>eitnln?	v	«tssovW.
ktMja vsak tar«*, <«ftric!; In
Cana pousmtui številki K 1*10.
•:	•	»?sCe0j
im»OPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN OBRT.
— SteTflkt telefona 552.
ttertteMftft.il NPIIIIIONI JU f (M* Onftpte Km. HA - Ate«	-	fcpvm»	pri Ukonm* nra4a eUabBamtl«. - Stežka tel
Stavteftte tt «•*#* HMI« MnThT » pel lete * tS, ca ten leta K 50, mesečno K 20, sa Inozemstvo mesečno K 10 ve«. — Rača te teti se v
LETO IV.
LJUBLJANA, dne 1. septembra 1921.
ŠTEV. 91.
Politični pregled.
Naš notranjepolitični položaj je stalno zelo nezdrav, ter so razmere na Hrvaškem tista rana, ki jo vladne stranke skušajo celiti, odkar smo se ujedinili. biroke hrvaške seljaške mase sledijo danes geslom, ki stojijo naravnost izven okvira države, in podoba je, da vsak trenotek lahko pride do zgodovinskih dogodkov. Hrvatstvo je problem, ki ga današnji aktivni politiki ne morejo preko noči rešiti, in naj bodo člani vladnih strank ali pa opozicijonalci. Problem sega daleč nazaj v zgodovino, in je plemenski in stanovski. Madžarska vlada je Hrvatom ustvarila umetno, navidezno samostojnost v nagodbi. Ali vsa ta blesteča, napisana neodvisnost je bila le svečana obleka in forma v kateri ni bilo najti skoro niti trohice resnične politične svobode. Madžari so s svojim političnim talentom znali izrabljati hrvatsko lahkovernost in so na zunaj s Hrvati živeli v nagodbenem razmerju, ki je bilo v resnici diktat ene stranke. Izjemni državnopravni značaj bana in sabora je na razvoj hrvatskega političnega življenja slabše vplival, kot da so imeli Hrvatje samo toliko poli-, tičnih pravic kot n. pr. Čehi ali Slovenci v Avstriji. Ta dozdevna suverenost je hrvaško politiko docela korumpirala in ji je vzela ves polet. Izgledalo je kot da so Hrvatje zadovoljni s svojo usodo. Le manjša skupina politikov je brez ozira na plemenske in verske razlike pripravljala pot k novi večji državni enoti. Žalibog ta peščica mož ni mogla dovolj vplivati na narodne mase, ki pa so živele po večini v skrajno neugodnem socialnem položaju in so bile dovzetne samo za demagoška, čeprav neizvedljiva gesla. V tej atmosferi, ki so jo v veliki meri zakrivile meščanske stranke same, se je rodil in širil hrvaški kmečki po-kret, ki tudi v Jugoslaviji ni videl uresničenja svojih idealov, ter je zato
tudi v novih razmerah ostal revolucionaren kot svojčas pod starim režimom. Vsi se še spominjamo na izbruhe očitega odpora proti državni avtoriteti, ki so se dogodili pod Vesničevo vlado in na njih močne posledice, ki so nam bile vsem neljube. Nismo dovolj poučeni o tem, v koliko je takrat vlada šla predaleč, ali mislimo, da so ti dogodki dovolj jasno povedali, da konsolidacija države napreduje zelo počasi.
Medtem se je razmahnilo tudi komunistično gibanje, ki se baš na Hrvaškem sumljivo preliva v radičevstvo, frankovstvo in vse sorodne frakcije, tako, da ne vemo, kdaj imamo opraviti z enim in kdaj z drugim. Zato moramo reči, da je danes hrvaška javnost, do temelja samega izrevolucijonirana in bo treba vse državniške modrosti, da se hrvaške razmere nekoliko ublažijo. Za slovenski del jugoslovenskega naroda je ta zavest jako dalekosežnega pomena, ker živimo v severozapadnem kotu države in je naša ožja narodna in državna usoda popolnoma odvisna od razvoja dogodkov na Hrvaškem. Tega pokreta nikdar ne smemo pustiti iz vidika, ter moramo, ker je naša ožja bodočnost v današnjih razmerah na Hrvaškem kot tudi pri nas postala že skoro ogrožena, z naše strani storiti vse, da ne pride do katastrofalnih pojavov. Slovenija kot kulturna pokrajina ima brezdvomno tukaj zgodovinsko nalogo in dolžnost, da v težkih časih stoji na braniku države, in da vse stranke, ki priznavajo državo v sedanjem obsegu, čeprav se vse ne strinjajo z njenim ustavnim ustrojem, povedo jasno besedo: Do sem in ne naprej. Ni dvoma, da živimo v zgodovinskem času, ko se pričenja stabilnost naše državne zgradbe praktično preizkušati in ko vse one sile, ki hočejo razkrajati državni organizem, skušajo uveljaviti poslednji odpor, da dosežejo svoje uto-pistične cilje. Mi sami v ožji domovini
zaenkrat še nismo dovolj ustaljeni, da bi zamogli zares učinkovito podpirati konsolidacijo, ali po našem prepričanju je v nas baš vsled naše bridke narodne preteklosti še toliko zdravega jedra in uvidevnosti, da bomo v trenutku nevarnosti storili svojo dolžnost. To nam bo narekoval že zdrav razum, ker brez države ne moremo živeti in se moramo k njej vrniti, tudi če smo jo razbili.
Prepričani smo, da bo v tej eventualni situaciji izginilo iz naše javnosti prešerno besedičenje in doktrinarstvo, ki se je tako bohotno razpaslo v zadnjem času, kot da smo vsled svoje, menda inzularne lege, poklicani rešiti v viharni dobi vse držav, probleme, in naj pri tem razvoj države same napreduje ali propada. Ako se bomo vedno zavedali teh svojih dolžnosti napram celokupni domovini bomo častno izpolnili svojo narodno nalogo, ter bodo enkrat lahko trdili, da je v Sloveniji tekla zibelka jugoslovenstva. Prepričani smo, da bo do tega tudi prišlo.
Zakon o Narodni banki.
(Nadaljevanje k št. 84.)
Bančni kapital znaša 50 milijonov dinarjev v zlatu in je razdeljen na 100.000 delnic po 500 zlatih dinarjev. Poprejšna priviligirana Narodna Panka kraljevine Srbije je imela 10 milijonov dinarjev kapitala v 20.000 delnicah, ki so sedaj prešle na Narodno Banko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Po čl. 7 ima se izdati takoj, ko stopi nov zakon v veljavo v javen podpis 40.000 delnic v nominalnem znesku 20 miljonov dinarjev v zlatu, katerih vplačilo se ima izvršiti sukce-sivno v obrokih tekom petih let in katerih emisijski tečaj se ima dolo-
Statistika rudarstva v Sloveniji za leto 1920.
