Bopisi. Gornja Bistrica. Pri nas smo pokopali pretfNgegp nam tovariša Florjana Bcra, ki je bil pri gudbi tkozi 32 let od začetka, ko se je ustanovila pa do sroje amrit, ljtibil je godbo, zato ji je pa tudi bil vdan z dušo i» tclesom. Težko te pogrešamo, predragi nam tovariS. Tudi požarna bramba je izgubila enega najboljšega uda, bi! je zvest sotrudnik od začetka ko se je ustanovila pa do svoje smrti. Kot gospodar je bil skrben in neomahljiy, bil je tovarniški delavec brez imetja, pa s pridnimi rokami in z neumornim delom 6i je prislužil toliko, da ai je sezidal lepo hišo in še dokupil lep kos posestTa. Kako je bil spoštovaai, pokazal je njegov pogreb; t*> pri njegovi hiši se je zbralo veliko prijate^jev, požanu bramba in godba, katera ga je spremljala kot nepoaabnega tovariša na njegovi zadnji poti. Dragi Florjaa, m\ te yeč med nami in žalujemo po tebi, pa tolažimo k, da onkraj groba se zopet yidimo. Ptujska gora. Odkar so Pečejcvi medicinčki Mgiaili 7. Gore, vlada pri nas zlati inir po dnevi In p*aoči, kajti tudi ponoči so Tpili in tulili ti dični mrdiciački, da nismo mogli spati. Tudi ovaduhov ni pri nas, kajtf tudi denuncijantstTo ter šuntanje drugega proti drngemu je bil posel teh demokratsko naprednjaškik velikanoy (ne po duhu, anipak po telesni dolgosti). Cel« orožnike so šuntali, naj ne govorijo z domačiina duhovnikoma. Neverjetno, a resnično! Proti enemu orožnik«, ki jih ni hotcl ubogati in se ukloniti njihovemu damagoštvu, pa so napravill tako gonjo, da so ga nazadnjt res prestavili, čerayno je bil miren človek, priljuW|«o pri Ijudstvu, kakor tudi pri svojih stanovskih tovari&3L Gotovo je bil v ozadju stari Janez kot staroavstrijski strainaojster, saj je tudi on znan kot vnet poročevalec vainib dogodkov na Gori okraj. glavarstvu posebno 6b gre za ljudi, ki ne marajo odihavati smrdljive samostojne aape. Povzročitelji vsega sovraštva in zgag tu na Gari ao Pečeji,' ki so hoteli zvrtoglaviti gorskega klerikalnega zmaja v prepad. Toda ta zmaj je sredi votei, okoli kraja ga pa nič ni, zato životari naprej in nič hudega ae stori. Stari Janez pa na tihem še vedno vohuoi in išče prilike, če bi se dala kakega «klerikalca« oblatiti. Nedavno se je prilizoval nekemu dekletu, katerega so hoteli medicinčki oblatiti s podlim obrekovanjem iu šuntanjem spraviti ob dobro ime, kar se jim ja ni posrečilo. Janez jo je vabil v gorico in se ji priliznjeno dobrikal rekoč: «Le pojdi z mano, saj jaz nisBBa takšen, kot sta moja Jankec in Milka!« A dekle mu je pokazalo hrbet, ker ga pozna. Da so pa Pečeji res flrvaduhi, to pa je znano nam vsem, ker se še hvalijo s tem. Na to so šfe ponosni, ta gospoda! Fini ljudje, kaj ae? Nem&H pregovor pa pravi: «Der grosste Schuft im ganzen Land, ist und bleibt der Denunziant!« Največji podtež y Tsej deželi je in ostane ovaduh! Sicer pa žalostno, za naše prosvitljene čase blažene «svobode« in <oapredka«, da se od zgoraj na take izrodke, kot so ovaduhi, še sploh ozira. Kmjioe. Dne 28. m. m. je bilo v naši župniji zopct veliko veselje. Dobili smo iz mariborske livame zopet noy zy«n, težek 370 kg, katerega je kupila dobrotna hi5a Laurich-Wagner. Ob 7. uri zjutraj je gospod arhiciijakon novi zvon blagoslovil, nakar je bil obešen v zvoniku kt se je še isti dan opoldne oglasil. Ima lep, sniii glas. Konjiška fara ima zdaj lepo ubrano zvonenje štirih zy.oooy: b — d — f r— b. Sy. Križ pri Slatini. Naš učitelj Verk, sovražnik na^s SLS je javno izrekel, da hoče imeti razširjeno šolo, iasi ni zato nobene potrebe. Sam višji nadzornik iz Ljubljane je priznal, da za pet razredov ni zadoslnega števila otrok. Saj imamo na Slalini petrazrednico, v celi nadžupniji torej skupno dve stavbi z devct razredr. Potem je pa malim in revnirn občinam, ki so všolane v šolo Sv. Križ na Slatini, nemogoče nositi stroške za razširjenje šole. Stavbeni mojster je napravil za razširjenje šole proračim. Najmanj tričetrt milijona bi stalo! Ali jih bo plačal gospod Verk? Ali se ne pravi to ubijati ljudi s takimi bremeni? Pravic pa nam pri šoli nočejo dati nobenib, še tiste nam jemljejo, ki smo jih dozdaj imeli. Veste, kaj so pri nas naredili? Ko se je tričetrtinska večhia krajnega šolskega sveta izrekla proti razširjenju šolc, so krajni šolski svet kratkomalo razpustili. Recica ob Savinji. Tukajšnji Dekliški zvezi je poklonila vrla mladenka Jožica Tevž \z Otoka pri Bočni znesek 200 K. Blagi dobrotnici kličemo prisrčni: Bog plačaj! Trbovlje. Na občnem zboru jKmetijske podružnice so naši liberalci po kriviei odrekali volilno pravico najstarejšeniu članu podnižnice, Starcu iu ta jim je v jezi povedal par krepkib v odgovor. Občutljivi gospodje pa so ili hitro iskat izgubljeno čast na sodnijo. Ker pa sedaj nekateri korajžno lajijo, da bi oni kedaj Starra iožili, vendar pa bo dobro si stvar zapomniti, zato navedemo sedaj tukaj iniena tožiteljev: trgovec Dežman, gostilničarji Goropevše.k, Parašiih in Trainik, lesna trg. Volaj in kmet Fr. iz Gabrskega, učitelji Jesih, Hofbauer, Roš in nadzoruik Vodušek. Kaj ne srečna Kmetijska podružnioa, ki sloni na takih «kmetih«! Gospotia se bomo še videli ! Ptuj. Minuli so viharni dcevi svetovne vojne in sedaj, kakor bučeč grom doni po širni zemeljski obli klic: <Obnova ua gospodarskem in moralnem polju, obnova Ijudi, osoi)ito katoliške delavske mladine. Temu klicu hočeino tudi tukaj v Ptuju in bližnji okolici slediti, vsled tega^jskreno vabimo vso pošteno deluvsko mladino na tovariški razgovor, ki bode v nedeljo, dne 12. eov. t. 1. po poznem sv. opravilu v društveni sobi mirjoritskega samostaua. Tovariši, tovarišice, ne zamudite ugodne prilike, da slišite delavskega tovariša iz Ljubljane n da si začrtamo pot za bodoče delo.