja ministrska predsednica Hanna Suchocka. Oblikovanje vlade, ki naj bi prisegla v petek popoldne, je tik pred zdajci zakasnil spor med partnericama Solidarnostjo in liberalci. Slednji so se na koncu morah odpovedati svojima kandidatoma za kulturnega ministra in ministra za transport, ki ju je Solidarnost zavrnila kot nesprejemljiva. (STA/AFP)
OSLO / KONFERENCA O DELU OTROK
Pobude in projekti za odpravo izkoriščanja otrok v Tretjem svetu
OSLO - Norveški premier Kjell Ma-gne Bondevik je na mednarodni konferenci o delu otrok v Oslu povedal, da bo Norveška v okviru posebnega programa v prihodnjih treh letih namenila 200 milijonov norveških kron (približno 28, 5 milijona dolarjev) za boj proti zaposlovanju otrok. Britanska vlada pa je včeraj sporočila, da je odtegnila 750.000 funtov (1, 2 milijona dolarjev) za preprečevanje zaposlovanja otrok v Pakistanu. S sredstvi naj bi omogočili šolanje kakih 7000 pakistanskih otrok, starih od pet do 14 let, ki trenutno v mestu Sialkot šivajo nogometne žoge za britansko tržišče. Odločitev britanske vlade je vCeraj v Oslu uradno predstavila britanska ministrica za mednarodni razvoj Clare Short.
Podtajnica v italijanskem zunanjem ministrstvu Patrizia Toia pa je spregovorila o italijanskih šolsko-izobraže-valnih pobudah v Albaniji, Angoli, Argentini, Braziliji, Etiopiji in Uru-guaju, za katere so nakazali 6 milijonov dolarjev. Med drugimi pobudami
je predstavnica Italije prikazala »projekt za delo«, s katerim zbirajo sredstva za razvoj v Nepalu, Bangladešu in Pakistanu. V svojem posegu je tudi poudarila nevarnost, da bi globalizacija gospodarstva in trgovine še povečala izkorišCevanje otrok, tako da je treba v pristojnih mednarodnih forumih pogojevati gospodarsko rast z rastjo temeljnih socialnih pravic. Po njenem pa je treba predvsem prekiniti »začarani krog« revščine in otroškega dela, za kar pa morajo skrbeti predvsem prizadete države ob mednarodni pomoči.
Direktor Mednarodnega urada za delo Michel Hansenne pa je ob robu konference dejal, da urad pripravlja »slavnostno deklaracijo« o temeljnih pravicah delavcev, ki bo pozivala k spoštovanju sedmih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (ILO) o svobodi združevanja delavcev, pravici za skupna pogajanja, prepovedi prisilnega dela in dela otrok ter diskriminaciji.
KOSOVO / SEDEM LET PO LIKVIDACIJI KOSOVSKE AVTONOMIJE
Miren protest albanskih študentov za svoje šolstvo
Policija ni posegla, ker so se študenti na njen ukaz razšli
PRIŠTINA - Kakih 5.000 albanskih študentov in profesorjev se je včeraj zbralo na napovedanih demonstracijah pred svojo »vzporedno univerzo« v prištinski predmestni Četrti Velanija, na katerih so zahtevah ponovno vključitev v šole in univerze, iz katerih jih je srbsko vodstvo izključilo pred sedmimi leti (na sliki AP). Demonstracije je spremljala množica policistov, opremljenih z oklepnimi vozili in vodnimi topovi. Policija pa ni posegla, ker so se študenti na njen ukaz mimo razšli. Beograjski režim je po ukinitvi avtonomije na Kosovu Albancem predpisal izobraževanje po uradnih srbskih programih, kar so Albanci zavrnili ter vzpo-stavih na pol nezakonit vzporeden šolski sistem.
POBUDA ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE IN MESTNE OBČINE
2. mednarodni ekološki tabor
Pri pobudi je sodelovalo 42 dijakov tudi iz Gorice in Avstrijske Koroške
GORICA / NEOBIČAJNA GLASBENA PRIREDITEV
V Kulturnem domu prvi od zaključnih koncertov srečanja saksofonistov
Nocoj osrednja slovesnost v Novi Gorici
V Novi Gorici se je včeraj sklenil 2. mladinski ekološki raziskovalni tabor ”Eko Gorica - mladi treh dežel za zdravo okolje, mir, medsebojno spoznavanje”, ki sta ga priredila Zveza prijateljev mladine in Mestna občina Nova Gorica. Na njem je sodelovalo 42 mladih iz Nove Gorice, Avstrijske Koroške in Gorice. Od sobote, 25. t.m. do včeraj, ko se je s sprejemom na občini projekt dejansko zaključil, so mladi pod vodstvom mentorjev spoznavali in preučevali okolje, se seznanjali z bogato in raznoliko kulturno dediščino, neposredno odkrivali kako neodgovoren je večkrat človekov odnos do narave. Raziskovalni tabor Eko Gorica so lani priredili prvič; letos so k sodelovanju pritegnili tudi dijake iz zamejstva.
Tako je na taboru sodelovalo osem dijakov nižje srednje šole Ivan Trinko, pet pa je bilo udeležencev s Koroške. Nameščeni so bili v Dijaškem domu v Novi Gorici, kjer so pod vodstvom mentorjev uspešno izvajali sicer zahteven program. Ozaveščanje o vprašanjih varstva okolja in odgovornega ravnanja je potekalo teoretsko, preko predavanj, srečanj, pogovorov, pa tudi v praksi. Pobliže so mladi obdelali tri tematska vprašanja: vlogo in pomen gozda, izrabo površin v kmetijske namene, ohranjanje in medsebojno povezanost ekosistemov. Teoretsko znanje so dopolnili z ekskurzijami v Trnovski gozd z ogledom Smrekove drage in Ledenice, obiskom Brd in Panovca.
Mladi raziskovalci so bi-
li nad potekom tabora navdušeni; ugotovitve in spoznanja bodo predstavili s prikazom v avli skupščine, od 5. do /.novembra, pa tudi s tiskanjem zbornika, ki ježe v računalniku.
Včeraj je udeležence in mentorje v prostorih skupščine sprejel župan Mestne občine Nova Gorica Črtomir Špacapan in podčrtal pomen in obseg pobude, ki je glede udeležbe dobila mednarodno razsežnost. Mestna občina Nova Gorica, ki je prireditev vključila v program ob 50-letnici priključitve Primorske k matični domovini in ob zlatem jubileju začetka gradnje Nove Gorice, je skupaj z Zvezo prijateljev mladine glavni pobudnik in soorganizator zanimive in predvsem vzgojne prireditve.
Marsikdo, ki je v torek odhajal iz Kulturnega doma je poudarjal da takega koncerta v Gorici še ni slišal. Orkester saksofonistov, ki je nastal v okviru “Dnevov saksofona v Sloveniji” in ki združuje mlade izvajalce iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Italije in Slovenije, ki deluje pod umetniškim vodstvom magistra prof. Ota Vrhovnika in prof. Martina Steinkoglerja, je nadvse prijetno presenetil. V uvodnem delu koncerta so najprej nastopile skupine: “Danubia Saksofon Kvartet Wien” z Dunaja, nato “Saksofon Ansambel”, “Saksofonski jazz Ansambel”, nato pa so vse prisotne skupine “sestavile” pravi saksofonski orkester, ki je z izbranimi motivi popeljal
prisotne v pravljični glasbeni svet. Večer je povezovala Barbara Rustja.
Koncert je sodil v okvir mednarodnega srečanja saksofonistov z nazivom “Dnevi saksofona v Sloveniji”, ki ga letos prvič prireja Občina Nova Gorica skupno z novogoriškim Kulturnim domom in Glasbeno šolo iz Nove Gorice. V zamejstvu pa so koncert v skupnem sodelovanju priredili Glasbena matica iz Gorice, Slovenski center za glasbeno vzgojo “Emil Komel” in Kulturni dom Goriča.
Ob zaključku naj dodamo, da bi bilo tudi v prihodnje, ob organizaciji takih in podobnih glasbe-
nih prireditev, umestno zaobjeti v organizacijsko enoto “obe Gorici” . Posebej pomembno je sodelovanje slovenskih goriških društev in organizacij - še posebej v tem primeru na glasbenem področju -nadvse primerno in v končnem izidu koristno glede afirmacije celotne skupnosti.
Dnevi saksofona v Sloveniji, ki se odvojajo pod pokroviteljstvom MO Nova Gorica ob letošnjih pomembnih jubilejih, se bodo sklenili nocoj s slavnostnim srečanjem in koncertom v dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici, ob 20. uri. Sinoči so saksofonisti nastopili v Velenju. Foto Bumbaca.
5______________IZLETI
SINDIKAT UPOKOJEN-
CEV v Doberdobu priredi 22. novembra enodnevni avtobusni izlet v Caorle. Informacije in prijave pri Mili.
a PRIREDITVE
“50 LET RDEČE ČRTE NA GORIŠKEM - PRESEKANI TUDI GORICAMI” je naslov tematske pobude na katero vabi občina Sovodnje ob Soči: jutri, 31. oktobra, ob 20. uri bo v občinski sejni dvorani razstava “Dogajanja ob razmejitvi v septembru ’47 v tisku in slikah”.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 16.45-18.40-20.30-22.30»Fuochi d’artifi-cio«. Leonardo Pieraccioni.
VTITORIA 3 17.20-19.45-22.15»Face off«.
CORSO 18.00-20.00-22.00»0vosodo».
TRŽIČ
COMUNALE 20.30 Koncert violončelistke K. Troe in pianistke P. Turicchia.
U LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787.
LEKARNA V SO-VODNJAH
dr. M. Rojec, Ul. I. Maja 32, tel. 882578.
POGREBI
Ob 10. uri, Metodia Zor-zut iz splošne bolnišnice v cerkev v Ločniku.
NOVICE
Do 5. novembra vpis na univerzo
Videmska univerza opozarja da se izteka rok za vpis študentov na fakulteto za jezike, kmetijstvo, znanost in književnost. Rok za vpis nepreklicno zapade 5. novembra. V Gorici je do 5. noembra še možen vpis na diplomski tečaj za operaterje na področju kulturne dejavnosti.
Trčenje v križišču
75-letni Vittorio Miletta iz Gorice, ul. Ciconi 2 je bil ranjen v prometni nesreči, včeraj dopoldne, v križišču ulic Orzoni, Mighetti in Brass. V križišču sta trčila avtomobil hiunday in fiat uno. Hiunday je upravljal 40-letni Aleksander Batič, za volanom fiata pa je bil Miletta.
lig
11
Priprave no 14. december
14. decembra bodo nadomestne volitve za senatno zbornico. Priprave na volitve potekajo precej neusklajeno, brez koordinacije. Tako v desnosredinski, kakor levosredinski koaliciji (Oljki) se še ni izoblikovalo jasno stališče in težko je napovedati kdo se bo potegoval za mesto v senatu. Goriški župan je kandidaturo javno zavrnil, šušlja se o možni povezavi Lige in FI, s kandidaturo Mitje Volčiča pri Oljki pa so težave. Zeleni, ki so dali predlog naj se kandidat določi na primarnih volitvah, sklicujejo drevi, ob 20.30 v Gradišču, v Ljudskem domu skupščino. Znani predstavnik gibanja v Krminu, Mauro Pignataro, pa predlaga, naj bi kandidaturo poverili Renatu Fiorelliju.

