Posamezne številke* Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. UREDNIŠTVO se nahaja v Mari-k°ru, Jurčičeva ulic« št- 4* I. nndatr-UPRAVA «e nahaja w Jurčičevi ®l«ci st 4, pritličje desno. Tele* fott it* 24. — SHS postnočekovni račun štev. 11.787. Na naročila brca denarja ee ne •*!»• •• Rokopisi m ne vračajo. Poštnina pBačana v soSoufn) Ceraa današnje slav. Dira 2*—’ TABOR Posamezne Stevilkes Navadne Din -—'75, ob nedeljah Din 1*—v »TABOR* izhaja vaak dan, ras v ca nedelje in praznikov, ob 18. uri s datumom naslednjega dne ter stane mesečno po posti D 10*—.f %* in©-semstvo D 18'—, dostavljen na dom D 11*—, na izkaznice D 10* — mserati po dogovoru. Naroča se pri upravi .TABORA" MARIBOR, Jurčičeva uliaa štev. 4, Naslov V:dov dan Maribor, 26• junija. . Ht0 za letom obnavlja Vidovdanski irvl - s®om'ne na Vidove .dneve: Pron -Jh P°svečen »kosovski pogibiji«, Usol S^aresa srbskega carstva, drugi ne vCmU s^rajcvskeTnu signalu svetov-eifv,.in tretji sprejetju ustave nove in kraljevine — Srbov, Hrvatov niki ,.Jencev- Vsi trije zgodovinski mej- v SrbMi^ n,e^se^)jJ1i zvezi- Če ne bi bilo ,ne jj: ^..spominov na kosovsko žaloigro, če Se 0 takega odpora proti turški sili; leti), ne.k‘ srbska deca že v zgodnjih e2j, naPila »svetega vina« narodne po-nart) l°- ve'rn’ 0 kraljeviču Marku, bi žo ?n!. polagoma odrevenel pod te- »Karadjor-evropskih diov^^tskaga fatalizma rey j X?*aia je bila i odm i&v t ^ i,n narodnih pokretov i izvrsi-Rosla ■0 čemur s0 Poletja peli slepi sebi*rj1, ^ova srbska država .je krila v je * ?ar°dke velike politične ideje, ki se Van j/. Polagoma izkresala na vsem slo-jenn!,-qln jugu. Najprej je hotelo prebu-Srbii^stvo združiti svoje; ideal Velike lu Obiral srbske vrste, k boju. Ali Ve v dan so imeli tudi Hrvatje in Slo-niiSej‘ Tudi ti so pod vplivom zapadne or»ajl°,^i izgradili svojo narodnost in se ali v ^ran p 1 tlačiteljem- Ili-prinesel idejo jugoslovanskega tieln ^.enia že v dobi, ko je v Srbih jedva Vatjp -Ja Velike Srbije. Tako so bili Hr-it g" «1 Slovenci daleč spredaj. Bilo pa ^ JB------------, Mil U/V111 JV Zilj i-en°tcn srbskolrrvatski književni je-v'i V1 Se -'e zar,j Srb Vuk Stefano-slov^džič. učenec slovenskega jeziko-siov3 Kopitarja, avtorja prve temeljite %oi slovenskega jezika. Poslej se kra*s. vanska ideja boljinbolj kreše, več-tjju Xlrie kot kresnica misel o eftem poli-v&Uc :aar0l^u Srbov, Hrvatov in SIo-tarni C-v s tremi kulturnimi indivldualite-Pre;,ln dvema književnima jezikoma. — g e svetovno vojno, v očigled dru-Vidovega dne, ki ga je pri- nezadovoljstvo bosanskih Sr- med’ bil položaj'tak: V Srbiji in deloma rbl. tostran Drine je sicer še pre- * separatističen ideal ujedinjenja Vičc'-10v’ al‘ nastopa Karadjordje- *v\;V ’ * • * *...* «— - .... o^iJ, scm so začeli mnogi mladi idealisti ko]i at’ °^i 'n spoznavati, d* obstoji o-j^o-^bškega kroga večji in širši krog: ®ko(j Va®skii ^a je treba pritegniti v Hrvate in Slovence, počasi tudi vCre; tako bi nastala močna jugoslo-4o £ 1 država od benečanslke ravni tja ie )jj,rnega iit Egejskega morja. Tak ideal W dal oko šrši in se je ujemal s strem-rbs,°S'talih južnoslovanskih narodov. — k ^^'hrvatska koalicija na Hrvatskem t. jJija^skem pa so »vodili kolo« mladi V1 Prva ctaka k politični metamorfo-rOvn!?e-’ kulturnega jugoslovanstva, na !e sil! in dalekovidni inteligentje. Dalo se *Qfill)eDati tako-le: Če bo izbruhnila od-®ki 2 a vojnn, bo najbrže šlo Avstro-Ogr 'iti c i ‘ti ali ne biti, torej bo treba re-ten jugoslovanski problem, ne st &fbskega. Tako se je tudi zgodilo-■ l^Ctri bojih na bojiščih in po Cjii in 1 Političnem prerekanju v ernigra- > 1 t r p ?^.e.ni v 11 jedinjeni državi je nastopno ® t i i V i d o v d a n: ustava, ki sve-i^vo c^^laša narodno in državno jedin-£ s&i-ej ?v* Hrvatov in Slovencev, je bi-'$tične + a. Položaj je bil jasen: separa-?QŽnost Posameznih pokrajin, ne- » ? se pritegnejo v državno zve- h^Arhr^08 Bolgari, ki so vpadli Srbiji Popolno pomanjkanje administrativne skupnega vnega duha, n5, tlao-aj'Je federalističnih tradicij in ži-^‘rctlrana želja, da sc izenačijo " .VSc to in mnogi drugi ■'ta.., So nujno privedli k vidovdanski 3 Vj. da ^dn\Za rSviz'J° ustave je trajala vse r Oft fK.a č.a?a ia še ni zamrla: ven-je izbita .vsaka protidržavna. Maribor, nedela 27. junija 1926. Leto: VII. — Številka: 143. Ostra borba Ninčiča za konvencije z Italijo Govorniški dvoboj dr- Trumbič — dr. Minčič. Beograd, 26. junija. Danes je zanimanje za razpravo o beograjskih konvencijah z Italijo doseglo višek. Za napetost, ki je vladala v skupščini je značilno, da je zunanji minister dr. Ninčič ves čas strastno prekinjal opozicijske govornike, hoteč na ta način braniti nepopularne konvencije. Prvi je povzel besedo hrv. feder. in bivši zunanji minister dr. Trumbič. ki je izjavil, da si je italijanska politika stavila za cilj,, kolikor mogoče razširiti v Dalmaciji svoje politične, ekonomske in kulturne interese tfcr si na ta način pripraviti tla za svoje končne namene z Dalmacijo. To stremljenje je vodilo Italijo tudi pri'sklepanju konvencij. Dr. Ninčič mu je odvrnil, da njegova izvajanja niso direktivna in ne izhajajo iz logičnih premis. Konvencije so se morale skleniti radi tega, da so se popravile številne napake prejšnje politike. Zunanji minister je v svoji polemiki tudi danes naglašal, da si ne da diktirati zunanje politike z ulice. Opozicijski poslanci so ga zavračali in je nekdo vzkliknil: » V svetovni vojni pa je ravno ulica pripravila največje. dogodke«. O beograjskih konvencijah se bo glasovalo zvečer. 8^©ve dercao^straežje v Splitu 28 splitskih meščanov aretiranih. Deograd, 26. junija. Kakor poročajo iz Splita in Šibenika, so se tamkaj snoči zopet ponovile velike demonstracije proti Italiji. Split je ponoči nudil podobo obleganega mesta. Demonstranti so vpili po ulicah: »Evviva Ninčič!« »Evviva Mussolini!« Policija je aretirala 28 uglednih splitskih meščanov, ki so bili obsojeni na tri dni zapora. Skupščina dobiva iz vseh delov države brzojavne proteste zoper sprejetje nettunskih konvencij. Gospodarska konferenca v LiubSJaraa sakOučena Ljubljana, 26. junija. Danes dopoldne se je zaključila konferenca jugoslovanskih trgovinskih zbornic. Resolucije, ki jili je predlagal ljubljanski zbornični tajnik g. Moho- rič, so bile z velikim odobravanjem sprejete. Po zaključku so si zborovalci ogledali ljubljanski velesejem. Otvoritev EJubllanskega velesejma Ljubljana, 26. junija. Danes dopoldne je bil svečano otvorjen VI. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani- Otvoril ga je zastopnik trgov, ministra, poljedeljski minister dr. Ivan Pucelj. Med raznimi odličnimi osebami so bili navzoči: podpredsednik nar. skupščine Pasarič, veliki župan dr. Baltič in dr. Pirkmajer, divizijski general Živkovič, poljski poslanik Okenski in vsi člani ljubljanskega konsularnega zbora. Otvoritveni govor je imel predsednik sejmskega odbora g. Bonač. Nato sc je vršil ogled velesejma. Dnevna kronika — Vojaške vaje na Dravi. Veliki župan sporoča, da se bodo vršile od 1. julija do konca oktobra vojaške vaje na' Dravi pri Ptuju in sicer v dolžini 300 do 500 m od železniškega mostu navzdol. Opozarjajo se vsi zainteresirani sloji, zlasti pa splavarji, da bo vsak promet ob tem času strogo zabranjen. Vaje’ se bodo vršile dnevno od 6. ure zjutraj do 11. ure dopoldne in od 15. ure popoldne do 18- ure zvečer. 1300 m navzgor od mostu bo postavljena vojaška straža, ki bo z ru-deče-belo zastavo dajala splavarjem znake za pristanek. Vsi se morajo na ta znak ustaviti najmanj 300 m preje, ker za slučaj nesreče odgovarja vsak sam. Ob nedeljah in praznikih sc vaje ne bodo vršile i« je v teh dnevih plovba dovoljena ves dan. Kot praznik se ne smatra 8. september. — Iz Ljutomera nam poročajo: S 1. julijem dobi Ljutomer novo knjigarno in papirnico. Otvorjcna bo na Gl. trgu pod imenom »Knjigarna Panonija.« — Kako kaznujejo v Italiji fašiste. 