Zgodnja
cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po posti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , za četert leta 1 gld.
V tiskarniei sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan popre^S^i
Tečaj XXX.
V Ljubljani 12. vinotoka 1877.
List 41.
Serčnost, veči serčnost za sr. vero!
V nekem nagovoru do rimske mladine 1. 1872 so rekli sv. Oče:
„Vidim, hvala Bogu, da ljudje spregledujejo, ka-košen je njih stan; vidim, da katoliško ljudstvo, po vsem svetu razširjeno, vzdiguje sveto in ponižno opozicijo (nasprotvanje) zoper duha brezbožnosti, ki žuga ves svet preploviti..." Duh brezbožnosti, duh brezvčrstva, duh verske vnemarnosti hoče zemljo zatopiti, pravi namestnik Kristusov, in to vsak lahko sam previdi, kdor ni nalaš slep. Zato na noge, na vojsko zoper duha brezbožnosti in brezverstva! Več določnosti, veči serčnost je potrebna za našo pervo in naj veči dobroto, za sv. vero.
Pravim, perva in naj veči dobrota. DoBti kužljivih in lažnjivih naukov je nova era na dan spravila; ena izmed druzih lažnjivost je tudi ta, da domoljubje škodo terpi, ako se naj vikši namen človeštva ne prekucne z neslanim rekom in terditvo, da za ,,narodnost" je v pervi versti treba skerbeti; le časni blagor svojega naroda bi hotli, za njegovo neminljivo srečo jim še toliko mar ni, kolikor za lanski ali predlanski sneg. Pa kako lažnjivo in brezbožno je to terjenje, je dosti očitno že iz tega, da č.ovek v resnici tudi časno srečen ni, ako je sam svoj naj viši namen prekucnil ter mu je ktera koli si bodi časna reč več, kot Bog, duša in večnost. Kdor se od te brezglavne misli morebiti še do danes ni ozdravil, bi ga vender naj novejše dogodbe morale ozdraviti, ako nima černe mrene na očesih in neomečljive zaguljenosti na duhu in na sercu. Kako to?
Časniki so une dni pisali, kako so ruski rudeč karji, imenovani „nihilisti", ničverci, hotli na Bulgar-skem cara umoriti. Kakošni ljudje, kakošni „domoljubi" so tedaj ti brezverci? Ali niso podobni francoskim „ni-čarjem" in rudečkarjem v Parizu, ki so takrat, ko je bila dežela v naj silovitiši stiski po zunanjem sovražniku, sredi svojega deržavstva in glavnega mesta rogo-vilstvo vpalili, poslopja s petrolejem požigali, ropali in tolovajili, svoje lastne rojake klali in mesarili! To so delali ravno ko so Prusi Pariz oblegali!... In ravno te dni 80 naznanovali, da tudi zdaj 8o francoski rudeč-karji dali razglas, s kterim napadajo Mak-Mahonovo politiko in tudi politiko zmernih republikancev. Po svojem programu hočejo zatreti deržavno podporo za bogo-častja, bočejo pregnati jezuite, hočejo posvetnjaški poduk, zatertje stalnega vojaštva, aenata in republikanskega predsedništva itd. Sovraštvo Boga in vere tem kervavim ljudem povsod in vselej spod kape gleda. — Po kopitu francoskih klavcev bi tedaj radi delali tudi ruski obse-
deni „nihiliBti"! Zdaj ko je ruska domovina zarad vojske s Turkom v naj večih zadregah, ti ,,nihiiisti" gredo in na samem Bulgarskem cara zalezujejo, da bi ga zaklali in tako Rusijo še v veče zadrege spravili. Ce pa tudi bi se to zalezovanje ne poterdilo, je vender znano, da „nihilisti" gredč na to, da bi zaterli vsak red, ki ga postavlja vera, nravnopt, olika in politika. To je ničverska rodoljubnost na Francoskem in na Ruskem!
Ko so sv. Oče o začetku rusko turške vojake rekli, da na Rusu hudo sloni roka Božja, so liberalci strašno zaropotali, in nekteri na Ceskem so boje celo v rusko razkolstvo prestopili! So mar taki za našo slovansko reč kaj storili? Storili že, pa nič dobrega ne, ampak hudo; ravno s tem so pokazali, da tudi med Slovani so taki, ki niso zmožni ne svoje edino prave vere ceniti in ne očetovskih besed Pija IX razumeti. Namesto s svojim odpadom se maševati, naj bi bili kakor včrni katoličanje rajši caru svetovali, rekši: Veliki samoderžec, da boš imel na vojski zoper nevernika Božji blagoslov, da boš za slovansko reč res kaj storil, stori poprej sam pravico katoliškim škofom in drugim nedolžnim katoličanom , ki samo zato v Severiji (Sibiriji) trinoško pregnanstvo terpe, ker so bili dosti pošteni in značajni, da avoje dolžnosti niso zanemarili, svojega p- klica ne izdali, — ter jenjaj nadalje preganjati katoličane, ki Ti niso nič žalega storili. Pusti pri miru njih vero. — In povemo Ti še to, da le s tim bi Ti svoje veliko carstvo vterdil nepremagljivo, ako bi s svojim narodom vred v „unijo" prestopil. — Rusko trinoštvo do katoličanov s postavami izgovarjati je ravno to, kar je bilo sklicevanje nekdanjih poganskih klancev na postave ,,Postave se dajo prenaredit.i", je rekel Gregorij XVI Nikolaju caru, ki se je tudi na nje skliceval.
Povsod in vselej je neoveržljiva resnica, da tisti, ki so naj boljši katoličani, bo tudi naj zanesljivši domoljubi. S tim je omenjeni ugovor menda zadosti pojasnjen, torej rečem nadalje: Serčnost, veči določnost za sv. vero! Ako n. pr. Slovencem vero uzamete ali s svojo nemarnostjo storite, da drugi naš narod izneverijo, je tudi narodnost ob tla. In pa kaj pomaga našemu narodu vsa narodnost, ako bode vsaki izmed nas čez nekaj malo časa, to je po smerti, naj vekomaj suženj, za-veržen, pogubljen! Tam ne bo več ne slovenščine in ne nemščine, ampak le „satanščina"!
Verska brezskerbnost in vnemarnost (indiferentnost) je storila, da je bila na Francoskem ob koncu unega stoletja vera prišla do brezna zater*ja, ter je bila rez v deželi v očitnosti zaterta za nekaj časa. — Kako tedaj so delali tisti brezverski „domoljubi*'?
Nekaki učenjaki, ,,modrijani" (?) so o polovici preš-njega stoletja hotli francoski narod „o!ikovati" s svo-
jimi spisi. Pissli so s sladkimi, Uličnimi, vabljivimi besedami, vse je bilo medeno in „ocukrano"; pa bila je sama mišica. Zakaj? Zato, ker so s svojimi spisi vse zlagoma kapali in cedili v serca strup in žele zoper vse, kar je sveto, versko, božje. Glasno so bobnali, kako so njih spisi potrebni za oliko. Res so se ti kužljivi spisi močno razširjali, njih šipanje in zabavljanje, stru-peno pikanje, bistroumno bogoskrunstvo je ljudstvo do groze kuž;lo; kdor koli se je želel šteti med olikane, je bral, serkal strup nejevere, bogoskrunske laii in psovanja. Razdjanje je bilo čedalje večje, kakor se tudi irelo razširja, kadar velik hudournik dere vanj.
Kar je bilo še vernih, so prihajali zmeraj bolj lčni in mlačni, nejevera je dan na dan dobivala več prijat-lov, in v nekterih desetletjih je bila spačenost tolika, da so sovražniki Kristusovi kar očitno rasodeli, kaj na-merjajo. Dobili so neverniki vso moč in oblast v roke in pričeli so z divjaško silovitostjo zatirati keršansko vero; zaperli so cerkve, prepovedali pod smertno kaznijo službo Božjo in deljenje ss. zakramentov; škofe in duhovne so nekaj pregnali, nekaj pa jih na stotine poklali. V doversenje obsedene in bogoskrunske nesramnosti so celo dekret dali, da ni Boga! Človeško pamet samo so ti ,.filozofi" za boginjo oklicali; to boginjo jim je pred oči stavila neka baba „komedijantovka", ki so jo na nosilnici nesli v stolno cerkev glavnega mesta; tam so jo postavili na oltar, so ji djali križ pod noge ter ji kadilo zažigali! — Kako so te brezvčrske pošasti ljudi mesarile in klale, kdo bo to popisoval?