ZNIŽANE CENE VELJAJO OD 27./10./97 DO 8./11./97
Chene cTArgent 1 2J290r
mehki francoski sir	I
200 gr., 9.450 lir/Kg. | ,890
Topljeni sir A ^990-
40(fgrrC,l|6.225 lir/Kg. j[#490
Čokoladna	-440"
mousse
70 gr., 4.714 lir/Kg.
100% bombaž, z majhnim izvezem, barve: marine, temno zelena in bordeaux,
Bre od S do XXL
Model motorja BMW
3 modeli v različnih barvah
Suhi paradižniki ■ JU990r v olju	I _
340 gr., 4.382 lir/Kg. |
v olju
340 gr., 4.382 lir/Kg.
Tortica
Primavera
250 gr., 6.360 lir/Kg.
Otroška budilka '
deluje na baterije, višina 24 cm., podstavek: 22x11 cm.
\7I 1911II M	MII
drobljivi/nategnjeni 400 gr., 2.475 lir/Kg.
Beli šparglji (
205 gr, 12.147 lir/Kg.
Pripravek za puding J996r
okus čokolada/vanilja	w
126 gr., 5.476 lir/Kg.	Oxw
Amaretto	h J5*990'
Venezia 28°	Zl
70 cl., 7.128 lir/l. ■f.VVU
Dezodorant 1
Action/Fresh 200 ml, 8.450 lir/l.
4.195
0-996-
ir.vitj
	
	
990
A2J990-
4.490
motivi risank,
| velikost:
16,5x16,3x4,5 cm.
Kristalni setcherry
7 kosov:
6 kozarcev, 1 steklenka
iz akrilične plastike, s kromiranimi deli. s posodicami za sol, poper, kis in olje, barve: modra, bela,
Rezine prekajenega topljenega sira *
.790!&*
Grižljaji gianduia
Čokoladne ploščice morski sadeži
250 gr., 13.960 lir/Kg.
| ,990®*»®* RK?®*'
! & IŠlgML 1
0.490
delno obloženi ■ s čokolado, 2001 | 8.450 lir/Kg.
1.690
s 24.
podobami iz mlečne
čokolade
75 gr., 13.200 lir/Kg.
Božični
koledar
Pogačice
polnjene z vaniljino j" f,f kremo - 300 gr.,
9.967 lir/Kg.
.990
GORICA, ULICA III. ARMATA 206

Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Četrtek, 30. oktobra 1997


Vse zunanje trgovinske in bančne storitve.
Finansiranje domačih in tujih partnerjev.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
FINANČNI TRGI / SKORAJ POVSOD ZABELEŽILI POZITIVNE PREDZNAKE
Na borzah so si oddahnili
Pozitivna ocena guvernerja ameriške banke Greenspana vrnila zaupanje - Po azijskih so se okoristile tudi evropske borze - Svetovna banka je mnenja, da je bil lahko zaplet z azijskimi borzami koristen za te države
HONGKONG, NEW YORK, MILAN - Po spektakularnem predvčerajšnjem zasuku na Wall Streetu in včerajšnjih uspehih hongkonške borze so se včeraj oddahnile in seveda okoristile vse azijske borze. Med gospodarskimi operaterji pa je prevladala previdnost, ker nevihta še ni mimo. Borze so namreč zaključile svoje včerajšnjo usapešno poslovanje z nižjimi pozitivnimi indeksi, kot so jih zabeležili ob odprtju, ko je prevladovala evforija. Negativni indeks sta zabe-ležili le tajpejska (-1,67%) in bangkoška borza (-0,78%), kar pa ne skrbi finančnih operaterjev, ker sta negativna rezultata posledica političnih zapletov. Vsekakor pa je še preuranjeno trditi, da se je položaj utrdil in da v
prihodnjih dneh ne bo novih zapletov.
Dobro se je odrezala hongkonška borza, ki je s svojimi 18,82 % nadoknadila predvčerajšnje izgube. »Učinek domina« je bil torej tokrat pozitiven, saj je indeks Nikkei v Tokiu zabeležil +3,3%, v Singapuru +2,96%, v Džakarti +5,36%, v Kuala Lumpurju +2,34%, v Manili +4,25% in v Seulu +2,29%. Se bolje sta se odrezali sydneyjska borza +6,25% in novozelandska, ki je zabeležila skoraj 10 odstotni napredek.
Po takih rezultatih so se borze vsega sveta oddahnile, saj je bilo na dlani, da je najhujše mimo. Ko pa je guverner ameriške osrednje banke Federal Reserve Alan Greenspan pred pristojno parlamentarno komisijo dal optimi-
stično oceno ameriškega gospodarstva in dal razumeti, da ne bodo zvišali obrestnih mer, je bilo vsakomm jasno, da se bodo borze v Evropi in Ameriki dokončno stabilizirale. Se veC, Greenspan je jasno navedel, da vse zlo ne pride zaman in da bodo imeli zapleti na borznih trgih pozitivne učinke za ameriško gospodarstvo, saj ti zapleti ne bodo povzročili inflacijskih teženj. Greenspan je tudi ponovil svoje trditve, da je bil padec na borzah predvidljiv, ker so se pred tem preveč okoristile. Po tem posegu so kotacije na Wall Streetu ponovno poskočile. Posredno je Greenspan pomagal tudi Evropi, kjer so vse borze zaključile kotacije s pozitivnim predznakom, in sicer: Milan +4,88%, Ziirich +3,77%,
Amsterdam +5,22%, Frankfurt +6,30%, Bruselj +4,11%, Madrid +5,66%, Pariz +6,29% in London +2,96%.
Včeraj so bili optimisti tudi v krogih Svetovne banke, ki so prepričani, da so »dolgoročno« kljub sedanji finančni in denarni krizi azijski trgi zanimivi. Se veC, sedanja kriza je tisti pozitiven alarmni zvonec, ki naj države prisili v revizijo dosedanje finančne politike. Ta potrebuje korenito reformo, ki ne bo zagotovila takih dobičkov kot v sedanjem sistemu, a bo nedvomno jamčila veCjo stabilnost. Za Azijo naj bi bilo po menju izvedencev Svetovne banke značilno, da ob ogromni gospodarski rasti ni prišlo do istočasne stabilizacije finančnih trgov.
______________ITALIJA / V ZADNJIH LETIH_______________
Kmečki turizem čedalje aktualnejši
V zadnjem desetletju se je število turističnih kmetij povečalo na približno 7.500
TRST - Tudi Italijani so se navadili letovati na podeželju, pri kmetih, ki so vsaj en del svojih stanovanjskih in gospodarskih poslopij namenili turizmu. Se pred leti je dober del kmečkih turizmov, ki so nudih tudi prenočišča, bil na Južnem Tirolskem in na Tridentinskem. Tujci, Se zlasti Nemci in Avstrijci, so bib najbolj pogosti gostje. Taisti gostje so prenočevali tudi v kmečkih hišah drugod po Italiji, še zlasti v Toskani. Itabjani so prej bib vajeni iti na počitnice predvsem v obmorske kraje, v hotele ali najeta stanovanja. V zadnjih nekaj letih se je, tudi zaradi vedno višjih cen v obmorskih krajih, vedno veC Fabjanov odločilo, da bo svoje počitnice preživelo na podeželju. Zato so lani v kmečkih turizmih zabeležib kar tri Četrtine italijanskih gostov in le ena četrtina je ostala tujcem.
Lani so v Itabji našteb 7.500 turističnih kmetij, kar je za 1.500 enot več kot pred desetimi leti. S tako obliko turizma se ukvarja le en odstotek italijanskih kmetov. Skoro podvojilo se je število ležišC (od 55.000 na 105.000), Se bolj pa nočitev (od 4,1 milijonov na 8, 9 milijonov). Najbolj se je povečal registrira-
ni inkaso, od 85 milijonov na 500 mihjonov lir.
V zadnjem desetletju se je zelo povečalo Število kmečkih turizmov, od 800 na 4.000, kjer ti nudijo tudi kompletne obroke, prav tako Število kmečkih domačjih, kjer si lahko postaviš svoj šotor (od 300 na 700) in tistih, kjer lahko najameš konja (od 500 na 1.500). Taka oblika ponudbe je Se zlasti vidna na velikih posestvih. Plemiči in veleposestniki velikokrat ponujajo prostore nekdanjih graščin. Gre, lahko bi tako oznacib, za luksuzno obliko kmečkega turizma. Tudi kak gostilničar je svoj obrat “znižal” na raven kmečkega turizma, zato da bi plačal manj davkov.
Razlika je tudi med deželami. Največ kmečkih turizmomv je v nemško govoreči dežeb Južna Tirolska. Tu je poskrbljeno na enak naCin kot v Avstriji. V pokrajini Bočen je 530 kmečkih turizmov. Podobno je v italijanskem delu te dežele, na Tridentinskem, kjer je 145 kmečkih taksnih ponudb. V teh goratih krajih dobiš popolno oskrbo po zares nizkih cenah. V obeh primerih je deželna uprava kmetom dala nakazila, da so si medili vsaj nekaj sob, ki jih po-
nujajo gostom. Režijski s troski za tako obliko turistične ponudbe so minimalni. Kmet gostu ponudi predvsem doma proizvedeno hrano. Pokrajina Bočen je zato po številu ležišč na prebivalca na prvem mestu v Itabji. Obisk je precejšen, kajti to je prehoda dežela iz evropskega severa v Itabjo.
Zelo veliko število turističnih kmetij je v slikoviti gričevnati dežeb Toskana. Turističnih kmetij je precej tudi v Furlaniji - Juljiski krajini.V našem primem največkrat so to navadne osmice, ki so na Tržaškem in Goriškem tradicionalno še iz avstrijskih časov. NekoC so kmetje prodajati vino le osem dni, od tod ime osmi-ca, danes pa ga v tako imenovanih fraskah prodajajo tudi po veC mesecev. Poleg pijače nudijo vse mogoče jedilne dobrote. V deželnem svetu so pred kratkim sprejeti zakon, po katerem bodo kmetje v svojih jedilnicah lahko prodajati “pretežno” hrano in pijaCo pridelano na svojem posestvu. Sedaj se namreč dogaja, to velja še zlasti za Furlanijo, da v kmečkem turizmu obeduješ prav tako kot v gostilni, običajno pa plaCaš le polovico.
Marko Waltritsch
Nekaj praktičnih vidikov v zvezi z uvajanjem evra
BRUSELJ - Potem, ko so voditelji držav Članic Evropske unije na vrhu v Madridu decembra 1995 sprejeli scenarij za uvedbo evra in ko je unija že zastavila pravne pa tudi politične vidike uvedbe skupne valute, se poleg odprtega vprašanja, kdo in kdaj bo v skupni valuti od petnajsterice sodeloval, zastavlja tudi vprašanje, kako na nov denar pripraviti državljane tistih držav, ki bodo izpolnile stroge konver-gencne pogoje, dejansko uvedle evro in v skladu z določili madridskega vrha najkasneje do 1. januarja 2002 v obtok dale nove bankovce in kovance.
Kot je v zeleni knjigi o uvajanju evra poudarila Evropska komisija, je treba državljane o novosti dobro obvestiti, tako zagotoviti podporo javnosti uvajanju novega denarja ter vzpodbuditi tehnične priprave na skupno valuto. Na pobudo Evropskega parlamenta je z denarjem, ki ga je dobila iz proračuna za »prednostne informativne akcije«, komisija sprožila obsežen program, v okviru katerega o evru in posledicah njegove uvedbe ne obvešCa le osrednjih gospodarskih dejavnikov, temveč tudi širšo javnost. Tako so informacije o evru zainteresiranim od poletja letos na voljo na internetu (http://europa.eu.int/eiuo). Stran je sodec po podatkih Evropske komisije vzbudila veliko zanimanja, saj je po mesecu dni beležila 500.000 obiskov.
Državljanom unije so na voljo tudi razne brošure in priročniki v vseh enajstih uradnih jezikih petnajsterice. Poleg tega je v pripravi precej podobnih projektov. Tisti, ki jih v sodelovanju s Članicami tako za podjetja kot državljane pripravlja komisija, dosegajo skupno vrednost 18 milijonov ekujev, medtem ko je na druge pobude v pripravi veC kot 200 manjših projektov v skupni vrednosti 8 milijonov ekujev. S sociološkimi in psihološkimi učinki uvajanja evra se ukvarjajo strokovnjaki, ki opozarjajo, da so za sprejem in prepoznavanje novega denarja s Strani državljanov potrebne dodatne in intenzivnejše priprave. Luksemburško predsedstvo unije bo skupaj z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo o izsledkih dela strokovnjakov razpravljalo na začetku decembra letos.
V uniji se je bolj ali manj izoblikovalo soglasje, da bo določeno obdobje potrebno dvojno označevanje cen izdelkov - v evru in nacionalnih valu-
tah, saj bodo potrošniki tako novo valuto lažje doumeli in sprejeli ter do novega denarja razvili zaupanje. Članice se morajo sicer še dogovoriti, kako bodo to izvedle in koliko Časa bo dvojno označevanje potrebno. Prevladuje načelno soglasje, da bo uporabo evra treba zaCeti »vaditi« kmalu, najverjetneje že prihodnje leto ali leto kasneje. Trgovine in podjetja v večini tudi menijo, da za ta ukrep ni treba sprejemati posebne zakonodaje, saj bo korektno obnašanje naraven odziv na potrebe potrošnikov, tržne sile in konkurenčne pritiske. Za zaščito potrošnikov se poleg tega porajajo predlogi za podpis določenih sporazumov ali kodeksov obnašanja. Stališče, ali naj bo dvojno označevanje cen obvezno potrebo ali je za zaščito potrošnikov potrebna skupna evropska ali ločene nacionalne zakonodaje ali pa bodo zadostovali zgolj kodeksi dobrega obnašanja, bo komisija po napovedih sprejela pred iztekom leta. Dokončno odločitev bo seveda sprejel vrh unije.
V skladu z določili madridskega vrha naj bi bib novi bankovci in kovanci dani v obtok hkrati v vseh državah, ki bodo pristopile k evru, kot omenjeno, najkasneje do 1. januarja 2002. Hkraten začetek obtoka novega denarja iz praktičnih vidikov toplo priporočata tudi Evropski denarni inštitut in evropski banCni sektor, dejanski datum pa pravzaprav še ni določen. V igri sta dva - konec leta 2001 ali začetek leta 2002. Nekateri sektorji menijo, da 1. januar 2002 zaradi dinamične dejavnosti, ki jo v tem obdobju prestaja trgovina, ni primeren. Kot alternativa se pojavlja februar leta 2002, ko je na področju trgovine razmeroma zatišje, je pa v nasprotju z odločitvijo vrha v Madridu, ki 1. januar istega leta postavlja kot zadnji možni datum. Nekateri sektorji so zato za datum obtoka bankovcev in kovancev predlagali oktober 2001. Ta pravno ni sporen, bi pa utegnil ovirati priprave trgovskega sektorja na vsakoletne novoletne razprodaje. Kot na druga, bo Evropska komisija uradni predlog na to vprašanje podala še pred iztekom letošnjega leta. Hkrati komisija vrh petnajsterice poziva, naj zavoljo pravočasnih in učinkovitih priprav kmalu po oblikovanju predlogov sprejme dokončne odločitve. (STA)
		29. OKTOBER 1997	v Ul	> X
bč		valuta	nakupni	prodajni
		ameriški dolar	1686,00	1721,00
	N	nemška marka	968,00	988,00
		funt šterling	2811,00	2866,00
<c bč	d	švicarski frank	1179,00	1209,00
	N , ra W	belgijski frank	46,38	48,38
V# < nr		francoski frank danska krona	287.00 251.00	297.00 261.00
5*2	0) [C	norveška krona	236,00	246,00
	3 h	švedska krona	221,00	231,00
<C	*0	kanadski dolar	1192,00	1232,00
Z (Sl	ra N	portugalski eskudo	9,09	9,99
3		nizozemski gulden	852,00	877,00
nr		avsfrjski šiling	136,30	140,80
		španska pezefa	11,09	12,19
<		grška drahma	5,88	6,68
M		irski šterling	2494,00	2574,00
Z	irx	japonski jen	13,63	14,53
Vi	i bV	avstralski dolar	1151,00	1221,00
(r\		madžarski florint	8,50	10,00
	ge w	hrvaška kuna	260,00	280,00
T	W j	slovenski tolar	10,20	10,55
			 |					
					