17. decembra preteklega leta so bili popolnoma demolirani sedeži vojnih borcev v Lenti in Chislarengu. Iz pisarn je bilo odnešeno vse pohištvo, slike, pa tudi Meg odpoiojnte i« pil vzponu v Me se založite s primernim provijantom. Trpežen, redilen in dober je »suho ir prepečenec najboljše kakovosti. — „SUH3R“ se dobi povsod. separatistična ost in jedinstvena država s politično enim narodom je dograjena od temeljev do vrha. Ideal južnoslovanske države od Soče do Črnega in Egejskega morja je posunjen v bodočnost, ni pa in ne-srne izginiti. Četrti Vidov-d a n bo napočil šele tedaj, ko bo ta ideal izpolnjen; šele tedaj sc bo znabiti prc- o sn o val administrativni sistem in zadovoljil najširše potrebe, šele ta država bo lahko s polno močjo zahtevala, da se ji prključijo oni narodni deli, ki so ostali zunaj sedanjih meja Jugoslavije. Prvi trije Vidovi dnevi so našli narod nepripravljen, četrtega mora pripraviti narod sam s »motrenim delom. Ne gre za im-perljalizem, temveč za spojitev tega, kar po istih zakonih, ki so omogočili Jugosla: vijo, spada skupaj. To nam narekujejo tako občni ekonomski interesi Balkana kakor idealna vzajemnost slovanskih narodov in uveljavljenje Slovanstva v sve-tovnem življenju. Kljub vsem neugodnim znakom prehodnega značaja smo trdno na tej poti. Stari duh je obsojen na smrt, tako kakor odhajajo starci drug za drugim v smrt-Preko- nekdanjih pokopališč, kamor so celi rodovi polagali s svetim spoštovanjem svoje odličnjake, drče danes avtomobili in tramvaji in vse minljivo se u-mika minljivemu, le sile, ki ravnajo rodove in večni ideali, ki vnemajo ljudi, o-stanejo in se ne umaknejo tako zlahka. Nekoč bodo ležali v grobnici zgodovine tudi današnji predsodki, politični nazori in razne minljive zasnove minljivih ljudi, ali jugoslovanski ideal, ki se je kresal stoletja, si bo tudi v novih stoletjih 11-stvaril nove državne, kulturne in socialne forme, v katerih se bo izživevala naša rasa in dajala sebi in svetu svoje energije. Ob letošnjem Vidovem dnevu se nam obrača pogled še gori na sever, v Zlato Praho, kjer bodo sokolske mišice razvile silo slovanskega ideala, organizacije in discipline. Sokolstvo je v svojem jedru velikolep poizkus, da se slovanski značaj izčisti od iztočnega fatalizma, ravnodušnosti in anarhizma in se vzgoji za aktivno udejstvovanje, za organizacijo in disciplino. Tu se pripravlja peti Vidov dan: na novi, socialno izkristalizirani slovanski zavesti se bo iiresničila slovanska vzajemnost B. llllilllllllllllillilllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllini V NEDELJO, 27. JUNIJA OB 20. URI »MARIJA STUART" (zadnjič v sezoni) v korist „Udruženla gledaliških Igralcev". večje denarne svote. Radi hudodelstva vloma je državno pravništvo obtožilo 17' fašistov iz Intre, ki so stali te dni v No--vari pred poroto- Obdolženi fašisti so tajili krivdo, in pripovedovali, da so u-sodnega dne neznani ljudje vzeli njihov tovorni avtomobil in izvršili vlom- Na vprašanje, kako so mogli neznani ljudje vzeti njih avtomobil in ga zopet neopaženo vrniti lastniku, fašisti seve niso znali odgovoriti, vendar pa jih predsednik senata ni dolgo mučil s takimi vprašanji. Državno pravdništvo je, — hoteč dokazati fašistovsko objektivnost izključilo zločin tatvine, čeravno se ukradeni predmeti še do danes niso našli, ostalo pa je pri obtožbi radi vloma in je zahtevalo obsodbo od 15 dni do mesece zapora in 300 lir globe. Predsednik senata se je postavil na stran zagovornikov in je osvobodil vse obtožence, ki so bili takoj izpuščeni na prosto. Fiat justitia! — Mati, ki je iz usmiljenja ubila hčer. V Celovcu je stala te dni pred sodniki 34 letna bolničarka Kristina Napol iz Glanzhofena. ki je pred dvema mesecema ubila svojo dvanajstletno hčer Sig-lindo, da bi jo rešila strašnih muk dodič-ne bolezni. Napolin mož je umrl v blaznici, a kmalu je začela tudi hčerka kazati* da se pojavlja na nji očetova bolezen. Neko noč jo je hotela bedna mati umoriti z močno dozo strihnina, ki pa na deklici ni učinkoval. Naslednjega dne je dekle zopet dobilo epileptičen napad- Tedaj ga je mati vzela v naročje in ga odnesla na rečno obalo in vrgla v vodo- — Deklica se je utopila. Na razpravi je mati odgovorila na vprašanje, ali se čud krivo: »Da, pripravljena sem trpeti za svojo krivdo. Toda hotela sem rešiti hčer pred strašno boleznijo, ki je bila neozdravljiva.« Porota jo je obsodila na dve leti ječe. — Senzacijonelna iznajdba za slepe. Leningradski univ. prof. Blerosin je iznašel poseben aparat za slepce, ki omogoča slepcem čitanje vsakega tiska. Poslej bodo torej lahko slepi ljudje prebrali knjige in časnike kakor >vsi drugi, m Zažgimo kresove na gričih! 5, julij* god in praznik naših blagovestnikov sv. Cirila in Metoda se naglo bliža. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda prosi vse svoje podružnice, da se spomnijo na predvečer tega za nas Jugoslovane pomembnega dne s tem, da zažge po naših gričih, hribih in gorah kresove, ki naj bodo znak naše narodne zavesti in čuječnosti. Posebno se obračamo v. tem oziru na naše obmejne podružnice, da dokumentirajo s kresom osvobojcnje naroda-Ob tej priliki naj skuša vsaka podružnica nabrati, če tudi majhen znesek v korist družbi sv. Cirila in Metoda, ki je s svojim delovanjem verna vršiteljica plamena nnrodne probuje in prosvete. — Zlatnike v milu »Gazela« so našH: (imena v oklepaju označujejo trgovce, kjer je bilo milo kupljeno). Fani Bohorič, Zabukovlje pri Sevnici (Pavel SteTgar, Šmarie pri Sevnici), Oblak vulgo Govekar, Jama Maučice (Jan. Rant, Kranj), Ivan Potrato občinski tajnik Jesenice (Peter Sitar, Jesenice), Stanko Markovič, Ptui (A- Senčar ln sin. Ptuj), Leopol-dina Zechmeister. Maribor Sodna ul. 25 (Jaš & Lesjak Maribor X oktobra), Fr. Cimerman. Dob pri Kostanjevici (Fr. Ra-buse. Kostanjevica). Marija Oberster, Zasap S pri Brežicah (Martin Pleterski, Cerklje pri Brežicah). Katarina Jenko, Sp. Brnik pri Kranju (A. Radanovič Sp. Brnik pri Kranju). Anton Potočnik. Sv. Lenart nad Škofjo Loko (Rudolf Ziherl, Škofja Loka), Ružiča Tomiinovič, Cernik (Andrija Tusič. Cernik), Kasim Hozič, Banja Luka (Josef D. Nahmias. Banja Luka), Nikola Jelnča, Bjelovar (Samojlo Štern, Bjelovar). Kata Jendrič, Ostrina občina Dugoselo (Albert Hirschler Dugo-selo), Zdravniško priznani, krepčilni RJUHAH je najboljši dodatek k vsaki juhi. Močnajuha je pol kosila. Cenjena gospodinja, samo en poizkus in postane Vam ne- nadomestljiv domači prijatelj. Številna priznanja. — Zahtevajte ga povsod. Glavna zaloga: R. BUNC IN DRUG, Ljubljana, Gesposvatska cesta. 1171 niika naravnost uničujoč, je sveta dolžnost vsakega obrtnika, da se shoda za-neslijvo udeleži in s tem pravočasno dvigne glas proti nameravani krivici. Briand in Asquit O Aristidu Briandu, ki je pravkar postal že desetič francoski ministrski predsednik, krožijo mnoge zanimive anekdote kakor o nagem Pašiču. Zlasti se govori o njegovi izredni spretnosti in premetenosti. s katero ume izrabiti situacijo, da doseže uspehe. Tako nam pripovedujejo o njem izza svetovne vojne, ko je bil v letih 19l5— 1917 dvakrat ministrski predsednik in je znatno pripomogel k zmagam francoske .vojske: Šlo je za vprašanje solunske fronte, ki je delalo mnogo preglavic. Nekateri vojskovodje so bili za to, da se solunska fronta sploh opusti in tudi takratni francoski vojni Minister, poznejši ministrski predsednik Clemenceau ni bil za njo- O zadevi je imela odločiti konferenca v Calaisu, kamor je prišel tudi angleški ministrski predsednik Asquit. Le-ta je izjavil takoj v začetku: »Vlada Njegovega Veličanstva se je odločila, da ne pošlje v Solun niti pet divizij niti štiri ali tri — ampak nobene.« Briandu je bila zadeva sila neprijetna, ker se je Anglija poprej vendarle že o-mehčala in je obljubila pet divizij. Imel pa je srečen trenutek; v glavo mu je šinila zvita misel in je odvrnil: »Dobro. Torej o tem ne bomo več govorili.« Asquithu je bil ta nagel preobrat v Briandovem mišljenju vendar nekoliko preveč in ga je stvar zainteresirala. »Kako pa to?« je vprašal. »Saj so vendar vaše divizije že na poti v Solun?« »Da, na poti so.« »Ali se bodo izkrcale v Solunu?« »Seveda«. »Če ne bodo vržene v morje-« »Dobro, pa bodo vržene.« »Čujte,« je dejal Asquit, »grška vlada nam je zagotovila sledeče: Če vaša vojska opusti ta načrt, tedaj se bo lahko brez težkoč vrnila v Francijo; ne bo torpedirana, ne bo... « »Prav radi tega bo v Solunu pristala«. ga je prekinil Briand. »Saj vendar razumete: če centralne sile dajejo potem Grčiji tako zagotovilo, tedaj je to jasen dokaz, da smatrajo za jako nevarno, da se v Solunu utrdi močna zavezniška fronta.« »Ali mi dovolite pol ure Časa, da se posvetujem s svojimi minstri?