fes POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NAROD. ^ T" V Lijubljani, v četrtek, 15. decembra 1904 Izhaja vsak dan, izvzemši it edicije iu ^»trnfcs, «6 polu o. ur. popoidne. — Velj« po post. prejeman: za celo leto 26 K, i /ulovlsp leU s« četrt leta fi-50 K, sa 1 mesec IV 20 h. Vupravništvu prejeman: 20-Tl,' ii^ol leta 10 K, ca ietrt lett * K. 1 mescr 1 K 70 v. - Za pošiljanje v i.jubljani mb iottn j« Aoatavnine 20 h. Wa£ujc 3* vnaprej. Upravništvo \t * Kopitarja 1 ti licah štev. 2. Vsprcjema naročnino, Inserate ln reklamacije. — 1 « t e r atl ae računalo enostopna petitvrst« ^dolžina »J Mlllmelrovl 10 enkrat 13 h, za dvakrat ti b. trikral 9 h, ia več kol trikrat ii h. 1 veklamnlh notlcab stane bil zadet. On je pač bolje meril, nego njegov nasprotnik, ki je tisti trenotek skočil po- v i z o r i j. Uporabljanje novega poslovnika, s katerim si bo pomagal Tisza, opozicija ne bo priznavala in tako se bodo razvile živahne parlamentarne bitke. Budimpešta, 15 dec Izviševalni odbor opozic je je sklenil, da opozicija pri razbijanju nastalo škodo pokrije iz lastnih sredstev. Budimpešta, 15. dec. Tisza je izjavil, da je pripravljen s; pogajati, če se končno reši zadeva poslovnika. V liberalni stranki pa prevladuje mnenje, da se ne sme opoziciji nič privoliti, da se komaj ustvarjenega novega poslovnika ne suie pustiti pasti, temveč, da se ga mora pričeti upo rabljati. Budimpešta, 15. decembra Grof A p p o n y i je izjavil, da se ne boji raz-puščenja drž zbora. Tisza je odpravljen, prihodnji mož je W e k e r 1 e ali pa grof Julij Andrassy. Budimpešta, 15 dec. Grofa Julij in Teodor Andrassy, ki sta najbolj vplivala na opozicijo, sta izjavila, da opozicija stoji na stališču, da se določila novega poslovnika morajo odpraviti Potem je mogoče govoriti o reformi in končni določitvi poslovnika. Ce se zgoraj omenjena zahteva ne izvrši, ni mogoče govoriti o miru. Poslanec opozicijonalec J u s t h je pa izjavil, da opozicija ne bo nasprotovala konstituiranju zbornice, če Perczel ne bo predsedoval m če ne bo parlamentarne straže v zbornici. Naj bo tako ali tako, kriza je še vedno akutna. Budimpešta, 15 dec. Opozicija razširja vesti, da je grof Khuen H e d e r -v a r y prišel z Dunaja z vestjo, da cesar o razpustitvi zbornice noče nič slikati Dejal je menda: „Tisza naj napravi red! Jaz tega ne storim!" Z druge strani se pa poroča, da ima Tisza že v žepu cesarjevo dovoljenje, da razpusti zbornico, kadar se mu primerno zdi. Budimpešta, 15. dec. Liberalni poslanci so včeraj Banffyjev kip, ki se nahaja med kipi bivših ministrskih predsednikov, pokrili z grobimi koci tako, da se kipa nič ne vidi. To so storili radi tega, ker se je Banffy udeleževal demoliranja. Budimpešta, 15. dec. Neka skupina poslancev se trudi, da bi se napravila sprava z opozicijo na ta način, da bi Per-czelova izjava z dne 18. nov. se uničila, opozicija pa bi se zavezala v gotovem roku dovoliti zboljšanje poslovnika, o katerem je deloma tudi sama mnenja, da več ne zadošča. Perczel je odpotoval od t u in se prihodnjih zborničnih sej menda več ne udeleži. Rusko - japonska vojska. Boji okrog Port Arturja. Iz Londona poročajo 14. t. m., da sta bili 25. novembra pred Port Arturjem potopljeni dve ruski torpedovki. — V Daljnem je sedaj 150 vjetnikov. Vsak dan vkrcajo v Daljnem na ladje okrog 400 ranjenih in bolnih Japoncev od mandžurijske armade, da se odpeljejo na Japonsko. — Vreme je silno mrzlo. Čete imajo kožuhe. Japonako poročilo o Port Arturju. Iz Tokia poročajo 13 t. m.: Vsak dan je jasnejše, kake važnosti je zavzetje „203 m griča". Z njegovega vrhunca je natančno videti mnogo ruskih pozicij, med temi Ta-jankov, Ičan in Ančan. Videti je, da strežejo topovom skoro izključno le mornarji, ker so najbrže pobiti vsi topničarji. Prej so tvorili mornarji reservo. — Vkljub silnemu mrazu in sneženim viharjem je zdravstveni položaj mnogo bolj ugoden, kot v vojski s Kiti-jsko. Dela v jarkih napredujejo. Obstreljava-nje se sedaj vrši proti novemu mestu, ki na mnogih krajih gori. Glasi se, da so Japonci zopet uspešno končali nekaj nadaljnih akcij. Steaelj ae ne ud*. „New-York Herald" poroča 14. t. mes., da se bo Steselj s slabimi ostanki svojega moštva umaknil na Ljaotješan, kjer se bo boril do zadnjega moža. Mati generala Focka pravi, da njen sin ni zmožen, da bi se udal. Smatra ga že za mrtvega. Z»pet se je potopila ena japonska bojna ladja. Vojni dopisnik „Daily Telegrapha" poroča iz Čifua 14. t. m. : Sel, ki je došel sem iz Daljnega, poroča, da se je ena izmed treh japonskih bojnih ladij, ki so dotle od Vladivostoka, dne 30. novembra pred Port Arturjem potopila vsled ruskega tor-pednega napada. 300 mož posadke je utonilo. Ladja je baje imela tri dimnike. Prebivalstvo to vest potrjuje. Zatrjuje pa, daje bila ta ladja večja ko ,Saiyen" ter menijo, da je bila oklopnica „Šikišima", ali pa kaka oklopna križariea. Ruska krič&rica »Askold". »Morning Post poroča iz Sangaja, da „ Askold" še vedno jemlje premog ; na krovu ima že 1000 ton premoga. Sodijo, da se nadomeščajo odvzeti deli strojev z novimi deli. „Pebožna želja". „New York-Herald" potrjuje v peter-burškem poročilu z dne 14. t. m. vest angleških listov, da bo baltiško brodovje odpoklicano (?), ker ni sposobno za boj z japonskim. To je vsaj »želja občinstva". Kapitan Klado?. Iz Peterburga poročajo z dne 13. t. m. o kapitanu Kladovu še sledeče: Kapitan Kladov je postal vsled svoje disciplinarne kazni junak dneva. Vsi listi glavnega mesta priobčujejo tople članke za kapitana, ki se ni bal iz ljubezni do domovine odkrito povedati resnice o razmerah v mornarici. Danes priobčuje Kladov sam eno pismo v Rusi", v katerem opetovano po-vdarja, da je treba v ^jačenje Roždestven-skega odposlati še tretje brodovje, ker ima admiral nezadostne