(Nadaljevanje podlistka iz št. 89.)
na cinkarne 307 ali 2.40%, skupaj torej na topilnice 501 delavec.
Od skupne vrednosti rudniške produkcije po 467,790.549 K odpade na enega od 12.276 delavcev 38 tisoč
10610 K in od vrednosti plavžarske produkcije po 58,548.947 K na enega od 501 delavca 116.864 K 16 h.
Najvišje in najnižje število v letu 1920 zaposlenih delavcev:
’o„
IV. Delavske razmere.
A.	Splošno.
Od 86 rudnikov in 5 topilnic je bilo v obratu 31 rudnikov in 3 topilnice.
PH vseh montanskih podjetjih vključno njih osrednjih uprav, je bilo zapos enih 257 rudniških in plavžar-skih uradnikov t. j. obratnih, administrativnih računskih in pisarniških uradnikov ter zdravnikov, med njimi 52 z visokošolsko naobrazbo. Pri rudarskih oblastih so bili nastavljeni 4 tehniško-konceptni uradniki z visokošolsko naobrazbo, 2 administrativna in 3 pisarniški uradniki.
Rudniških in plavžarskih paznikov je bilo 308, med njimi 45 z rudarsko solo.
Rudarjev, plavžarjev in drugih delavcev (moških in ženskih odraslih, moških in ženskih mladoletnih) je bilo zaposlenih 12.777. Od teh jih ie odpadlo na premogovnike 11.566 ali 90.52%, na druge rudnike 710 ali 5.56%, skupaj na rudnike 12.276 delavcev, na svinčarne 196 ali 1.52% in
Premogovniki		Drugi rudniki		Rudniki sploh		Topilnice	
max.	min.	max.	min.	max.	min.	max.	min.
12.702	10.577	972	681	13.674	11.258	558	432
Razlika je torej znašala pri premogovnikih 2.125, pri drugih rudnikih 291, pri skupnem rudniškem obratu 2.416 in pri topilnicah 126, skupno 2.542.
V 577 lastnih in 13 najetih poslopjih je bilo nastanjenih 2.602 dru-zim in 2.409 samcev, večjidel brezplačno ali pa za malo najemnino oziroma odškodnino za popravo poslopij in postrežbo samcev.
Pri premogovnikih Trboveljske premogokopne družbe so dobivali delavci, kateri niso mogli biti nastanjeni v rudniških hišah, stanarino po 15 do 80 K mesečno. Jednako stanarino so dobivali delavci državnih premogovnikov v Velenju in Zabukovci
ter delavci premogovnika Andreja Jakila v Šentjanžu. Pri rudniku v Mežici ter svinčarni v Žerjavu pli-berške rudniške unije so dobivali po 10 20 K, prj premogovnikih Holmec, Globoko in Stari trg po 10—30 K ter topilniški delavci v Litiji po 5—20 K mesečno stanarine.
Halje so imeli skoraj vsi pazniki in delavci od svojih podjetništev v najemu^ zemljišča in sicer 18.7 ha brezplačno in 415.1 ha za malenkostno najemnino.
Potrebno kurivo se je dajalo delavcem zastonj, deloma za prav majhno ceno.
Rudniških, oziroma bratavsko-skladničnih bolnic je bilo 8.
čiti na podlagi čistega bančnega premoženja v sporazumu s trgovskim ministrom. Subskribentom do 5 delnic se dodeli celo število, nad 5 delnic se dodelijo šele po zadostitvi prvih in le preostanek se da onim, ki so upisali nad 10 delnic. Delnice se glasijo na ime in se ne smejo brez dovoljenja uprave prenašati na druge osebe.
Ostalih 40.000 delnic v znesku 20 miljonov dinarjev v zlatu se bo vplačalo, ko nastane potreba in po sporazumu s trgovinskim ministrom.
Bančni rezervni fond služi za na-knado zgube na bančnem kapitalu in za dopolnitev dividende do 6% od vplačanega kapitala. Rezervnemu fondu se nakazuje od čistega dobička najmanj 5%, dokler ne doseže običajne višine 20% vplačanega kapitala. —
Narodna banka sme izvrševati samo sledeče posle:
t eskontiranje in reeskontiranje poslovnih menjic z najmanj dvemi sigurnimi podpisi do maksimalno treh mesecev, varantov javnih skladišč, državnih blagajniških zapisov in kuponov državnih papirjev ter kupovanje in prodajanje menjic in čekov v inozemstvo.
2. nakup in prodajo zlata in srebra.
3. dovoljevanje posojil proti zastavi zlata ali srebra, ali pa državnih obligacij, kateresikoli vrste, komunalnih obveznic domačih denarnih zavodov in podjetij, katerim je priznana pupilarna varnost, na dobo treh mesecev.
4. izdajanje kratkodobnih nakaznic na svote, ki so bile deponirane v kovanem zlatu ali novčanicah, za plačanje carine in državnih pristojbin. —
5. prejem denarja in drugih vrednot na shranitev in v upravo.
Pri večjih premogovnikih oziroma rudnikih, dalje pri Cinkarni v Celju ter svinčarni v Litiji in Žerjavu, so bila kopališča z bazeni, kadmi in prhami, porabnimi po leti in pozimi.
Trboveljska premogokopna družba je vzdrževala na Vodah pri Trbovljah 1 šestrazredno osnovno šolo; v Zagorju eno šestrazredno osnovno šolo, eno obmo šolo in eno ponavljalno šolo in pliberška rudniška -unija eno dvorazredno osnovno šolo v Mežici.
šolski sklad grofov Henckel pl. Donnersmark-Beuthen v Lešah daje učencem v osnovnih šolah v Prevaljah in Lešah vsa učna sredstva brezplačno.
Za preskrbo živil je obstojalo 14 rudniških konzumov oziroma konzumnih društev, ki so oddajala svojim članom blago po lastni ceni. Poleg tega so pri premogovnikih v Trbovljah in Zagorju parne pekarne.
B.	Mezdne razmere.
a) Delovna doba in mezdne razmere pri rudnikih v ožjem pomenu.
Delovna doba je znašala pri vseh rudniških obratih 8 ur.
(Dalje pribodnjiS.)
„OficiJelno glasilo Ljubljanskega Velikega Semnja."
6. prejem denarja na tekoči račun in izdajanje zadevnih nakaznic, akreditivov in čekov.
7. otvarjanje žiro-računov.
8. izvrševanje vplačil, izplačil proti predhodnemu kritju in komisijskih bančnih poslov.