« je vprašal Asquit. Briand je odvrnil: »Pol ure? Eno uro ali še več. če hočete- Moj vlak stoji in počaka name-« Čez tričetrt ure se je Asquit vrnil in sporočil: »Ne pošljemo v Solun štiri divizije. Pošljemo jih pet.« Mariborske vesti Maribor, 26. junija. Najemnikom v Mariboru m Protestni shod stanovanjskih najem* nikov se bo vršil nepreklicno jutri, v nedeljo ob 10. uri dopoldne pri Gambrinu. Za vse najemnike je udeležba v tem dale kosežnem trenutku dolžnost! m. Vsem privatnim nameščencem! Prejeli smo: Novi osnutek o stanovanjskem zakonu ne pozna niti najmanjše zaščite privatnih nameščencev ter jih stavi izven zakona. Tako bo postala njih socijalna beda skrajno neznosna. Da se o pravem času prepreči, je nujno potrebno, da vsi zasebni nameščenci najenergičneje protestirajo zoper to zapostavljanje na ta način, da se korporativno udeležijo zborovanja stanovanjskih najemnikov, ki bo v nedeljo, dne 27. junija ob 10. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani. m Slovensko obrtno društvo poživlja kakor tudi vse ostalo o-bnmstvo, da se polnoštevilno udeleži ^e2a»i a »Društva stanovanjskih najemnikov«, ki se vrši v nedeljo 27-junija 1926 v Gambrinovi restavraciji ob 10. uti dopoldne. Ker jc osnutek novega ^TOtl A« r O n inhn rrr. 1, . . ° m Smrtna kosa. Danes popoldne je preminul g- Josip Ullaga, trgovec in hišni posestnik. Pogreb bo v pon-deljek 28. t. m- Blag mu spomin! m Iz uredništva. Ker je v zadnjem trenutku prispelo več oglasov, je bilo treba veliko že stavljenega gradiva odložiti, deloma pa ga iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče ob pravem času postaviti. Cenj. dopisniki naj nam oproste, kar ne zastari, pride prihod njič na vrsto. m Mariborske banke na Vidov dan ne poslujejo. m Trgovine na Vidovdan. Po najnovejši odredbi velikega županstva sporoča trgovski gremij svojim članom, da mo' rajo biti trgovine na Vidovdan od 8. do 12. ure zaprte v ostalem času pa odprte in je radi tega dano vsem trgovcem na prosto, imeti trgovine v torek dne 29, t- m. dopoldne odprte. m Rezervnim oficirjem! Pozivam to variše. da prisostvujejo vidovdanskim cerkvenim in paradnim svečanostim pol noštevilno — po možnosti v uniformi sicer pa v civilni obleki z znakom- — Predsednik Pododbora Udr. rez. ofic. ratn. m Nova prosta stanovanja. Stanovanjsko sodišče sprejema do četrtka prošnje za sledeča prosta stanovanja: 1. Gosposka ulica št- 5 I. 5 sob, 2 kabineta, kuhinja in pritikline od stranke Novosel & Gotta. 2. Smetanova ulica št. 50 pritličje 1 soba in kuhinja od stranke Marije Vauda. m. Objave »Študijske knjižnice« Čitalnica ostane od dne 1. julija do 12. septmebra zaprta. — Izposojujejo in izmenjujejo se knjige v tej dobi samo ob sobotah od 9.—12. ure. — Tujci, kateri si želijo knjižnico ogledati, naj prijavijo to slugi knjižnice m. Higijenska razstava o negi dojenčkov se vrši v prostorih »Vesne« v dnevih 27-, 28. in 2?. junija, na kai opozarjamo občinstvo, zlasti matere. Razstava se bo zaključila s tečajem o higijeni dojenčkov. Vršila se bodo tri predavanja in sicer v sredo o tuberkulozi dojenčkov, v petek o nalezljivih boleznih zlasti o Škrlatici in v soboto o rachitis. Predavanja bodo v »Vesni«. Predavateljica je ga. dr. Val-javčeva. Pričetek vsakokrat ob 20. uri. m Znamenita šahovska tekma v Mariboru se bo odigrala jutri, t. j. nedeljo 27. t- m. med ljubljanskim in mariborskim klubom. Igralo se bo v dvorani Zadružne banke. Začetek ob 'A 11. uri dopoldne- — Ker je ljubljanski šah. klub dosedaj najmočnejši v državi, bo tekma zelo napeta in zanimiva, zlasti ker igrajo na mariborski strani najmočnejši igralci E. Kramer, Vasja Pirc, Rog. Stupan, Poljanec Fr., Hočevar Mirko. Lukeš Fr- in Ostanek Fr. Igralo se bo na 6 deskah (l rez-) Vsi prijatelji šaha se vljudno vabijo, da pridejo na tekmo. Vstop prost. m Beležimo. Z ozirom na večkratna namigavanja v »Slovencu« glede nastavljanja napredno demokratskih uradnikov, bi imeli pripomniti samo to, da je bil pred meseci nastavljen gosp. Povalej sin znanega klerikalnega veljaka, a 1. junija gospodična Veblejeva, sestra klerikalnega advokata, ki je obenem upravni •svetnik in član ravnateljstva mestne hranilnice. Upamo, da bo ta konstatacija v polni meri zadostovala m. Carinjenje poštnih paketov. Na pritožbo Trgovskega gremija, da morajo trgovci v tako velikem številu vračati poštne pakete radi nepravilnega ocarinjenja v ponovno carinjenje in potem čakati na dostavo teh paketov po 2 do 3 tedne, je prejel gremi od carinarnice sledečo rešitev: Da zmanjšamo kolikor mogoče število predlogov za ponovno carinjenje, priporočamo posebno p. t. trgovcem in obrtnikom, ki gotovo že poznajo svoje blago tudi po našem carinskem pri-stojbeniku, da opozorijo odpošiijate-Ije poštnih paketov na sledeče: Carinska napoved (declaration en douane), katero mora vsak odpošiljatelj sam izpolniti in priložiti k zadevni sprem-nici, se mora v vseh predtiskanih stolpcih točno in -vestno sestaviti in sicer glede natančne označbe blaga kako? tudi glede zavojne tvarine (zaboj. I^rton, vreča i. t. d.) in navesti pri *saki točki natančno težo. V opombi carinske napovedi naj zapiše stanovanjskega zakona za ^T^lodpoš^ številko^ ta pis^iko uS šega carinskega pristojbenika, kar mu lahko prejemnik že pri naročilu blaga naznani. Na ta način bo dana cariniku (posebno začetniku) pravilna smer pri pregledu in carinjenju blaga, zato bo pogrešilo carinjenje v takih slučajih gotovo izostalo. Če pa je očl-vidno računska napaka v carinski pobotnici, tedaj se blago ne predlaga v ponovno carinjenje, temveč se vloži na glavno carinarnico takse prosta prošnja za povračilo preveč plačane carine. Prošnji se priloži zadevna carinska pobotnica. Trgovski gremij v Mariboru. m Predavanje o celjskih grofih. Poročajo nam: V petek zvečer je imel Dr. Anton Novačan v dvorani za mariborskim rotovžem svoje veliko predavanje o početkih jugoslovenske državnosti na našem ozemlju z ozirom na pleme Celjanov, splošno znanih pod nazivom »Celjski grofje«. V dveurnem govoru je podal dr. Novačan v umetniško in govorniško dovršeni obliki kratko vsebino ogromnega materijala iz zgodovinskih virov glede uloge Celjanov in zlasti zadnjega Celjana Ulrika v smislu utrditve državnosti na naših tleh v rokah tega plemena. Iz Maribora se je iz vseh slojev in tudi iz sloja inteligence zbralo številno občinstvo, ki je poslušalo blesteča predavateljeva izvajanja z napeto pozornostjo. Tako predavanje si bodo sigurno želeli tudi v Ljubljani in v drugih mestih. Mesto o-cene predavanja v drugih ozirih se omejimo na veliko vrednost predavanja v nacijonalnem oziru, ker je znal dr. Novačan predstaviti naše Celjane kot slovensko dinastično pleme, ki je na slovenskih tleh in s pomočjo slovenskega kmeta skusilo utrditi posebno državnost, kar pa žal ni doseglo, ker je Ulrik padel kot žrtev zahrbtnosti Madžarov in Habsbur-govcev, ki so se polastili imetja Celjanov-m Spremembe voznega reda na progi Maribor gl. k- - Št. Ilj in vpeljava kurz-nega voza med Slatino Radenci in Zagrebom. Pričenši od d. julija t-1. dalje vozi na progi Maribor gl. k. - Št. Ilj dnevno redno nov par mešanih vlakov in sicer odhod iz Maribora gl- k. ob 8.10, prihod v Št- Ilj ob 8.42; povratek iz Št. lija ob 9.7 in prihod v Maribor gl. . ob 9.30. Od istega vdne naprej odhaja iz Maribora gl- k, v Št. Ilj jutranji mešan vlak namesto ob 6.10 šele ob 6.40 in prihaja v Št. Ilj namesto ob 6.42 šele ob 7.3. Nadalje se bode od 1. julija 1.1- do vključno 30- septembra 1926 prevažal med Slatino-Radenci in Zagrebom preko Maribora: Ormoža in Ljutomera kurzni voz II. raz reda in sicer med Zagrebom in Maribo rom z dnevnim brzim vlakom ter med Mariborom in Slatino Radenci s priključ nimi potniškimi vlaki. Odhod kurznega voza iz Zagreba gl. k. ob 11. uri prihod v Maribor gl- k. ob 14.45. odhod iz Mari bora gl- k. ob 15.43 in prihod v Slatino Radenci ob 19.45 ter v obratni smeri odhod iz Slatine Radenci ob 6.16, prihod v Maribor gl. k. ob 10.20, odhod iz Maribora g- k. ob 14.38 in prihod v Zagreb gl- k. ob 18.25 uri. m. Koncert v mestnem parku. Pro menadni koncert železničarske godbe »Drava« pod vodstvom kapelnika To neta S k a č e j a bo v nedeljo, dne 27. junija t. 1. ob 11. uri dopoldan. Vstopnina v prid »Sokolu«. V slučaju slabega vremena bo koncert na praz nik, v torek 29. t. m. Spored: 1. Koračnica; 2. F. Suppč: Ouvertura iz operete »Lepa Galateja«; 3. O. Ned-bal: Kavalir-valček iz operete »Poljska kri«; 4. G- Bizet: Fantazija iz opere »Carmen«; 5. L. Jessel: Svadba rože; 6. J. Muhvič: Venček Slovcnec-Srb-Hrvat. m. Koncert v Magdalenskem parku. V torek, dne 29. junija od A M. do 12. ure dopoldne bo koncert v Magdalenskem parku. Igra nova godba železniških delavcev in uslužbencev. m. Prireditev Olepševalnega društva za Maedalensko predmestje dne 11. julija obeta postati nekaj izrednega. Skoro vsa narodna društva so obljubila sodelovanje. Obsežne predpriprave so v polnem teku. Ako nam bo vreme naklonjeno, bo to gotovo največja prireditev v letošnjem poletju-m. Vojaška zaprisega. Mestni magistrat nam poroča: Dne 30. junija t. 1. se bo vršila vojaška prisega za vse obveznike roj. let. 1876 do 1901, ki iz kateregakoli vzroka niso do danes položili te prisege ter so pristojni v mesto Maribor, kakor tudi za one, ki bivajo v mestu, a niso semkaj pristoj-ni.