sile. Odposlati se morajo vse ladje, ki so že sedaj pripravljene, ne sme se več čakati. .Kako grozno doni potem beseda : Prepozno !" Kladovi častilci zbirajo za »Kladovo ustanovo" za zbor mornarniških kadetov. iJošlo je že več prispevkov, eden celo od soproge admirala Roždestvenskega z laskavim pismom. Kladov ne sme sprejemati obiskov; niti njegovi tovariši ne smejo k njemu. — Drugo peterburško poročilo istega datuma se glasi: Soproga admirala Roždestvenskega se ni udeležila le subskripcije za ustanovitev ustanove v čast Kladovu, ampak mu je v nekem pismu na „Novoje Vremje" izrekla tudi najtoplejšo zahvalo za njegov članek, ki popolnoma odgovarja resnici. Zbirajo se tudi razni drugi doneski, med njimi tudi za častno bodalce Kladovu. — Kladov izjavlja v svojem raportu, da je v onem dnevnem povelju, ki razglaša njegovo obsodbo, ob-dolžen laži ter v svoji časti kot častnik ni človek užaljen; vsled tega zahteva, da se ga odda mornarniškemu sodišču. Vse liste prosi, naj ta raport priobčijo. Ko bi ne bilo omajano stališče velikega kneza, Aleksija, bi si listi tega ne bili upali storiti. Bolni in ranjeni ruski vojaki Iz Peterburga poročajo 13. t. m.: Iz gotovega vira se glasi, da je doslej do- konci, vrgel puško od sebe in tekel naprej; toda desnica mu je mahala mrtva od telesa. Ivan, ki jo je zopet udri za njim, je kmalu opazil krvavo sled na travi in kamenju . . Tedaj pa sta dospela do roba skalne razpoke, ki ji pravijo Divji graben. Globoka je pač nad sto metrov in tako široka, da je živa duša ne preskoči, a njene stene padajo strmo nizdoli. Ko je divji lovec videl, da ne uide, je obstal par korakov pred brezdnom, obrnil se proti nasprotniku in v njegovi visokodvignjeni roki se je zasvetil lovski nož, še krvav od dela pri srnjaku. Lovec je vedel, da mu ga je pripravljen vsak hip zasaditi med rebra. Zato se je naglo vrgel nanj in po kratki, kruti borbi je odletel nož daleč proč, a Ivan je z ljuto silo pahnil zločinca od sebe . . . Pretresljiv krik je jeknil po zraku: tat je padel čez rob brezdna in obvisel na suhem, slabotnem grmiču, ki se je takoj začel izdirati iz svoje razpokline. Kamenček za kamenčkom in grudica za grudico je pa dala v teku par sekund v črno globino; a obupno hropenje je bilo vse, kar je mogel spraviti nesrečnik iz grla . . . Ivan ni premišljal in ni vedel, kaj se godi ž njim; z enim skokom je bil pri fantu in ga potegnil s krepko roko na trdna tla. Nekaj trenotkov sta molčala oba: strah jima je bil odvzel besede. Nikdo ni več mislil na boj, dasiravno sta ležala Tonetov nož in Ivanova puška v neposredni bližini. Prvi je izpregovoril lovec: »Kam sem te ustrelil?" Smrtnobled in tresoč se na celem telesu je pokazal ta z levico na desno ramo in zaječal od bolečine, ko mu je lovec v naglici za silo obvezal rano, ki sicer ni bila nevarna. Nato je velel Ivan odločno: »Tako, zdaj pa vstani in hodi z mano !" »saj grem", je dejal Tone, ki je še vedno trepetal in pokazal z roko na grmič, ki se je v istem hipu odtrgal in prasketaje padel ob skali v globino. »Bog ti povrni !" je dostavil in se z grozo obrnil proč od Divjega grabna, iz katerega solnce še ni bilo pregnalo mrakov. Nato sta odšla v dolino. Ko je bil Tone izročen sodniji, so ga obsodili na več mesecev težke ječe zaradi lovske tatvine in poizkušanega uboja. (Konec prih.) šlo z bojišča v evropsko Rusijo 110.000 i mož, med temi 54.000 ranjencev in 56.000 I bolnikov. Poleg tega leže ranjeni in bolni tudi še v Sibiriji; tako je v Irkutsku 3000 mož ; mnogo jih je pa tudi v bolnišnicah na bojišču. Rusi v Koreji. Neka privatna brzojavka poroča 13. t. mes. iz Tokia: Kakor se glasi, so Rusi v severni Koreji alarmirani vsled bližanja Japoncev. Korejska (vlada) želi, da se Rusi preženo iz Koreje ter je sklenila odposlati v Hamhen tri bataljone, ki naj preženo od ondot kozaške čete. Smrt francoskega in nemškega vojaškega atašeja. ,Echo de Pariš" priobčuje pismo ruskega tajnega agenta, ki piše, da se mu je posrečilo izvedeti, da so džunko, na kateri sta se nahajala francoski in nemški ataše v Port Arturju, ki sta hotela ubežati iz trdnjave, potopili Japonci. Neka japonska torpedovka je streljala na džunko, ki je obstala. Na krov je prišel japonski častnik, ki je videl, da so japonske kroglje ubile 2 Kitajca ter nemškega atašeja Nato je dal poveljnik navzoče japonske križarke potopiti džunko s francoskim atašejem vred. Japonski poslanik v Londonu to taji. Stvar utegne imeti resne posledice. Hullski dogodek. Neko pismo pripoveduje, da so štiri japonske torpedovke, deloma z angleškim moštvom v družbi z ribiškimi parniki, ki so jih preskrbljevali z živežem in premogom, v oktobru odplule od angleške obali, da napadejo baltiško brodovje v Severnem morju. Dve japonski torpedovki sta bili pri tej priliki potopljeni. Transporti na ba)kalski železnici. ' »Agence Havas" poroča iz Irkutska dne 14. t. m.: Bajkalsko jezero je popolnoma prosto ledu. Na obbajkalski železnici vozijo le tovorni vlaki. Mraz je hud. Mnogo novih čet odhaja proti jugu Iz Irkutska je odšla po vlaku v Vladivostok razstavljena torpedovka. »ProzitelniJ". Ruski lovec torped »Prozitelnij" je došel 13. t. m. v Vigo. Španska vlada mu je dovolila, da popravi poškodbe. Baltiško brodovje. Kapstadt, 13. dec. Ruski parnik »Orel" je došel sem. Plove pred brodovjem, da poizveduje stališča japonskih bojnih ladij. Japonci nepriljubljeni pri Kitajcih. Nemški polkovnik Gadke pripoveduje, da Kitajci v Mandžuriji jako radi sprejemajo ruski denar, a se branijo japonskega. Nadalje pripoveduje, da Kitajci bridko tožijo nad Japonci radi njih krutosti. Ruski vojaki, da so jako blagega srca. Japonci pripovedujejo Kitajcem, da so prišli kakor osvoboditelji, a Kitajci se bojč te svobode, ki se najlepše kaže o sami krutosti nasproti Kitajcem. Notranjepolitični