Pa kako je bilo vender mogoče, da so se pri katoliškem nar du, v številu trideset milijonov, take po-šsstnosti godile?... Velik del zato, ker tisti, ki so imeli se vero, niso do časa vere varovali, branili, se za njo niso poganjali. Brali so rajši sovražne in bogokletne spise in bukve brezvercev, hodili v njih nesramne komedije , imeli so po hišah, prodajalnicah, gostilnicah le brezverske spise, bukve itd., namesto dobrih in včrskih. Koliko se tudi zdaj hudega stori z brezbožnimi časniki, knjižurami, poaojevalnimi biblijotekami, po kazalisih itd.: pa kdo se za to meni? Vse skorej se bere, razširja, vsega skorej se tudi taki vdeležujejo, ki hočejo se za „vernike" veljati!
Česa tedaj manjka, kaj se pogreša, v čem je skaza? Verske določnosti ni; serčnosti za vero manjka! Mnogi mislijo, da so dobri katoličani, če tudi za svojo vero nič ne store, temuč se z njenimi preganjavci pajda-sijo, velikrat z njimi potegnejo zoper svojo lastno vero ali vernike! Nesreča preteklih časov nas mora spodbu-dovati k gorečnosti za sv. vero, k določnemu poganjanju za resnico, k ljubezni in verni vdanosti do Kristusovega namestnika Pija IX. , Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor z menoj ne zbira, on raztresa", — govori Sin Božji. Nobeden ne smč na dvč strani omahovati, ampak čversto se mora vsak pošteni katoličan vstopiti na desnico , ne tajiti svoje vere, ampak očitno jo spoznavati. To nobenkrat ni bolj potrebno, kakor ravno dandanašnji. — Dixi salvare desiderans animam meam.
JHarftinai Antonelli.
(Konec.)
Antonelli je tako stalno hodil ravno pot pravičnosti in poštenosti, da tudi le en sam trenutek ni omahnilo zaupanje sv. Očeta do njega. Delil je med tolikimi britkostmi tudi vse veselje s sv. Očetom; vidil je, kako se po vsem svetu prečudno poživlja sv. vera in sinovska ljubezen katoličanov do sv. Očeta, kterega je on tako zvesto branil; vidil je pa tudi, kako so vsi zvesti ver-
niki celega sveta zadovoljni z njegovim djanjem. Iz naših krajev in od drogod, kadar so se sv. Očetu pošiljale kake adrese, vošila itd., je to navadno šlo skoz Antonellie ve roke.
Antonelli je imel veselje, da so Pij IX doživeli leta sv. Petra v Rimu; vidil je in potrebno sodeloval, ko je bilo vstanovljenih 6 nadškofij, 111 novih škofij in 20 apostoljskih namestnij, novo vstanovljenje katoliške cerkvene vlade (škofijstva ter hierarhije) na Angleškem in Holanškem, vidil je sad taistih. Bil je pri prelepih cerkvenih slovesnostih, ko je bilo veliko služabnikov in služabnic Božjih od papeža za svete in zveličane razglašenih, in teh je bilo pod Pijem IX več, kot poprej pod papeži poslednjih 150 let skupaj. Trikrat je imel srečo viditi naj veči del vsih škofov vsega svetd zbranih krog sv. Očeta. Doživel je zadostenje, da 250 škofov, ki so bili v Rimu o taki priliki, je papežu slovesno naznanilo prepričanje, da papežu je potrebno svetno gospostvo, — s tim pa so škofje naj očitniše, glasno in odkritoserčno poterdili Antonellievo politiko. Velika je bila Antonellieva deržavniška spretnost in učenost, ako se gleda tudi le samo na človeško stran, vender brez vse primčre veči je bila oziroma na versko stran. Naj viši, večna slava ranjcega kardinala je ta, da je bil zvest sin sv. Cerkve. Nasledki njegovih del v povišanje sv. Cerkve, v brambo papeža, v Božjo čast se ra?tegajo po vesoljnem svetu. Z imenitnimi darovi serca in duha ga je okovaril Bog za to tako visoko službo. Vender ne njegova bistroumnost, ne njegova serčnost, ne njegova vse obsegajoča previdnost, ne njegovo poznanje človeka, ne njegova deržavniška učenost niso naj blagši teh darov: biser med njimi je bila njegova vernost, njegova vselej neomahljiva zvestoba do sv. Očeta. Z le to je skor 27 let polnih bojev in britkost, neupogljiv, serčen in neobupljivo stanoviten ostal na strani sv. Očeta, kakor njih naj bolji služabnik.
Ako se oziramo na domače življenje tega kardinala, je Antonelli v svojem osebnem življenji zmeraj bil na visoki stopinji katoliške vere in čednosti, pravi „Regensb. Kalend." za 1878, iz kterega smo ta spis po nsj večem povzeli. Bivavsi od otročjih let sredi svojega katoliškega ljudstva, odgojen v častitljivih včrskih naukih in izročilih in rimskih šolah v ta namen, da bi pospeševal naj tebtniši koristi vesoljne sv. Cerkve, mu s sovražljivostjo in nevošljivostjo napajana kritika njegovih sovražnikov nikoli ni mogla po pravici očitati kacega pogreška v nravnosti (čednem in čistem življenji) in poštenosti. Bil je katoličan brez graje, odkritoserčen, pobožen, ki se je skazoval z delitvijo bogatih milošenj in z veliko previdnostjo v govorjenji. Redno je Antonelli vsako jutro ob 6 sedel že pri svoji delavni mizi, ko je bil že poprej vselej pri sv. maši enega svojih kaplanov; redoma po enkrat v tednu pri sv. Obhajilu; in ako je kak delavnik svojega strežaja oprostil slisanja sv. maše, je navadno sam mašniku stre-gel pri naj svetejši daritvi. Njegov obed je bil priprost in zmčren. Potem ko je več ur z natezanjem delal, se je podal k sv. Očetu, da jim je poročal o deržavniških in druzih zadevah; naslednjič vse dopoldne pa je zaslišanja sprejemal, in pri tacih prilikah so pričujoči vselej ginjeni občudovali njegove velike dušne zmožnosti, njegovo prirojeno dostojnost in častitljivost, njegovo neoskrunjeno brezmadežnost. Navadno je imel Antonelli med 8. in 9. uro zjutraj zaslišanje pri sv. Očetu ter je poročal o deržavnih in cerkvenih zadevah. Za-se je čez dan imel le samo kratki čas pri jedi in malo trenutkov, ki jih je prebil pri svojih sorodovinskih domačih, zlasti pri svoji že prav stari materi, do ktere se je vselej ob-nsšal s priserčno ljubeznijo naj boljšega sina.
Tako je živel Antonelli kakor naj boljši katoličan so se pričele smertne težave, prejel je sv. poslednje olje v vsakem oziru. Kako se tedaj zlaga s tem lepim živ- o '/«6, 10 minutev po 7, je sklenil. Do zadnjega trenutka ljenjem nesramno frajmavrarsko čebljanje zoper tega je bil pri čisti zavednosti. Pij IX so čakali in molili, prestavnega moža? Kdo bo verjel liberaluhom, kar so	Ko je bil umeri, so šli pa sv. Oče zanj maševat!