^ Istotako morajo položiti prisego vsi hranilci, ki so oproščeni službe v vadru. Prisega se polaga na imenovani dan ob 7- uri zjutraj ua dvorišču vojašnice kralja Aleksandra I., Meljska cesta 36, ter se poživljajo vsi obvezniki, da se zberejo točno ob napovedani uri na licu mesta. m Samomor. Davi ob 6. uri je skočila z dravskega prevoza neka ženska srednjih let. Površnik in denar je pustila na obrežju. Valovi so jo zagrnili, preden ji je mogel kdo pomoči. m Socialistični shod. V včerajšnje poročilo se je vrinila napaka: shod se ni vršil v dvorani temveč na vrtu Gambri-nove restavracije. m Vsem onim, ki odpotujejo. Sedaj, ko mnogi premožnejši sloji odpotujejo v letovišča ali drugam ter ostavijo stanovanja brez varstva, je priporočati, da se pcvslužijo varnostnih jeklenih skrinjic (saj fus deposits) kjer morejo varno shraniti svoje vrednosti pod lastno zaporo proti malenkostni odškodnini. Take jeklene skrinjice oddaja v najem Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru. m. Zahvala. Mariborski podružnici CMD sta darovala gg. dr. Ferdo Bašič, odvetnik v Mariboru, 150.— din-in Franc Vivod, železniški poduradniK 101.— din. Iskrena hvala! Posnemajte! Odbor- .. m Mestno kopališče bo jutri v nedelj in na praznik 29. t- m. odprto od 8. do ■ 6-ure dopoldan. Polovične cene ostanejo < torek na praznik v veljavi. ^ . m. Zahvala magistratu. Udruženje vojnih invalidov nas prosi, da obja-vimo njega zahvalo mestnemu stratu, da je dovolil invalidu-trafikan-tu zgraditi paviljon na Kralja Peu trgu, s čemer je pokazal naklonjenos nasproti invalidom. m. Za tuberkuloznega delavca J® daroval neki dobrotnik zavoj oblek in Neimenovani 5 dinarjev. m. Zadruga krojačev v Marib0^ naznanja svojim članom, da ima dej na Vidov dan od 8.—12. ure počivau* Nečelnik. m. V hotelu Halbwidl se vrši V deljo jutranji in večerni koncert, h13 Vidov dan (28.) in v torek (29.) večerni koncerti. Dirigent: gosp. Meglič. V slučeju slabega vremena sc vrše koncerti v restavracijskih štorih. l^F7 m. P o z o r! Vinotoč pri F Meljska cesta 109, otvorjen. m Kavarna mestni park. Dnevno certrira umetniški trio »Muser« PP ^2. kem vremenu od 17—19. in od 2 ‘,e-ure. V nedeljo in praznik pri lepem menu pomnožen koncert. , m V kavarni »Jadran« se dobi od .fl nes naprej zopet pristen kraškl u ctpi c j pri s dc n Kia-sni pršu-t, ogerska salama- Najboljša vina kakor rizling in merska ter dalmatinski opolo. Dnevno in ledena kava! Biljard. U 96 Stm m Prostovoljno gasilno društvo k na začetku studenškega gozda. ^ ... hHOliuu uiuai'w .4 m- dencih bo priredilo v nedeljo dne_ lija 1926. veliko gozdno veselico bi. »«l tel priliki se bo vršil II. župni sestanek riborske gasilske župe. Svirala bo Prlp ^ ljena godba. Začetek ob 15- (3.) uri-občinstvo Jn dobrotniki gasilnega ..^jj štva se opozarjajo, da se radi Pr®v,:; stroškov, vabila ne bodo razpošilja * ^ Prosimo, da se ozirate na lepake, kjer ^ objavljen ves spored. Čisti dobiček s® porabi za nakup turbine. Prosimo PL j(j številne udeležbe. — Odbor. ** ^ m V Grajski kleti se vrši v koncert s plesom. Otvorjeno do 3-.d) zjutraj. m Zamenjafnica Bezjak se Je vi iz sedanjega lokala Ulica 10- oktor” Gosposko ul. 25. (Pelikanova hiša/- Sokolstvo Pe trm Jareninski Sokol ponovi na L^ti' vo dne 29. junija ob 3. popoldne dr0, v 3 čni prizor: »Čevljar baron« (bu^k3^« Naš mojster »Čevljar h -at dejanjih), in njegovi sotrudniki nas bodo znali zazibati v židano razpoloženj odru med vrtnim zelenjem. Ni tre :zletU naglašati, kake lepote se nude na v Jarcnino- Pridite na podeželsko To in svežilo! vfji * o Jutri, v nedeljo 27. fc m- sJ®.iske£,9 Rušah nastop tamošnjega s°, jpi' društva- Nastopili bodo tudi ”a^iarodn° ki s popolnoma novimi vajam1- J gok0*" zavedno občinstvo in prijate.'LrT1o. ^ stva v »Malem Beogradu« P°?! te prire' se v čim večjem številu udelez-i nap(T ditve, da se oddolži trudapohm ru vztrajnih Sokolov. v M3?- ; o Odbor Sokolskega društv ^ udele' j boru poziva svoje članstvo, da ži nastopa bratskega društva - y Marffiora, cfnc 57. TunTja T928. >T A* IR O Tt «. /SEST*? svojemu dehteče svilnate lase otroške, katere tako radi božamo in poljubljamo! Negujte jih vedno z Elida-Shampoonom, ki temeljito očisti in je popolnoma neškodljiv. Prekrasen sijaj in čarobni prirodni vali so zanesljivi uspeh vsakokratnega umivanja z brezsodni JUG O SLA VENSKO D. D. GEORG SCHICHT, OSIJEK. Oddelek »Blida«. Pošljite ml brezplačno originalni »avojček ELIDA-SHAMPOQ ?4/VX Naslov: ....... Prilepite prosim, izpolnjeni o< zadaj na dopisnico. S H A M P O PppoMne. Odhod iz Maribora z v. civilu- z Isokolskim nedeljo Ss;°b^ gtcvi)nMVarovai,je na P°tu v PraSO. Radi likom • 1 nezKod, ki se lahko pripete pri-i« 2 eta našega Sokolstva v Prago skle k^soVa*i*JVi vseKa Članstva m uaias^aja, v l Udeleži v se sokolskega zleta in siccr °atv Dftea-i mAnn ^0 clnnoi pJ-t owauiotV.u v Varru 0 starešinstvo JSS ugodno za ki sp .vsega članstva in naraščaja smrt; Snežnik za Din 10.000 za slučaj ■ |;.J.n za Din 30-000 za slučaj trajne ■'■nostl. V slučaju večje skupne nc- za 8rC^ J U' V aiUVOJU OftMi/uv oboip , višje svote 500.000 Din — *ian«+ s^Un‘U To zavarovanje je za vse član -X0 ^Pblnoma prostovoljno. Vsak Čin k t naraščainik plača v to svrho 4 50. t ^ -Zbere društvo in odpošlje do «vS. t.n» t z-uuru uiumyu m uu članstv ^ zajedno- s točnim seznamom opl3, ki ga zavaruje.. terim „ey°z P° Avstriji- Vlak Vlil., s kn haja v aa Uj'e članstvo župe Maribor, pri Ido* J“aribor gl. kolodvor dne 2. julije v. 20-30 uri in odhaja ob 21.31 uri o V UH m UMimjft v<*-< — §D;i °Zue karte. Ker je postanek vlaka le 5 minut in se vrši odprava pri 3Z „ hod« Žilif)g/Hl sklipno, naj si pripravi članstvo hiranj ’ 'drobiž), da ne bo težkoč pri po " denarja in sicer tAkoj pri . ‘bora, ker mora biti denar isteic V^Pitjc že pripravljen. En vuiiu i da smo Sokoli- Na vlakih ne 0 J1' nobenih zastav. Po g^evoz po Čehoslo vaški. Za potek nabg^koslov.aških železnicah si pa lahko Vse 'članstvo vozno karte pri Zarie„‘ sPutnik« v Ljubljani, ki ima že to-^2nc \a, navodila od češkoslovaških žc-;M Vozovnce naj si priskrbi^ vsakdo Pračke meje, to je Horni Dvoflšte do ■ 0 *n nazaj. Cena Kč 16-60 (Din 28). h!j0 Potni listi za Prago so Kotovi. Do-Dr' '>r- Sila v društveni pisarni ob 'U1 urah (sreda 18.—1(J- ure, nedelja %V*: ,Ure) ali pa vsaki dan v tajništvu kolodvor. — Zdravo- rodno gledalitfe H 'ota, REPERTOAR. ab. 26. junija ob 20, uri »Ojdipus« ®de|-' rem*3era* 27. junija ob 20. uri »Malija bralcev V korist Združenja S^daliških 28. junija ob 20. uri »Ojdipus«. >^°ni)?S 0 Vidovega dne. Ab. B.' (Ku- °reif -v. . ab a to-nija ob 20. uri »Fra DiaVolo« *r?