1 29. OKTOBER 1997		INDEKS MIB-30: +5,04			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	14.452	+3,94	Mediaset	7.820	+5,19
Bca Comit	4.805	+8,17	Mediobanca	12.193	+6,18
Bca di Roma	1.468	+7,84	Montedison	1.363	+6,07
Bca Fideuram	6.612	+10,12	Olivetti	1.032	+6,31
Bco Ambros.	12.534	+10,74	Parmalat	2.477	+6,40
Benetton	24.998	+6,01	Pirelli Spa	4.525	+6,04
Credit	4.532	+8,81	Ras	14.856	+4,35
Edison	8.980	+6,15	Rolo	23.174	-7,82
Eni	9.803	+8,38	Saipem	9.301	+6,22
Fiat	5.755	+7,36	San Paolo To	12.524	+6,68
Generali	37.375	+6,06	TIM	6.399	+3,69
Imi	15.652	+5,28	Telecom Ita	10.787	+6,41
Ina	2.534	+9,08			
Italgas	5.864	+7,63			
La Fondiaria	9.493	+4,44			
	
	
29. OKTOBER 1997	v URAH
valuta	■ povprečni
ameriški dolar	1706,660
EKU	1934,163
nemška marka	980,390
francoski frank	292,760
funt šterling	2848,760
nizozemski gulden	869,680
belgijski frank	47,539
španska pezeta	11,611
danska krona	257,510
irski šterling	2535,760
grška drahma	6,227
portugalski eskudo	9,613
kanadski dolar	1217,480
japonski jen	14,178
švicarski frank	1196,400
avstrijski šiling	139,290
norveška krona	241,930
švedska krona	226,950
finska marka	327,810
		
		
29. OKTOBER 1997	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1688,00	1718,00
nemška marka	971,00	989,00
francoski frank	287,00	297,00
nizozemski gulden	854,00	879,00
belgijski frank	46,65	48,45
funt šterling	2792,00	2872,00
irski šterling	2497,00	2592,00
danska krona	253,00	263,00
grška drahma	6,01	6,61
kanadski dolar	1195,00	1230,00
švicarski frank	1182,00	1207,00
avstrijski šiling	136,82	141,32
slovenski tolar	10,20	10,50
ŠPORT