še v kratkem krehali zoper Antonelli-a! Le kdor je Po sv. maši so dali potrebne povelja sa nadaljevanja berlav, da obrekljivih mavtarjev ne pozni, ali pa hudo- poprej od Antonelli-a oskerbovanih opravil, potem so voljen in sam nič vreden, tisti jim verjame in z njimi se zaperli in ob4 naslednja dneva niso dali nobenega vleče-	.	zaslišanja. V tem ko je kardinal ležal na mertvaskem
Z nepopisljivo poterpežljivostjo in močnodušnostjo, odru v vijoličastni kardinalski obleki, z rudečim kardi-z nenavadno previdnostjo in v naj hujših viharjih, ki nalskim pokrival« m, s križem v rokah in na perstu a ao kdaj gonili čoln sv. Petra, je Antonelli do konca delal, predragim pečatnikom, ki mu je ostal tuai v grobu, so Tatinski hinavci so njegovo modrost psovali z „jezuitov- na papeževo povelje zaporedoma maševali vsi prelati sko zvijačnostjo in reakcijo"! Prav pomenljivo: kdor vatikanski. Spremi jen je bil 8. Iistopada zjutraj k sv. sebe m druge brani, da bi ne bili oplenjeni, ta je „zvi- Lorencu zunaj" mesta z vsiroi slovesnostmi, in tam so jačen reakcijonar", starokopitnež! Bolj primernega spri- ga oo. kapucini položili zraven njegovega brata Filipa čevanja bi psevdoliberalstvo ne moglo dati samo sebi, ki je bil umeri v grudnu 1873. Zapečatena je bila k»r-kakor je tako psovanje naj bolj poštenega moža. Ni dinalova rakev po papeževem vradniku z Antonelli-evimi
doživel konca sedanjega viharja; postal je v Gaeti mi-	pečatniki in z gerbom papeževim. Drugo jutro je bila
nister, ko se je bil vihar pričel; čez 26 let je v svoji	pri Mariji D. v Transportini na papeževo povelje silo
službi umeri v Rimu, ko ni bilo še konca viharja; vse	slavna mertvašnica, pri kteri so peli pevci sekstinske
hudo ga je zadevalo, pa nobena lomast ga ni poderla.	kapele. Vsi poslanci, ki so pri papežu iz vsih krajev
Akoravno je poslednje leta hudo telesno terpljenje	so bili pričujoči. To je bila poslednja čast, ki so jo*
terlo kardinala Antonelli-a in bi bil morebiti v kakih	zastopniki tujih vldd skazali kardinalu Antonelli u. toplicah našel pomoč zoper bolezen; vender tega ni po- Reč, ktero je Antonelli branil, je močnejši, kakor
skusal. On nikoli ni odstopil od strani sv. Očeta, nikoli	pa nejevera, materijalizem in divjaška silovitost naših
li prišel iz vatikanskih zidov, odkar se je Vatikan za-	dni, in katoličani upamo, da ni .< reveč c'aleč dan, ko
peri, kakor tudi Pija IX od tistega časa ni več vidil	bodo tudi rr.nogi, ki so zdaj morebiti ;e slepi i'a«no
svet in ne rimsko mesto. Umeri je Antonelli junaško	spoznali, da to, za kar se je Antone! i poganjal'in voj-
kakor vojšak na svojem izročenem mestu. Ze I. 1871,	skoval, je edino pravo it, dooro; ne pa to, kar sedanji
ko smo se mu šli poklonit, je prišel hudo zdelan iz	liberalizem terdi, dela in uči. Bog daj vselej zvestemu
neke stranske sobe in rekel: „Son' poco zoppo" — malo	Pijevemu deržavcemu tajniku večni mir. šantav sem. Lomila ga je namreč protinska bolezen. V
teku leta 1875 in 1876 so večkrat poročali, kako hudo	-----
ga bolezen napada; vender se je vselej še pozdravil in
vseiej k svojim opravilom se povernil, čeravno ga je to Ogled pO SlOVeflSkeilt lil dopisi, stalo veliko premagovanja.
Se 3. listop. 1876 je sloneč na stolu sprejel novega	li Ljubljane. (Kratka katrketika za boaoslovske
francoskega poslanca barona Baude a v kratkem zašli-	zavode i preparandij*. Napisao dr. Martin Štiglič. Odo-
šanji, kar se je zgodilo v naj hujših bolečinah, kterim	brila preč. nadbiskupska duhovna oblast v Zagrebu,
pa je še kos bil. Tudi 4. listop. v jutro je še vstal in	V Kraljeviči [Portore, na Prim« rskemj 1877.) — Ta
se je v slanjači dal nesti pred duri sv. Očeta, kakor že	nauk se sicer nahaja pogosto v debeliših knjigah, z
nekaj časa, odkar je le še z naj večim trudom zamogel	mnogimi paragrafi in straumi; v dr. Štighčevi knjižici
hoditi. V velikih bolečinah je lezel pred papeža, da jim	pa je vse naj bolj potrebno posneto na 50 srtaneh in v
je poročal o tekočih opravilih in sprejel od njih povelja	30 paragrafih; torej ima prednost pred mnogimi drugimi
in določila. Potem je še delal z namestovaicem msr.	knjigami te verste, ki jih nora čiovek dolgo čitati in
vanutelli em in sprejemal je zaslišanja.	jedra po njih iskati. Pregledali smo lepo delce in mo-
Bntko ginjeni so bili sv. Oče pri toliki gorečnosti,	ramo priznati: 1. Delo ni suhoparno, kakor marsiktere
od ktere še tako rekoč umirajoči kardinal noče odje-	tega oddelka, ampak gmko, serčno, živo napeljevanje,
njati, in večkrat čez dan so velevali poprašati, kako	kako naj učitelji keršanskega nauka otroke z dobrim
je s kardinalovim zdravjem. Ko so naslednji dan papež	vspehom učijo in urijo (I. odsjek) in odeojajo in vadijo
k njemu poslali svojega zdravnika dr. Pelagello-ta, se	(II. odsjek). 2. Pristavljene so večkrat dobre djanske
mu je že z naglico smert bližala. Prijel ga je zdravnik	pripomenke in nagibljeji, n. pr. str. 8., kako papež
za roko in mu je rekel: „Eminencija, Vi imate serč-	Pavel V z okrožnico 1007 daje po 100 dni odpustkov
nost; m zato Vam povčm kakor kristjan in prijatelj:	učiteljem, kadar koli učence podučujejo v keršanskem
le samo eno upanje še imate, križ."... „Umevam", je	nauku; 7 let odpustka, kadar jih v nedeljo ali praznik
odgovoril kardinal, in naj manjši strah se ni pokazal	peljejo v cerkev k keršan?kemu nauku; staršem in go-
na nobeni žilici njegovega obraza. „Hvala Vam ; recite,	spodarjem pa K 0 dni odpustkov, kolikorkrat svoje otroke
naj pride k meni P. Rossi." P. Rossi, njegov spovednik	ali svoje podložne učijo keršanski nauk; enako vsim
od davno, ga je spovedal; mons. Marinelli, sakristan	vernikom, kadar drugim saj pol ure pojasnujejo kate-
papežev in župnik v apostoljskih dvoranah, mu je po-	kizem ; poslednjič vsim, ki so pričujoči pri tem poduče-
delil sv. Popotnico; precej potem na vse zgodej je An-	vanji, tri leta, in vsak praznik B. Marije D., ako opra-
tonelli poslal Mannelli-a prosit sv. blagoslova papeže-	vijo spoved in sv. Obhajilo, 7 let odpustkov. 3. Gosp.
vega za zadnjo uro in pa ob enem v njegovem imenu	pisatelj pridno jemlje ozir tudi na domače vire, sinode,
za odpušenje pogreskov, kteri je kje storil v svojih	škofovske okrožnice jugoslovenskih višepastirjev, na do-
službah. Sv. Oče so roke povzdignili, molili in blago-	mače pisatelje itd. Smemo reči, da vsak, tudi v tej
slovili kardinala ter so sporočili: da papež mu nima	stroki dobro izučeni, bode s koristnostjo to delo vzel v
nič odpušati, temuč le zahvaliti ga za vse skerbf v der-	roko, ki resno teži na to, da se mladina v resnici djansko,
žavnih zadevah in za vzvišeno zvestobo, ktero je osebi	ne samo znansko odgoja. V vvodu n. pr. pravi pi-
papeževi zmeraj skazoval. Pri tem sporočilu se je kar-	satelj: „Znadem iz izkustva, da treba više vremena ulo-
dmalu še enkrat zasvetilo gasneče oko. Ko se je danilo,	žiti za praksu nego za teoriju, ako hočemo, da bude
*
obuka uspješna i koristna." — Na str. 14. pa: „Po mo-g ur ni a ti neka se jednom uvedeni katebisam ne mienja, pače jedan te isti neka se upotrebljuje u školi, v crkvi i u svakom cvakvom obučavanju u čitavoj biskupiji, koji se zove biskupski katebisam. Sv. otci pape vruče priporučajo, da se jednoga katekisma drže čitave pokrajine." Pisatelj na to priganja, da naj se otroci pod stavne in bistvene reči učijo dobro na pamet, da imajo terdno podlago. To je čisto prav. Rado se namreč zgodi, da ta uči tako, drugi drugač; ta potem, drugi po drugem redu, — in kaj je nasledek? Ta, da otroci ne znajo nič, ako jih ne izprašuje ravno tisti učenik, kteri jih je^učil!