*nija ob 20. uri »Fra Diavolo« et ldl\llil 5CU1 LUUl lic- v prvi vrsti grafična dela. Ze takrat ;zrecino markantno žensko glavo, se je videlo, da bo nas mladi rojak j0 modelirati. Delam tudi krenil v plastiko. Njegova »Ljubezen« je očitovala tako krepke, plastično zaokrožene, v vseh detajlih izdelane ^ ^ _______________ _ poteze, da tu niso mogle biti vmes> n}jta^ zlasti še kiparja. Dasi je da same simpatije do izrazitih oblik, tem-, nagnjj gas d0ba arhitekture, se ven več se je iskril kiparski talent. Gospod ^ar njj najbližja plastika ne ceni do Pirnat je kmalu na to v resnici šel grafično in tuintam z oljem. Govoriva o denarni strani, o tem kako malo občinstvo upošteva umet med kiparje. Postal je Meštrovičev volj. Pa vedno je bilo tako. Treba učenec in si je na zagrebški akademiji t je Sarno naprej. Vse drugo je povedal vztrajno širil obzorje, uril roko m po- Cankar. glabljal intuicijo. Njegov študij še ni j Meštrovičev učenec Pirnat, kaže dovršen, vendar pa ima polno glavo d0St0jen talent. Nevarna beseda za načrtov in se pripravlja za razstavo mladega človeka; toda kdor ima av plastičnih in grafičnih del, ki jo na merava prirediti v jeseni. tokritiko. ve, da ni dospel do skraj nega cilja niti tedaj, ko je najbolj za V realki je prav neznaten in sila clovoljen s sabo. In ni mlad. kdor je skromen »atelje«, če smemo tako na- zadovoljen. Ni umetnik, ki ne išče. zvati del kleti, ki rabi za kiparska pjrnat je nezadovoljen iskalec, zato dela. Sem je pribežal gospod Pirnat, Vpniiprnr> van,- r r da izoblikuje busto Ivana Cankarja. 'crujeiuu Rabindranath Tagore Tu mi je dovolil vpogled. Busta je izdelana z očitno umetniško silo. Na prvi pogled te zgrabi. Cankarjev obraz? Razmišljaš. Spom- Rabindranath Tagore je največji niš se fotografij in primerjaš te like živeči pesnik, modrijan in prerok, s Pirnatovim. Najprej se ti zazdi, da Najkrasnejši človeški pojav vseh je to kdo drugi- Bolj ko se poglobiš stoletij. v fizog’iomijo podobe, bolj se bližaš Vestnik ljubezni in pravice med Cankarju. Ni umetnikova naloga, da ljudmi in narodi, zadene fotografsko natančnost, zakaj Propagator znanosti in naukov < obraz se izpreminja, leta vplivajo pravi sreči. nanj, življenje orje na njem svoje Vzor delavca, vzor prijatelja oče brazde. Umetnik mora vdihniti liku ta, soproga, rodoljuba in človeko-veiikega moža dušo, ker nas samo ljuba, ~teko ogreje. Duša pa se izraža v po-j ssbnih markantnih potezah, ki jih pri- Rodil se je 7. maja 1. 1861. v Kal- voda živemu človeku ni dala. I kuti Pirnat je Cankarja idealiziral —' Izšel je iz stare, ugledne indijsko bo rekel kdo, ki prisega, na naturah- brahmanske rodbine, ki se je mnogo zem. — Ne, umetnik je podal Cankar- udejstvovala v zgodovini indijskega ja — umetnika. To je poglavitno. Na naroda. Njegov oče Debendranath širokem vratu (Cankar-človek je imel Tagore se je z vso dušo in telesom ozkega) tiči markantna glava z buj- zavzemal za staro indijsko kulturo in rtimi lasmi, ki padajo v pramenih na navduševal za izročilo in vero starih široko, odprto čelo, govoreče o'geniju Indijcev. Osnoval je novo brahman-— idealistu. Oči so povešene, ali oč- sko sekto »Bralima Samadž«. Rad nice so izdelane krčpko in kažejo, da strogo filozofsko verskega življenja, so oči mnogo iskale in zrle v globino Ka ie narod imenoval »Maharši« (ve-žitja in bitja. Lice je mršavo, upadlo, M* dalekovidnež)-skoraj bolno, toda globoke zareze Bil je jako premožen in je imel ve- okrog ust pričajo, da leži v težkem liko palačo v Kalkuti. V tej palači se izrazu obraza in jedva zaznatnem tu- je kot zadn.ii od sedmih bratov rodil jem usmevu ustnic, neka čisto can- Rabindranath. karska bolest, ki jo nosijo vsi njegovi! Kljub velikemu bogastvu so se junaki, zmes ironije in žgočega lire- ptroki vzgajali jako skromno in stro-penenja, izraz »idealnega realizma«, ko. Niso smeli nikamor iz hiše, razen Vrat je radi tega tako krepak, da go- na vrt, ki ga je obdajala trinadstropna von o močni volji m veliki zivljenski palača. Za časa kuge. se je vsa rodbi-sih; glava.Ja s tolikšno bozanstveno- na preselila v vilo ob reki Gangesu s Jo nosi življenje, mora imeti trdno Tam je Tagore pričel gledati in spo-oporo. Brki povzdignejo z nosom vred znavati svet zgovornost tega obraza. Celoten lik Zaželel si je šole in jo obiskoval zm pred nami in govori s pankar- jako redno. Uplivala pa ie kvarno skim jezikom. Zlasti te poteze in zare- nanj. kajti učil se je vsak dan nepre-ze v obrazu pa oči J nehoma od 6. ure zjutraj do 9. ure — I ak je Cankarjev neuftirjoči te- zvečer, lesni lik v očeh onih, ki ga razumejo Ko'mu je bilo 11 let. ga je vzel lf; ljJi, ]9: . , oče s sabo v strma pobočja Himalaje. Mladi umetnik bo v bližnjih dneh l Prvi oddih sta imela v Santiniketanu, f T^fnorn v Rimu Naš ljubi, srčnodobri soprog oziroma oče, tast stari oče, svak m stric, gospod JOSIP ULLAGA trgovec In hlini posestnik naLJei d0?Iiet,.nePozabnega pokojnika se vrši v pondeliek d ? ‘ j.unija 1^.6- ?b 16> uri iz kapelice mest. pokopališča v Pobrežju v rodbinsko grobnico. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 30. junija 1926 i ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 26. junija 1926. ¥ Antonija Ullaga, roj. Fleiacher — soproga Josip, Ivan in Karel Ullaga — sinovi. Franci Mejovšek, roj Ullaga, Greta in Toni — hčerke. Hedi Ullaga — sinaha. Stanko Mejovfiek — zet. Lorica Mejovšek — vnukinja. Poiebni parte se ne bodo izdali! I s*' \ . kjer je oče imel vilo in več mesecev. V tem času je mladi Tagore silno vzljubil prirodo. Ti meseci so mu to rej dali impuls k njegovemu poznej šemu delovanju in udejstvovanju. Ko se je vrnil domov, ni bil več pod nadzorstvom slug, ampak ga oče upeljal v intimnosti rodbinskega življenja. Svobodneje se je pogovar jal z materjo in takoj je občutil veli ko materinsko ljubezen in gorkoto materinega srca- Toda ni mu bilo da 110, da bi bil dalje časa srkal toplo ljubezen skrbne matere. Ko je ime 13 let, mu je mati umrla. Rabindranath je čital mnogo, ni pa bil vnet za šolski pouk. Imel je brata glasbenika. Z njim se je najbolj raz umel in vedno družil, uživajoč glasbi. Že v 16. letu je napisal nekatere pesmi, ki so izšle v časopisu, ki so ga bratje sami izdajali. Kmalu je iz šel tudi prvi zvezek pesmic Ko je bil star 17. let, ga je brat popeljal v Evropo, kjer bi naj Rabin dranath študiral pravo. Prišel je ondon, toda mesto pravnih vprašan so mu rojila vedno po glavi predava nja o Byronu, Shakespeareu, Shel eyu. Občutil je, da je rojen le za pesnika. Vrnil se je v Indijo in pričel živet popolnoma samostojno. Snoval je razne pesniške umotvore. V 18. letu je izdal zbirko pesm Večerne pesmi« in tudi prvi roman Neprestano je opazoval naravo in judi. proučeval in vedno bolj je ljubil vse. kar ga je obdajalo. Leta 1880. je izdal zbirko »Jutranje pesmi«. V 22. letu se je poročil, ne da b zašel s poti pesnikovanja. Do 30. leta je pisal samo ljubavne pesmi. Nato je pričel pisati pripovedke, razprave o književnosti, religiji, politiki in so-cijalnih vprašanjih. Izdajal je list Sag-hana. Ni bil zadovoljen s samim pi sanjem, ampak se je pričel osebno udejstvovati med ljudstvom. Prepričal se je. da je kmetska duša že po naravi polna moči in verskih čustev in si je nadel za življensko nalogo, da obdela in koristno porabi duševne zaklade kmečkega ljudstva. _ Leta 1901. je ustanovil v Lantini-ketanu posebno šolo. K temu ga je vodila ljubezen do sina. ki je baš do-rastel in bil goden za šolo. V začetku je imel v šoli le 5 učencev. Kasneje pa je stalno naraščalo število učencev In učiteljev- L. 1922. ie imela šola 200 dijakov in 30 profesorjev. Leta 1906. mu je umrla žena. Na političnem polju se ie pridružil protiangleški struji, ki je strmela po neodvisnosti. Svoje nazore je krasno razvil v romanu »Dom in svet«. Obsojal je postoDanie Angležev., a tu- kjer sta bivala I di hvalil koristi, ki jih je imela dežela od njih. j t, v L. 1912. so izšla njegova dela angleščini. Izdal je vsega 61 zvezK najrazličnejše vsebine. L. 1913. je bil Nobelovo nagrado za literarno lovanje. Njegove pesmi so postale dijske narodne pesmi in narod jih tira v vsakem pogovoru. Njego drame se uprizarjajo povsod. Njeg? šola pa je postala središče medn rodne prosvete- k Rabindranath Tagore je člove* krasne postave. Visokega stasa, •nili pleč, lepih lic in živahnih term11 oči. Pogled ima blag in poln ljubez^ hoja in kretnje so dostojanstvene- ^ vor je mil, rahel, vendar pa tud i uZ ga, kadar je treba. . . Tagore je človek, ki živi i« ae,e samo za dobrobit človeštva, on i srečen v ljubezni do ljudstva in v lu za srečo vsega človeštva. . ^ Bogastvo ga ni pokvarilo, nt . UUKdMVU k d m pOKVdniv* spravilo s prave poti. Uporabil da je osrečil druge in v tem je nK0 tudi svojo srečo. Nanj ne bo Pa prokletstvo bogastva. _ v«0, Tagore je najsvetlejši pojav v veštvu 20. stoletia. , Po »Novem Srje«11* x »Nova Evropa«. 