12
Četrtek, 30. oktobra 1997
	
NOGOMET / RUSIJA-ITALIJA V SNEŽNEM METEŽU	p ZA SP / OSTALE TEKME -i
Maldini zadihal
Njegovi »ozzurri« so na blatnem stadionu Dinama s požrtvovalno igro iztržili ugoden rezultat 1:1 - Povratna tekma 15. novembra
Rusija - Italija 1:1 (0:0)
STRELCA: Vieri v 3. min. d.p., Cannavaro (avtogol) v 6. min.
RUSIJA: OvCinikov, Ra-dimov, Čugajnov, Popov (34’ d.p. Tihonov), Janov-ski, Kovtun, Onopko (42’ d.p. Cvejba), Aljenihev, Ju-ran, Kolivanov, KanCelskis (1’ d.p. Čolhov).
ITALIJA: Pagliuca (32' p.p. Buffon), Nesta, Maldini, D. Baggio, Cannavaro, Costacurta, Pessotto (8’ d.p. Bennarivo), Albertini, Vieri, Di Matteo, Ravanelli (15 d.p. Del Piero).
SODNIK: Mikkelsen (Danska).
GLEDALCEV: 20.000.
MOSKVA - Z značajno, moško in požrtvovalno igro je Italiji včeraj uspelo iztržiti na izredno težkem, zaradi stalnega sneženja, stadionu Dinama v Moskvi dokaj ugoden rezultat 1:1. »Az-zurri« imajo tako na povratnem srečanju, ko bodo čez dva tedna igrali v Neaplju, dobre možnosti, da se uvrstijo na svetovno prvenstvo v Franciji. Reprezentanci trenerja Maldinija bi na povratni tekmi zadostoval tudi neodločen izid brez gola ali pa tesna zmaga.
Če je bilo ves teden okoli italijanske reprezentance precejšnje negodovanje zaradi »čudnega obnašanja« trenerja Maldinija, pa je treba po tekmi priznati, da je imel zvezni trener prav, da je poslal na igrišče »težko postavo« z Ravanellijem in Vierijem v konici. Na blatnem, spolzkem in izredno težkem igrišču, kot je bilo včerajšnje, gotovo ni bilo mesta za fine nogometaše, kot je na primer Zola. Predvsem dobro je igrala obrambna vrsta, kjer sta se še posebno izkazala Maldi-nijev sin Paolo in Nesta, ki
Vierijev gol ni zadostoval za zmago (AP)
je bil pravi steber italijanske postave. Srednja linija se je uspešno zapoerstavila gostiteljem. V napadu pa se je odlikoval Vieri, ki je bil stalno trn v peti ruske obrambe.
Na takem igrišču, kot je bilo včerajšnje, je bilo skoraj nemogoče igrati, tako da je bila stalna nevarnost, da bi srečanje prekinili. Skozi vso tekmo je snežilo in teren je postajal iz minute v minuto težji. Priložnosti za gol skoraj ni bilo. Rusi so sicer imeli rahlo terensko premoč (očitno so bolj vajeni igrati na takem terenu), toda nikdar niso resneje ogrozili Pa-gliucova vrata. In prav Pagliuca se je v 32. minuti resneje poškodoval, ko je nanj navalil KanCelskis. Interjev vratar je moral nato zapustiti igrišče. Zamenjal ga je Buffon, ki je v 43. minuti rešil svoja vrata z drznim posegom.
Ze v 3. minuti drugega polčasa je Italija povedla g Vierijem, ki je spretno izkoristil napako v ruski obrambi in premagal Ovčinikova. Veselje »azzurrov« je trajalo le tri minute, saj je Rusija izenačila. Kolkov je prodrl v kazenski prostor, močno streljal na Buffonova vrata, žogo je skoraj na gol črti prestregel Cannavaro, ki pa jo je usmeril v lastno mrežo.
Trener Maldini je nato izvedel nekaj menjav: Pes-sotta je zamenjal Bennarivo, Ravanellija pa Del Piero. Rusi so medtem protestirali, češ da jim danski sodnik Mikkelsen ni dosodil enajstmetrovke zaradi očitnega prekrška Paola Maldinija v iazuensklem prostoru, Di-no Baggio je v 30. minuti za las z glavo poslal žogo nad prečko. Rusi so v zadnjih 10 minutah močno pristi-snili na itahjanska vrata. Do gola pa ni prišlo.
Veselje »azzurrov« Ignjatev kritičen
MOSKVA - Veliko je bilo zadovoljstvo v italijanskem taboru po včerajšnjem težkem boju z Rusijo na stadionu Dinama.
Trener Italije Cesare Maldini skoraj ni mogel prehvaliti svojih fantov: »Igrali smo s srcem, kot je bilo potrebno na tako težkem igrišču. Vsi fantje si zaslužijo pohvalo za izredno borbenost in predanost, ki so ju dokazali skozi vse srečanje. Dosegli smo zares lep uspeh. Ne smemo pa pozabiti, da smo tudi v Mosvki igrali le prvi polčas dvoboja z Rusijo in da nas sedaj čaka prav tako težka preizkušnja čez petnajst dni v Neaplju. Vselej sem trdil, da je naša ekipa je dokaj dobra. Kaj mislim o nasprotnikih? Rusija je zelo močna reprezentanca, proti kateri bomo morali igrati v Nepalju z isto vnemo in zbranostjo kot tu v Moskvi.«
Se srečnejši je bil predsednik italijanske nogometne zveze Luciano Nizzola: »Nismo še v Franciji, toda ta tekma bo gotovo ostala v analih našega nogometa. Pričakovali smo tak nastop od naših igralcev in ti nas niso razočarali. Vsa ekipa je bila čudovita. Sedaj pa moramo ostati realisti. Moramo igrati še povratno tekmo v Neaplju. Glede trenerja Maldinija bi hotel poudariti, da smo mu vedno zaupali, tudi v trenutkih, ko nam ni šlo najbolje.«
Zvezni trener Rusije Boris Ignjatev je dejal, da ima njegova reprezentanca enake možnosti kot Italija, da se uvrsti na svetovno prvenstvo. »Italijani so seveda v Neaplju favoriti, toda tudi mi nismo brez možnosti.«
Glede sojenja Danca Mikkelsena je bil dokaj kritičen: »Že proti Bolgariji nam niso dali dve očitni enajstmetrovki. Tudi tu se je ponovilo isto. In se: kje je bil sodnik, ko je Vieri namerno udaril Onopka in je moral nato zapustiti teren?«
Italijanska agencija ANSA je za včerajšnjo tekmo v Moskvi dala posameznikom naslednje oce-
RUSIJA: Ovčinikov 6, Radimov 6, Čugajnov 5, Popov 5, Tihonov brez ocene, Janovski 6, Kovtun 6, Onopko 5, Cvejba 6, Aljenihev 7, 5, Juran 5,5, Kolivanov 7, KanCelskis 6, Cohlov 6.
ITALIJA: Pagliuca 6, Buffon 7, Nesta 6, Maldini 7, Baggio 6, Cannavaro 6, 5, Costacurta 7, Pessotto 5, 5, Benarrivo 6, Albertini 6, Vieri 7, 5, Di Matteo 6, 5, Ravanelli 6, Del Piero 6.
Sodnik Mikkelsen 5.
Jugoslovani nasuli Madžarom kar 7 zadetkov
Hrvaško ugnala Ukrajino Neodločeno v Dublinu
Poleg srečanja v Moskvi so včeraj igrah še tri prve dodatne tekme za uvrstitev na svetovno prvenstvo v Franciji.
Jugoslavija je praktično že včeraj dosegla kva-lifikacijo na SP, saj je v Budimpešti nadigrala Madžarsko s 6 golimi razlike. Povratno srečanje v Beogradu bo torej za Savičeviča in ostale le gola formalnost.
Dobre možnosti za kvalifikacijo ima tudi Ftrvaška, ki je včeraj v Zagrebu premagala Ukrajino z 2:0, kljub temu da je nastopila brez standamdega napadale Bokšiča. Hrvati so dosegli po en gol v vsakem polčasu, drugega pa je dal Vlaovič, ki je že igral v Padovi.
Izredno izenačeno pa je bilo srečanje v Dublinu, kjer sta se Irska in Belgija razšli pri neodločenem izidu. Belgijci imajo na povratnem srečanju večje možnosti, da se kvalificirajo, saj bodo igrali doma. Gostitelji so povedli že v 8. minuti z Irvvinom. Ze v prvem polčasu pa je za Belgijo
izenačil Nills.
Hrvaška - Ukrajina 2:0 (1:0)
STRELCA: Bilič v 11. in Valovič v 49. minuti.
HRVAŠKA: Ladič, Jami, Bilič, Prosinečki, Suker, Boban (67 Jurčič), Stanič (59 Asa-novič), Sarič, Vlaovič (83 Cvitanovič), Simič, Jurič.
UKRAJINA: Shov-kovsky, Dmytrulin, Skrypnyk, Koval, Vash-chuk, Gusin, Marimov (86 Hetsko), Nahomyak (60 Zubov), Kosovsky, Atelkin (53 Mykhai-lenko), Rebrov. Sodnik: Sars (Fra).
Madžarska - Jugoslavija 1:7 (0:5)
STRELCI: Bmovič v 1. min., Djukič v 3. min., Savičevič v 8. min., Mijatovič v 28., 42. in 51. min., Miloševič v 65. min., Illes (M) v 89. min.
Irska - Belgija 1:1
(1:1)
STRELCA: Irvvin v 3. min., Nills v 30. min.
Na sliki: Suker (Hrvaška) sinoči v boju za žogo
NOVICE
NA Ol V SYDNEYU
KOŠARKA / DREVI DOMA V 7. KOLU
Maradona vnovič napovedal slovo
BUENOS AIRES - Maradona je dan pred svojim 37. rojstnim dnem vnovič napovedal, da končuje nogometno kariero, ker je navehčan stalnih namigovanj o vnovičnih izvidih, ki naj bi dokazali, da je še vedno podvržen mamilom. Svojo odlohtev sme že sporočO očetu, je dejal v intervjuju za neko radijsko postajo.
Bologna (brez Černiča) se je upirala
BOLOGNA - Izidi vnaprej igranih tekem 6. kola odbojkarske Al lige: Alpitour Traco Cuneo - Jeans Hatu Bologna 3:1 (6:15, 15:11, 16:14, 15:6); Jucker Padova - Časa Modena 0:3 (11:15, 0:15,13:15); Ga-beca Montichiari - Mirabilandia Ravenna 3:2 (10:15, 15:12, 9:15, 17:16, 18:16). Černičeva Bologna (a Goričan zaradi poškodbe ni nastopil) se je dve uri in pol upirala Cuneu. Alpitour, Modena in Mirabilandia bodo v soboto in nedeljo nastopih na evropskem superpokalu v Belgiji.
Monfalcone - Udinese 0:9
TRZIC - Na prijateljski tekmi v Tržiču je videmski Udinese z 9:0 (5:0) premagal Monfalcone, ki nastopa v promocijski ligi. Za Videmčane so gole dosegli Poggi 3, Bierhoff in Amoroso 2. (1 avtogol)
Deželni disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je ta teden v promocijski ligi, glede naših društev, predvsem strogo ukrepala z Juventino. Izključila je namreč Marca Marassija za dve koli, Massima Kausa pa za eno. V 2. amaterski ligi je dobil prepoved igranja za eno kolo Massimiliano Polhcar-di (Primorec).
Tudi ženski vaterpolo
SYDNEY - Zenske bodo na olimpijskih igrah (OI) v Sydneyju ob prelomu tisočletja prvič na olimpiadah igrale na vaterpolskem turnirju.
Predsedujoči koordinacijske komisije Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Jac-ques Rogge je dejal, da bo na olimpijskem turnirju leta 2000 sodelovalo šest reprezentanc, skupna zasedba olimpijcev pa kljub temu ne bo presegla največjega predvidenega števila udeležencev (10.200).
Soglasje o tem vprašanju so dosegli Mena-rodna plavalna zveza (FINA) in predsednik MOK Juan Antonio Samaranch, organizacijski komite iger pa se je že pred tem strinjal z razširitvijo števila športov.
S tem so sedaj na poletnih OI v vseh športih zastopane ženske, medtem ko za moške to ne velja. Sinhrono plavanje ostaja v domeni žensk.
»Sedaj ženske sodelujejo v vseh športih in menim, da je to dober obet pred začetkom novega tisočletja. Za fante in dekleta, ki se šele pričenjajo ukvarjati z moštvenimi športi, je izjemno pomembno, da vedo, da imajo možnost sodelovanja na OI,« je dejala najvplivnejša ženska v olimpijskem gibanju Američanka Anita DeFrantz, ki je podpredsednica MOK.
Dodala je, da ni zaenkrat nobenega moškega med najboljšimi v sinhronem plavanju, vendar je le še vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo.
Goričani nesporni favoriti proti Faberju iz Fabriana
Genertel bo gostoval pri Baronii iz Neaplja -5.11 po TV
Po uspešnem nedeljskem nastopu čaka tržaški Genertel in goriško Dinamico že drevi 7. kolo italijanske A2 hge.
Goriško moštvo bo igralo doma proti Faberju iz Fabriana in je seveda nesporni favorit za zmago. Za Goričane, ki vodijo na lestvici skupno s tržaškim Genertelom, bo drevi spet igral tudi Američan Silvester Gray, ki sicer ni povsem saniral poškodbe, ob potrebi pa bo na igrišču. Težja naloga čaka Tržačane, ki se bodo v gosteh spoprijeli z neapeljsko Baronio. Neapeljčani so doslej zbrali pičle štiri točke in so že sedaj v boju pred izpadom.
Košarkarska zveza je včeraj uradno potrdila, da bodo tekmo 9. kola med Montecatinijem in Genertelom odigrali že 5. novembra ob 20.30 zaradi posrednega TV prenosa p° Raitre.
DREVISNJI SPORED (20.30): Di-namica - Fabriano, Bini Livorno-Bane o Sassari, Imola - Pozzuoii, Battipagha - Montecatini, Neapelj Genertel, Avellino - Caserta, Jesl Branilec tržaškega Genertela Guerra (Foto KROMA) Montana Forff.
NAMIZNI TENIS / POKAL NANCY EVANS
ODBOJKA / PRIPRAVLJALNE TEKME
Krasove borke obljubljajo uspeh na senčni strani Alp
Jutri v Avstriji proti igralkam Falfessna Oberndorf- V primeru zmage bi se v četrtfinalu pomerile z zagrebško Mladostjo
Po dveh sijajnih zmagah na tekmah za namiznoteniški evropski pokal Nancy Evans, ki smo jima sledili v Zgoniku, se bo jutri ob 19. uri prva ženska postava Krasa Generali pomerila z avstrijskim klubom Union Falffesen Oberndorf. Naše igralke Wang Xue Lan, Vanja Milic in Katja Milic so nas navdušile v predkrogu evropskega pokala že konec avgusta s Cisto zmago nad rusko ekipo iz Barnau-la. Desetega oktobra so nam spet pripravile prvovrstno predstavo, ko so z rezultatom 4:1 nadigrale turško postavo iz Istambula. Ali bo šlo dobro tudi tretjič? Avstrijska postava je v predkrogu počivala, v prvem krogu pa je premagala ekipo Španije s tesnim izidom 3:4. Kaj veC o avstrijski postavi nam ni znano, zato bi bila vsaka napoved še toliko bolj nehvaležna. Ce presojamo moč Krasa Generali pa lahko rečemo, da gojimo veliko zaupanje v njegove sposobnosti. Sestrični Milic imata zanesljivo oporo v Krasovi Kitajki VVang Xue Lan, ki doslej še ni razočarala. Vanja in Katja Milic pa sta nakljub mladostnim letom že dodobra utrjeni. Predvsem pa sta znani kot dobri borki, ki vedno dajeta vse od sebe.
V svojem' tridesetletnem delovanju zgoniško namiznoteniško društvo letos že trinajstič tekmuje v evropskem pokalu. Doslej se je srečalo po dvakrat z Grčijo in Madžarsko in jutri bo drugič igralo z Avstrijkami. Krasove igralke so v evropskem pokalu igrale še z Dansko, Hrvaško (pokal prvakov) Romunijo, Španijo, Portugalsko, Nizozemsko in Češko. Nekajkrat so se pri Krasu morali tudi odpovedati nastopom na evropski sce-
ni zaradi finančnih težav. Letošnjo sezono lahko označimo za najuspešnejšo, saj se je Kras Generali prebil do svoje tretje tekme. Iz 16 prvenstvenih parov si bo od 31. oktobra do 2. novembra polovico ekip zagotovilo tekme v Četrtini finala za evropski pokal, kjer pa jih že Čakajo znani nasprotniki. V kolikor bodo krasovke jutri zmagale, bo njihov naslednji nasprotnik zagrebška Mladost.
(J.J.)
Mlade valovke se »ogrevajo«
Prvi nastopi v Pokalu Corag in predprvenstvu 1. in 2. divizije
POKAL CORAG
Val - VBL Krmin 3:0 (15:11, 15:13, 15:4)
VAL: Plesničar, Del Fabbro, Figelj, Cijan, Simšič, Visintin, Sturm, Fabjan, Branca, Mikluš.
Prejšnji teden se je na Goriškem zaCelo tekmovanje za Pokal Corag, ki je namenjeno tako fantom kot dekletom pod 14. leti. Nastopi služijo predvsem za uigravanje ekip ter spoznavanje de-vetmetrskega igrišča za tiste atlete, ki prihajajo z miniodbojkarskih tekmovanj.
Na prvenstvu sodelujejo tudi Valo-va dekleta, ki so v uvodni tekmi na domačem igrišču prepričljivo premagale sovrstnice iz Krmina. Trener Jerončič je v prvih dveh setih poslal na igrišče starejše igralke in nastavljal igro z dvojnim podajaCem.
Povsem razumljive so bile zato številne napake, kar je omogočilo nasprotnicam, da so bile domačinkam v obeh setih stalno za petami. V tretjem setu, ko je trener poenostavil igralni sistem in poslal na igrišče tudi mlajše igralke, so mlade Furlanke dosegle le 4 točke.
POKRAJINSKO
PREDPRVENSTVENO
TEKMOVANJE
Val - Pieris 2:1 (15:6,15:13,10:15)
OK VAL: Bassan, Terpin, Brisco, Bralni, Cumin, Sošol, Gej, Černič, Zavadlav.
Pro Romans - Val 1:2 (10:15, 15:12, 5:15)
OK VAL: Terpin, Bralni, Marvin, Bressan, Radikon, Brisco, Toros, Cej, Cemic, Sošol.
ZaCelo se je tekmovanje, ki služi kot
priprava na prvenstvo prve in druge ženske divizije, ki bo sicer startalo meseca januarja. Na njem sodeluje tudi ekipa Vala, ki je bila uvrščena v skupino A. Poleg nje so v isti skupini še Pieris, Staranzano in Pro Romans.
Valovke so prejšnji teden odigrale dve tekmi in v obeh zmagale z rezultatom 2:1.