položaj. Za soboto je nemška ljudska stranka naznanila shod v Inomostu. Ta shod je od povedan, ker mora dr. Erler biti navzoč pri važnem posvetovanju nemške ljudske stranke na Dunaju. Čuje se o važnih odločitvah. Poslanec čeških agrarcev, Prašek, je brzojavno pozvan na Dunaj, menda v zadevi predloge za pomoč po uimah oškodovanim. Novi zagrebški župan. V soboto se je vršila, kakor poročajo zagrebški listi, konferenca mestnih zastop nikov glede izvolitve novega mestnega župana. Priredili so poizkusno volitev, na kateri se je pokazalo, da je dobil največ glasov dr. Milan Amruš, ki je pred leti že bil zagrebški župan. Sodi se, da tudi definitivna volitev izpade Amrušu v prilog. Stavka Ijudskošolskih učencev. Iz Opave poročajo o stavki, ki je nastala med učenci petrazredne ljudske šole v Dombravi. Na tej šoli se poučuje krščanski nauk od I. do III. razreda v češčini, v IV. razredu češko in nemško; v V. razredu pa češko in poljsko. Župnik Lobisik je pa poučeval krščanski nauk v vseh petih razredih poljsko. Zaradi tega so se pritožili češki starši. A ker je bila tožba brez uspeha, so v ponedeljek sklenili, da ne bodo pustili svojih 313 otrok toliko časa obiskavati krščanski nauk, dokler ne bo pouk v češčini. Gibanje za ustavo na Ruskem. V Varšavi se vrše vsak dan protivladni poulični izgredi. Ta teden so bile štiri demon jtracije, izmed katerih ena je bila pred ječo za politične hudodelce. Prekucijskega duha so navzeti celo višji vojaški krogi. Nedavno so čisto na tihem prijeli štir< častnike in jih zaprli v neki trdnjavi. Tudi vojaki niso več prijazni vladi. Moskovski mestni zastop je odobril predlog, naj se dovoli shodno in časopisno svobodo in zajamči osebna svoboda ter naj se v Peterburg skliče ustavni shod, da izvede potrebne preosnove. Predlog je bil soglasno odobren, kar je velike važnosti, ker so predlog povzročili voditelji velike industrije in veletrgovine na Ruskem — Iz Peterburga poročajo berolin-skemu »Lokalanzeigerju*: Dijaki tehnolo-gičnega zavoda v Peterburgu so priredili ples, na katerem je bilo približno 1000 oseb. Na plesu je bilo jako veliko svobodomiselnih pisateljev in tudi delavcev. Napovedani ples se je razvil v pravcati shod, na katerem so govorili o delavskem in o drugih splošno važnih političnih vprašanjih. Sprejeli so resolucijo slično resoluciji zemstev in moskovskih ter peterburških odvetnikov. Na to so se podali v plesno dvorano, kjer so priredili demonstracijo. Klicali so: »Proč s samodrštvom! Proč s carizmom! Proč z vojsko! Veliko carjevo podobo v dvorani so zakrili z rdečo zastavo, katera je imela napis: »Proč s samodržcem!" Razgrajali so do 6 zjutraj. Kakor se poroča, bo vlada ostreje nastopila proti dijaškim in delavskim nemirom. Za red bodo skrbeli kozaki s knutami. — »Koln Ztg." poroča, da je policija zadnje tedne presenetila več tajno prirejenih shodov, a ni posredovala Edino v Harkovu so zaprli 6 oseb, ker so se udeležili zakonito prepovedanega shoda. — V Odesi je te dni tajna policija v neki hiši na Bolgarski cesti zasledila shod političnih zarotnikov in zasedla hišo ter hotela prijeti zborovalce. A ti so pričeli s policijo boj, v katerem je neka dijakinja ustrelila nekega policijskega uradnika. Končno je policija prijela in zaprla vse zarotnike. Sloga med bolgarskimi in srbskimi visokošolci. Iz Belgrada javljajo, da se je v nedeljo predpoldne vršila v stolni cekvi v Belgradu zadušnica za vojake padle v bol-garsko-srbski vojni 1. 1885. Službi božji, ki so jo naročili srbski visokošolci, je prisostvovala tudi deputacija bolgarskih dijakov. Tako službo božjo prirede tudi bolgarski dijaki v Sofiji, kamor je odpotovala deputacija srbskih dijakov iz Belgrada. Nemški vojni minister o nemški armadi. Včeraj, dne 14 t. m., je nemški vojni minister pl. Einem odgovarjal na razna predbacivanja o nemški armadi. Naglašal je, da nemška vojna uprava že leta dela na zboljšanje armade. Med ljudstvom je še veliko bojevitega duha, kar dokazuje dejstvo, ker se veliko prostovoljcev javlja za v južno Afriko. Nemška armada je prve vrste, kar priznajo tudi v inozemstvu, in da bo taka ostala, za to bo skrbela vojna uprava z novimi tozadevnimi zakonskimi načrti. Francoski senat proti krščanskemu naziranju. Francoski zakon o civilnem pravu je imel določilo iz kanoničnega prava, da je prepovedano skleniti zakon oženjenim pre-šestnikom po smrti drugega zakonskega z ono osebo, s katero je prešestoval v zakonu. Francoski senat je sedaj to določilo odpravil. Odstop španskega ministrstva. Špansko ministrstvo je kralju naznanilo, da odstopi. Ministrsko krizo je povzročilo, ker je hotel kralj imenovati za načelnika generalnega štaba generala Leno. Teleizdaja na Nemškem. Včeraj je nemško državno sodišče v Lipskem obsodilo v dveletno ječo 471etnega brivskega pomočnika Henseja. Za francosko vlado je poizkušal dobiti podatke o topovih. Razprava proti Pleyejevemu morilcu. „Daily Express" poroča, da včeraj zaradi Plevejevega umora v dosmrtno ječo obsojena oseba ni bil Plevejev morilec Sa-sanov, marveč neka druga osebo, katera je pred sodiščem po naročilu policije igrala vlogo Plevejevega morilca. Sasanov je baje ušel že koncem meseca avgusta. Ruski viri poročajo, da je bil v dosmrtno prisilno delo obsojeni Sasanov pravi morilec Plevejev. Njegov sokrivec Likorsky je bil obsojen na 201etno prisilno delo. Skrivnostna smrt Syvetona. Pariški listi še vedno pišejo o vzrokih Syvetonove smrti. »Petit Parisien" poroča, da je na večer pred Syvetonovo smrtjo bil med Svvetonom, njegovo ženo in med možem Syvetonove pastorke, Meynardom, velik prepir. Syvetonova žena je izjavila, da se bo ločila od svojega soproga. Po prepiru je rekel Syveton, da mu ne preostaja drugega, kakor da izgine. »Gil Blas" poroča, da je Syveton imel dolgove, katerih pa