9. izvrševane subskripcij državnih posojil, posojil samoupravnih teles in državnih industrijskih in trgovskih podjetij.
10. dovoljevanje posojil proti zastavi obveznic zveze poljedelskih zadrug in reeskontiranje menjic zveze obrtnih zadrug.
NMoga banke je skrbeti zato, da se zdrava valuta naših izseljenikov zbere in izkoristi v interesu domačega denarnega prometa. Narodna banka ima regulirati denarni promet in skrbeti na vse mogoče načine za čim-večjo zaščito in ojačanje naše valute in za zadovoljitev potreb gospodarskega življenja s kratkodobnimi krediti. Ona ima organizirati plačilni promet na tehnično najdovršenejši formi in olajšati državi blagajniško službo.
Preteklo je že nad poldrugo leto dni, odkar je prevzela Narodna banka faktično podružnice bivše Avstro-ogrske banke in jih spremenila v svoje, toda dosedaj ne vidimo absolutno nobenega napredka. Filijalke v Sloveniji so nesamostojne in centrala v Beogradu pa konzervativna in dosedaj ni Ukrenila prav ničesar, da bi se plačilna in obračunska služba modernizirala, da bi razširila število lastnikov žiroračunov in da bi bila varovala našo narodno valuto pred mahinacijami beograjske in curiške borze. Tudi trgovski kredit se da pri njej, kakor vidimo iz perijodičnih izkazov le v neznatni meri, izkoristiti, kar nikakor ne odgovarja kreditnim potrebam gospodarskega življenja. — Hipotekarnih posojil banka ne sme dajati in nepremičnine sme nabavljati samo v toliko, v kolikor jih za svoje obrate in podružnice potrebuje.
Po zadnjem detajliranem izkazu z dne 31. julija je imel finančni minister na račun ene miljarde dovoljenega izvenkontingentnega kredita za obratni kapital državnih blagajn izposojenih 665,041.471 dinarjev in na račun razmene, ki je maksimirana z 600 miljoni dinarjev izven kontingenta, 375,345.522 dinarjev posojila. Za izmenjavo žigosanih kron je znašal posebni dolg 1,195.171.543 din., medtem ko je znašal izredni dolg finančnega ministra 1,992.346.788 din., glede katerega manjka vsakega podrobnejšega komentarja.
Nasproti temu je znašala metalna podloga v kovanem zlatu 75,182.336 din. in v kovanem srebru 16,456.627 din. ter v tujih valutah 1,097.076 din. Depoji v inozemstvu, ki jih banka računa tudi med metalno podlogo, so znašali 342,018.030 dih., menjični kredit 185.6 miljonov in lombard pa 23.4 miljonov dinarjev.
(Konec prih.)
Vinogradniki, negujte vihško posodo!
Pri nas se veliko vina spridi vsled slabe posode. To kaže, da smo §e vedno n^uki ali nemarni kletarji. Mriogo vina dobi dušek po pustem ali plesnivem sodu. Še hujše so pa bolezni vina, ki nastanejo vsled tega, ker je vino ležalo v posodi, okuženi po škodljivih glivicah. Vino se v taki posodi zmoti, skisa (scika) ali celo zavre.
Ker so bjla lani vina močna in letošnje poletje jako vroče, se dobi letos zlasti mnogo cikastega vina. Kadar bo vino slabotno, bo pa dosti zavrelke. V posode, v kateri je bilo poprej kako skvarjeno vino, se ne sme nikdar druzega vina prej napolniti, dokler se je temeljito ne osna-ži, sicer je skoraj gotovo, da se bode v njej tudi naslednje vino pokvarilo.
Zato priporočam tako vinogradnikom, kakor vinskim trgovcem, zlasti pa gostilničarjem, da svojo vinsko posodo spravijo v red in da jo dobro negujejo. Le tako se bomo povspeli na višjo stopnjo v kletarstvu. Večna škoda vsakega vina, ali mošta, ki se spravi v slabo posodo!
Kanaste, cikaste, ali sode od zavrelke najprej znotraj dobro postrgajmo, potem temeljito izdrgnimo s krtačo in vodo. Vodi, s katero sod pomivamo, idodenimo nekaj natrijevega bisulfita. Nato sod zakuhajmo z vrelo vodo, kteri pridenimo 2 do 5% sode. Zakuho moramo pa še toplo izliti iz soda, drugače ne koristi nič. Bolj ko je sod po slabih glivah okužen, bolj, to je večkrat ga je treba zakuhati, tako, da se doge in dna vsa pregrejejo in glivice v luknjicah lesa, iz kojega je sod izdelan, zamore.
Nazadnje izperemo sod še z mrzlo vodo ih ga pustimo usahniti. Ako ga v kratkem ne rabimo, ga moramo potem ko usahne, zažveplati, zabiti in spraviti v shrambo ali klet, ki ni prevlažna. Tudi zunaj kaže sode z isto tekočino, to je z vročim sodo-vim lugom in to z raztopino bisulfita, pomiti. Sod se tako ne-le bolje shrani od gnilobe, temveč je tudi za hrane-nje vina bolj pripraven nego zunaj umazan ali plesniv sod.
Sode z duškom moramo ravno-tako dobro zakuhati, ako pa so znotraj plesnivi, jih je treba najprvo suho postrgati, da pride vsa plesniva plast, do zdravega lesa ven iz soda. Plesnoba se najbolj drži v razpokah, špranjah, veturjih ali za od-pokano skorjo vinskega kamna, za-jako skrbno in temeljito iz soda postrgati. Potem smemo še-le sod zato moramo vse to pred zakuhavanjem kuhati, nikdar pa ne poprej. Da se prazen sod ne pokvari, (ne splesni), ga je vselej takoj po izpraznenju dobro pomiti, povezniti da osahne in na to zažveplati in zabiti. Zveplanje je treba vsaka dva meseca ponoviti. Pred vporabo se sod zopet pomije. Le tako se ohrani posoda zdrava in le tako je mogoče pridelati ali ohraniti vino zdravo in brez slabega okusa. Porabite tedaj sedanji čas pred trgatvijo in spravite svojo posodo v red. Snaga je prvi pogoj umnega kletarstva
Kmetijski svetnik Skalicky.
Kaj je s srečkami?
Žigosanje avstrijskih rent in vojnega posojila je bilo odrejeno in izvršeno.
V Sloveniji in Hrvatski pa se"ha-haja še nebroj srečk, avstrijskih, ogrskih, nemških, turških itd. Kaj je s temi?
Avstrija je svoječasno inozemske (italijanske, turške in druge) srečke, ki so bile v državi pripušče-ne, žigosala in kolekovala.