Stigliceva kateketika ima zraven druzih dodatkov tudi šolsko osnovo.
K oddelku „molitve" naj bi se pridjal tudi „rožni venec", ki naj bi se ga šolski otroci dobro naučili moliti, zlasti po mestih, koder se ga doma malo učijo, ali pa nič ne. Ko se pred šolo in po šoli molijo n. pr. en dan tri Božje čednosti, drugi dan jutranje, večerne molitve itd. itd., naj bi se kak dan v tednu obmolila tudi ena ali druga kitica (odstavek) rožnega venca, da se ga otroci zlagoma djansko vsi dobro naučijo. Po zgledu dobrih francoskih katekizmov bi bilo močno svetovati, da vse navadne in potrebne molitve naj bi bile v posebnem oddelku, precej v začetku skupaj, da se jih mladina že v naj pervi mladosti djansko vadi, in vse zlagoma navadi, brez truda in težave, brez posebne zgube časa.
Budi tedaj Stigličeva „Kateketika" živo priporočena tudi slovenskim gg. kateketom in učiteljem in prepričani naj bodo, da jo bodo Čitali z zadovoljnostjo in s pridom.
Na Vojskem nad Idrijo je 3. t. m. pogorel kmet Anton Likar, po domače Karpuc, b. št. 29. Zgorela mn je po nesreči hiša do tli; ostale so le gole stene, škoda je cenjena čez 1000 gl., in če bo mogel se pred snegom za silo vse pod streho spraviti, je vprašanje, ker se tukaj navadno zima začne zgodej. zi letos smo 23. preteče-nega mesca imeli čez pol čevlja na debelo snega, ter zo ljudje več dni bili primorani izpod snega kuho kopati. Posebno hudo so bili o tem pogorišu zadeti tudi nekteri gostovi, kteri niso druzega rešili kakor lastno kožo io kar so na sebi imeli. Za kmeta je pa še to posebno hudo, ker ni bil nič zavarovan. Podpisani slavno vredniŠtvo vljudno prosi v imenu nesrečnih, naj vse pogorelce usmiljenim sercem blagovoli priporočiti. Vsak, še tako majhen dar se bo s hvaležnim sercem sprejel. Na Vojskem, 4. oktobra 1877.
Val. Klobns, farni oskerbnik.
Pristave k. Kakor vselej, tako bodi tudi ta nesreča dobrim Slovencem v polajšanje priporočena. Posameznim se malo pozna, ako kaj podele, obdarovanim pa vender veliko zaleže, posebno kadar se darovi ne razlete med mnoge.	Vred.
Iz ZafCa, 7. oktobra. (Velik požar na Zgornji Lož-nici. Knez &alru v Xovetn Celjn nevarno bolan.) Velika nesreča je bližnjo vas Zgornjo Ložnico zadela pretekli petek. Okoli 11 dopoldne si je oleten fantič pod Kozolcem zakuril. Nihče malega brezpametneža pri tem zapazil ni. V trenutku je bil kozolec v plamenu. Ker je ravno hud vihar razsajal, so v eni uri šesterim posestnikom pogorela vsa poslopja, vse hišno in poljsko orodje in ves živež za ljudi in za živali. Revščina je velika; tem veča, ker so pogorelci še le pred par leti po toči bili hudo poškodovani, in ker so še le pred kratkim časom — iz raznih vzrokov — vsi zavarovalnicam proti ognju slovo dali.
Knez Leopold Salm v Novem Celju je za pljučnico na smert zbolel. Ze je previden s sv. zakramenti za umirajoče in tudi sv. Oče so mu iz Rima že svoj blagoslov poslali. Bog oberni blagemu gospodu hudo bolezen na bolje in ohrani nam še mnogo Ičt zdravega in srečnega tega terdnega katoličana, zvestega sina sv. katoliške Cerkve — in nam Slovencem jako vdanega — kneza Leopolda Salma.
V Gorici je ravnokar prišla na svitlo knjiga: „Caffou Felix Antonius et Crobath Josephus Fridericus. Brevea notitiae biographicae, quas collegit ac conscripsit Ste-pbanus Kociančič. Goritiae 1877." — Kakor je neutrud-ljivi gosp. pisatelj nedavno dal na svitlo življenje ranjc. verlega dr. Hrasta, tako tudi zdaj kratek življenjopis dveh nekdanjih profesorjev, starašin središnjega seme-niša v Gorici, ki sta kmalo v začetku tekočega leta sedanjo solzno dolino zapustila.
Nadja se pa gosp. pisatelj, da s tim ni vstregel le samo Goričanom, ampak tudi drugim Slovencem in še zlasti gospodom po sosednjem Kranjskem, posebno kar zadeva ranjc. profesorja Crobath-a (r. Krobat-a), ker bil je dom£ iz Kranja (prav za prav iz Stražiša, blizo Kranja). Bodi tedaj tudi ta knjiga Slovencem gorko priporočena, — toliko bolj, ker g. pisatelj pri svojem delu ne iše druzega, kakor da se tiskarski stroški poravnajo. Knjiga s terdnim, lepim papirjem in razločnim tirom šteje 90 strani in se dobiva pri njem po 60 sold. (kdor jo želi po pošti, pridene še 5 sld. za pošto).
Marsikdo bi morebiti želel še kaj druzih spisov učenega pisatelja, postreže mu lahko še z naslednjimi deli:
„Doctor Joannes Nepomucenus Hrast. Breves notitiae biographicae" (še malo iztisov). Gorit. 1875; cena 30 sold.
„Histeria Archidioeceseos Goritiensis in compen-dium redacta." Gorit. 1875; 75 sld.
„De bibliotbecis praeprimis parochialibus rite ordi-nandis, dirigendis et conservandis brevis istructio" (še malo iztisov). Gorit. 1875; 10 sld.
„Observationes biblico-geologicae in historiam crea-tionis Mosaicam." Gorit. 1875; 60 sld.
Tudi pri teh knjižicah se za pošto pridene 5 sld. Gospod pisatelj ne iše druzega, kakor da se tiskarski stroški poravnajo.
Naj pristavimo iz zanimive knjige samo nekoliko o znani in spoštovani družini „Crobath", kar je ranji Jožef Miroslav Crobath sam popisal v svojem osebnem dnevniku. Pervi na Kranjskem je bil Matija Gregorij „Crobath", rojen na Hervaškem, ki bo kmali 200 let, kar je pribežal na Kranjsko pred Turki, ki so 1. 1683 napadali Dunaj z 200.000 vojaki, po sreči pa jih je Janez Sobiesky 12. kimovca premagal in pregnal na Ogersko, potem ko so bili ti pošastniki svojo grozovitost nasitili nad 25.000 kristjani, ki so jih bili posekali pred svojim odhodom. Vlekli so iz dežele seboj 50.000 otrčk, 6000 mož, 11.000 žen in 51.000 mladih iz Avstrije v Turčijo. — Ta Matija tedaj je imel 5 sinov in 1 hčer, ki je bila potlej Boproga enemu sinov barona Grimšiča. Izmed sinov je Frančišk Florijan, oženjen z Marijo Garzarolli-evo, imel siua Jožefa, in je umeri 1. 1774. Jožef, rojen 2. sušca 1764, umeri 1831, je imel soprogo Barbaro Paradeiserjevo. Njegov pervorojeni sin je bil ravno umerli bogoslovski profesor preč. g. Jožef Friderik Crobath; drugorojeni pa dobro znani preč. gosp. Gašpar, v redu sv. Frančiška imenovan P. Benvenut, že dolgo časa v Ljubljani; tretjorojeni pa Janez, go-apodar doma v Stražišu št. 44. Drugo o tej mnogospo-štovani družini in posebej o ranjkem prečastitem gosp.
profesorji, dragi čitatelj, sam poiši v omenijeni knjigi, ako namreč znaš latinski.
misijonske sporočila r. P. Valjavca.