ni hotela plačati njegova bogata soproga. Baje je njegova soproga celo sodelovala pri Syveto-novem samoumoru. Listi so pisali, da bo rajnikova soproga zaradi sokrivde samoumora zaprta, a ta vest se je izkazala za neresnično. Prokurator bo konstatiral, da je Syveton izvršil samoumor, nakar bo ustavil preiskavo. Sfajersk* iiovic* š Svojemu gospodarju latgal. Pri celjski policiji se je sam javil lSletni Feliks Kovač, Iti je v Kostrivnici za-žgal hlev svojemu gospodarju županu Alojziju Novaku, ki ga je sprejel v službo, ko je bil deček izpuščen iz graškega zapora. š Namestu podgane sebe ob-strelil V Mariboru je ključavničar J Kor-p e r streljal na neko podgano. Ko je puško zopet basal, se mu je sprožila na desno oko, na katero ne bo nikdar več videl. š Veliki koncert svetovnoznanega ruskega narodnega pevskega zbora »N a -dine Slavjanske", broječa 40 oseb, v staroruskih nošah XVI. in XVII. stoletja s sodelovanjem velikoruskega Balalajka-orkestra pod osebnim vodstvom Nadine Slavjanske v veliki dvorani »Narodnega doma" v Celju, v sredo, dne 21. decembra. Spored: I Del: 1. N. Slav-janska : Ruska vojaška koračnica. 2. N. Slavjanska: Venček narodnih pesmi. 3. Ar-hangelsky : Nočni čuvaji. 4 Arhangelsky : Krakovjak (iz Polskega). 5. N. Slavjanska : Narodne pesmi, poje Nadina Slavjanska. 6. Ničovsky: Sosulija, sloveča, maloruska pesem. 7. Maksim Gorkij: Verige, pesem kaznjencev iz »Brezdna". II. Del: (izvaja Balalajka orkester): 8 N. Slavjanska : Perzijska koračnica. 9. N. Slavjanska: Narodna pesem z varijacijami. 10. N. Slavjanska: Narodne pesmi. 11. N. Slavjanska : V zibeli, petje s spremljevanjem Balalajka-orkestra. 12. N. Slavjanska: Narodni ples. III. Del: Šolnik. Burka s petjem od Ka-ratigina. Vstopnina: Sedeži: 1.—2 vrste in sedeži št. 51.—54. na balkonu 5 K, 3—4. .vrste 4 K, 5.-7. 3 K, 8.—16 vrste in sedeži 1.—50. na balkonu 2 K, stojišča 1 K, za dijake 60 v. Vstopnice se dobe v pred-prodaji v trgovini g. Drag. Hribarja in zvečer pri blagajni. - Začetek ob pol 8. uri zvečer. Dnevne novice. V L j ubljani, 15. dec. Zavesniki celjskih nemškutarjev. Take »zaveznike" je »Narod" odkril včeraj pri »Slovencu". Če se mu že vsakdo smeja, to »Naroda" ne plaši. Zavezništvo z Nemci in nemčurji prepuščamo dr. Tavčarju, o katerem je znano, da mu zveza s Sveg-ljem ni bila dovolj, ampak da je iskal zveze tudi s štajerskim Mravljagom. Tako je, mi pa bomo še dalje poročali o vseh dnevnih dogodkih, kakor smo to tudi storili o gospodu dr. Štoru. Mi nimamo nobenega povoda, kaj prikrivati, ker hočemo pošteno služiti slovenski javnosti. To je naš edini interes. Ce se vsakdo postavi na stališče, da mora v prvi vrsti služiti pravici, če hoče služiti slovenskemu ljudstvu, nam ne bo treba o nobenem »slovenskem prvaku" poročati neugodnih vesti. Nekaj o lojalnosti. »Slovenski Narod" (!) govori nekaj o »Slovenčevi" lojalnosti češ, da moški podružnici „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Celju storjene krivice nismo popravili, ko smo poročali, da je v »Koledarju družbe sv. Cirila in Metoda" črno na belem, da ni poslala družbinemu vodstvu za 1. 1903. nobedega prispevka. To je tudi r e s v koledarju, če se je pa podružnici zgodila kaka krivica, je bila stvar vodstva »Družbe sv. Cirila in Metoda" jo popraviti. Dne 12. decembra nam je vodstvo poslalo pojasnilo, ki temelji v tem, da je celjska moška podružnica poslala donesek za 1 1903. v tekočem letu 1904. in da vodstvo prosi podružnice, naj bi blagovolile vprihodnje v pravem času in vedno za tekoče leto pošiljati prispevkov. To smo tudi priobčili v »Slovencu" še isti dan. Kanonično umeščen je bil danes na župnijo Žabnico č, g. Karol Čik, doslej kapelan v Višnji gori. • »Schutvereinov" jubilej, ki bo dne 13. maja prih. leta, nameravajo Nemci zbrati za društvo »časten dar" v znesku 500 000 K za ustanovitev 10 novih nemških šol in otroških vrtcev. Smrtna kosa. V petek po noči je umrl v Pazinu umirovljeni župnik Matej S u p 1 i n a. Pokojnik je mnogo let službo val kakor župnik v Bernu pri Pazinu. Dočakal je starost 75 let. N. p. v m.! - Pokojni knez H Windlsch-graeti je bil strasten lovec. Ker je imel posestva na Ogrskem, Češkem, Štajerskem in Kranjskem, se je večkrat pripetilo, ka- kor se nam iz Logatca poroča, da so zasledili n. pr. kacega medveda ali volka v Ja-vorniku ali v grajskih drugih gozdih, ko je bil knez ravno odsoten. Takoj so ga morali telegrafično obvestiti o tej zverjadi, in prej ni smel nihče iti nanjo na lov, dokler ni knez sam prišel in jo ustrelil Tako se je pripetilo, da se je večkrat mudil na Češkem ali pa na Ogrskem, in medved ali pa volk sta morala čakati, da ju je pozdravil s krogljo sam knez, ki je čakal v to napravljeni kolibi nanju. — Oeutsohe Alpen. Nemško-nacijo-nalna domišljavost in drznost se kažeta že na vseh koncih in krajih. Tu ti >zdaja zdaj n. pr. Meyerjeva knjigarna na Dunaju katalog o svojih literarnih delih in potnih knjigah kjer čitamo pod rubriko »Deutsche Alpen" te-le planine : Gorenje- in dolenje-avstrijske, solnograške, štajerske (!), koroške, kranjske (! !), hrvaške (!) in istrsko gcrovje (!). Dr. B i n d e r , profesor na c. kr. realki, povejte nam, kdo vam je dal patent, o slovenskih deželah taka poročila razširjati ? — Otvoritev zavoda sv. Alojiija v Gorici V nedeljo popoldne je bil slovesno otvorjen zavod sv. Alojzija v Gorici. Prišel je prevzv. g. knezonadškof, ki je blagoslovil poslopje. Otvoritvena slavnost se je vršila v veliki dvorani, kjer je bilo navzočih poleg vladnih zastopnikov in župana mnogo odlične gospode. Govoril je najprej dr. Jožef Allavena, vodja salezianskega zavoda v Estu o salezianskem delu za mladino, potem prof. Simšič o vzgoji, dr. Pon-toni o boleznih mladine, ki izvirajo iz slabe družbe, alkoholizma, preobloženja z učenjem itd. Govorilo