12. številkapji^- radika!ski Evrope«, ki je izšla 22. junija ob vem jubileju, je posvečena stranki in njenem voditelju. PrisPey^po' razni opozicijonalci, bivši radikalsK1 ^ litiki in Pašičevi sotrudniki ter PoCL0(jo' svojih prispevkih za političnega "Lbra< vinarja kakor tudi za slehernega ženca jako zanimive podatke. P -,0eV osebnost vstaja tu v jarki luči- prl:LeK zvez« lovico normalnega obsega. Š tem *j|< 13. knjiga zaključila. Prihodnja ste , ki so pisani vseskozi dostojno, "■ pc pa je lično opremljen in razširjen je ■ilK» ................... . p0' bo izšla koncem julija in svečena velikemu renesančnemu K Michelangelu. x Marija Kmetova, Večerna pis^f^iia dala Zveza kulturnih društev. ,z j Tiskovna ■ zadruga. V Ljubljani-Prosveti in zabavi, 12. snopič)- ce\o broširani knjigi 16 Din, vezani v ^ platno 24 Din, poštnina 1-25 Din t® Knjiga posebne vrste, odmevi eStiil pesniške duše. Prvih enajst črtic. u gi« v prozi, ni namenjenih hlastajoče tatelju. z naslado pa bo užival erijS stvo slik, te izbrane plastične P' 0ni' in razpoloženju prilagodeno dikc J ^0bi' ti išče v besedi lepoto, v vsebini ,sj|J in smrti. »Iz noči«, balada °, z^o«frof° t dekletu, ki najde tik pred ka^tli- n|? otroku zmisel življenja, 'je portretov pokrajine in ljudi-1Ua1u tresljiva zgodba o 12. letni EnM, .^tur 15 kronah, proti grotesknih *^sern v dialogu, kjer nam predstavi s(reiri^ teljic- »hlapcev«, voljno oro ki ne bi uporabljala strojev Tesloma kova. Poedini motorji proizva-■jjo danes do 10.000 konjskih sil. Na-talc so velikanske električne centra-5 ki izrabljajo vodne sile in oddajajo lektrični tok v ogromne daljave. Do-izrabljene vodne sile predstavljajo 'kupno težko pojmljivo energijo krog /•milijonov konjskih sil, t. j. toliko, akor da bi delalo 200 milijonov ljudi van in noč, ne da bi kdo zahteval pla-ali trošil gorivo. Vse to je ustvaril Teslov, genij za dobrobit človeštva. . Drugo veliko odkritje Teslovo so Električni toki visoke napetosti in ve-’ke frekvence, v znanosti imenovan Teslovi toki. Ti toki kažejo tem odličnejša svojstva, čim hitreje menjajo svojo smer in čim večja je njihova elektromotorska sila. Tesla je ustvaril stroje, ki so proizvajali ogromne frekvence do nekoliko milijonov milia-jev v sekundi in pa toke visoke napetosti do nekaj stotisoč voltov. Elektr. kondenzator, transformator, predvsem pa oscilator za toke visoke napetosti in frekvence, spadajo med najpomembnejše izume v tehniki sploh. Teslovi toki imajo za praktično uporabo velevažne lastnosti. Ker se širijo le na površini teles, učinkujejo le malo na organizem. Zato so postali velik čini-telj v medicini. Dalje proizvajajo na lahek in cenen način ocon. Lahko se prenašajo v ogromne daljave po tenki, torej mnogo .cenejši in lažji žici, pri čemur je odločilna napetost toka, ki se poljubno regulira s transformatorji. Glavna njihova lastnost pa je, da se dajo prenašati s pomočjo ene same žice. To je napotilo Tesla na misel, da je mogoče tudi brez žice prenesti telegrafske in telefonske valove, morebiti energijo sploh. Leta 1893. je predaval strokovnjakom v Philadelphiji in St. Louisu o načrtu, kako bi se brzojavni signali prenesli brez žice v največje daljave. Tem teoretičnim razpravam so se pridružili njegovi praktični izumi za brezžični prenos elektrike .(oscilator itd.). Tesla sam je označil važnost tega problema za pomorsko plovbo. V resnici so se Angleži prvi poslužili tega sredstva. Tako so se z rezultati Teslovih raziskovanj okoristili drugi in si neopravičeno prilastili slavo in čast. »Izum« Italijana Marconija je navaden plagijat duhovne lastnine Teslove. Strokovna literatura bo morala popraviti to krivico, ako sorojaki sami ne bomo še dalje podpirali te kulturne laži s svojo brezbrižnostjo. Bolj teoretično je zanimiv še en Teslov izum. S pomočjo tokov visoke napetosti in frekvence je namreč proizvedel tzv. mrzlo električno luč, t. j. svetlobo, ki nastane neposredno po svetlobnih žarkih, ne pa še-le s preobrazbo toplotnih, kakor se je doslej vedno reševalo vprašanje razsvetljave. Vendar pa Teslove svetilj-ke praktično še niso uporabne (»razsvetljava bodočnosti«). Nikola Tesla je pristen Slovan z mehko, poetično dušo in veliko, vse-človeško ljubeznijo. Njegovo znanstveno delo nam je znano v neštetih odkritjih in patentih. Vendar pa se s svojimi izumi ni okoristil materijel-no, marveč je rezultate svojega duha nesebično poklonil vsemu človeštvu. Njegov genij ni miroval nikoli, sledeč notranjemu klicu in služeč znanosti in človeški sreči. Njegovi laboratorji v Thomsonu v Združenih državah, so zasloveli po vsem svetu in obiskovali so jih najodličnejši predstavniki vede. Stekel si je nesmrtno slavo v znanosti, obenem pa proslavil ime svojega naroda. Zato zasluži našo posebno hvaležnost in češčenje. Nikola Tesla se je narodil 10. junija 1856 v Smiljanu pri Gospiču v Liki v pravoslavni popovski rodbini. Od svoje rane mladosti pa živi v Ameriki. (Podrobnejša literatura: Novovi-jeki izumi, izd. Matica Hrvatska 1910, Letopis Matice Srpske v Novem Sadu 1925 in mesečnik »Volja«, Beograd 1926, št. 1.) C. S. Radio-fotojsraflla Naša slika prikazuje jako uspelo brezžičnim potom oddano Sliko predsednika USA Coolidgea in soproge. Prenos slike iz Newyorka v London je trajal le nekaj minut« Kako love na Ceylonu bisere Že v starem veku zgodovina omenja biserna lovišča na Ceylonu. Pri-* poveduje se, da je 600 let pred Krn stusovim rojstvom poslal prvi ceylon-ski kralj Vijaya svojemu tastu, madur-skemu kralju dragocene bisere. O ceylonskih biserih sta pisala tudi Pli-nij in Ibu Batuta, znani srednjeveški potnik in trgovec, ki je zapustil zanimive podatke. Od časa do časa se radi neugodnih naravnih razmer biseri ne dajo loviti. Najčešče tedaj, kadar morski tokovi odnesejo s sabo mlade školjke. Tak presledek je trajal v zadnjem času celih 19 let in šele februarja lanskega leta se je pričel ponovno lov na dragocene školjke. Znanstvena dela pri lovu je vodil dr. Pearson, biclog cey-lonske vlade, ki se peča samo z morsko floro in fauno. Bella Sidney Wolf opisuje v ameriški reviji »The National Geographic Magazin« svoje jako zanimivo potovanje v manarski zaliv, kjer se dobivajo biseri. Ladje, ki se jih pri lovljenju školk poslužujejo domačini, se gotovo v ničemer ne razlikujejo od ladij, ki so plule v teh vodah za časa kralja Vi-jaye. Ladjice, ki jih domačini imenujejo dhono, so natlačene od solnca ožganih Mongolov, spretnih potapljačev in pomočnikov. Onim, ki spuščajo potapljače v vodo, pravijo mauda-ki. Običajno jih navežejo na dve vrvi. Na eni visi težak kamen, a na drugi košara, v katero se dajejo nalovljene stvari. Potapljači so večinoma Tamil-ci iz južne Indije ali iz Arabije, ki so kot nalašč ustvarjeni za ta posel. Če Tamilci ne najdejo v morju dovolj školjk, jih ne iščejo več, ampak kriče proti nebu: »Sippi ille! sippi ille!« (Ni školjk). Toda Arabci delajo hitreje in se ne udajajo fanatičnim verskim navadam, ampak poskušajo srečo na raznih mestih in dosezajo večje uspehe. Arabski potapljač zdrži povprečno 60 sekund pod vodo, največ pa 90.90 sekund. Pri potapljanju si zamaše nos z ne-< kakim ščipalnikom, dočim si ga Tamilci tišče s prsti. Mnogo se pripoveduje, da so v prejšnjih starodavnih časih nekateri zdržali pod vodo po pol ure in celo uro in pol. Dober po-tapljalec lahko tone dnevno do petdesetkrat Zanimivo je, da morske živali ne napadajo potapljalcev, ki se čutijo tudi v precejšnjih globinah popolnoma varne. Zbrane školjke sc v dhonah zlagajo v vreče, nakar se izkrcajo v mestecu Marihchukadi, v zalivu Manar. V mestecu je živahno tržišče, kamor prihajajo bogati trgovci z Vzhoda in Zapada ter pokupijo trudoma nabrane školjke za cenen denar. Podpirajte Jug. Matico! Vidic: V zlat veter... ,. »Nekaj nadzemskega je v tej sklad-,jasna je in vendar zastrta in bo-®stna. Tu se razkriva duša genija, ^svetejše njegovega srca.« Tako nam je govoril dvorni svet-3' ko smo sedeli v senčnatem relacijskem vrtu. »Quasi una fantasia...« je dodal .^mišljeno naš mecen, dr. Podgorja ki smo ga krstili študentje »dr. ^ors«. S to skladbo je Beethoven postavil p °Ji Juliji veličasten spomenik aere Svr®.ntiius, ravno, kakor vaš France La?JU’ Je Pr*Pomnil »stric« František je ^er» star umirovljen kapelnik, ki n- ASv°jem prostem času (bil je orga-RVežbal naš "dijaški orhester. v »Brutalno pa je, da vsi geniji člo-n v<7 rode tedaj umotvore za nas i- ^neJše, ko pojo labodnico lastni živ-vnl 1 Sreč'l* sem se vmešal ozlo-jen. Bil sem »predsednik priredit-nega odbora« ter kot tak užival _rst’ Prisluškovati pogovorom naših sfarešin. j »^m« je povzel svčtnik, »odpoved trpka, a. vgndar lepo čustvo...