XLV.
V Lembaliu pri Mariboru od 5.—12. majnika 1872.
Med vsemi poslanji letošnjimi me je lembaško naj bolj skerbelo. Vas, tik Maribora, pa misijon! Po človeško soditi, se ti je bilo v resnici za srečen izid, za dober vspeh bati v Lembabu. Zloglasni neki odveč znani lažiaposteljni mariborske okolice, sovražniki duhovstva sploh, posebno pa jezuitov, ki žolč in strup mečejo okoli sebe na vse, kar je veri vdano v Mariboru, mi pa v bližnjem Lembahu! Kako čudno nasprotstvo, bi rekel, skorej skupaj, česa se nam je bilo nadjati, koliko upati pri Lembašanib, ki jih hodijo vsaki teržni dan v mesto mariborsko poslušat?!
Pa Serce presv. Gospodovo, Kraljica majnika sta naša pomoč še vselej bila, gotovo nas tudi letos ne bota zapustila, si rekam, če smo prav zraven kraja laži-svobodnjakov našega milega, še vernega naroda skozi in skozi: Bog in Marija!
Deus in adjutorium meam intende — Domine ad adjuvandum me festina! zakličem k Gospodu — in se urno k molitvi podim. Prosim ponižno presv. Serce Jezusovo po posredovanji prečistega Marijnega Serca, povabim aposteijna Slovanov, sv. Cirila in Metodija s sv. aposteljnom Jakopom, varhom lembaške duhovnije vred, ss. Ignacija in Ksaverija, vse svetnike in svetnice Božje in duše v vicah, da bi prosili vse Gospodovo preusmi-ljeno Serce za srečen izid za dobri, zaželeni vsčh lem-baškega poslanja.
In glej! zvezda upa je zasijala prec pervo jutro. Prišla so k začetku misijona sami mil. knozovladika na vse jutro iz Maribora ter so nas poslance Gospodove prav ljubeznjivo in prijateljski, očetovski so nas pozdravili.
Ob šestih zjutraj je bil naznanjen začetek poslanja. Ker smo vedili že v naprej, da knez pridejo, smo jih želeli vdeležiti začetka. Zato smo jih čakali. Ob pol sedmih priderdra kočija s knezom iz Maribora. Lepo jih pozdravimo. Gre jo v zgornjo sobo svojo, ter svojo vladikovo opravo hitro na-se denejo. Ko stopimo pred dom župnikov so že verli Lempašci z nebom pred hišnimi vratmi. Stopi pa tudi h krati desetletna deklica izmed svojih družic, belooblečenih deklic s štirimi šopki šmarnic lepodišečib. Oberne se naprej k knezu, jih ljubeznjivo pozdravi in jim lepo veliko kitico pokloni; potem se k nam poslancem oberne in tudi slednjemu zmed nas kitico podari z lepim nagovorčekom. Zvonovi zapojč, mi pa slavico ,,Benedictus".
Koj smo bili v cerkvi sv. Jakopa, lepo ozaljšani. Knez stopijo pred stopnice evangeljske strani in gosp. župnik pred darilnik. Po kratkem nagovoru župnikovem stopijo sami vladika na sredo darilnika ter tudi oni oserčivno besedo spregovore Lembašcem. Na to stopi po poklicanji sv. Duha o. Doljak na lečo z vvodnim govorom, kterega so knez poslušali — in potem so služili sv. maso pred izpostavljenim sv. R. Telesom. Hotli so domu po sv. maši, pa aprelepo se jim je zdelo v ljubem Lempahu: zato ostanejo še pri deaeti maši in pri govoru. Pri obedu smo bili prav dobre volje; alavni „pekarec" je Btal na mizi, zbudil «je naj boljšo voljo. Benediktinci celovški, ktere sloveči „pčkarec" izderžuje ▼ Celovci, imajo v »pekarskih" svojih vinogradih v res-
nici zlato jamo svojo. Iz te zlate jame smo tudi mi nektere kapljice zlate za Repnje dobili, mali sodček za naše goate, za goate cele Slovenije mile. Ravno zdajle, ko to pišem, 14. rožnika, mi hodi v spomin „kritika" o. Stareta o tem vinci, ki jo je danes opoldne pri kosilu, pred odhodom na Prežganj, izrekel verli oče: ,,S pobožnostjo se mora ta kapljica piti — za sv. mašo jo imejmo! tako izveratna je." Pa pustimo „pekarca" lem-baškega, pojdimo k Lembašanom. Kak vtis so storile perve naše besede na duhovnijane, kterim so liberalci tolikrat pridigali? Kdo bi si mislil, tudi lembašci in lembašce so pri pobožnosti sv. Ignacija svoje brate in sestre verne po sloveuskem posnemale. Pozabili so popolnoma pridige lažiaposteljnov mariborskih in lemba-šanke so verno poslušale naše govore ter prepevale vae po cerkvi Slomšekovo lepo pesem misijonsko sebi in drugim na povzbudo:
Srečni in zlati Čas svet'ga misijona, O da smo včakali tudi ga mi! Duša keršanska sedaj se potrudi. Zvoljen'ga časa nikar ne zamudi.
Oh ne zamudi, kerščanska dušica, Z Bogom se spraviti, danes je tvoj čas, Daes se vtolažit' da božja pravica. Jutri je lahko že sodba za nas. Danes je labko še vse pridobljeno, Jutri prepozno in vse zamujeno!
Tudi g. župnika Virka pesem o misijonskem zvonu je vsa cerkev navdušeno prepevala o 1/tS zvečer, kar se je zares lepo strinjalo z našo pobožnostjo.
Že krije tiha noč doline; Živali spe in cvetje trat; Misjonski zvon z visoke line Doni le tožno še enkrat. O muli, moli! kliče zvon, Daj dušam blagor, svet' mis jon!
Ko skerbcn oče oznanuje Mis jonski zvon nebeški mir, Po tergu, po vaseh se čuje, In v vsako hišo najde tir. O zvoni, zvoni! blagi zvon, Hudobne zbudi svet' misjon!
Bogu darujmo serce svoje, Dokler nas kliče zvonov glas; Kdar sodbe strašne tromba poje, Ne bo več milosti za nas. Takrat ne bo več zvon zapel, Misjon slovo za vselej vzčl.
Vse, vse je delalo in bilo na serca lembašcev in lembašank... Kako smo se potem veselili vidivši toliko moštva pri spovednicah. Ko je g. župnik može obhajal, je rekel: okoli osem jih pogrešam — pa so menda potem spoved opravili. Mladenči pak so bili tako številno zastopani, da smo vsi imeli priserčno veselje nad njimi. Župnik domači je bil na moč vesel viditi toliko lepega cvetja in sadu v lepem svojem Gospodovem vinogradu.
Za dom in £olo.
VelikoserČH a darežljivost.
Vsaka lepa zasluga je zastavljena na darežljivost. Vojšak se mora odpovedati premnogim zložnostim in lastnim željam, da se daruje za občni mir in varnost
sa domovino. Mladi mož si sbere zdravniški stan, v kterem se podverže premnogim za počutke neprijetnim delom v prid terpečega, bolnega človeštva. Mladeneč si izvoli duhovski stan in odpovedati se mora zarad bližnjega marsikterim vgodnostim življenja, ne daruje se družinskemu življenju zato, da se more vsega nelo-čeno darovati Bogu in blagru bližnjega, zlasti njega zve-ličanju. Tako stori tudi devica, ktera si iz ljubezni do Boga ia bližnjega izvoii deviški stan v redovništvu ali pa med svetom. Sploh je v darežljivosti velika skrivnost; vsak človek, zlasti kristjan — v kterem koli stanu
—	se mora mnogoterno darovati, ker brez tega človek ni zanič, nič v prid za človeštvo in tudi sam sebi nekoristen.