je še več drugih govornikov. Vmes je igrala salezianska godba iz Trsta. — Umrl je v Bazovici dne 13. t. m. ob 11. uri tamošnji ugledni občan Luka i a ž e m v 88. letu svoje dobe. — Mlada tatica. Komaj 15 let stara Marijana Jesenko služila je za deklo pri Cudermanovih v Predosljih. Necega dne, ko je bila sama doma. pobrala je iz zaprtih predalov več ženske oprave in denarnico z 19 K in je izginila brez sledu. Nato je pri Antonu Štruklju na Trati pri Št. Vidu sto pila v službo ; vozila je mleko v Ljubljano, zalivala je je z vodo in v svoj dobiček prodala. Ker se je temu njenemu goljufivemu početju prišlo na sled, morala je iz službe ter se je kakih 17 dni brez dela potepala. Sodišče je mlado tatico obsodilo na 4 mesece težke ječe. — Poiar na Laborah pri Stra iišČu. Sinoči (14. decembra) ob 7. uri zvečer so pogorela vsa gospodarska poslopja g Staretu, velikemu posestniku na Laborah. — Ogenj je bil velikanski, ker je zgorele mnogo klaje in snopovja. Kranj je bil čudno razsvetljen od požara. —■ Sadna razstava v Radovljici. Odbor sadne razstave je te dni pričel z razpošiljanjem odlikovanj, kakor in kakršne je določila presojevalna komisija razstave. — Ker je med mnogimi obdolžitvami razstavnega odbora v listu »Gorenjec" tudi ta, da si morajo razstavljavci odlikovanja kupiti, pozivlje odbor vsakega č. razstavljavca, ki bi bil svoje odlikovanje posebej plačal, naj se gotovo prijavi načelništvu razstavnega odbora. — Nadješda Slavjanska v Trstu. Iz Trsta nam pišejo: V četrtek in v petek zvečer priredi Nadježda Slavjanska v koncertni dvorani »Narodnega doma" dva koncerta, za katera je tu splošno zanimanje. — — Tržačani smo sicer že večkrat poslu šali ruske zbore, a vendar nismo še nikdar tako željno pričakovali slišati Rusov, nego letos Ej! kri vendar ni voda. — A na tem ruskem koncertu je še neko čudno naključje. S tem ruskim koncertom bo vprvič koncertna dvorana, po kateri stno tako hrepeneli Tržačanje odprta občinstvu — ruska družba svečano otvori prostore slovenskega gledišča v Trstu. — Ameriška profesorica na Slovenskem. Ameriška vseučiliška profesorica gdč. Emily Greene obišče letos slovenske dežele, kjer obišče uredništva in razne •sebe, med njimi tukajšnjega dopisnika ame-rikanskega »Glasa Naroda" g. Antona Trst e n j a k a. — Obdavčil je mariborski obč. svet večje izveske in reklamne deske proda-jalnic. — Nemška zagrizenost Mariborski obč. svet je prepovedal slovenske napise na izveskih in reklamnih deskah prodajalnic. Ljubljana, kaj praviš k temu? — Žile prorezal si je v Gorici vse-učiliščnik Hendrich, sin ravnatelja drž. realke v Trstu. Dobili so ga mrtvega v kopališču. — Iskoriščanje Soče za obrtne namene. Tvrdka Ganz in tov., ki hoče v Trenti pridobivati velikansko električno silo, • namerava v Tolminu zgraditi reservoar za : 280.000 kubičnih metrov. Pod vasjo Soča ob Soči namerava zgraditi tri jezove in vodovod, v katerega bo napeljala potok Le-pejno. Tu bodo tri turbine za 800 konjskih i sil. Komisionalni ogled, h kateremu so po- vabljeni vsi interesenti, bo 16. jan. prihodnjega leta. V Tolminu bodo razloženi na-i črti. — Evropska komisija za sostavo j ieleiničnih vosnih redov je bila 6. t. m. j otvorjena v Monakovem Prihodnje zboro-! vanje bo 15. in 16. junija 1 1905. v Luiku ! (Litich.) — Hrvaške naselbine v Italiji. Letos poleti so odpotovali na južno Italijansko iz Hrvaškega dr. S m o d 1 a k a, profesor Jožef B a r a č , župnik Herkulan L u g e r in slikar V i d o r i č, da obiščejo ondotne hrvaške naselbine. Z velikim veseljem so iih sprejeli naselniki v Kruču in Zivivodi. Hrvaškega jezika še niso pozabili, dasi znajo popolnoma tudi italijansko. V Zivivodi se imenuje glavna ulica Piazza Italo Slava. Ustanovili so tudi »Hrvatsko čitaonico" in hrvaško ljudsko knjižnico. Hrvaško odposlaništvo je popolnoma doseglo svoj namen, ker je vzbudilo med hrvaškimi naselniki na južnem Italijanskem zopet slovansko zavest. — Vremenskega preroka mladega Falba napovedbe za december so šle do zdaj vse po — vodi, kajti mesto snega imamo na Kranjskem le dež in blato. Samo planine so s snegom pokrite. — Narodna zveza katoliških vo-livce* Poročali smo že svoj čas, da se je na Laškem osnovalo posebno društvo, ki naj bi po celi državi vodilo volitve v občinske zastope, in skrbelo za enotno postopanje katoliških odbornikov. Ker se sedaj smejo katoličani udeleževati tudi drugih po-litiških volitev, se bo imenovano društvo postavilo na širši temelj. Imenovalo se bo »Narodna zveza katoliških volivcev". (Uni-one nazionale fragli elettori cattolici) Pametno se tudi poudarja, da ta organizacija prevzame vso odgovornost pri volitvah, in tako prepreči, da se ne bo vsak politični korak očital škofom. — Denarno pismo izginilo. Izginilo je denarno pismo neke draždanske tvrdke v znesku 6000 mark na neko celovško pošto. V Mariboru je bilo pismo še vknji-ženo Uvedena je obširna preiskava. — Iz lovskih revirjev Preteklo nedeljo je bil na Raskovcu lov, ki se je zelo dobro obnesel. Zajcev in srn so ustrelili blizu 50 komadov. — V Polšniku smo prejeli od presvetlega cesarja 1000 kron kot podporo za zgradbo jubilejne cerkve brezmadežnega spočetja Marije Device. Farani so sprejeli ta najvišji dar z najiskrenejšo zahvalo. Bog nam' obudi še kaj novih dobrotnikov za čast brezmadežne Marije Device. Novo jubilejno cerkev smo dne 6. novembra slovesno blagoslovili. Sveto opravilo je vodil veleč, gospod dekan A. Žlogar ob asistenci osmih duhovnikov. Udeležila se je mnogobrojna množica domačinov in sosedov. Ob tej priliki se moramo farani prav prisrčno zahvaliti vsem našim dobrotnikom, bližnjim in daljnim iz sosednih župnij Št. Jurija, Dol, Konjšice, Save, Šmartna in Litije, ker so nam prav pridno pomagali kakorkoli si bodi pri zidanju naše cerkve. Iskrena naj bo tudi naša