Želeli in prosili bi finančno upravo pojasnila, kaj se je tozadevno ukrenilo; slavna ravnateljstva bank pa bi nam zelo ustregla, če bi nas informirala, pri katerih srečkah se še vrše žrebanja, tiri katerih pa so bila ustavljena.
Tudi o ljubljanskih srečkah (loterijsko posojilo iz 1. 1879) in p raznih srbskih srečkah he vemo nič, ali se žrebanja vrše ali ne?
Žrebanja turških srečk so bila svoječasno pod intemacijehalno kontrolo; ali se še vrše ali so odgodena?
Kaj je z raznimi srečkami Rdečega križa, italijanskimi, avstrijskimi, ogrskimi? Kaj je s srečkami raznih mest n. pr. Dunaj (Wiener Com-ihunallose), Salzburg, Linz, nadalje Praga, Plzen, Krakow itd.?
Kaj je s srečkami raznih bank, kakor Bsterr. CreditlOse (Ssterr. Cre-ditanstalt fUr Handel u. Gewerbe), Bodencreditlose (osterr. tjodencre-ditanstalt) in z drugimi?
Ali se bodo te srečke v naši državi pripustile in nostrificirale (žigosale) ali ne? Ali se vrše žrebanja ali so odgodena?
Kaj je z ogrskimi srečkami, n. pr. Budapester Basilikalose, ungar. Pra-mien - Lose, Theissregulierungslose; kaj je z nemškimi srečkami, Braun-schvveigerlose itd.?
V javnosti vlada tozadevno popolna desorijentiranost.
Zato prosimo finančno upravo in bančna ravnateljstva za informacije, ev. za obvestilo, kam se naj interesi-rani krogi obrnejo za informacije.
S.	N.
Ljubljanski Veliki Semen].
Ministrstvo trgovine in industrije
je pooblastilo pokrajinske oddelke ministrstva trgovine in industrije ter vse Trgovske in obrtniške zbornice, da smejo izdajati potrdila, ki upravičujejo povodom poseta Ljubljanskega velikega semnja v času od 3. do 12. septembra 1921, v zvezi s sejmskim znakom in legitimacijo, do polovične voznine na br-zovlakih na progi Beograd—Ljubljana in nazaj.
Vinski sejem v Ljubljani. Povodom trgovsko-obrtnega velesejma v Ljubljani od 3. do 12. septembra t. 1., priredita vinarski yi sadjarski odsek slovenske kmetijske družbe v Mariboru vinski sejem v zvezi z veliko razstavo vin iz vse Slovenije. Zastopani bodo vsi vinarski okoliši z najznamenitejšimi vini letnikov 1917, 1919 in 1920. Prijavljeno je nad 60 udeležnikov-producentov z nad 150 vrstami raznih slovenskih vin. Razstava se vrši na velesejskem prostoru v kmetijskem paviljonu, v katerem se bodo dobivale tudi poskušnje v majhnih kozarčkih od vsakega razstavljenega vina proti zmerni odškodnini. Na podlagi vzorcev se bodo tudi lahko sklepale vinske kupčije. Ker bo prireditev nudila takorekoč celotno sliko vinskih pridelkov iz Slovenije, od najnavadnejšega do najboljšega vina, se vsi p. 11. vinski trgovci, krčmarji in vinotočilci iz vse Jugoslavije in sosednih držav, posebno pa iz bratske Cehoslovaške in Poljske, prijazno vabijo, da posetijo vinski sejem in se uče poznavati naše izborne vinske kvalitete. Ravnotako prijazno povabljeni so pa tudi vsi konsumenti in čestilci izborne vinske kapljice, da se sami prepričajo, kaj premore naše slovensko vinogradništvo. V zvezi z vinskim sejmom oziroma z vinsko razstavo, priredi imenovani odsek na veseličnem prostoru velesejma v dveh paviljonih svojo vinsko točilnico, kjer se bode točila za čas velesejma najboljša slovenska vina za brezkonkurenčne cene (tudi buteljke iz vinskega sejma se bodo prodajale). Prireditev vinarskega in sadjarskega odseka Maribor obeta nuditi, kar se tiče organizacije, čisto nekaj novega in bo
sigurno največja atrakcija ljubljanskega
velesejma.
Važno za vse razstavljalce! V svrho kontrole nad dovozom in odvozom razstavnega blaga na in s sejm-skega prostora, se dobijo pri špedicj-skem oddelku sejmskega urada (v paviljonu tvrdke »Balkan« pav. 3. v aveniji) vozni listi, katere morajo razstavljala pravilno izpolniti. Na podlagi teh dovoznih listov se bode izdajalo i z-vozne liste, s katerimi se bo smelo razstavljeno blago odpeljati. Pravilno iastavljene dovozne liste je oddati pri vstopu na sejmski prostor pri vhodu službujočemu uradniku. Vhod in izhod za voznike in osebe, ki prinašajo blago, namenjeno za razstavo, je dovoljen edinole na Gosposvetski cesti (prvi vh9d desno od glavnega vhoda..
»Ljubljanski veliki sajam« nudiče potpuni pregled svqga toga, Što zemljo-radništvo proizvodi 1 trebuje. Pošto tvori zemljoradničko pučanstvo poglaviti sloj naše države, to je redateljima sajma mnogo stalo do toga, da se baš zemljoradničko odelenje sajma što više popuni. Ovogodišnja suša doduše je uzrok, da zemljoradnik — izlagač ne može da iztoži svega toga, što bi on inače mogao i želio. Svejedno pak če se zemljorad-niku — posetiocu pružiti zgoda, da vidi i kupi na »Ljubljanskom velikom sajmu« sve što treba. Izleženi biče raz-ličiti Strojevi za mlačenje in čištenje žita, za sijanje i za košnju, svakovrsne cr-paonice, skinjevaoci skorupa sa mleka, garniture za mlinove, različito zemljoradničko orudje, kao motike, lopate i ostalo. U pogonu biče i dvoje motornih orala. Medju zemljoradničkim proizvodi-ma odlično če mesto zauzimati naša dobra vina, zastupana pak biče i mljevska industrija, med, vosak, pčelarske spre-me te svi ostali zemaljski proizvodi.