Naslednji izgled kaže, kako velikoserčne djanja je darežl)ivost zmožna doverševati.
L. 1 852 je umeri v Parizu slavni grof Julij de Mornay, in sicer v stanovanju maršala Soult-a.
Usmiljena sestra je sedela pri znožju njegove postelje ter mu je stregla z zares evangeljsko skerblji-vostjo in vdanostjo.
Nuna je bila devica pri 22 letih in berhkega obraza.
—	Gr< f je umiral. Usmiljena sestra ga je gledala s solznimi očmi. — V sobi bije ura poli devetih. — Nuna vstane, še enkrat pokaže bolnemu pravo hčerinsko ljubezen in postrežno skerbljivoet ter se napravlja za odhod
„Sestra!" reče ji duhoven, ki je klečal pri postelji umirajočega, — ,,kaj je to?"
„Moram iti," mu odgovori vsa solzna.
„Ostanite no! Bodete vendar očetu zatisnili oči, ali ne V"
„Ne!" zaverne sestra. „Moje redovniško pravilo mi veleva do devetih biti zopet v samostanu. Moram ubogati; britk<-st, ki jo seboj vzamem, bo storila mojo daritev in pokoršino toliko bolj zaslužno."
Zopet objame očeta, ki tega žalostnega poslednjega slovesa že ni več čutil ter odide objokana, in moli.
Grof Mornay je umeri še tisto noč.
Devica je bila Lojza Mornav-eva, ki je bila kake 4 leta poprej postala novinka in je bila takrat usmiljena sestra v bolnišnici Enghien, ktero je bila vstanovila vojvodinja Aumalska v Fauburg Saint-Antoine u. Bila je močna, bogata, in bila bi med svetom lahko živela v mogočnosti, časti, v zložnosti. — Bolj se ji je prileglo postati „sestra Lojza" in svoje mlade leta darovati skerbni postrežbi terpečih ljudi, ki so se po bolnišnicah poslovljevali z žalostnim pozemeljskim življenjem.
Kaj misliš pa ti, o djanju „sestre Lojze"? Notranji glas ti gotovo pravi: ,,To je blaga duša!" In kaj meniš, bo li ta „sestra Lojza" na smertni postelji obžalovala, da se je velikodušno vso darovala ljubemu Bogu, se odpovedala minljivim in goljutnim posvetnim rečem ter je šla v samostan? Gotovo ne; zakaj zlaati smert in večnost prav jasno pokaže, da je prav za prav vse, kar svet človeku podaja, nečimurno, prazno, tedaj nezmožno človeka zares osrečiti. Na smertni postelji posebno se pokaže, kako res je, kar govori vsevedoči Bog o posvetnih rečeh: „U nečimurnost čez nečimurnost, vse je nečimurno!" Vzrok tega je povedal sv. Avguštin iz lastne skušnje, rekoč: ,,Ti si, o Bog, naše serce zd-se vstvaril, in nemirno je, dokler ne najde miru v tebi."
Ljubi mladeneč! keršanska devica! ne daj se slepiti svetu in nečimurnosti: sicer si goljufan, goljufana
—	in morebiti za vselej in večno!
Cvet in sad zveste molitve.
Zahvale.
Št. 1. Preserčna zahvala Naši ljubi Gospej presv. Serca in sv. Jožefu za zadobljeno zdravje! Bila sem čez 6 mescev hudo bolna za protincn, in še za drugo notranjo boleznijo; 3 mesce se nisem z nobenim udom ganila; vse zdravila so bile zastonj; ni bilo več upanja za zdravje, še manj pa, da bi mogla z rokami delati kdaj (moj oče in moj brat sta za to boleznijo umerla). V tih hudih težavah se obernem k Naši ljubi Gospej presv. Serca in sv. Jožefu in prosim več oseb, da opravljajo devetdnevnico, da se še ozdravim, če je Bogu v čast in moji duši v zveličanje. Zahvala bodi tiaučkrat Naši ljubi Gospej presv. Serca in sv. Jožefu! zadobila aem zdravje toliko, da zamorem vsakdanje dela opravljati. Prosim va3, bravci ,,Zgodnje Danice", zatecite se v vsaki stiski k Naši lj. Gospej presv. Serca in k sv. Jožefu; gotovo bodete uslišani, če je Bogu v čast in duši v zveličanje.
M. Z. iz Zatične.
Prošnje.
Št. 1. Vsim gorečim častivcem N. Ij. G. presv. S., posebno pa gg. duhovnom, živo priporočam svojega ljubljenega brata, da bi se spoznal in svojo dušo zveličal. Oh, ko bi bila jaz tako srečna, kakor ura, ki je stalno molila za svojega zgubljenega brata in je bila uslišana pri Mariji pomočnici. Jaz nevredna pa, akoravno že dolgo prosim Marijo, pa še nisem uslišana. Prosim vse po ljubi „Danici'4, saj za en zdihljej od vsa-cega zanj. O Marija, prosi pri Bogu za zgubljenega sina, da se spreoberne, — sej si prib»'žahše grešnikov!
tJ.
Št. 2. Mati, ki ima že dve leti prav hude bolečine na nogah po dnevi in po noči in ji nobene zdravila ne pomagajo, je od hčere v bratovsko molitev prav priserčno priporočena za pomoč, ako je Božja volja.
Št. 3. Neka oseba priporoča v bratovsko molitev tri dijake, da bi si tak stan izvolili, kterega jim je Bog namenil in da bi v miru in bratovski ljubezni med seboj živeli.	M. P.
Št. 4. Žena goreče priporočuje moža, ki je silo podveržen pijančevanju, divji jezi in drugim gerdim pregreham, da bi se mu na posredovanje N. lj. G. pri Jezusovem presv. Sercu sprosilo spreobernjenje.
Št. 5. Že delj časa prav hude bolečine v glavi terpeča prosi pomoči v posredovanji bratovske molitve, da bi bila rešena te hude nadloge, če je Božja volja.
Št. 6. Nekdo je posebno goreče priporočen, da bi bil na usmiljene prošnje Naše ljube Gospe presv. Serca rešen dolgoletnih dušnih britkost in hudih težav, če je Bogu v Čast in duši njegovi v zveličanje.
Št. 7. Enako so priporočene tri bolne osebe iz bližnje duhovnije pri Ljubljani in družina v hudem terp-ljenji na Štajerskem.
Bratovske zadeve.
(Konec spiska v št. 38.)
Zalivale za iz prost ne milosti. Konec majnfka 1876 je bilo število zahval od 12 let 192.160, počez vsako leto 16.000 ; 31. majnika 1877 pa 147.804. Samo to leto tedaj je doseženih 55 644 milost, duhovnih in telesnih. — To mora res oserčevati vsacega blagega prijatla te molitvene družbe. Iz jutro ve Indije, iz Asirije, iz
male Azije, iz Amerike io mnogih evropejskih mest in krajev so prihajale v Issoudun ginljive zahvale za dobrote, ki jih je bratovšina dosegla takim, ki so bili v naj hujših stiskah. Silno število usiišanj po Avstrijskem in Nemškem je znano tistim, ki bero „Monatrosen".
To vse je prav veselo in tolažljivo; iz „Danice" pa se bralci lahko prepričajo, da tudi Slovensko ni na zadnjem mestu, ker vsak list skorej naznani več ali manj prošenj in zahval; posebno pa se je število udov v tem kratkem času, kar ee je bratovšina pri nas pričela, nepričakovano veliko že narastlo. Ali sme kdo prederzno imenovati, ako izrečemo misel, da ta bratovšina in smarnice so veliko pripomogle, da letos ni bilo toliko hude ure, kakor že več lčt, pa da je sploh veliko boljši letina, kot je bila lani in poprej. Molimo in prosimo še dalje in še obilniše, da bi Bog nas obvaroval tudi strašnih vojsk, ki druge kraje tare.