Najprej so se doma pomerile s Pieri-som, ki bo tudi njihov nasprotnik v letošnjem prvenstvu prve divizije. Z zbrano in učinkovito igro so osvojile prva dva seta. V tretjem setu, ko je bila zmaga že odločena, pa so nekoliko popustile in prepustile niz nasprotnicam.
V soboto so igrale v gosteh v Roman-su proti domači ekipi, ki bo nastopila v drugi diviziji. Kljub zmagi niso dekleta odigrala tako dobro, kakor v prvi tekmi; predvsem v drugem setu so v vodstvu 12:8 prepustile nasprotnicam zaporednih sedem točk.
Vskekoar do prvenstva manjkata veC kot dva meseca in dovolj je še Časa za uigrav.anje. Letošnja ekipa je namreč, za razliko od lanske, delno prenovljena.
KOŠARKA
PROPAGANDA
Bor - Libertas 61:55 (36:35)
Z novim sponsorjem Friulexport je borova ekipa propagande premagala Libertas v prvi prijateljski tekmi sezone. Tekma je bila tri Četrtine precej izenačena, borovci pa so povedli šele proti koncu. Bor je imel največ deset točk prednosti, Libertas pa pet. Borovci so igrali občasno precej dobro, izboljšati pa morajo še met in obrambo.
(Mitja Oblak)
PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Martinovanje SPDT
Letos bodo tržaški planinci martinovali v prelepem kraškem okolju pri jami Vile-nici, nedaleč od Lipice. SPDT pripravlja za nedeljo, 9. novembra, srečanje s pohodom in družabnostjo pri jami, ki si jo bo mogoCe tudi ogledati. Ne bo manjkalo kostanjev in dobre kapljice, kot se spodobi za vesele planince, ki se bodo udeležili te društvene prireditve.
Zbirališče bo ob 9.30 pri jami, odkoder jo bodo udeleženci mahnili po kraški gmajni in mimo Lokve stopili na Jermane, 670 metrov visoko, kjer sežanski planinci dograjujejo svojo planinsko postojanko v bivši karavli. Do Jermanca je za približno dve uri hoje in pohodniki se lahko pred jamo Vilenico vračali okrog 13.00 ure, kjer jih bo Čakalo kosilo, pečen kostanj, dobra kapljica in veselo razpoloženje v planinskem bratskem duhu, saj se bodo Martinovanja udeležili tudi elani pobratenega društva Integral iz Ljubljane.
Za udeležbo na društvenem martinovanju so nujno potrebne prijave za pripravo kosil in vplačilo 15.000 lir. Prijave in vplačila sprejema ZSSDI v uradnih urah v Ul. sv. Frančiška 20/11 nadstropje do srede 5. novembra.
»Bumjak« beneških planincev
Planinska družina Benečije je prejšnjo nedeljo priredila v Crnemvrhu v občini Podbo-nosec dobro obiskan praznik kostanjev »Burnjak« (na slikah), ki je za beneške planince postal že tradicija.
Številni planinci in prijatelji beneških Slovencev iz zamnejstva, iz Kopra, Tolmina, Kanala, Kobarida, Nove Gorice in drugih krajev onstran meje, so se že dopoldne zbrali na Stupci ob Nadiži in se naglo - bilo je zelo hladno -
napotili v strm breg do Gornje vasi, kjer jih je sonce le segrelo, od tam pa po položnem kolovozu, po približno dveh urah in pol hoje, prišli v Črni vrh, kjer je slovenska maša. Medtem so prizadevni beneški planinci na prireditvenem prostoru pri-pravih brano za laCne in žejne planince in delili paštašu-to, peCen kostanj in novo vino, v sosednji hiši, kjer je bila razstava domačih pridelkov, pa poskrbeli za prodajo doma izdelanih sladkih dobrot. Sledili so pozdravi in v prisrčnem planinskem vzdušju so se potem zvrstile razne družabne igre. A dan se je kaj kmalu prevesil in treba se je bilo vrniti v dolino. Planinci so jo veselo ubrali po nekdanji, sedaj opuščeni, strmi, tlakovani poti za vasjo, ki jih je s Crnegavrha v dobri pol me pripeljala v Sčupco.
Zbor ilirskobistriških
planincev
Pred tednom dni je v Ilirski Bistrici zbor Planinskega društva »Snežnik«, ki slavi letos 90-letnico ustanovitve. Dosedanji odborniki so podali obračun skoraj triletnega dela na planinskem področju, iz katerega izhaja, da so v obdobju od januarja 1995 do oktobra letos priredili dva izredno dobro obiskana zimska vzpona na Snežnik, ter vrsto prireditev v okivru proslave 90-letnice društva. V ta namen so v Ilirski Bistrici pripravili predstavitev videofilma o Snežniku, ki je dobil prvo nagrado na mednarodnem festivalu gorskih filmov, in izdajo snežniške potne znamke, sredi avgusta pa je bila osrednja proslava društvenega jubileja.
Na obenem zboru je bil za predsednika PD »Snežnik« potrjen Ivan Zibert, ki se je obvezal, da bo novi odbor v prihodnje še prirejal zimske vzpone na Snežnik, skrbel za
svoje koCe na Snežniku, na SvišCakih in na Kozleku in prisluhnil zahtevam in željam širšega kroga članstva glede prirejanja društvenih izletov.
Počastitev padlih SPDT
Ob dnevu mrtvih se SPDT spominja svojih padbh. V soboto, 1. novembra, se bodo odborniki zbrali ob 9.00 mi v Boljuncu in v Glinščico ponesli venec. Razobesili ga bodo pod obeležje na Jugovih stenah, ki spominja na tri padle planince v NOB: Dolfija in Justa Blažino in Tezeja Savro-na, ki so med obema vojnama delovali ilegalno in bili aktivno v skupini »Magnamonti«.
(L. A.)
Društveni veCer v Četrtek, 6. novembra
Jesen je tudi v planinskem društvu Cas obračunov, oziroma priložnost za obujanje spominov na planinske izlete in lepa doživetja v hribih. V četrtek, 6. novembra bo prvi društveni veCer SPDG ob izteku sezone in pričetku nove. V predavalnici v ulici Croce 3 bo predvajanje diapozitivov o društveni dejavnosti v letu 1997, od smučanja do planin-
skih izletov, družinskih izletov itd. Obenem pa priložnost za srečanje, klepet, izmenjavo mnenj o tem, kako oblikovati program v prihodnjem letu, da bi ustregli Cim večjemu številu elanov in prijateljev. Da bi delali dobro ali še boljše, ob sodelovanju vseh. Vabljeni v četrtek, ob 20.30.
Martinovanje v Ajdovščini: pohiteti s prijavami
V nedeljo po Martinu (16. novembra) bo v hotelu Planika v Ajdovščini spet tradicionalna družabnost za elane in prijatelje društva. "Ponudba” bo letos bogatejša, saj bo Zdenko poskrbel, ob zadostnem interesu in številu prijav, tudi za kulturniško obarvani dopoldanski izlet na Vipavsko. Pa tudi avtobusni prevoz bo, ob zadostnem številu prijav. Za dopoldansko ekskmzijo (razmišljajo tudi o krajšem obisku Vipavske kleti) se lahko prijavijo tudi Člani, ki bodo na Martinovanje pripeljali s svojimi avtomobili. Zaželeno je, da sicer to svojo namero sporočijo ob prijavi.
Avtobus bo predvidoma odpeljal ob 10. mi (iz Rožne doline). Za kosilo mora vsak-
do poskrbeti sam. Družabnost v Planiki pa se bo pričela ob 15.30. Prijave Cimprej, zaradi obvezne rezervacije mest. Sedež SPDG je odprt danes od 19. do 20. me.
V spomin dolgoletni Članici Elici Prinčič
Pred kratkim je v Gorici preminila Elica Prinčič vdova Gorkič. Bila je med najstarejšimi in zagotovo med najbolj zvestimi člani Slovenskega planin skega društva v Gorici. V društvo se je včlanila že takoj ob obnovitvi, pred več kakor petdesetimi leti. Nikoli ni pozabila poravnati Članarino in to je naredila tudi v visoki starosti, saj se je rodila dalnjega leta 1906.
Članarino je poravnala tudi tekoCe leto, lani pa je gospa Elica, ki je prve korake v planinski svet naredila sredi dvajsetih let in takrat tudi prvič stopila na Triglav, obnovila izkaznico.
Ob pripravi knjige ob 50-letnici SPDG je posredovala nekaj zanimi-
vega gradiva in fotografij. Hvala za ljubezen do gora in za zvestobo našemu društvu.
Zimovanje na Koroškem
Že nekaj tednov poročamo o pripravah na zimovanje (s tečajem smučanja) v Podkloš-tru na Koroškem. Zimovanje bo od 2. do 6. januarja.
Do zdaj se je prijavilo že lepo število članov (zlasti družin), precej pa je interesentov, ki se še niso dokončno odločili. Smučarski odsek naproša, zaradi rezervacije namreč in razporeditve mest v dvo in tropo-steljnih sobah, da svojo odločitev Cimprej sporočijo g. Loredani (tel. 21417), kjer prejmejo tudi podrobne informacije.
Shakespearov Macbeth v Cankarjevem domu
LJUBLJANA - Direktorja ustanov - soproducen-tov uprizoritve Shakespearovega Macbetha, Mitja Rotovnik in Janez Pipan, ožji krog pripravljalcev uprizoritve iz SNG Drame Ljubljana ter nosilca glavnih vlog NataSa Barbara GraCner in Igor Samobor, ob teh pa Se prevajalec Milan Jesih in urednik AleS Berger v imenu založbe Mladinska knjiga, ki je pravkar izdala nov prevod "krvave igre o oblasti", so predsinočnjim v atriju Narodnega muzeja predstavili "doslej najambicioznejši projekt v zgodovini gledališča v Ljubljani", ki bo premiero doživel v nedeljo, 2. novembra, na velikem odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma.
Generalni direktor CD Mitja Rotovnik je najprej opozoril na to, da "ambicioznih kulturnih dogodkov, Se posebej ne gledaliških, danes ni veC mogoCe uresničevati brez koprodukcij, pa tudi ne brez zavestnega skupnega finančnega tveganja". Oba s Pipanom sta pohvalila "zgledno sodelovanje" ustanov in njihovih ekip: med skupno približno stotino sodelujočimi, 40-clanskim ansamblom SNG Drame, obogatenim z več gosti, pa sta posebej omenila ustvarjalni delež scenografa Andreja Stražišarja, avtorja glasbe Draga Ivanuše in koreografke Tanje Zgonc. V minulih Štirih mesecih intenzivnega dela pod vodstvom režiserja Janeza Pipana so pripravili odrsko uprizoritev ene od štirih temeljnih tragedij VVilliama Shakespeara, ki bo po premieri in reprizi s približno dvajsetimi ponovitvami v obdobju po novem letu predstavljala "enega najpomembnejših delov programske ponudbe Cankarjevega doma v tej sezoni".
Režiserju Pipanu ukvarjanje s takim, "temačno lepim dramskim delom" - "taksno lepoto lahko izraža le poezija" -, ne pomeni naključja ali rutinskega početja; mogoCe je takrat, ko se Človek tudi osebno in intimno ukvarja s seneno, elegično stranjo bivanja. Natašo Barbaro Gračner (Lady Macbeth) je v obdobju priprav najbolj skrbelo, kako bodo na neobičajno velikem odru izzveneli intimni prizori; njeno skepso je v začetku delil tudi Igor Samobor (Macbeth), zdaj pa veliko dvorano CD doživlja kot "eno najlepsih gledaliških dvoran pri nas". Za izkušnjo bogatejši je tudi scenograf Stražišar, ki je dejal, da "ta oder požre vse, kar nanj postaviš".
Uprizoritev novega Macbetha je postavljena na novem prevodu Milana Jesiha, ki s tem delom nadaljuje načrtno jezikovno prenavljanje velikih Shakespearovih tragedij (Hamlet, Othello). Urednik Aleš Berger je omenil, da je prevod tudi v gledališču ena najvažnejših, pa tudi najbolj krhkih stvari, saj novi senzibilnosti jezika in gledališča zahtevata novo in spet novo prevajanje. Prof. dr. Mirko Jurak je danes poudaril, da imamo Slovenci sreCo, da Shakespeara prevaja pesnik; v zvezi s prevajanjem Macbetha pa, da je Jesih po njegovem mnenju "znal na pravih mestih ohraniti vrsto mnogoznaCnih pomenov, ki so poleg mnogih besednih iger za to dramo bistveni".
Vodja projekta po finančni strani, direktorica skupnih služb Jana Kramberger, pa je v zvezi z denarno platjo koprodukcije povedala, da bodo neposredni materialni stroški za predvidenih 20 do 25 ponovitev znašali približno 46 milijonov tolarjev; ob približno 12 milijonih zagotovljenih
sredstev iz običajnih virov računajo na približno do 20 milijonov tolarjev od prodaje vstopnic. Glavnino ponovitev Macbetha načrtujejo za po novem letu. (STA)
Osrednja slovesnost ob Dnevu reformacije
LJUBLJANA - V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo danes, na predvečer Dneva reformacije, osrednja počastitev tega slovenskega državnega praznika. Prireditelja slovesnosti, na kateri bo slavnostni govornik minister za kulturo Jožef Skolc, sta kulturno ministrstvo RS in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar.
V umetniškem programu, ki ga bo režiral Andrej Mlakar, bodo nastopili Simfonični orkester RTV Slovenije z dirigentom Antonom Nanutom, baletniki, Ljubljanski madrigalisti, glasbena skupina KlantoSi in Vlado Kreslin.
Za sceno bo poskrbel Milan Zornik, za koreografijo Vojko Vidmar, režiser filmskega vložka je Andrej Mlakar, skladatelj Simfonije Primož Trubar pa Jani Golob. (STA)
Prodigy jutri v Ljubljani
Ze je bilo slišati, da težko pričakovanega koncerta skupine Prodigy v Ljubljani ne bo. A slo je za govorice, ki jih je spodbil manager skupine z zagotovilom, da koncert bo, in sicer jutri. No, mnogim je po tem zagotovilu gotovo odleglo in že se pripravljajo na vrtinec skrajnih glasbenih užitkov.
Daši so vstopnice že nekaj Časa posle, v Trstu pa se jih da Se vedno dobiti. No, kdo pa so ti vražji fantje, ki so v trenutku osvojili celotno glasbeno sceno in zaceli tudi diktirati trenutni glasbeni trend? Liam Howlett, Maxim, Keith Flint in Leeroy Thornhill, tako je ime fantom, ki so zavohali pravo pot za uspeh. Miselni vodja in tudi ustanovitelj skupine je Liam Hovvlett, ki se je že v mladih letih zabaval z miksanjem lastnih popevk z odlomki, ki jih je takrat snemal z radia ali televizije. Kot skupina so zaceli pravzaprav delovati v okviru rave party (to so glasbene veselice, kjer se brez prestanka plese najmanj 24 ur zapored). Prav na tem področju so predstavili popevko »Charly«, ki jim je odprla pot v svet velikega zaslužka. »Charly« je nastal s posnetimi odlomki iz neke risanke (Charly je namreč risani muc) in ko je dospel v glasbene trgovine, je v trenutku pošel. Od tu pa se je začel pravi uspeh angleškega banda. Ustvarili so si dober look, Keith si je praktično dal preluknjati vse kar se je dalo (znani pier-cing) ter si uredil svojevrstno pričesko, Maxim se je odločil za mačje kontaktne leče in vsi so si priskrbeli res bizarna oblačila. Skupini so prav gotovo prišla rav dolga leta izvajanja v živo na rave veselicah in o so poskusili tudi festivalske odrske deske, jim je slo res lahko od rok. Zaceli so kopičiti zlate plošCe, nagrade in celo platinasto plošCo. Tudi zvočnost se je od njihovega albuma »One love« začela razlikovati, kjer so v glasbo vnašali Se bolj prodirljiv zvok. Zadnja diskografska kreacija Čudežne Četverice je album »The Fat Of The Land«, ki je prišel na tržišče junija. V njem so sodelovali tudi mnogi dragi glasbeniki, kot sta med drugimi Crispian Mills od skupine Kula Shaker in pa neprevedljivi pisec besedil Kool Keith, znan pod vzdevkom Doctor Octagon.
Jutrijšnji glasbeni večer bo zagotovo velik in vesel dogodek za slovensko prestolnico, pričel se bo ob 20. uri s predskupino, in sicer z znanim KG Branetom.	Pan
Dialogi z umetnostjo srednjevzhodne Evrope v okviru Sodobnega Trsta
V Trstu so se v soboto zaCele prireditve tokratnega niza Dialogov z umetnostjo srednjevzhodne Evrope, ki jih odbor Sodobni Trst tokrat posveča predvsem Litvi. Predstavitev sodobnega ustvarjalnega utripa te baltske države se prepleta s koncerti že tradicionalnih srečanj s sodobno glasbo Trieste Prima.
PROGRAM:
PONEDELJEK, 3.nov., ob 20.30
Konservatorij G. Tartini Chromas Ensemble - Trst poklon Francu Donatoniju ob njegovi 70-letnici, na programu skladbe Goffreda Petrassija, Sandra Gorlija, Alessandra Solbiatija, Ivana Fedeleja, Rocca Abateja, Franca Donatonija.
ČETRTEK, 13. nov., ob 20.30
Konservatorij G. Tartini Ensemble Wiener Collage Izvajal bo skladbe Francesca Valdambrinija, Aurelia Samorija, Alexandra Schtschetinskyja, Herberta Lauermanna, Friedricha Cerhe, Zdislava Wysockega, Ade Gentile, Reneja Staara in Erika Freitaga.