Otvoritev poštanskog i telefonskog ureda na sajmištu sa nazivom »Ljubljanski veliki sajam«. Za doba »Ljub-ljanskega velikega sajma« od 3. do 12. septembra 1921, otvoriče se u sajam-skim prostorijama, i to u prvom paviljonu desno od ulaza, privremeni p. i. t. ured sa nazivom »Ljubljanski veliki sajam«. Poštanski ured baviče se pro-
dajom pošt. vrednotica, primanjem obi-čnili i preporučenih listovnih pošiljaka te brzojavaka. Telefonski ured biče priključen telefonskoj centrali Ljubljana I., te če služiti kao javna telefonska govornica i kao posrednik za možebitne stranske telefonske stanice, koje bi iz-lagači eventuelno imali u svojim izložbenim prostorijama. Listovnih sabirača biče ukupno pet: jedan kod poštanskog ureda, ostali četiri pak če se nalaziti u zgodnom razmaku jedan od drugoga na različitim paviljonima. Novi poštanski ured dobiče posebni krajevni i dnevni žig »Ljubljana — Veliki sajam«, ko ji če vrediti samo za doba sajma. U po-štanskom uredu uredovače 4 činovnika sa 6 poslužuika neprestano od 9. do 18. sati.
Za »Ljubljanski veliki sajam« vlada diljem naše kraljevine veliko zanimanje. Čujemo, da se u Beogradu spretna za posetioce »Ljubljanskega veliko-ga sajma c iz Srbije i Makeuoni& pos«*-ban vlak. Medju ostalima projavila je svoje učestvovanje takodjer viša trgo-vačka škola u Subotici, koja poseti »Ljubljanski veliki sajam* sa 8 vi m svojim pitomcima.
Izvoz in uvoz.
Uvoi zlata t Ameriko. V prvih desetih dneh meseca avgusta so Zedinjene države uvozile zlata v vrednosti 32 milijonov dol. To je največja vsota, ki je bila uvožena tekom zadnjih treh mesecev v 10 dneh. Iz Francije je prišlo meseca julija 16 milijonov dolarjev, iz Anglije več kot 9 milijonov, iz Indije pa čez en milijon. Tako se koncentrira počasi evropsko zlato v Ameriki.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Trgovsko - industrijska zbornica v
Solunu. Ministrstvo trgovine in industrije je odločilo, da se ustanovi v Solunu trgovsko-industrijska komora, ki naj začne z delom že 5. septembra. Šef te komore, kakor tudi osobje se imenuje v prihodnjih dneh.
Naša iasvozna in uvozna bilanca. Po
poročilih carinske uprave je znašal naš izvoz meseca junija t. 1. 148,781.401 kg, 24.638 kom. in 2.303 m3, v skupni vrednosti 176,452.603 din. V prvih petih mesecih tega leta je znašal naš izvoz 983 milijonov 599.379 din., toraj v prvem polletju 1. 1921 1.160,051.982 din. V mesecu juniju smo izvozili za 6 mil. din. koruze, za 20 mil. din. lesa, za ca 35 nul. din. živine, za 10 mil. din. jajc in za 12 mil. din. žita in moke. Če vzamemo v obzir izvoz 1. 1919 in 1920, moramo kon-statirati, da je razvoj našega izvoza zadovoljiv, ker smo dosegli letos že v prvem polletju dvakratno višino izvoza leta 1919, ali skoro višino celokupnega lanskega izvoza. Ni pa slika zadovoljiva, če istočasno primerjamo našo uvozno bilanco. Z žalostjo koqstatiramo, da so se razmere znatno poslabšale in da so pasiva naše bilance dosegla skoraj 100 odstotkov.
Nemško namizno olje. Nemške tvornice so zadnje dni znatno zvišale cene olju. Sedaj stane kg navadnega jedilnega olja 19 in pol mark, medtem ko je bila zadnja cena 17 mark. Podražil se je tudi margarin.
Manufaktura ma ČehoslovaSkem. Povpraševanje po manufakturi je v zadnjem času zelo živahno, zato se tudi višajo cene. Posebno brnsko blago kaže znatno zvišanje cen. Trgovci, ki do sedaj radi zastoja niso naročali blaga, vi dijo, da nimajo zalog ter jih forsirano povečujejo.
Industrija.
Industrijska in poljedelska razstava v Sarajevu. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je dovolilo prireditev velike industrijske in poljedelske razstave domačih izdelkov v Sarajevu, v času med 24. in 27. decembrom t. 1.
Produkcija petroleja v Kunluniji. Meseca junija t. 1. je znašala produkcija petroleja 78.000 ton, to je za 20.000 ton manj kot meseca julija, ko je znašala le okrog 60.000 ton. Vzrok nazadovnju je pomanjkanje električne sile in slab promet. Iz tega vzroka moramo pričakovati znatno zvišanje cen petroleju na svetovnem trgu.
Generalna starka v Nemčiji. Vprašanje draginskih doklad v Nemčiji je dovedlo strokovne organizacije do sklepa, da proglase generalno stavko. Iz pokrajine Westfalen poročajo o raznih stavkah. V Munchenu so za petek sklicani shodi in napovedane velike demonstracije. Ker se širi vest, da preti prevrat, je policija prepovedala shode in manifestacije. Prihodki dnevi nam pokažejo izid tega ljutega ekonom, boja, ki je za nemško industrijo usodepolen.
Denarstvo.
Kredit za nabavo hrane za pasivne kraje. Minister za socijalno politiko je predložil ministrskemu svetu, da dovoli kredit za nabavo hrane za pasivne kraje. Kredit ni bil odobren.
Odkup zgradb Avstro- ogrske banke. Ministrski svet je sklenil, da se izvede pogodba o odkupu zgradb Avstro-ogrske banke v likvidaciji, ki se nahajajo na našem ozemlju. Ta pogodba je bila zaključena v Mariboru meseca maja. Naša država je kupila na račun Narodne bnke SHS vsa poslopja in instalacije za 2,758.872 din., katere mora banka v najkrajšem roku plačati državi.
Nove italijanske novčanice po 100 Kr. V Italiji je oddano v promet novih novčanic po 100 lir za 500,000.000 lir. Te novčanice zamenjajo stare stolirske bankovce, ki pridejo iz prometa.
Carina.
Popravek k uvo»ni tarifi. V tar. št.
601, točki 2. uvozne tarife, razglašene v ^Službenih Novinah« kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca z dne 16. julija 1921, je maksimalna carina napačno natisnjena z 10 dinarji. Omenjeno postavko je popraviti tako, da stoj namesto: >10 dinarjev« pravilno: »25 dinarjev«.
Znižanje uvoznih pristojbin za cement na Četioslovaškom. Izza 20. p. m. so znižane izvozne pristojbine za cement na Cehoslovaškem od V-, odstotka na 'A odstotka fakturne vrednosti.
Davki.