«. »Za mladino pač le trpko«, se je zasmejal dr. Podgornik. »Sicer pa — menim, da vsak človek obožava tvojo Julijo, ki stanuje nekje, a tam v daljini neba. Kaj ne, fant?« Pokimal sem molče. Z daljave je prihajala pesem mladine, priplavali so zvoki godbe, raztrgani kosi dunajskih valčkov. Z zelenja so se svetili pestri lampijončki. Solnce je ugašalo in zlat njegov žar je oblil vrt. »Stric« Langer pa se je zamislil... »Prva ljubezen je nekaj čudnega«, je dejal dvorni svetnik počasi, »pol resnica in pol bajka, solnčna norost je, obdana z glorijo spomladnih sanj«. In glas njegov je zvenel čudovito toplo in mehko. »Moja prva ljubezen je bila hčerka konjederca«, je šaljivo pripomnil »dr. Mors«. »Zaljubil sem se bil v njo, ko sem prišel k očetu tirjati našega cucka. Shajala sva se ob Dunajščici ter strmela v to leno, kalno vodo In — občudovala naravo. Mladost — zlata norost«. Prižgal si je smodko ter pihal goste oblake v zrak. »Tu ne pomagajo šale, doktore«, je povzel dvorni svetnik, »spomin na, to tako zaničevano prvo ljubezen, je * vedno čist in veren. Neka pobožnost starih samcev je to, neki oltar naših src, ki je ostal še nedotaknjen, neoskrunjen v svoji beloti«. 1 »Kakor pesem v dnu duše rojena, zaželjena, neizpeta, pesem, katero čakamo celo življenje, melodija, katero iščemo, a ne najdemo nikdar«, sem pripomnil tiho. »Prav imaš, fant«, mehko je pogladil »stric« kapelnik moje lase, »to je večna luč, pramenček njen pa nam zasije le enkrat — potem pa nikdar več«. »Nekoč«, je nadaljeval počasi in tiho, »sem služboval kot prvi kapelnik v malem gledališču, — kje, to ni važno. Imeli smo majhno igralsko družbo, ki je dajala spevoigre in drame. In v to družbo je zašla — kakor da bi jo prinesel pomladni dih iz daljnih iztočnih dežel — mlada devojka, navdušena svečenica Talije. Jaz sem imel tedaj kakih dvajset let, ona pa je bila še mlajša. Bila sva dobra prijatelja, jaz in moja Hedone, kakor sem jo krstil... A pri meni se je vzbudilo nekaj v srcu, nekaj je za-cvclo globoko v duši. Skušal sem ostati miren, igral sem vlogo priiatelia. dasi mi je vrela kri. Tisti čas sem pisal čudovite verze, polne rož in me-sečinte — mislim, da so se mi vsi smejali. A kaj mi je bilo mar? Pomlad je bila v mojem srcu, pomlad je bila v moji duši in srce. je sanjalo o daljnih vrtovih, o belih dvorih sanj in bajk... Tedaj sem razumel te skrivnostne akorde, ta dih blažene noči, ki je razlit nad Beethovnovim delom. Odsev vseh sanj, plahih želj srca mojstra Ludvika je to, odsev človeške pomladi — mladosti...« Starec je umolknil ter sklonil glavo. »A ona?« je vprašal »dr. Mors«. »Ne vem, kje je sedaj. Svet je velik in širok. Kamorkoli je šla, blagoslov. moj ji je sledil in srce moje je ni pozabilo. Sen mladosti, Hedonč...« v očeh se je lesketala solza. »Ver sacrum!« Visoko je dvignil svdtnik kozarec »pijmo v spomin!« Zazvenele so čaše, jasno in ročno, meni pa se je zdelo, da slišim pesmi nevidnih strun, ki sanjajo bajno sonato v zlat večer... »HedonČ... quasi una fantasia.« ►* l \ 'J. Zadravec: Novi davini predlogi (Predavanje na obrtniškem sestanku v Središču, dne 12. VI. 1926.) Gospodarska javnost se v zadnjem l. V zakonskem predlogu tega času mnogo peča z vprašanjem novih davka manjka določba, da se nanaša davčnih zakonskih predlogov. j ugodnost nove tarife do 5 sob tudi za Naravno je, da je obrtništvo v ve-, obrtne domove. Skrbeti je torej, da se liki meri zainteresirano na pravični ta ugodnost tudi obrtništvu in trgov-ureditvi in na pravičnem izenačenju cem prizna. davkov, ki so bili dosedaj naravnost: 2. Da se tarifa za sobo zniža od neznosni in ki tudi po novih predlogih 20 na 10 Din in 3. da se najemninska vrednost pri hišah, ki imajo več kot 5 sob ne occ-nja više, kot 60 do 100 Din od sobe na deželi, a v mestih pa ne več nego 100 do 150 Din na leto in od ene sobe. III. Hišno najemninski davek je znašal dosedaj za stare hiše, sezidane pred letom 1911 z držav, prireži vred 26.52%, za nove hiše pa 23.21%, v bodoče bi pa ta davek znašal ne glede na to, ali gre za stare ali nove hiše 14%. Državni dosedanji pribitek bi torej odpadel in bi ta davek postal po novem davčnem predlogu bistveno milejši, vsaj tako dolgo, dokler se ne ne obetajo postati zdatno milejši. Mislim, da je dobro, če se naše obrtništvo seznani s temi predlogi ter zavzame svoje stališče. Smatram za potrebno, da vsak razumnejši obrtnik pozna davčni sistem in se poglobi v aktualna vprašanja dnevne gospodarske politike. Omejil se bom samo na one vrste davkov, ki podeželskega obrtnika in-teresirajo. I. Začnem z zemljiškim davkom: a) Sedanja obremenitev je bila izračunana po katastralnem čistem donosu, odnosno po starem avstrijskem davčnem zakonu in je znašala svoj-čas 19.3% kron, pozneje je bila ta postavka spremenjena in zvišana na 20 Din, od vsakih 100 Din čistega kata-stralnega donosa. Na ta davek se je pobralo do sedaj 150% prireza, torej 30 Din ter 500% izrednega prireza, računanega od temeljnega davka in rednega prireza, torej 250 Din, skupaj 300 Din, od vsakih 100 Din katJ čistega donosa po zemljiški posestni1 poli. b) Bodoča obremenitev. Davčni postavek 20% katastra!, či-' stega donosa pa se potom komisije re-! vidira ter prilagodi pridobitnim prilikam v dobi od 1. VII. 1925 do 30. VI. 1926. Ce se n. pr. torej potom komisije čisti donos lOkrat zviša, znašalo bi! to: od vsakih 100 Din krat 10 je 1000 dinarjev, od tega 20% davek 200 Din.1: ' Ce bi torej zemljiški davek ostal brez1 [doklad, kar je seveda pričakovati, bi [bil ta davek nekoliko nižji kot dose-idanjL Odvisno je to seveda od komi-! sij, ki bodo določevale katastralni [čisti donos na podlagi faktičnih do-fliodkov v prej omenjeni dobi. Način tega določevanja ni povsem simpatičen, ker bi se moral raztezati vsaj na dobo treh let in ker bodo pokrajinski kraji bolj prizadeti, kot oni v Srbiji in Crnj Gori, kjer nimajo katastra. Važno bi tudi bilo, da se da davkoplačevalcem možnost, da po svojih zastopnikih uplivajo na pravično ocenitev donosa, odnosno na pravičen multiplikator sedanjega katastralnega čistega donosa. \ II. Hišno razredninsk! davek je oni davek, ki se plačuje od števila sob in ki je bil dosedaj precej neznaten. Znašal je: za 1 sobo dosedaj 4.97 dinarjev, za 2 6.63 Din, za 3 8.29 Din, za 4 16.57 Din, za 5 18.23 Din. 1 Po novem davčnem predlogu naj bi pa znašal: za 1 sobo 20 Din, za 2 40 Din, za 3 60 Din, za 4 80 Din, za 5 100 Din. Pri tem davku so namenjene biv-stvene razlike. Za sedaj plačujejo ta davek vse hiše, ki niso v najem dane Po gornji tarifi, odslej pa bi ta davek plačevali samo oni kmetski domovi, ki nimajo več kot 5 sob. Ce pa bi imel kdo več kot 5 sob, se mu bo ta davek odmeril po najemninski vrednosti dotičnih sob, torej po najemninskem davku in bo s tem občutno prizadet. Recimo n. pr., da ima nekdo na aezeji hišo s 6 šobami in je plačeval dosedaj morda 25 Din hišno razred-nmskega davka, odnosno z dokladami vred cka. 55 Din. Če se mu bo po novem zakonu vcenila letna najemnin-^ vednost 6 sob na 150 Din, bo znašalo to 900 Din, odštevši 30% n®* V° P,n’ torej od Stanka 630 Din tako, da bi znašal 20% hišno razredninski davek 126 Din to ie okro* 150* ve«. Ut j. doli S'dost-daj plačeval. Zato je želeti: 'jo tudi obrtniki, ki niso uvrščeni v skupino a). / ■ • V c) skupino.. spadajo pa telesni delavci, krparji, postreščki itd., izven službenega razmerja, ki plačujejo 2% davka. Proti načinu tega se moramo odločno upreti, kajti krivično je, da bi se pobirala i pridobnina i dohodnina od čiste donosnosti pridobitnikov. Pridobnina bi morala ostati pri sedanjem načinu obdavčenja, za katerega so, kakor sem rekel, veljali zunanji znaki in srednja donosnost v okvirju kontingenta, če pa ta predlog ne bi bil sprejemljiv, naj se kategorije popolnoma ophste in naj se davek pobira po progresivni lestvici od 1 do največ 3%, nikakor pa ne v \*jsokosti predlaganih 12%. V. Rentnina je znašala dosedaj od zakupnine 10:53% od drugih dohodkov 7.02%, od hranilnih obresti 3.09%. Rentnina bi se po davčnem predlogu zvišala na 15, odnosno 10%. Po mnenju gospodarskih krogov je ta obdavčitev mnogo previsoka in ne bi smelo davčno merilo presegati 10%, za hranilne vloge pa ne bi smelo več znašati kot 4% ter bi končno Svetovna razstava v PhiladetoHfi Nedavno je bila v Philadelphiji otvor-jena sv^ovna razstava, katere se je u-deležila tudi Nemčija, ki od prevrata sem na sličnih razstavah ni razstavljala. Na sliki vidimo vodstvo svečanostne povorke, ki prihaja na razstavišče pri glavnem vhodu, raz kateri .visi zvon svobode. ustanove oblastne skupščine, ki bodo pač gotovo segle na ta davek, uvedle oblastne doklade in tako pripomogle, da te dobrote ne bomo predolgo deležni. Ta davek je kolikor toliko sprejemljiv, vendar je tudi zbornica z ozirom na dejstvo, da je bil dosedaj ta davek prehud udarec za hišne posestnike, predlagala, da se od 14% zniža na 10%. IV. Hud poper ostane po novih davčnih predlogih občna pridobnina. Ta davek se odmerja po zunanjih znakih dotlčnega obratovališča, n. pr. po štev. osobja, ureditvi delavnice, po naložbeni in obratovalni glavnici in sicer v okvirju kontingenta, ki je znašal za 1. 