PETEK, 14., SOBOTA, 15., NE-
DELJA 16. novembra
GledahšCe Miela Sharunas Bartas: film pogledov na svet negotovosti,
prvi italijanski monografski prikaz del mladega litovskega filmarja.
SREDA, 19. nov., ob 20.30
Konservatorij G. Tartini Matej Sare - oboa Svava Bemhardsdottir - viola Bojan Gorišek - klavir na sporedu skladbe Ernesta Kre-neka, Maksa Strmenika, Heinza Holligerja, Thorkella Sigurbjoms-sona, Iva Petriča, Uroša Kreka.
TOREK, 25. nov., ob 20.30
Konservatorij G. Tartini Elias Gurevic - violina Jorge Perez Tedesco - violončelo Femando Perez - klavir na sporedu skladbe Reingarda Febela, Gerarda Gandinija, Pabla Ortiza in Petra Obevva.
TOREK, 2. decembra, ob 20.30
Konservatorij G. Tartini Louise Sibourd, klavir na sporedu skladbe Gyorgyja Kurtaga, Galine Ustvvoiskaje, Gyorgyja Ligetija.
SREDA, 3. dec., ob 21. uri
Gledahsce Miela
Old VVoman 2
gledališka predstava Oskarasa Korsunovasa.
ČETRTEK, 4. dec., ob 12. uri
Pomorska postaja - Dvorana Nordio
Litovski dialogi -
razstava sodobne likovne umetnosti v sodelovanju s Centrom So-ros Center for Contemporary Arts.
Razstava bo odprta do 24. decembra.
TOREK, 9. decembra, ob 20.30
Konservatorij G. Tartini
Abdrlus Vasiliauskas, klavir
skladbe Vytautasa Baceviciusa, Feliksasa Bajorasa, Broniusa Kuta-viciusa, Osvaldasa Balakauskasa, Juhusa Gaidelisa, Algimantasa Bra-zinskasa.
ČETRTEK, 11. dec., ob 18.30
Pomorska postaja - dvorana Tiepolo
Arturas Javdoklmovas, Aruna Matelis, Audrlus Stonys: kratko-metražni filmi sodobne litovske produkcije.
GLEDALIŠČA
FURLANUAvJULUSKA KRAJINA
TRST
SSG
gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« danes, 30. t. m., ob 20. uri v Portorožu.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Abonenti lahko rezervirajo vstopnice za predstavo »Rocky Horror Show«, ki bo na sporedu od 6. do 9. novembra (odrezek 11- moder) pri blagajni gledališča (umik: 8.30-13, 16-19 ob delav-nildh), v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30,15-19).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
V	torek, 4. novembra otvoritev sezone z opero »Don Carlo« v izvedbi orkestra, zbora, in baletnega ansambla Gledališča Verdi. Orkester vodi VVoldemar Nelsson.
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (umik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih).
Gledališče Cristallo - La Contrada
Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na Šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613.
Gledališče Miela
V	torek, 4. novembra, ob 20.30 »Susret u Trstu - Poklon Vuku Babiču«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	torek, 4. in v sredo, 5. novembra, ob 20.30 gostovanje Teatro Diana OR.I.S.: Carlo Giuffre e De Filippovo »Non di pago«. Režija Carlo Giuffre. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od
ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 - 494368/494365).
___________SLOVENIJA________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	ponedeljek, 17. novembra, ob 20. uri: W. Shakespeare »Ukročena trmoglavka« - najboljša predstava na Borštnikovem srečanju 97. Režija Janusz Kiča. Predstava za gledališki abonma in izven.
Na upravi KC »S. Kosovela« lahko vpišete abonma. Za informacije: vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 11. ure in od 13. do 15. ure (tel. 00386-67-73355).
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 31. t. m., ob 20.30 gostovanje Slovenskega stalnega gledališča s komedijo Borisa Kobala »Afrika ali Na svoji zemlji«. Režija Boris Kobal.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Danes, 30. t. m., ob 20. uri (za abonma petek -A in izven): Čdon von Horvhth: »Sodni dan«. Režija Georgij Paro.
Abonma opere in baleta: v torek, 4. novembra: Giacomo Puccini »La Boheme« v izvedbi SNG Opere in baleta iz Ljubljane. Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	nedeljo, 2. novembra v Gallusovi dvorani: premiera W. Shakespeare »Machbeth«.
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 30. t. m., ob 19.30 (abonma Študentski D): A.R. Gumey »Punči (Sylvia)«.
GLASBA
■BS
■ 1	fftll ^ su z
FURLANIJAJULUSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
V	torek, 18. novembra, ob 21. uri bo s celovečernim koncertom nastopil Fabrizio De Andre.
Sodobni Trst
Dialogi z umetnostjo srednjevzhodne Evrope Konservatorij G. Tartini
V	ponedeljek, 3. novembra, ob 20.30 nastop Chromas Ensamble pod vodstvom Andriana Martinollija.
Klub Hip Hop
Jutri, 31. t. m., bo ob 21. uri »Festa Allovveen«. Kavama San Marco
V	torek, 11. novembra, ob 21. uri, v okviru srečanj »Improvvisazioni artistiche«, bo na sporedu srečanje s Umbertom Margonijem, Albertom Princisem in Luciano Turco, za glasbeno spremljavo bo poskrbel Giorgio Pagorig.
OPČINE
Prosvetni dom
V	nedeljo, 9. novembra, ob 18. uri koncert pianista Umberta Tristi. Na sporedu Beethoven, Liszt, Brahms, Schumann in Casella.
GORICA
Kulturni dom Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85)
SCGV Emil Komel - Koncertna sezona 1997/98
Danes, 30. t. m., ob 20.30 koncert Tria Brahms iz Bologne, solist Leonardo De Lisi (tenor). Koncert prirejajo v sodelovanju z Videmsko univerzo.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
Danes, 30. t. m., ob 20.30 koncert na katerem bosta nastopila Katharina Troe (violončelo) in Patrizia Turricchia (klavir). Na programu Schumann, Chopin in Rahmaninov.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
ZOPPOLA (Pordenon)
Rototom
Jutri, 31. t. m., ob 21. uri koncert s skupinama Hedonist in Ataraxia.
___________SLOVENIJA________________
LOKEV fari Sežanh
V soboto, 1. novembra, ob 21. uri koncert francoske skupine Celtic Gore, LTS in Zygomatic Zone.
NOVA GORICA
Kulturni dom in Glasbena Sola
Do 30. t. m. Dnevi saksofonistov v Sloveniji -1. Mednarodno srečanje saksofonistov, abonma) nastop Tria B Pucihar.
RAZSTAVE
FURLANIJAJULUSKA KRAJINA
TRST
TK Galerija - Tržaška knjigarna: razstavlja slikarka Claudia Raza.
Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled velika razstava o zgodovini Dačanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 17. ure, vsako nedeljo ob 11. uri, ob 14.30 in ob 15.30 voden obisk razstave.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti.
Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz St. 4): na ogled je razstava »Zmerni optimizem - mlada slovenska arhitektura, devet realiziranih projektov v letu 1996«.
Galerija Torbandena: razstavlja VVolfgang VViedner.
Palača Costanzi: do 16. novembra je na ogled razstava Marina Sormanija 1953-1994. Urnik ogleda: vsak dan (razen ob ponedeljkih) 10-13/ 17-20.
Občinska dvorana (Trg Unita St. 4): do 16.
novembra je na ogled je razstava »Jadra. Jadranje v 19. stoletju«. Urnik razstave: ob delavnikih in praznikih -10-13/17-20.
Muzej Sartorio: do 9. novembra je na ogled razstava »Poklon cesarici Sissi - pahljače iz zbirke Alda Denteja«.
Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Carlo Ciussi. La pittura come urgenza ed emozione 1947 -1997«.
Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 7. novembra razstavljata Aliče Gombacci in Sigfrido Maovaz. Urnik ogleda: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13, zaprto ob ponedeljkih.
Ljudski vrt - Paviljon ARAC: do 23. novembra je odprta razstava ob 100-letnici rojstva umetnika Roberta Hlavatyja. Na ogled je vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Rižarna bo od 1. do 5. novembra odprta vsak dan od 9. do 18. ure.
OPČINE
Prosvetni dom-SKD Tabor Opčine: do 20.
novembra je na ogled »Z zvezdami v jadra« -razstava slovaških ilustratorjev, ki so bili nagrajeni na Bienalu ilustracij Bratislava 1967-1997. Umik: ob delavnikih 16/19. Ogledi za šole v jutranjih urah po predhodnem dogovora po tel. 213578 (v ponedeljek in torek med 10. in 12. uro).
MILJE
Občinska Umetnostna Dvorana »G. Negri-
sin«: na ogled je skupinska razstava: razstavljajo W. Criscuoli, 2. Marušič, S. Merli-no, P. Pirona, A. Rocca in E. Vladilo. Umik: 10-12/17-19, ob praznikih 10-12.
SESUAN
Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Perelli.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored 20. septembra 85): do 20. novembra je odprta razstava slik arhitekta in slikarja Davida Faganela. Ogled: vsak dan 10-12, 17-19.
GRADIŠČE
Galerija Luigi Spazzapan: do 30. novembra je na ogled razstava Spazzapan - iz zbirke go-riške Casse di Risparmio.
PASSARIANO
Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleone a Cam-poformido«.
SLOVENIJA
PIRAN
Galerija Meduza 2: do 7. novembra je na ogled prodajna razstava slik in keramike Ful-vie Zudič.
KROMBERK (Nova Gorica)
Grad Kromberk: na ogled je retrospektivna razstava Negovana Nemca »Poezija v kamnu - deset let pozneje«.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Kotiček (ponovitev) TV DNEVNIK
20.50
Pri nas doma (ponovitev)
® RAI 1
6.30
9.35
11.15
12.25
12.35
13.30 14.05
15.00
15.50
18.00 18.10 18.45
19.50 20.40
20.50
23.10
23.15
0.15
0.45
Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: C’e un sentiero nel cielo (kom., It. ‘57, i. Claudio Villa)
Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella, Ja-nira Majello), vmes Zeleni nasveti in astrologija, J (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Jessica in jabolko (i. Angela Lansbury, 2. del) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Variete: Fantastico p in (vodi Milly Carlucci) Dokumenti: Passaggio a Nord-Ovest
Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Ferracini), vmes risanke Duck Tales, Princesa Sissi in nan. Zorro Dnevnik
Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco)
Vreme, dnevnik, šport Aktualno: L’ inviato spe-ciale (vodi Piero Chiam-bretti)
Variete: Faccia tosta (vodijo Teo Teocoli, Wendy VVindham, Marco Milano)
Dnevnik
Aktualno: La frontiera nascosta
Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Aktualno: Tempo, 1.10 Filozofija
RAI 2
6.25
7.00
7.25
10.00 11.00
11.30
13.00
13.30
14.00
16.30
16.15
18.20
18.40
19.05
20.30 20.50
22.30
23.30 0.00
0.05
Variete: Videocomic Nad.: Zelene jagode Variete za najmlajše, vmes (9.35) nan. Lassie Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara Tg2 Medicina 33, 11.15 dnevnik
Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik
Tg2 Zdravje, 13.45 Navade in držba
Variete: Ci vediamo in TV
Aktualno: Cronaca in di-retta - Kronika v živo 16.50,18.15 Dnevnik Šport
Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Rex, 19.55 Di-sokkupati Večerni dnevnik Nan.: E.R. Medici in prima linea (i. N. Wyle, E. La Salle, G. Reuben) Variete: Macao (vodi Alba Parietti)
Dnevnik
Aktualno: Le stelle del mese
Danes v parlamentu
^ RAI 3
6.00
8.30
10.30
12.00
12.20
13.00
14.00 14.50
15.00
15.30
17.00 18.20 18.25
19.00 19.55 20.15
Jutranji dnevnik Film: II mio amore vi vrb Aktualno: Tempo-se-quenze, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.15 Šport In nome della famiglia Aktualno: II grillo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Tgr Leonardo Nan.: Ma che ti passa per la testa?
Športno popoldne: košarka, avtomobilizem, smučanje na vodi Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved In nome della famiglia Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Regioneitalia Variete: Blob
20.40
22.30
22.55
23.55 0.30
Film: Maverick (vestem, ZDA ’94,r. R. Donner, i. J. Foster, Mie Gibson) Dnevnik, deželne vesti Film: Peggio di cosi si muore (kom., It. ’95) Aktualno: Report Dnevnik, pregled tiska
58 RETE 4
ITALIA 1
Slovenija 1
{r Slovenija 2
6.00
6.50
8.50
11.40
12.55
13.30
14.30
15.30
17.45
18.55
19.30 20.35
22.45
0.00
1.30
Nad.: Lasciati amare,
6.30	Perla nera
TV film: Complotto in cielo (dram., ZDA ’88) Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte papa,
11.30	dnevnik
Aktualno: Forum Kviz: Kolo sreče Dnevnik Tg 4 Nad.: Sentieri - Steze Film:	Lucy Gallant
(kom., ZDA ’55)
Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto (vodi I. Zanicehi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Fuoco assassino (dram., ZDA ’91, i. Kurt Russell, W. Baldwin) Aktualno: Tg4 Mugello Film: Quattro delitti iin allegria (dram. '94, i. C. Laudy, A. Chabat)
Pregled tiska
S CANALE5
6.00
8.00
8.45
9.45
11.30
13.00 13.25 13.40
14.10
15.45 15.50
17.45
18.35
20.00
20.30
20.45
23.10 23.20
1.30
Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5
Nan.: Komisar Scali (i. M. Chiklis)
Variete: Maurizio Costan-zo Show
Variete: Ciao Mara (vodi Mara Venier)
Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss)
Aktualno: Domini e don-ne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Aktualne teme: Verissi-mo (vodi Marco Liorni) TV film: Un bambino chiede aiuto (dram., ZDA '95 (i. Veronica Hamel, Pam Dawber)
Aktualna kronika iz vsakdana: Verissimo (vodi Marco Liorni)
Kviz: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lachetti)
Variete: Beato tra le don-ne (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik
Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Striscia la notizia
	Otroški variete Ciao ciao		Vremenska panorama
	mattina, vmes risanke		Včeraj, danes, jutri
	Nan.: Lepotica in zver,		Videoring
	10.20 Družina Brock,		Jesenski počitniški pr.:
	11.25 Dva policaja v Chi-		Ali Capone štrajh trio,
	cagu		8.55 Bratovščina sinjega
	Šport studio, 12.25 Odpr-		galeba, 9.20 S Kazino do
	ti studio, 12.50 Fatti e		novih plesnih korakov,
	misfatti (vodi Paolo Li-		9.40 Otroci noči
	guori)		Tedenski izbor: nan. Ho-
	Variete za najmlajše,		ganova druščina (ZDA,
	vmes risanke		15. epizoda)
	Risanke: Simpsonovi		Film: Korenine neba
	Varieteja: Colpo di ful-		(ZDA ’58, r. J. Huston, i.
	mine, 15.00 Fuego! (vodi		E. Flynn, J. Greco)
	Alessia Marcuzzi)	IVNiA	Poljudnoznanstvena od-
	Nan.: Melrose Plače (i.		daja: Divja Avstralija
	A. Shue, C. Thome)	llTTi]	Poročila
	Variete za najmljaše	RT®	TV igrica: Kolo sreče
	Nan.: Hercules		Videostrani
	Odprti studio, vreme,	mČS	Novice iz sveta razvedri-
	18.55 Šport studio		la
	Nan.: Beverly Hills - Dek-		Škof Rožman: Zločinec
	le za Hallovveen		ali žrtev?
	Glasba: Sarabanda (vodi		TV Prodaja
	Enrico Papi)		Videostrani
	Aktualna oddaja: Moby		Obzornik
	Dick (vodi Michele San-		Otroški	program:
	toro)		Sprehodi v naravo, 17.30
	Variete: Le iene		Nan.: Denver, poslednji
	Šport studio, 0.50 Pre-		dinozaver (ris., 2. ep.)
	gled tiska	1	Po Sloveniji
	Italija 1 šport		Pordaja
	Nan.: Star Trek, 2.30 Fo-		Tv igrica: Kolo sreče
	rever Knight		Včeraj, danes, jutri, 19.15
Risanka
# TELE 4
19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Made in Italy II supplemento Aktualna odd.: Quadrato Zoom umetnost in kultura
TV Dnevnik, vreme, šport Tednik
Podelitev nagrad Frana Milčinskega - Ježka Nan.: Frasier (ZDA, 20. epizoda)
Včeraj, danes, jutri
Odmevi, vreme
Šport
Odstiranja
Videoring
Videostrani
	Cittadino in linea con...		
m	Film: Decimo livello		
			TV PRIMORKA
® MONTECARLO ,			
			