Namen molitve in za spomin pri sv. maši mesca vinotoka. (Dalje.) Glavni namen kakor v št. 40.
Posebni nameni. 16. vinot. Sv. Gal. Priporoč.: Samostani pod Turkom. Več oseb v dušnih potrebah. Obnašanje mladine naše v cerkvi.
17.	M. Margareta Alacoque (r. Alakok). Priporoč.: Mlačni in prostomišljaki za spreobernjenje, zlasti v naši deželi. Na telesu in na duši terpeči v naši deželi, zlasti 3 osebe. Otročiči za vnemo v ljubezni BožjK
18.	Sv. Lukež evangelist. Priporoč.: Šole, izobra-ževališa in umetniki za uke in dela v cerkvenem duhu. Katoliško časništvo. Družina in posli.
19.	Sv. Peter Alkantarski. Priporoč.: Naši misijonarji v Ameriki in spreobernjenje lndijanov in Ame-rikancev sploh. Hudo skušani. Umirajoči.
20.	Sv. Janez Kancij. Dobri duh pri mladini in vnema za duhovski stan. Cerkev po vsem Slovenskem. Pregnanci v Severiji (Sibiriji).
21.	Obletnica cerkvenega posvečevanja. Sv. Uršula s tovaršicami. Priporoč.: Odvernjenje pohujšljivega obnašanja po cerkvah. Uršulinski red z mladino vred, ki jo ima v odgoji. Pregnano redovništvo, slasti na Nemškem in Laškem.
22.	Sv. Kordula. Priporoč.: Privatne šole in od-gojiša. Spreobernjenje Arabov in Turkov. Živi in mertvi, za ktere ni posebnih prošenj. Neka družina v stiskah na Štajerskem.
Življenje štirnajsterih pomočnikov v sili.
VI. Sv. Krištof, spričevavec ali marternik.
(Konec.)
Trinog Dagen je bil silno razdražen, da tuji člo vek brez njegovega dovoljenja v njegovi deželi novo vero oznanuje, češ, da zdražbe dela. Dagen je natolce-val, da prišli tujic ljudstvo podpihuje, naj se zoper njega, vsiljenega vladarja, spunta in mu pokoršino odreče; toraj ga ukaže vjeti in pred sodnji stol pripeljati. „Kdo si ti", zareži vanj tiran v svoji jesi, „kdo si ti, ki se prederzneš, delati razpertje in upor v moji deželi?" Svetnik mu pohlevno odgovori: „Kristjan aem, na Ka naanskem rojen, poprej aem se imenoval Adokin; zdaj pa, ko me je Bog poklical iz malikovavstva k av. keršanski veri, se imenujem Kristofor. Nisem ne prišel zdražbe ne razpora delat, temuč prišel sem v tvojo deželo, da oznanujem mir in vero v edino pravega Boga, stvarnika nebčs in zemlje." Samosilnik zaničuje in preklinja kersansko vero, ter jo po ajdovski navadi ne-spamet imenuje. Krištof mu odgovori s krotko besedo: „0 vladar, nimaš prav, da keršsnstvo nespamet ime-
nuješ, nespamet je, moliti vaše bogove iz kamna in brona; naj veči modrost pa je, verovati v edinega vse-gamogočnega Boga, ki je nebo in zemljo vstvaril, ki nas je peklenskega brezna rešil, in nam kraj pripravil v svetem raji, če vanj verujemo in po njegovih zapovedih živimo." Tiran same jeze z zobmi škriplje in ukaže svetnika vreči v temno ječo.
Grozovitež sem ter tje premišljuje, kako bi čver-stega mladenča naj ložej k malikovanju naguil; zmisli si peklensko zvijačo, da bi njegovo čistost omajal in podkopal. Sprideno ženstvo, si misli, ga bode s svojim prilizovanjem premotilo in omamilo, da bo rad daroval našim bogovom. Pošlje tedaj v ječo dve razberzdani deklini, Niceto in Akvilino. Pa komaj stopite v ječo, že padete na tla; nebeška svetloba, ki svetnik* obdaja, ji na tla pobije. Jokaje in zdihovaje prosite »v^tnika, naj njima od Boga odpušenje sprosi. Svetnik jima reče: ,,Zapustite svoje nečiste bogove Jupiterja in Apolina, in verujte v pravega Boga, Jezusa Kristusa, ki nas je s svojo kervjo odrešil, in milost bote dosegli." Žarek neskončne milosti Božje je obe prešinil, razsvetlil in omečil, da s potertim sercem svoje zmote obžalujete in v edino pravega Boga verujete. Ko Dagen to zve, ji ukaže k sebi poklicati in v tempelj peljati s poveljem, naj razžaljene bogove odpušenja prosite in z darovanjem utolažite. Spokornici stoje pred malikom Jupitcrjem svoje pasove okoli malika ovijete, in malika (se ve, da po Božji moči) z njegovega sedeža na marmorjeve tla potegnete, da se razdrobi. Vpričo ljudstva posmehovaje vpijete: „Glejte vaše bogove, ki se dajo od ženstva poteptati!" Nato ste bili grozovito mučeni, z železn mi grebeni razmesarjeni, v ogenj verženi in poslednjič ob glavo djani. — Njun spomin se v katoliški cerkvi obhaja 24. malega serpana.
Dagen je bil silno razdražen že sato, ker je bil sv. Krištof Niceto in Akvilino spreobernil; toraj ae vsa njegova jesa izlije na Krištofa. Ko Krištof, noče po nobeni ceni malikom darovati, ga vladdr ukaže grozovito mučiti. Kabeljni ga od glave do nog strahovito ras-bičajo, mu razbeljeno železno kapo na glavo denejo, ga k železni klopi priklenejo in velik ogenj krog njega vžgo. V teh strahovitih mukah se keršanski junak oberne k Dagnu in mu reče: „Vedi, o revež, da po moči Jezusa Kristusa tvojih muk ne čutim!" Po čudežu se železna klop raztopi kakor vosk, in mučenec stopi nepoškodovan iz ognja. Nato oznanuje z močnim glasom zbranemu ljudstvu kersansko vero, njegova beseda ima toliko moč, in njegov zgled serca vsih tako preauni, da se jih je po besedah svetega Ambroža 48.000 spre-obernilo. Nato trinog ukaže, svetega junaka k stebru privezati in a pušicami vanj streljati; toda pušice ga ne zadevajo, ena pa ae verne in zadene ra bel j na v ok6, da oslepi.
Dagen se utrudi s svojimi mnogoterimi mukami zoper avetega junaka preverjati in k malikovanju nagibati, toraj ukaže ga ob glavo djati. Na morišu svetnik poklekne na zemljo in proai Boga, da naj na tistem krajo, kjer bo njegovo truplo pokopsno, ljudem ne škoduje ne toča, ne lakota, ne kuga in ne ogenj. Po spričevanji zgodovinarja Boronija je sveti Krištof prejel mučeniško krono 25. mal. serp. leta 254 pod rimakim ceaarjem Decijem II.
Čudež. Kabelj je s kervjo sv. Krištofa p« mazal svoje slepo oko, in je sopet pogled dobil.
Poduk. Po zgledu sv. Krištofa tudi mi vedno nosimo Kristusa v svojem sercu, in z njegovo močjo bomo premagali vse svoje dušne sovražnike. Vihar divje jeze, hudega poželenja in druzih strast nas ne bo poderl; hudobno, pohujšljivo govorjenje tega svet4 nam ne bo
sercd okužilo in spridilo; nobena roparska roka ne bo premogla utergati bele lilije svete nedolžnosti; tudi satan ne bo premogel nas potegniti v peklenski brezen. „Ako je Bog sa nas, kdo je zoper nas(< (Rim. 8, 31.), kdo nas bo mogel premagati ? piše sv. apostelj Pavel.