Uredba o nagradi finančnih uradnikov in drugih uslužbencev za pobiranje davkov. Da se doseže Cim uspešnejše odmerjanje in pobiranje davkov, se pooblašča minister za finance, da sme dajati posebne nagrade finančnim in drugim uslužbencem v vsej kraljevini za dokazani uspeh pri odmerjanju in pobiranju davkov. Nagrada se daje onim uslužbencem, ki odmerijo ali pobero tekom enega leta ter oddado državni btagJtfni kot zaoatali in tekoči davek nad 60% odmerjenega in predpisanega davka. Te nagrade se dajo procentualno po nspehu, doseženem pri pobiranju, znašati pa smejo največ: 1 °/o od vsote pobranegea davka od 60 do 70 °/0, 2% od vsote pobranega davka od 70 do 80%, 3% od vsote pobranega davka od 80 do 90%, 4% od vsote pobranega davka od 90 do 100%. Ob odmerjanju nagrade je vpoštevati vse okolnosti tako glede časa odmere in pobiranja kakor tudi glede kraja, kjer se vrši pobiranje. V posaneznih primerih, kjer se odmerja in pobira davek v najtežjih okolnostih, sme minister te nagrade povečati z dodelitvijo enege odstotka od pobrane vsote. Minister za finance se pooblašča, da predpiše pravilnik, kako se dajo te nagrade, in sicer tako o višini nagrade kakor tudi o osebah, katerim naj se da nagrada in ob kakšnih pogojih O
n!£?d«i *e na^ l'st razpravljal v št. »9 z dne 27. t, m. v posebnem članku.
Luksuzni davek v Rumnnljl. S
1.	septembrom stopi v Rumuniji v veljavo luksuzni davek, ki bo znašal 15 odstotkov za fino luksuzno blago, kakor za avtomobile, parfumerijo, svilo, nakit itd. ter 10% od večih drugih luksuznih predm. kakor od pohištva, slik, krzna, finega perila,usnjenih kovčkov itd.
Promet.
Znižanje železniških tarif za koruzo, ki je namenjena za pasivne kraje.
26. t. m. je podpjsal ministrski svet re-šenje glede znižanja železniških tarif
pri prevozu koruze, ki se pošilja v pasivne kraje..
Z železnice. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Otvoritev prometa med Jugoslavijo in Madžarsko preko Kotoribe. V torek 30. avgusta t. 1. se je otvoril med Jugoslavijo in Madžarsko preko Kotoribe osebni in tovorni promet. Odhod potniškega vlaka s Pragerskega ob 16.49, prihod v Veliko Kani žo ob 20.55; odhod iz Velike Kaniže ob 5.45, prihod na Pragersko ob 10.19. - Uvedba tretjega razreda pri beograjskem brzovlaku. Počenši s 1. septembrom t. 1. se uvede pri beograjskem brzovlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 15.56, odnosno v nasprotni smeri iz Zagreba juž. kol. ob 8.06, med Ljubljano gl. kol. in Zagrebom juž. kol. tretji razred. (Ne pa tudi dalje proti Beogradu.) Prvikrat ima brzovlak tretji razred v smeri Ljubljana gl. kol. - Zagreb jUŽ. kol. dne 1. septembra, v smeri Zagreb juž. kol. - Ljubljana gl. kol. dne 2. septembra.
Poštni čekovni zavod v Ljubljani
naznanja eenj. občinstvu, da pred nekoliko dnevi v časopisih objavljena odredba ministrstva za pošto in brzojav z dne 17. t. ril., br. 49.625, glasom katere odredbe se bo morala od 1. septembra t. 1. dalje izražati vrednost na poštnih nakaznicah v dinarjih, ne velja za po-štno-čekovni promet; slednji se bo tudi nadalje še vršil le v kronah ter bodo poštni uradi v poštno - čekovnem prometu sprejemali vplačila in vršili izplačila tudi po 1. septembru t. 1. v kronah, v katerih se bodo vodili tudi vsi računi, ki se nanašajo na čekovni promet.
Potovanje preko Soluna v Carigrad in Smirno. Po razpisu ministrstva za notranje zadeve št. Sl 9125 z dne 11. avgusta 1921 so grška oblastva prepovedala potovanja v Carigrad in Smirno preko Soluna. Zato se ne smejo našim državljanom izdajati ali vidirati potni listi za potovanje v Carigrad ali Smirno preko Soluna.
Kmetijstvo.
Žetev v Banatu bo letos v severnem delu za eno tretjino boljša kot je bila lanska. Srednji in južni del Banata sta utrpela radi suše veliko škodo. Posebno dobro bodo obrodili vinogradi, ki bodo dali obilo trgatev in izvrstno kvaliteto vin.
Trgovci. imHijalu in obrtniki! Udeležite a Ljubljanskega Velikega Semnja ob 3. bo 12. sentt
Dobava, prodaja.
Nabava nogavic. Glavno sanit. skladišče v Beogradu raspisuje na 24. septembra t. 1. zopetno licitacijo za 10.000 parov bombažnih nogavic za bolnike. Ponudbi, ki mora biti koleko-vana z 20 dinarji naj se prilože vzorci. Kavcija 10 odstotkov vrednosti.
Razno.
Nameščenci drž. finančne uprave so prisegli dne 27. p. m. Nj. Vel. kralju Aleksandru. Zaprisegel jih je ob intervenciji prečastitega gospoda kanonika Sušnika finačni delegat Dr. Šav-
rilk.
Sporazum z Italijo o ribolovu. Jugoslovanski in italijanski eksperti, ki so na konferenci v Zadru razpravljali o vprašanju ribolova, so se na čelu sporazumeli. Ribolov naj bo na obalah obeh držav svoboden. Le gotovi morski okoliši so za gotove čase v letu rezervirani obrežni državi. Pogajanja bodo najkasneje do 15. septembra končana. Pogajanja so sedaj prekinjena v svrho poročila udeleženim vladam ter se bodo nadaljevala na brionskih otokih.
Ukinjenje sankcij proti Nemčiji od-godeno. Pred kratkim smo poročali, da je vrhovni svet ukrenil ukiniti sankcije, ki so bile vpeljane proti Nemčiji. To vprašanje pa do sedaj še ni bilo ugodno
rešeno, marveč odgodeno. Berlinsko časopisje priobčuje noto,, katero je vročila vlada vrhovnemu svetu. Nota izraža na koncu trdno prepričanje, da vrhovni svet prizna lojalnost Nemčije in ukine tudi vojaške sankcije.
Važno za arendatorje. Komanda dravske divizijske oblasti naznanja, da je po vojaških predpisih podoficirjem, kaplarjem in redovom najstrože prepovedano, da bi se zadolževali; vojaške komande nikakor ne prevzemajo plačila takih dolgov. Na to se opozarjajo tako privatne osebe kakor tudi denarni za-\odi.