zahvala vsem onim blagim dobrotnikom iz Ljubljane in od drugod, ki za Marijin oltar nabirajo in žrtvujejo, četudi najmanjši dar. Le ta prošnja je še naša, da nove cerkve še zanaprej ne pozabijo, ker še mnogo potrebujemo. Nova cerkev je zidana v baroknem slogu, podobno nemški viteški cerkvi v Ljubljani. Prvotne načrte je naredil veleč, gospod F r. A v s e c , župnik v St. Juriju pod Kumom, po njih pa je delal arhitekt g. Ferdinand Trum-1 e r , da so bili oblastveno potrjeni. Zidarska dela je prevzel gospod Valentin A c c e t t o iz Ljubljane. Tesarski mojster je pa bil g. Jožef Pipan iz Bistrice pri Sv. Križu. Mizarska dela izvršuje gosp. Jurij Povše iz Dol. Streha je pa krita z eternitom. Vsa stavba dela prav prijeten vtis in zidarsko delo se je dobro izvršilo. Delo samo priporoča delavce. — Ii Aleksandrije, 10. decembra. Veličastno smo obhajali petdesetletnico v čast Brezmadežni. Devetdnevnica je bila dobro obiskovana, dasi je skoraj vedno deževalo. Prelepo je bilo na praznik Marijinega čistega spočetja. Dan prekrasen, ogromno število obhajancev, društvenice krščanske zveze Slovenk so prišle vse s svetinjami k skupnem svetem obhajilu. Slovesno pontifi-kalno sveto mašo je imel prvikrat v Ale-ksandriji nadškof Avrelij Briante. Zvečer je bilo krasno pripravljeno pročelje cerkve razsvetljeno z električno lučjo, godba in umetalni ognji so razveseljevali obilo množico. — Novemu nadškofu se je poklonila slovenska deputacija, broječa 14 Slovencev, katero je presvetli preprijazno sprejel in se prav očetovsko ž njimi pogovarjal. — Občni zbor društva »Slovenska palma ob Nilu" se bo vršil 4 ad-ventno nedeljo ob 6. uri zvečer v samostanski dvorani. — Avstrijec, ki je obhajal na praznik vseh svetnikov svoj skriven zakon, je dobil za nekaj časa na konzulatu zastonj stanovanje in hrano. Skesan je priznal svojo zmoto, katero je voljan popraviti s pravilnim zakonom; tega mu namreč zdaj več ne brani prva zaročenka v domovini, katero hoče poročiti tukaj stanujoči brat nezvestega. — Šola aa Trebelnem. Z ozirom na naše poročilo v §t. 266 smo od šolskega vodstva na Trebelnem dobili naslednje pojasnilo: V dnevih, ko hodijo vsled olajšave vsi učenci v šolo, to je, v ponedeljkih, torkih in petkih, letos ni bilo še nil^pli tako malo otrok v šoli, kakor trdi dopisnik; pač pa jih prihaja od 61 dopoldancev in 66 popol-dancev povprečno 50 v šolo. — Dostavek uredništva: Kdo torej govori resnico ? — V Hrušici pri Ljubljani je Anton H 1 e b š z nožem sunil v roko Antona L e b n a ter ga nevarno ranil. — častno občanstvo je podelil občinski zastop za Volosko-Opatijo gospodu dr. Franu Mandiču, zdravni ku v Trstu. LusitMjatiske hovum- Občni zbor premija trgovcev v Ljubljani. Gremij ljubljanskih trgovcev je imel včeraj v mali dvorani »Mestnega doma" svoj letošnji občni zbor, katerega pa se je udeležilo le malo število članov, kar je pač tem bolj čudno, ker se je šlo za tako važno zadevo, kakor je prememba gremijalnih pravil. Predsedoval je gremijalni načelnik gospod B ti r g e r , nadzorstveno oblast pa je zastopal magistratni svetnik g S e š e k. — Predsednik seje s toplimi besedami spominjal umrlih članov gremija gg. Ivana Kordika in Matevža Treuna, slednjega kot soustanov-nika trgovskega gremija in neumornega po-spešitelja društvenih interesov. Nadalje je naznanil, da je vsled naredbe naučnega ministrstva pouk v gremijalni šoli ob nedeljah popoldne prepovedan in da se je lani v tukajšnji gremijalni trgovski šoli uvedel kot prost predmet pouk v slovenski korespondenci; ker je pa bil obisk zelo slab ukrenil je gremij, naj postane ta pouk obligaten, vsled česar je v prihodnje pričakovati mnogobrojnejšega obiska in boljšega učnega uspeha. Trgovskemu društvu »Merkur" podelila se je v poučne in podporne namene subvencija v znesku 200 kron, zaprošena podpora za izdavanje slovenskega strokovnega lista pa se je odrekla. G. A d o 1 f K o r d i n je poročal o računskem zaključku gremija za leto 1903. Račun, ki izkazuje 3828 kron 75 v. dohodkov ter 720 K 90 v. prebitka, se je soglasno odobril. Premoženje šolskega zaklada znaša 55.311 K 99 v. Končno je občni zbor odobril premenjena gremijalna pravila, kakor jih je sestavil zadružni inštruktor dr. Blodig. Po novih pravilih postane član gremija vsaka protoko-lirana ljubljanska tvrdka; članarina znaša 10 kron. Pred zaključkom občnega zbora je še načelnik gremija naznanil, da se po došlih mu informacijah skladišče tukajšnjega državnega kolodvora v kratkem primerno razširi. Pripominjamo, da se je zborovanje vršilo skoraj izključno v nemškem jeziku, kar je pač karakteristično za razmere, ki vladajo v ljubljanskem trgovskem gremiju. Nadina Slavjanska v Ljubljani. Umetniška družba ruskih pevcev Nadine Slavjanske gostovala bode v deželnem gledališču v Ljubljani v torek, dne 20. t. m., in v č e t r t e k , dne 22. t. mes. Kolikor je doslej določeno, predstavljati se ima en večer J. Suhovina sijajno opremljena igra »Svatba ruskih b o j a r -j e v " z zbori in pesmi, en večer pav tudi sijajno opremljena historična drama »Živ-ljenje za carja" odBjelskega z godbo Glinke, Berestovskega in Rubin-steina. Pri vsaki teh predstav nastopa okolu 40 ' oseb v prekrasnih kostumih ter je pri vsaki predstavi okolu 30 pevskih solo točk in pevskih zborov. — Slavno občinstvo z dežele se opozarja, da si pravočasno reser-vira sedeže v Cešarkovi trafiki v Ljubljani. Sešarkova. »Vajste naše dame so pa včerj z zabmi plejsale". — Brihtni Ljubljančani se Sešarku čudijo z odprtimi usti. — »Nu ja", pravi Sešarek, „al jih bodo na mizo djale?" Zdravnik dr. Portik zapusti Ljubljano. Naseli se na Češkem. »Krščanska ženska z-eza" ima jutri popoldne ob pol 3. uri v navadnih prostorih predavanje. Repertoir slovenskega gledališča. Jutri zvečer je prva predstava Krapilove