			17.00 Videostrani
		MA	Kmetijska oddaja
	19.30, 22.30, 1.20 Dnev-		Sejem dobrot narave in
	nik,i9.50 Šport		zabave (pogovor)
	Film: Scandali e stangate		Festival Brežice’97: Mu-
	(kom., ZDA ’84)		siča ad Rhenum
	Nan.: Ironside		Napovednik, videospot
	Film: L’ arte e gli amori	RijRi	Dnevnik TV Primorka
	di Rembrandt (VB ’36)		35 let Meblo jogi
	Variete: Tappeto volante		Kontaktna oddaja: Gianni
	Variete: Zap zap		za vas
	Aktualno: Quinto potere?		Odbojka: Salonit - Pado-
	Film: Labirinto mortale		va
	(dram., ZDA ’88)		Dnevnik TV Primorka
	Film: L’ ultima caccia		
7.45
8.00
9.00
13.40
14.00
15.30
16.00
17.10
17.40
18.30
19.00
19.30
19.55
20.00
21.00
22.25
22.30
- 0.00 Teletekst TV Slovenija
Vremenska panorama Euronevvs
Tedenski izbor: Filmski triki
Koncert Simfonikov RTVS
Nanizanka: Grace na udaru (ZDA, 9. epizoda) Rokomet: Slovenija -Francija (kvalifikacije za EP, moški)
Nanizanka: Karina in Ari (Francija, 24. epizoda) Nadaljevanka: Tri krone (Švedska, 9. del) Dokumentarna serija: Očividec (VB. 109. del) Resnična resničnost Nanizanka: Karina in Ari (Francija, 25. epizoda) Včeraj, danes, jutri Akademija pred dnevom reformacije (prenos iz CD)
Film: Na lepi modri Donavi (Avstrija)
Včeraj, danes, jutri Evropska noC jazza
® Koper
	Euronevvs
	Rokomet: Slovenija - Francija (kvalifikacije za EP, pononovitev)
	Meridiani
	Program v slovenskem jeziku: V njihovem imenu
	Primorska kronika
	Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
	Otroška oddaja: Ecchec-cimanca
	Četrtkova športna oddaja
	Film: Sinovi in ljubimci (VB 1960, r. J. Cardiff, i. D. Stockvvell, T. Hovvard)
	TV dnevnik Vsedanes, vreme
	Euronevvs
	Program v slovenskem jeziku TV Poper (kabaretno satirična oddaja)
r
'N
Radio Trst A
7.00,13,00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi - življenje Istranov v šavrinskih hribih; 9.15 Odprta knjiga: Pogovori s Kosinskim (I. Škamperle, r. M. Sosič, 21. del); 9.40 Telovadba za vsakogar; 10.10 Koncert slovenske glasbe; 11.15 Intervju; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Cecilijanka '96: MePZ Podjuna; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Naša pesem '97: APZT. Tomšič;
18.00	Zastrta krila (pripr. M. Rebula); 18.25 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15,10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja;
16.30	Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba.
Radio Koper
(slovenski program)
6.30,	7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Bnevnlk; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Sve-
tovalna odd.; 10.50 Intervju; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radia Koper.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla singel; 10.33 Musiča gira intorno; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti;
16.00	Ob 16-ih; 18.15 II muro del suono;
18.45	Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
9.45	Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 18.30 Simfrock; 19.45 Lahko noč, otro-
ci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.40 Planinske informacije; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.40 Kdo ve;
15.30	DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz.
Slovenija 3
7.00,	8.00,9.00, 10.00,11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium;
12.05	Igramo in pojemo; 13.30 Glasbena mladina; 14.05 Izobraževalni program;
15.00	Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.40 Tretja stopnica; 17.00 Banchetto musicale;
18.05	Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.20 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koroška
18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila.
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 UT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
/■
S , SREDISCE
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
VREMENSKA SLIKA
Nad večjim delom Evrope je obsežno območje visokega zračnega pritiska, nad južnim Sredozemljem pa se poglablja ciklonsko območje. S severovzhodnimi vetrovi priteka k nam suh in v višinah postopno toplejši zrak.