Izgubljen pečat. Po poročilu okrajnega glavarstva v Celju z dne 23. julija t. 1., št. 9170, se je občinski pečat z napisom >Občinski urad trg Vojnik pri Celju« na do sedaj nepojasnjen način izgubil; sumi se, da je bil ukraden. — Oblika izgubljenega pečata je krog s premerom 28 nun. Vsi državni in avtonomni uradi in zavodi se opozarjajo na to z vabilom, naj bodo pri sprejemuuju eventualnih vlog s takim pečatom oprezni. Občina je nabavila nov pečat, ki se v odtisku razlikuje od Izgubljenega.
Izpremembe protoko-lacij v trgovskem registru.
Narodno-socijalna tiskovna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba: Izstopili so člani načelništva:	Ferdo
Poljšak, Anton Oblak in Pavel Straka, vslopua pa Dominik Čebin in rran Poljšak.
Tiskovna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezd, nastopna izprememba:	Iz načelništva
sta izstopila: Ivan Zorman in Rudolf Ramor, vstopila pa sta Valentin Sajovic, trgovec v Ljubljani in Anton Lovše, profesor v Ljubljani.
Posojilnica v Cirknici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba: Izstopil je iz načelništva Franc Remžgar, vstopil pa je Anton Werli, trgovec in posestnik v Cirknici.
Slovensko delavsko stavbeno društvo, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, nastopna izprememba: Izstopila sta iz načelništva dr. Ivan Janežič in Ivan Gostinčar.
Hranilnica in posojilnica v Gorjah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, nastopna izprememba: Izstopila sta člana načelništva Janez Piber in Ignacij Fertin, vstopila pa sta Josip Knific, župnik v (iorjaii in Anton Zupan, posestnik v Zaspu.
Sirarska zadruga v Starih Fužinah,
registrovana zadruga z omejeno zavezo nastopna izprememba: Izstopila sta iz načelništva Jakob Odar in Jožef Žvan, vstopili pa so Janez Zvan, Matevž Urbanc in Janez Kovačič, vsi posestniki v Studorju.
Živinorejska zadruga na Igu pod Ljubljano, registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba: Izstopila sta člana iz načelništva Franc Platnar in Jožef Vrbinc, vstopila pa sta Ivan Železnikar in Franc Štrukelj, oba posestnika na Igu.
Gospodarska zveza, centrala >.a skupni nakup in prodajo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba: Izstopil je iz načelništva Anton Mrkun. Izbrisala se je prokura Franca Gogale.
Konsumno društvo za Slovenijo, registrovana zadruga z omejeno zavezo nastopna izprememba: Izstopil je iz načelništva Viljem Rudolf, vstopil pa je šibiti Jerina. Izpremeriila so se tudi pravila.
Trgovci, induatrijafcl in obrtniki udalellte se Ljubljanskega Velikega semnji l Preskrbljene so vse olaj-iavo »a posel.
Tržna poročila.
Poročilo o trgovini s poljskimi pridelki. Znatnih sprememb hi. Cene pšenici so ostale neizpremenjene K 1090 — do 1100— koruza K 885 — do 900'—, oves 79Q-- do 900.—. Ne-rešetano srbskd	stane	le	par vi-
narjev manj. Cene ječmenu so K 970.—. Povpraševanje po fižolu neznatpo. Moka nularlca se prodaja po K 16 — do 16-80 po kg z vrtčo. Vse cene franko Zagreb. Kupujfejo se le male količine.
Naraščanje bizeljskih cen na Češkem. Iz 2atca poročajo: Ni deželi ae hmelj zelo nakupuje. Letošnji srednji hmelj se je plačal po 6800 do 7000 če-škoslov. kron za 50 kg (do 806 naših kron za 1 kg). Sam6 najslabši letošnji hmelj se je plačeval nekoliko hl!g|e. V Žatcu se nahaja veliki množina Nakupovalcev za inozemske tvrdke. Ti nakupovalci so, kakor kaže, pripravljeni plačati tudi višje cene. Povpraševanje po lanskem hmelju se je poostrilo, vendar kupci ne plačajo več, nego 520Q češko-slov. kron za 50 kg (preko 220 n&Sih kron za 1 kg), a lastniki zahtevajo 5400 do 5600 č. K za 50 kg (okoli 230 do 240 naših kron za 1 kg). Nakupuje ae tudi zelo star hmelj po kakovosti od 1500 do 3000 č. K za 50 kg (okoli 60—120 naših kron za 1 kg). — V Niirnjbergu se je plačeval letošnji lep hmelj po 7500 mark za 50 kg). Cene kažejo naraščajočo tendenco.
Kolonijalni pridelki.
Kava: Amsterdam: Tendenca je čvrsta, cene se višajo Java Robusta W !• B„ žetev 1918. prompt iz Indije 31 c. cif. Padang Robusta telquel, raztovar. avgust oktober, loko 27 c fob. Java Robusta G. B. 29 '/a c. fob. Prana kava: Costarica in East India se je jako podražila, podražila se je tudi Santos. Guatemala se predaja po 48—54 c. fob. Santos: Extraprime 9.10—10 M. Prima 8.65—9.25. Superior 8—8.50 Good 7.55—7.85, Regular 7.10, Minimal 5.05—6, Java Robusta 7.30, M. I B.
7.75,	Cazengo (afrikanska) fi. 6.30, Li-beria5.55, Haiti 8 55,—9.30, centralno ameri (Guatemala Honduras, Nicaragua, Costarica, Columbia, Venezuela, itd.)
11.10—14. prana 12.10—15 — Santos: Extraprime 8.80—930 M, prime 8.55— 8 75, Superior 8.45—855, Good 7.75— 7 80, Regular 7.05, Minimal 6. Rio 6.05 —6.55, Java Robusta 6.55, M. I. B.
6.80, Cazengo 6.10, Liberia 5.05, Haiti 7.80—8.80, centralno amerik. kava 10 —13.50. prana kava 11.05—14.50.
Rli: Hambnrg: Tendenca čvrsta. Anglija kupuje večje količine, ker je hamburško blago ceneje, kot na angleških trgih, ^adne cene so: Brazilski riž Type »Stela« 6 55 M. Fair average quality 6 40, Fancy blue rose 8.65, Siam Patna special, loko 7.85, za avgust
7.80, Choice blue rose 8.60, Media blUe 7 30, Choice screernings. loko 5 70 Vi-le.icia glasirank, lokb 7.95, Saigon Mr. 1 loko 6.45, Purma Mr ll! ,lqko 6.85 avgust 6.75, Sep tem ber—oktober 6.7 Burma A I., avgust 5.05, A II. avgul 4 95, Siim Oird«fc-L-Joko 6.70 po brutto za rietto z vrečo.
ČEBULO
r-uLdečo
oferiramo v vseh množinah po najnižjih dnevnih cenah.