dramatične pravljice „Princezna P o ra p e -liška". — V nedeljo sta dve predstavi in sicer popoldne Govekarjevi .Legi o n a r j i " s Pat movo godbo, zvečer pa tretjič in slednjič v sezoni v-ajkalovskega velika opera „ O n j e g i n ". Nemški burši, člani društva »Rhaeto-germania", so danes v belih čepicah hodili po mestu in izzivali. V Ljubljano so jih prepeljali »Karniolci". Hitro si je preskrbel denarja. Včeraj dopoldne so bili nekateri gostje v Cernetovi gostilni v Konjušnih ulicah št. 2 jako dobre volje. Med popivanjem je nekemu gostu zmanjkalo denarja Meni nič tebi nič si 1 je mislil, natakarica ima denar, ter je med tem, ko je natakarica Marija Hočevar imela opraviti v drugih sobah, porabil priliko, šel v vinotoč in ji izmaknil iz predala zlat za 10 kron. Izgubil je g. Albert Syrinek, profesor v pokoju, pozlačen ščipalnik, vreden 16 kron Julija Lenič, služkinja, pa je izgubila zlat prstan, vreden 12 kron. Božičnico bodeta imela tudi letos oba mestna slov. ptroška vrtca. Odbor za napravo obleke ubogim učenkam in učencem tukajšnjih mestnih ljudskih Šoi se vsem p. n. dobrotnikom za podporo najtopleje zahvaljuje, in vabi iste najuljudneje k razdelitvi, katera bo v nedeljo, dne 18. decembra 1904 ob 11. uri dopoldne v telovadnici I. mestne deške šole. (Komen-skega ulice) Napačni petkronski tolarji. V Inomostu so prijeli družbo ponarejalcev denarja, ki so tudi v Ljubljano spečali nekaj svojih izdelkov. En član te družbe, okolu 40 do 50 let stari mož, je ob pravem času odnesel pete. Poštena najditeljica 121etna učenka Marija Požlep, stanujoča v Linhartovih ulicah št. 6, je našla denarnico s 40 kronami, katere je izgubila delavka Marija Sever. Deklica je denar oddala policiji Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani. L a s e j e. V društvu zdravnikov na Dunaju je pokazal dr. Ranzi 20 let staro pacijentko, ki je jedla, ko se je česala, svoje lase. Pri operaciji so dobili v želodcu velik zvitek las. Sedaj je ozdravljena. — Velika železniška nesreča na Ruskem. Pri Osanu sta 13. t. m. trčila vojaški in pa tovorni vlak. Pri tej priliki se je vžgal tudi smodnik, vsled česar je bilo 7 vojakov usmrčenih in mnogo ranjenih. — Velik požar v M i n n e -a p o 1 i s je uničil del mesta, kjer stanujejo ubožni prebivalci. Tri osebe, med njimi 2 ognjegasca, so zgorele. — Henrik I b -sen umira. — Grozni roparski umor v Belgiji. V Lensu, Belgija, so roparji napadli zasebnico Mattheuse in njeno družabnico pri kosilu in ju umorili. Trupla so nesli v kuhinjo, ju polili s petrolejem in zažgali, stanovanje pa oropali. Istotam so nedavno napadli roparji nekega kolporterja, ga oropali in privezali živega na železniški tir, kjer ga je povozil brzo-vlak. Največja obltelj v Ameriki, — izven mormonskih držav — je ona Levy Brissona v Plainfieldu. Gospa Lucilla Le-clairova, 43ti otrok imenovanega Brissona, in 16ti otrok njegove tretje žene, povila je pred par dnevi svojemu soprogu zdrave trojčke. Vseh 43 sinov in hčera Mr Brissona je še pri življenju, toda njemu ni znano, kje se mudi 14 njegovih otrok. 29 njegovih otrok, s katerimi še občuje, ima 182 otrok, 96 vnukov, 41 pravnukov in enega prapra-vnuka. Starčeku je povila njegova prva žena trikrat trojčke in enkrat četvorčke. Druga njegova žena je imela pet parov dvojčkov in tretja štiri pare. Gospa Leclair. mati sedaj rojenih trojčkov, je stara šele 17 let. Tri milijone dedščine. Nekemu Chre-tienu, ki je služil kot nižji uradnik v neki tovarni v Chalonssur-Saone na Francoskem, so prišli povedat oni dan, da mu je umrla neka teta, ki je bivala na Angleškem, ter da je zapustila n:emu in jegovima bratoma vse svoje premoženje, znašajoče 3 milijone frankov. Eden njegovih bratov je delavec, a drugi trgovec z živino. Crčtien je — po tej vesti — mirno dalje delal do večera, a potem se je odpeljal v London po ded ščino telefonska In brzojavn* poročila. Zopet burna seja ogrskega državnega zbora. Budimpešta, 15. decembra. Danes so bile mnogo pred začetkom seje vse ulice okolu državnozborskega poslopja polne občinstva. Policija je imela polne roke dela. V parlament je pustila le poklicane osebe. Opozicijonalci so se danes zopet korpora-tivno podali v zbornico. Pet minut po četrt na 11 je stopil v zbornico Tisza ter se vse-del v prvo klop. Ko se je seja otvorila, izjavlja grof Andrassy, da dokler bodo v veljavi določbe novega poslovnika, ki so kršenje zakonov, ne bo nihče uspešno mogel zbornici predsedovati. Tudi Košut in Appony v svojih izjavah ožigosata določbe novega poslovnika za kršenje ustave. Apponv je dejal, da se morata proti temu nasilstvu mobilizirati parlament in narod. Tisza se vzdigne, da bi govoril, a ne more, ker opozicija Apponyju prireja hrupne, več minut trajajoče ovacije. Čujejo se končno Tiszove besede: »Spoštovana zbornica!" .. • Velikanski hrup. Klici „Kaj, sedaj smo pa nakrat spoštovani ? Ni še davno, ko ste nas nazivali »bandite". Tisza pravi, da se o do godkih 18. nov. ne b® izražal, ker se je že. (Klici: .Tu ne!") Tisza: Opozicija je s svojimi nasilstvi kršila ustavo; proti takim dogodkom, ki so se tu vršili predvčerajšnjim, se mora udariti s pestjo vmes Opozicija divja in kliče: „ Vaših nasilnosti ne bomo trpeli! Tisza: Dolžnost parlamenta je premagati obštrukcijo. Vihar postaja vedno večji in silnejši. Opozicijonalni poslanci se dvignejo in srdito kažejo Tiszi pesti. Neki liberalni poslanec kliče: „Vse tiste, ki so v nevarnosti zapustili stranko, in vse tiste, ki obstruirajo, bi se moralo z bičem zapoditi iz zbornice." Ta medklic je povzročil tako ropotanje opozicije, da je moral predsednik prekiniti sejo. Vsak čas se je bilo bati, da se opozicionalci stepo z liberalci. Ob četrt na 12. uro je bila zopet seja otvorjena. Tisza je poizkušal govoriti, a ni se ga v velikanskem vrišču skoro nič razumelo. Poslanca Lenghyela, ki je najbolj razgrajal, je predseduik trikrat poklical k redu, naposled je pa rekel, da predlaga, naj se ga izroči imunitetnemu odseku Vsi opozicionalci planejo s svojih sedežev in pro testirajo Podpredsednik: »Glasovali bomo." Tisza se vsede, vsa liber. desnica vstane. Opozic. vpijejo: „Naj se izvrši protipoizkus!" Pri tem vstane vsa opozicija in desidenti — Ne ve se kje je večina. Opozicija kriči „Eljen" in divja. Tudi grof Andrassy se udeležuje ropotanja. Opozicionalni voditelji se podajo k podpredsedniku, kamor gre tudi Tisza. Vihar traja dalje, zapisnikarji opozicije gredo od svojih sedežev, katere prevrnejo. Predsednik zopet suspendira sejo. — Ko jo ob tri četrt na 1 otvori se vrši glede Lenyheyla glasovanje. 