Molitev. O slavni, nepremagljivi junak v sveti veri in čednosti, kervavi Kristusovi spričevavec, sv. Krištof! ki si veliko tisoč ljudi iz teme nevednosti in zmote k luči prave vere pripeljal, jih v keršanskem življenji poterjeval in jim tudi v telesnih potrebah na pomoč prišel: bodi tudi naš pomočnik s svojo prošnjo pri Bogu, da vse zmote berž spoznamo in zaveržemo, po sv. veri živimo, čistost — sleherni po svojem stanu — ohranimo, vse reve in težave voljno prenašamo, in in poslednjič v sv. raj k tebi pridemo. Po Jezusu Kristusu Gospodu nsšem pridemo. Amen.
Listek za raznoterosti.
Vožnja po Rndolfovi železnici od 15. tega meseca
—	vlaki za osebe: Odhod iz Ljubljane: ob 3 in 55 minut, zjutraj; ob 8 dopoldne; ob 6 in 15 minut, zvečer.
—	Prihod v Ljubljano: ob 2 in 35 minut, zjutraj; ob 8 in 58 minut, dopoldne; ob 8 in 45 minut, zvečer.
Der Glaube als gottl. Tngend itd., preizverstno novo delo sekovskega Škota milgsp. Zwergerja bodi v naglici živo priporočeno. Več prihodnjič.
Iz Ter8ta, 8. vinot. Preteklo noč je umeri č. g. Jože Zorman, kurat na Ketnari. Imel je še le 50 let, bil je v vsakem oziru poštenjak in izversten duh. pastir, čislan in ljubljen od vsih, ki bo ga poznali. Spomladi se ga je jela popri jemati neka bolezen, za katero ni bilo zdravila, in tako smo zopet zgubili enega iz naše verste, ki se od dne do dne kerči, a ni jih, da bi jo daljšali, in tudi upanja ni v sedanji griževi dobi, da jih v prihodnje bode. V štirih tečajih bogoslovja imamo jih pčt, to je, v IV. tri, v III. dva, v II. 0, v I. 0.
Poslednje novice. V rusko-turški vojski kri teče na potoke, brez posebnega vspeha. Ob Sipki, Plevni in Ruščuku se nadalje bombarduje. Ob Donovi je namesto previdnega Ali-pašata postavljen poveljnik Suleiman, ki zna Turke dobro v ogenj goniti, in bati se je torej hudih reči ob Jantri ali ob Ruščuku; že se vzdiguje Sulejman od Osman-bazara k napadu. — V Aziji je toliko gotovo, da od obeh strani jih je te dni veliko spet pobitih — brez vspeha, ker obe strani ste ohranile svoje prešnje stanje, če tudi turški prijatli ne nehajo naznanjati, kolika groza Rusov da je padlo. — „Dayli-Telegraphu hoče vediti, da je na Rumunskem 17—18.000 vojakov bolnih za kolero in merzlico. — Ob Libanu je nekaj nepokojnih turških razkolnikov in nevercev (Metuali in Anzari) pričelo rogoviliti zoper Turka. Turške vojne s prostovoljci vred iz Damaska in Bejruta jih išejo ukrotiti. Za kristiane po unih krajih bi bi bilo nevarno, ako bi taki divjaki po unih krajih premagali, posebno ako bi se tudi Druži zopet vzdignili. — Egiptovska ne-mr-na vlada, ali kaj V — je Kleopatrin obelisk v Aleksandriji, ki ga je vsak tujec šel ogledat, Angležem izn t ia, ki ga zdaj na nalaš narejeni iadiji vlečejo po mor|i na Angleško in pride v London. Ko bi „Antoniev steber'4 ravno tam ne bil tako kolosalno velik in težek, kdo ve, če bi tudi tega Angleži sčasoma ne „izšahrali"?
—	Serbi se bodo vdeležili vojske; že je 7 brigad slo
na jutrovo mejo. — Turki se pripravljajo, da bi Černo-gorcem zopet uzeli, kar so poslednji čas zgubili.
MHihovske spremembe*
¥ Ljubljanski škofiji: Č. g. Henrik Dejak, duh. pom. v Sori, gre za kurata v Budanje. — Podeljenja in prestave čč. gg.: Jan. Virant je dobil Mehovo; Val. Lah postal kurat v Begunjski kaznivnici; — sem. duhovni: Jož. Borstnar gre za duh. pom. na Faro pri Kost., Al. Jerše v stari Log, Jan. Piskar v Cermošnjice, Jan. Suš-nik v Radeče, J. Bizjan v Selce; vpokojnika Ign. Klju-čevšek na Jesenice in Jan. Pogačnik v Mirno; Ljud. Škufca v Trebnje; Jož. Pekovec v Škocijan; Ant. Ver-bajs v Kostanjevico; Fr. Boncelj za I. kapi. v Žirčh; Jan. Mervec v št.-Jernej za I.; J. Ma\rič v št.-Jernej; Fr. Avguštin v št.-Janž; K. Jančigar v Stari terg; Maks. Veja v Kranjsko goro; Jak. Vindišar k sv. Križu pri Teržiču; Jož. Resnik za I. v Postojni; Jak. Aiijaž za I. v Teržiču; Mat. Kralj v Skofjo Loko; novomašnik J. Verhovnik v Soro; Fr. Žagar v Sostro.
V bogoslovje so sprejeti gg.: Jak. Bajec v 4. 1.; v 1.1. pa: Mih. Arko iz Sodražice, Jan. Golf iz št.-Vida pri Zat., Mat. Kljun in Jož. Lesar iz Ribnice, Vinc. Pirek iz Drahan-a na Moravskem, J. Zelnik iz Naklega, Ign. Zor iz Kamnika.
¥ Teržaški škofiji: Č. g. Bukovec Fr. gre za oskerbnika v Terbiž; Č. g. Gabrielič Jan. za kaplana v Žmin k sv. Mateju; č. g. Žnidarič Karol za duh. pom. v Gra-čišče; č. g. Kavalič Jan. za duh. pom. v Černiverb; č. g. Rogač Ant. za oskerbnika na Katinaro; č. g. Zajec Anzelm za duh. pom. v Hrušico; č. g. Plata Valentin za duh. pom. v Jelšane.
¥ Lavantinski Škofiji: č. g. Jožef Bratanič, župnik v Vitanji, bo začasno oskerboval kuracijo sv. Lamberta v Skomrib. — Provizorji so postali čč. gg. kaplani: Vinko Geršak pri Sv. Jungerti na Pohorju; Jože Cernko v Stopercih, in Fr. Dovnik na Zgornji Polskavi. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Jakob Košar v Laporje; Fr. Pole zaL v Šmarje; Fr. Skerjanec za I. na Vransko; Jakob Cajnkar v Poličane; Jakob Krušic za I. v Sevnico; Florijan Vizovišek za I. k Sv. Križu poleg Slatine; Jožef Tombah za I. v Stari terg; Janez Stajnko v Griže; Juri Purgaj v Zreče: Anton Ribar na Teharje, in Janez Vrabelj za I. v Hoče. — Umeri je č. g. Anton Stajnko, župnik v Stopercih, 1. t. m. R. I. P.
¥ Kerški Škofiji: Č. g. Jožef Stroinik, provizor v št.-Rupertu pri Celovcu pride za provizorja v Tulčnik. C. gosp. Franc Schaubach, jduh. pom. na sv. Lušarijah, za provizorja v Gorenče. C. g. Janez Schaubach, provizor pri sv. Štefanu na Žili, za provizorja v Z\veikir-chen. C. g. Ant. Oraž za provizorja v Kotarče. — Umeri je l.okt. č. g. Tomaž Schneider, fajm. v Tulčniku. R.I.P.
JDobrotni darovi•
Za Kompoljske pogorelce v Dobrepoljski fari: Neimenovana nekaj obleke. — Z Brezovice po čast. gosp. župniku Jan. Potočniku 15 gl. — Neimenovana 1 gl. in 60 kr. za cerkev. — Po č. g. Mat. Lavriču, oskerbn. v novi Oslici, 4 gl. — G. Jožef Fogel, kupec v Radečah, 3 gl. in za cerkev 2 gl.
Za milgsp. škofa Mraka: Neimenovana iz Poljdn l^gld._'__
JFogovori z gg• dopisovalci.
Gosp. P. v. S. J.: Prav tako — za obe strani'. —
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef BlaznlkoTl dediči v Ljubljani.