Cene na zahtevo FR. ŽGEČ TBOOtfEt V Strejacih p. MoSkanjci
Preskrbuje nakup in prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut. - Vr.ovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. - Preskrbuje nakazila in Inkasso na vsa tu- in inozemska bančna tržiSča. - Daje predujme (posojila) na vrednostne papirje.
OBRTNA BAHKA
Ljubljana, Kongresni trg 4. - Telefon 508.
Eskomptuje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet — Hrani in oskrbuje vrednosrne papirje, reviduje številke. — Dovoljuje vsakovrstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij.
ljubljanski »Veliki Semeni11 °d 3,do 12-*ept-
Pojasnila daje brezplačno Urad Ljubljanskega Velikega Semnja v Ljubljani, Turjaiki trg Sl. 6/11.
Borza.
30. avgusta
Zagreb, Devize: Berlin 208.75 do 209.25, Milan 772 do 777, London 670 do 671, Newyork ček 182, Pariz 1405 do 1420, Praga 214.50 do 215.50, Švica 3095, Dunaj 16.70 do 16.80, Budimpešta 46 do 46.50, valute: dolar 178.75 do 179.25, rublji 22 do 32, češke krone 210 do 214, 20 K v zlatu 640, napoleoni 633 do 640, marke 208 do 210, leji 220 do 225.
Efekti:
Jadranska banka 1900 do 1950.
Ljub. kreditna banka 820 do 850.
Ljub strojne tovarne in livarne 860.
Beograd, valute: dolar 44.90, franki 348, marke 52.25, devize: London 169, Pariz 330, Ženeva 770, Praga
53.75,	Dunaj 4.19, Berlin 52.30, Solun 232, Milan 193.
Ziirich, devize: Berlin 680, New-york 588, London 2176, Pariz 4570, Milan 2527.50, Praga 695, Budimpešta 152, Zagreb 325, Bukarešta 695, Varšava 021, Dunaj 070, avstrijske žigosane krone 059.
K 3*
m m m m m m m
m m m mm m m m m m m mm
MANUFAKTURA IN TEKSTILNO BLAGO
NA DEBELO IN DROBNO
K. WORSCHE
MARIBOR
GOSPOSKA ULICA ŠT. 10.
******* X *
Na debelo:
Kili iaj, kakao. saine. tlje, Mi kit bohinjski ii trapistu-tki lit, salami. Umka ii slanina. ljutomersko stekie-iICm vini letnik 1917.
| T. MENCINGER
H Ljubljana, Resljeva cesta 3.
PAVUJDN E St 4G
Ljubljanski ni semenj 3. do 12. septembra.
LJUBLJANA.
ENGROS. Doubie amerik., double srebrna bižuterija Ure stenske, budilke tovarne »Becker«. Zlato in srebro, izdelki »Zlatarke« (Pacchiaffo), tovarne v Celju in Zagrebu. China-srebrni jedilni pribori »Sandrik«. Alpaka jedilni pribori za
hotele in restavracije.
Zlomljeno zlato v vsaki množini, kupujemo po najvišjih cenah.
izdeluje 140, 48-
Tovorna lesenih žebljev
Ivan Seirais ml.
Tacen pod Šmarno goro pri UubUani.
,MERKURV
veletrgovina z manu-: fakturo na debelo :
Maribor.
• • •
Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabrikatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni.
ODPREMNO PODJETJE
STEVO TONČIČ t MARIBOR
Oddelek za razpošiljanje poštnih paketov.
GG. TRGOVCI!
Poštne pakete iz inozemstva dobite v 8 dneh zaca-rinjene na odrejeno mesto, ako iste oddaste na naslov
STEVO TONČIČ I MARIBOR
(Za pakete nemškega izvora je paziti na obstoječe carinske odredbe. — Tozadevne informacije brezplačno na razpolago. — 'Postrežba hitra in točna.
Za čim večje posluževanje te vrste odprave prosi
s posebnim spoštovanjem
*
STEVO TONČIČ i MARIBOR
Telefon 230 in 330.	—	—	Brzojavi: Tonspedit.
Medič, Rokove & Zanki,
Tovorno Kemičnih in rudninskih barv ter lobov.
prej: A. Zanki slno i.
Centralo: Ljubljana.
D. z o. z.
Skiadltte: Hovlsad.
Brzojavi: Merakl, Ljubljana.
Telefon: 64.
Engilsh vnrnisbes:
Angleikl laki:
COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VAHNISH. Tini kopalov lak za znotraj.
SUPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfin.
FINE COPAL CAR-RIAGEBODY VARNISH. Lak za kočije, fini.
PALE FLATTINO VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak.
PALE FLATT1NG VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak.
EXTERIOR COPAL VARNISH FINE.
Fini zračni lak.
EXTERI0R COPAL VARNISH SPRF. Naffinejšl zračni rap. lak
PALE SICCATIVE FLUID Slkatlf, svetel.
DARK SICCATIVE FLUID Sikatif, temen.
SPRF. WELLRIGHT VARNISH.
Lak za kočijske stalke, najfinejši.
3IE3K3K3lt3IE3KIIOIE
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost:
barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Oips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“.
Lak *a pode.
„MERAKL“. Linoleum lak za pode.
„MERAKL“. Emajlnl lak.
„MERAKL“.
Brunoline.
Engilsh vornishes:
AngleSkl laki:
JAPAN BLACK VARNISH.
Lak za gvoidje, japan.
FINE JAPAN BLACK VARNISH.
Fini črni japonski lak.
QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s slkativom.
ISOLATING BLACK VARNISH.
Izollrni lak.
LIQUID DR1ERS PALE Terebina svetla.
L1QUID DRIERS DEEP. Terebina temna.
DAMAR VARNISH. Damarov lak.
ENAMEL VARNISH WHITE.
Emajl beli.
ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN.
Emajl moder, rudeč, zelen.
FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, Izredno fini.
v
L
KAMENIT
SKRILJ
Rumenit
tovarno
Laško
S\S\S\S\S\S\S\
\
/
\
✓
\
/
Veletrgovina
A. Šarabon
v Ljubljeni
priporoča
/
\
/
\
/
\
✓
^ Špecerijsko blago ^
/
\
S
\
/
\
/
\
/
\
/
\
raznovrstno žganje moko in deielne pridelke raznovrstno rudninsko 22, 10-10 vodo,
Lastna praiarna sa kavo In mlin aa dISave z alaktrltnlm obratom. Ceniki na razpolago.
/
\
✓
\
✓
\
S
\
s
✓
v
ZECecIžet Sz ZE^oritnils: — ZEL.j-o.lolja-rLa.
-cilica, 4=
lola,g"OT7-3^Llcsi	d_e"belo
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.