231 glasov je zato, da se zadeva izroči odseku, 167 proti, z vlado, glasujejo tudi desidenti. Hrup. Grof Julij Andrassy kriči na Tiszo: To kar počnete je lahkomišljeno kršenje ustave. Tisza se Andrassyju na glas smeje v obraz. Opozicijonalci planejo h Andrassyju ter ga dvignejo. Zvečer mu prirede bakljado. Budimpešta, 15. decembra. Do tri četrt na 2. uro je bila seja štirikrat prekinjena. Sedaj je petič otvorjena. Tisza poizkuša govoriti, opozicija ga vedno moti in vpije. Jutri bo vlada zadnjič poizkušala doseči konstituiranje zbornice. Ce tega ne doseže, odgodi zasedanje ali pa zbornico razpusti. Budimpešta, 15 dec. Poslanec Fran Bolgar je izstopil iz liberalne stranke. Poslanec Abassy, ki je storil razžaljiv vzklik, je pizval Zichyja in Rakoczyja na dvoboj. Zvečer ima liberalna stranka konferenco. Mengeš, 15. decembra. Umrla je Marija Hribar, mati ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Pogreb bo v soboto zjutraj. Split, 15. dec. Tu se govori, da namerava Avstrija v 1. 1905 potrošiti v Dalmaciji 100 milijonov kron v vojaške namene. Zgradila bo več trdnjav. Ravnokar je Izšel: skladni koledar :1905: z Jako ličnim ozadjem na prav : : : dobrem papirju. : : : : : Cena 70 v., po polti 20 v. več. Pobi se pa tudi sam skladni ko-ledar brez ozadja; pri večjem : : naročilu komad a 30 vin. : : Dobiva se v prodajalni „Katol. tiskovnega" društva v Ljubljani. 2075 1—1 P*" Učenec 2076 2—1 iz boljše hiše se sprejme ;a špecerijsko trgovino pri fvrdki F. Terdina, Ljubljana. Diiiiiijskii borza dne 14. decembra. Skupna 4% konv. renta, m;y-nov. . . 100 05 Skupna 4% konv. renta, jan.-julij . . 100'— Skupna 4 2% pap. renta, feb-avg. . . 100-25 Skupna 4-2% sreb. renta, april- okt. . , 100-25 Avstrijska zlata renta . ......119-60 Avstrijska kronska renta 4% .... 100 30 Avstrijska invest. renta 3V,°/o .... 91-20 Ogrska zlata renta 4"/0........us'70 Ogrska kronska renta 4%.....9810 Ogrska invest. renta 3'/,% . . , . , 88-80 Delnice avstro-ogrske banke .... 1627 Kreditne delnice..................674 — London vista................239 35 Nemški drž, bankovci za 100 mark . . 117-55 20 mark................. 20 frankov................. Italijanski bankovci........95-20 Cekini.............1132 fltefeorolojlčno poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-9 mm 8 rt a Čas opazovanja Stanje barometra v mm Tempe-ratura po Celiiju Vetrovi Nobo > 3 S š ■> 3 s C« •On 1» BJ (X. 14 9. zveč. 728-0 29 sl. szah. jasno 15 7. zjutr. 727'9 2-0 sl. svzh. obl. 0 0 2. pop. 729 6 4-2 » » » n Srednja včerajšnja temp. 5 0", norm. —1'5°. Zahvala. Iskreno se zahvaljujem za udeležbo pogreba moje matere v prvi vrsti č. gosp. župniku L. Gerjolu v Vel. Laščah, č. gosp. župniku Janezu Debelak-u v Št. Jurju, ki sta darovala sv. maše za njo, in čast. gospodu turjaškemu M. Horvatu, g. učitelju Leopoldu Marnu v spremstvu šol. otrok in vsemu drugemu občinstvu, ki se je udeležilo pogreba v ogromnem številu. Jakob Mere, župnik. OOO OOOOO OOOI o © o o o o o CUflARD LIHE. Prva direktna parobrodna vožnja TRST- flEW y0RK in nazaj. Vozna cena v III. razredu Ljubljana - New York K186 s prosto izvrstno hrano, pijačo in 100 kg prtljage že od Ljubljane. Naj-pripravnejša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. — Pojasnila in vozne karte pri p fiOVi^, atfent Ljubljana, Dunajska cesta št. 32, poleg južnega kolodvora. 2078 1 § O o o o O © © OOO OOOOO OOO • " *-r*-f*-| I "V T ,T||T|_II rpO^iMOm, v 2077 4-1 Letošnje orehe z lepimi jedrci razpošilja franko na vsako postajo na Koroško, Štajersko, Primorsko in Kranjsko po 14 gld. 100 kg. Franko na vsako pošto 5 kg za 1 gld. 10 kr. proti povzetju. Anton Werbole, Medija Izlake. 2062 3-2 Žive ribe prodaj se dobe v trgovini z ribami in delikatesami J. C. Praunseiss, Ljubljana 1200 kg. v zalogi. Zunanja naročila se izvršujejo točno. Izurjeni delavci je enonadsfropna novo zidana mr hiša B* vajeni posebno v izdelovanju lesne volne in lesenih klinčkov, se iščejo za Galicijo. Ponudbe z napovedbo zahtev na upravništvo »Slovenca". 2072 2-i v najlepšem stanju, pripravna za trgovino, 8% obrestonosno. Lep vrt. Več povd F- SteocniK, j 2063 3-2 zidarski mojster, Rožna dolina, p. Vič. SB mm m k »t s k Ao 1 gid., brez kože 95 kr , brez kosti s k. ž o 1 gld 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., prešičevi Jeziki 1 gld., goveii 1 gld. 20 kr., glavina brez kosti 45 kr. Dun^ske salamo 80 kr., pntve boljše 1 gld.. iz šunke 1 gld. 20 kr. Ogrske Ia. salame 1 pld. 70 kr., salamo a ln < gtske, trde, 1 gld. 50 &r. kg. Velike ki base po 20 kr. — P, šiliam le dobro bhgo od 5 kg naprej proti oovzetju. 399 11—n Janko Ev. Sire v Kranju. rl^aK sfro/ zavarovano 'ima io varstveno znamko ^imistiMi LJUBLJANI = Sv. Petra cesta številka 4. m I o no o Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIC Hf Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najno-W vej šili journalili iz najmodernejšega in najboljšega tu- in Inozemskega blaga. i377 2o-i8 Uniformiranje in zaloga potrebščin za „Sokole". J