. -
1026
f
-
Z
a
-6/-2
OSLO STOCKHOLM
HELSINKI 1/2

/
K0BENHAVI) -> 5/^ ° -
1030

DUBLIN o' -
' -LONDONo^MSTEBoDAM 3/7 -1/10_______„
------- oBRUSEU
oPARIZ -s/* -3/9
BERLIN 0/6 o
VARŠAVA -ML
o

MOSKVA
oKUEV
-/-
\
S,
ŽENEVA 1/4 ° MILANO ° o/io
LIZBONA 15/21 o
MADRID 7/19 o
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri.
40?
1020
DUNAJ 9/5 A
LJUBLJANA -/-°	BEOGRAD -6/6
O
' X SPLIT-/- El OSOFIJA-l/l D|M -^-SKOPJE o	^
^ ,020
^	,0,° "X,
' W\s
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.46 in zatone ob 16.51.
Dolžina dneva 10.05.
!*#
r LUNINE MENE
Luna vzide ob 8.37 in zatone ob 23.04.
V
7
PLIMOVANJE
Danes: ob 2.18 najnižje -HO cm, ob 8.28 najvišje 50 cm, ob 15.03 najnižje -52 cm, ob 21.12 najvišje 31 cm.
Tutti: ob 2.45 najnižje -29 cm, ob 8.51 najvišje 52 cm, ob 15.29 najnižje -56 cm, ob 21.43 najvišje 32 cm.
J
\qBIM 1010
m
MORJE
Morje	razgibano,
temperatura morja 15,1 stopinje C.
—y
BIOPROGNOZA
Sprva bo vremenski vpliv Se ugoden, le ljudje, ki so občutljivi na dogajanja v hladnem zraku lahko dopoldne še občutijo manjše težave s počutjem. Popoldne pa se bo, zaradi bližine sredozemskega ciklona, obremenilni vpliv okrepil.
(i
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije]
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m..............4
1000 m..............1
1500 m.............-5
°C
2000 m.............-6
2500 m ............-6
2864 m.............-6
DANES
GRADEC
-5/7
TRBIŽ
CELOVEC O -7/7
o -10/6
KRANJSKA GORA _
O
TRŽIČ -9/8
ČEDAD«—*^	O
-2/8 O	„ KRANJ
OVIDEM 2/13
O
S. GRADEC -7/8
MARIBOR
O PTUJ
M. SOBOTA
O -6/8

CELJE
0-5/9
N. MESTO -3/10 O
ZAGREB
0/10 o
m
Povečini sonCno bo, popoldne pa se bo od juga zmerno pooblačilo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do moCna burja.
SOSEDNJE POKRAJINE: Prevladovalo bo sonCno vreme, le v krajih južno od nas se bo pooblačilo in ponekod bodo tudi rahle padavine.
JUTRI
GRADEC
-7/5
<5
CELOVEC
TRBI2	1O -7/4
°	-10/4
O
KRANJSKA GORA
S
M. SOBOTA O -8/5
S?
GRADEC
-8/5
MARIBOR O -7/6
PTUJ
-2/8 O
OVIDEM
3/10
GORICA
O TRŽIČ -8/7
O
KRANJ
CEUE O -6/6
fcN. GORICA
Jr
dS dS
TRST
3/11
UMAG
2/10
<S
PORTOROŽ O 3//11
OPATIJA PAZIN	q
LJUBLJANA
-4/8
ZAGREB
m
POSTOJNA ^ -3/7
N. MESTO O
KOČEVJE
-N°
REKA
4/11
S
O
RNOMEU,

V petek in soboto bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem in v višjih legah bo precej jasno, drugje se bo prvi del dneva zadrževala nizka oblačnost.
HI
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
1998:50. obletnica deklaracije o človekovih pravicah
PARIZ - Pred 50. obletnico sprejema Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki bo prihodnje leto, je Unesco objavil PriroCruk za izobraževanje na področju človekovih pravic. Besedilo bodo z namenom, da bi "profesorje in uCence različnih kultur opomnilo k večjemu zavzemanju za človekove pravice", razdelili izobraževalnim ministrstvom in šolam v vseh državah Članicah te organizacije. Priročnik poudarja neločljivo povezanost miru s spoštovanjem človekovih pravic. (STA/Hina)
Francija: 140.000 priseljencev želi dovoljenje za bivanje
PARIZ - Približno 140.000 tujcev, ki že dalj Časa nezakonito bivajo v Franciji, je na pristojnih uradih v preteklih mesecih vložilo prošnjo za dovoljenje za bivanje v tej državi. Francoski notranji minister Jean-Pierre Chevene-ment je v francoskem parlamentu danes povedal, da so doslej ugodih približno 10.000 zahtevam, nekoliko manj pa so jih zavrnili. Ostale prošnje bodo morali še obravnavati. Nova francoska vlada je julija privolila, da bodo vse prošnje za redno bivanje v Franciji, ki bodo vložene do 31. oktobra, obravnavali po širših kriterijih. Zavrnjene prosilce bodo iz države izgnah. (STA/dpa)
Bo Azija postala "celina aidsa"?
MANILA - Na 4. vseazijskem kongresu o aidsu v filipinskem glavnem mestu so udeleženci zahtevali jasne politične opredelitve o obveščanju, preprečevanju in boju proti aidsu. V sklepnem t.i. Manilskem manifestu se je 3500 udeležencev kongresa iz 65 držav danes zavzelo za to, da bi končno dobih na razpolago potrebna sredstva za boj proti tej kužni bolezni. Aziji namreč grozi, da bo na prelomu stoletja zamenjala Afriko kot celino, nabolj prizadeto zaradi širjenja aidsa. Število okuženih z virusom HTV se utegne do konca stoletja podvojiti; zdaj je okuženih sedem milijonov Azijcev, vsak dan se jim priključi kakih 8500 novih nosilcev virusa HTV. (STA/dpa)
J© GEtoflaro
Velik kip nekdanjega filipinskega diktatorja Marcosa sameva in niti krave se ne zmenijo zanj (Telefoto AR)
Petstotisočak je postal novi »status symbol« kar že skrbi lastnike trgovin in javnih lokalov
MILAN - V Italiji je novi »status symbol« postal 500.000-lirski bankovec, saj ni veC v modi razkazovanje športnega avtomobila, še manj pa mobitela, ki ga ima že vsak in za to ne vzbuja veC zavisti. Ta nova manija pa skrbi lastnike javnih lokalov, ker se prav tu fantje razkazujejo pred dekleti in prijatelji in plačujejo borne nakupe s tako dragocenim bankovcem. »Postala je že razvada, pravi ekshibicionizem,« je potožila blagajničarka nekega znanega bara v središču Milana.
»Pred dnevi je neki fant plaCal sendvič in eno brezalkoholno pijačo s petstotisočakom,« je povedala neka druga blagajničarka, ki je dodala, da so na take možnosti pripravljeni, a se bodo znašh v težavah, Ce se bo ta razvada razpasla. Da niso plačila s petstotisoCaki naključna, potrjujejo tudi drugi lastniki milanskih javnih lokalov. Teh bankovcev ne dobimo na Bankomatih in niti s plačami, tako da jih lastniki namenoma zamenjajo v bankah, da bi se z njimi šopirib in razkazovab.
V dobrem mesecu od 15. septembra je Banca dltalia poslala v obtok 3 mihjone in 214 tisoC teh bankovcev v vrednosti 1.607 mihjard lir. Pobudo je že obsodilo združenje bančnih koristnikov Adusbef, ki je zahtevalo umaknitev teh bankovcev. Nad petstotisoCaki se pritožujejo tako trgovci, M nimajo dovolj denarja v blagajnah kot tudi kupci. Po mnenju nekaterih se ta bankovec ne bo uveljavil, drugi pa se bojijo, da bi se iz Milana moda petstotisoCakov razširila po Italiji.

Angleži najbolj egoistični ljubimci
LONDON - Angleži so najbolj egoistični ljubimci, so ugotovitve raziskave o spolnih navadah, ki so jo za proizvajalca kondomov Durex opravili v 14 državah, vključila pa je 10.000 ljudi. Po ugotovitvah raziskave se je povprečno število spolnih odnosov v letu pri Angležih v primerjavi z letom 1996 rahlo povečalo, in sicer s 109 na 112. Francozi so s 151 spolnimi odnosi prvi po številu spolnih odnosov v letu, sledijo pa jim Američani z 148 spolnimi odnosi letno. Kanadčani in Američani si delijo prvo mesto v vzdržljivosti, saj trdijo, da si za "stvar" v povprečju vzamejo skoraj pol ure. Italijani zaključijo akt v 13, 8 minute, v Hong Kongu pa spolni odnos traja v povprečju 12, 3 minute. 41 odstotkov Angležev uvršča zadovoljitev svojega partnerja na vrh seznama prednostnih opravil. Francozi v tujini Se vedno uživajo zavidljiv sloves glede spolne aktivnosti, sledijo pa jim Italijani, Američani in Spanci. Povprečna starost izgube devistva je v primerjavi z minulim letom padla s 17, 6 na 17, 4 leta. V družbi Durex so zaskrbljeni zaradi pomanjkanja zavesti v družbi o nevarnosti prenosljivih spolnih bolezni. V Veliki Britaniji le 25 odstotkov vprašanih pripisuje velik pomen zaščiti pred aidsom. Anketa je vključila še Avstralijo, Nemčijo, Mehiko, Poljsko, Rusijo, Južnoafriško republiko in Tajsko. (STA/AFP)
Paul McCartney, Bona in Pavarotti decembra v Mostarju
LONDON - Nekdanji elan skupine The Beatles Paul McCartney in pevec irske skupine U2 Bono bosta decembra nastopila v Mostarju ob odprtju glasbene akademije, ki jo je ustanovil italijanski tenorist Luciano Pavarotti. "Luciano je velik pevec in z veseljem bom sodeloval z njim," je pojasnil McCartney na prireditvi, ki jo je v ponedeljek v Londonu pripravila revija Gra-mophone, na njej pa so Pavarottiju dodelili posebno nagrado. Slavni tenorist je s koncerti in snemanjem zbral 3, 5 mihjona funtov (5, 6 mihjona dolarjev) za izgradnjo glasbene akademije v tem razdeljenem mestu na jugu BiH. V akademiji bo poleg glasbene Sole tudi terapevtski center, namenjen žrtvam vojne. (STA/AFP)
Slavna kairska trebušna plesalka obtožena utaje davkov
KAIRO - Ena najbolj znanih trebušnih plesalk v Kairu Dina je obtožena, da je davCnim službam v obdobju 1990-1995 prijavila dohodek v višini 1, 7 milijona egiptovskih funtov (približno 500.000 dolarjev), medtem ko je v resnici v tem obdobju zaslužila 6, 7 milijona egiptovskih funtov (približno 2 milijona dolarjev), piše kairski tednik al-Ahram. 35-letno plesalko so zato odpustili iz kanskega Konservatorija za glasbeno umetnost, kjer je plesala. Dina je prva trebušna plesalka v Egiptu, ki je diplomirala iz filozofije. (STA/AFP)