1925. z vsemi prireži vred za Slovenijo 4,103.965 Din. Dohodki davkoplačevalcev, obrtnikov, trgovcev ter industrijalcev so se pa za 1. 1925. ocenili na 251 milijonov Din tako, da je znašala obremenitev občne pridobnine povprečno komaj 2%. Če se uveljavi predlagana obremenitev (nov zakon), bi se davkoplačevalci razdelili v tri skupine. a) V skupino trgovcev, industrij-cev,. obrtnikov in drugih podjetij, ki bi plačali. 12% davka od dohodkov. V tej skupini mišljeni so samo obrtniki, ki zaposlujejo nad dva pomočnika. V b). skupino uvrščeni so (kdor se re smeje) odvetniki, notarji in pisatelji, ki plačajo 8% davka od doseženih dohodkov. V to skupino spada- moralo biti omejeno na dohodke onih, ki imajo najmanj skupno 15.000 Din letnih dohodkov. VI. Dohodnina bi se v slučaju sprejetja novega zakona pobirala po sledečem tarifu: od 5000 Din, dosedaj nič, po načrtu 125 Din; od 20.000 Din, dos. 2.224.77 Din, po nač. 800 Din; od 40.000 Din, dos. 5.759.65 Din, po nač. 2.100 Din; od 65.000 Din, dos. 10.996.70 Din, po nač. 3.850 Din; od 100.000 Din, dos. 17.703.40 Din, po nač. 6.825 Din; od 150.000 Din, dos. 27.284.40 Din, po nač. 11. 825 Din; od 250.000 Din, dos.. 46.446.50 Din, po nač. 22.825 Din; od 400.000 Din, dos. 59.(511.40 Din, po nač. 40.825 Din; od 600.000 Din, dos. 76.931.40 Din, po nač. 66.825 Din; od 1,000.000 Din, dos. 209.271.40 Din, po nač. 122.825 Din. Na videz Izgleda, da je dohodnina zdatno nižja, v resnici pa to ni, če sc upclje,projektirana 12% pridobnina. Stvar izgleda pri 20.000 Din dohodkov približno takole: sedaj se plača dohodnina z dokladami vred 2.224.77 Din, k temu 2% pridobr*nc 400 Din, skupaj 2.624.77 Din, po novem načrtu bi pa znašala dohodnina 800 Din in 12% pridobnine 2.400 Din/ skupaj 3.200 Din; razlika na slabše 600 Din, kar pomenja vse drugo kot umiljenje davčnih bremen. Če že ostane pri predlagani visoki pridobnini, moramo na vsak način delati na to, da se dohodnina odpravi, ker je izključeno, da bi se ta davek v drugih pokrajinah zadovoljijo pobiral in ker bi najbrž samo Slovenci zopet nosili prekomerna bremena iz naslova dohodnine. Praksa' je pokazala, da le neznaten odstotek: pridobitnih stanov vodi knjige in zapiske in je v položaju podajati podrobne izkaze, od večine pa se te dolžnosti v moralnem oziru ne more zahtevati in krivica, ki se jim je dosedaj godila, se more popraviti v novem davčnem zakonu. VIL Najbolj krivičen vseh davkov jo davek na poslovni promet. Na žalost je predvideno, da ta davek ostane v sedanji izmeri 1% celokupnega prometa. .ri Č- pomislimo, da se mora ta. daveK tudi plačevati od zgube, in take zgube v današnjem gospodarskem živi jeti J4 niso redke, potem bomo mirno odo-brili stališče zbornice, ki stremi za tem. da se davek na poslovni promet popolnoma ukine in če že to ni mogoče, vsaj zniža na polovico ter da se napovedovanje tega davka po knjigi« ki prične z 160.000 Din letnega pro-meta, zviša na 600.000 Din. Na vsak način naj se pa oslobodi tega davka malo obrtništvo, ki zaposluje 2 ali manj pomočnikov, ne glede na zna-čaj dotičnega obrata. VIII. V veljavi ostanejo nadalje invalidni, davek, komorni davek in vojaška taksa. S tem končam in priporočam, naj se vse naše gospodarske organizacije postavijo složno v bran zoper nameravane predloge in podprejo tozadevno akcijo naše zbornice- Spomladanska utrujenost Tudi pri nas se mnogi ljudje tožijo* da postanejo spomladi hitro utrujeni, nejevoljni in nervozni. Švedski zdrav-, nik dr. R. Ehrstdrm piše v listu »Vers, la Sante«, da je to pogost pojav, ki je zlasti v severiiih deželah jako razšir; jen. Ljudje so ob nastopu spomladi prav malo spomladanski, t. j. spočiti« prerojeni in mladostni. Bolj se čutijo utrujene, pospane in zlovoljne ter neradi delajo. Večina znakov kaže, da gre za neko vrsto nervoznosti. Dr. Ehrstrom primerja število slučajev spomladan-ske utrujenosti številu samomorov i'1 sklepa, da oba pojava spomladi rasteta in v jeseni padata. Tega si ne moremo razložiti s samimi' klimatičniim izpremembami, dasi nedvomno vpli-va tudi ozračje na nas, zlasti še toplota in svetloba. Prevelika vročina povzroča v človeškem telesu utrujenost in razdraženost; vendar pa V marcu, ko se taka utrujenost najbolj pojavlja, na severu še hi vročine. DA pa bi sama svetloba vplivala tako slabo na človeški organizem, se tudi ne da dokazati. Lahko pa opozorimo na to, da sc človek čuti najmočnejšega v jeseni, ko so v našem telesu nakopičeni in nekako shranjeni ugodni učinki svetlobe in zraka, ki smo si jih nabrali tekom pomladi in poletja; ta zaloga sc čez zimo izčrpa zlasti s tem, da moramo največ časa prebiti v zatohlih prostorih. Zato se čutimo najslabše takrat, ko prebijemo spomladi prvič delj časa na prostem; zdaj se nam najbolj pozna, da nimamo rezervnih snovi, ki dajejo našemu telesu prožnost in moč. Spomladansko utrujenost si tudi lahko razložimo s tem, da moramo po zimi uživati hrano, ki nima toliko vitaminov kot hrana, ki jo pripravimo iz presne zelenjave in sadja. Sicer pn je mogoče, da presna zelenjava vpliva na delovanje žlez, ki — kakor znano — globoko posegajo v življenske funkcije. Da spomladanski utrujenost ni osamel pojav, pričajo najnovejše izkušnje zdravnikov v tuberkuloznih zdraviliščih, ki so opazili, da se povprečno stanje, bolnikov spomladi vedno poslabša,-medtem, ko se v jesem večina pacientov čuti tako zdrave, da že. razmišljajo, kedaj sc bodo vrnili domov. Ta občutek pa je zgolj prehoden, nekaka fata morgana, ki s rojavi samo za trenutek in iiekohK Ootfaljša neizogibno usodo teb boim-kov. ^ Mariboru, dne 27. junija I$2b» r*g i~Tii' ffiriBFii« Tiri' f^odpisane tvrdke naznanjajo pretužno vest, da je njihov velespoštovani slavni ravnatelj in ustanovitelj, gospod preminul. Pokojnik je 50 let neprestano • ' ,Y "• - “ * . V- . - . -ii,* .,1 deloval v svojem podjetju in sa povzdignil z neumornim delom. Njegov spomin bo ostal vedno med nami, kakor tudi spomin na njegovo vzgledno delo. Maribor, Nachod, Bratislava, Wien, Trst. Mariborska mehan. tkalnica in apretura Sfrart 8J' PALMA Kau&ik pete In podplate 'rterate nosite pri vsakem vremenu. .Palma" ni razkošnost, ket da'Je elastično, ugodno hojo, ter je za vsakega praktičnega in Sttfdljlvej* človeka neobhodno potrebno, ker je mnogo trpežnejša in boljša od kože. Jtni poskušnja Vat o tem prepriča in tedaj ne boste hoteli nositi več čevliev brez .P*Ime*. 013 Dftrfnk Učitelj' pripravi)« na rtllllltl. jeseiHke sprejemne izpite za sredRje Sol«; di.ake dveh nit|ih razredov za ponavljalne upit«, odrasle pa t Srhohrrafiiini in nemščini. Nagrade 60 dogovoru. Ponudbe ped .Izdate« poduk" n« »pra-« ,Ta»ora». 1155 z* raa^° zanesljivo f IVHfljC presto stanovanje >11 lokale plačuj« tudi najfmo-4*iafč«m. Preskrba brezstanovaicav posebej organizirana družba), vprašalne pele na ra*polajfo. Stanavanj* tmz pailtnlce (dij*'ke sobe Lt. d.) zbira za l»t«Ti*t*rje. Gostiln«, mlin* v mestu in oltoliei v 1238 Hiš«, puettvl na prodaj. „MARSI'AN" Botoviki trjr št. 4. lnstfntcije fi.jK »lov t Opravi lista. 1532 tlrarinik »»mec.ifife s l.ju-UI 0UUI&. lijem pianino. Po nudbe pod ,100 Din* na upravo ljita. 124S I) 119 hfsls uradnika, iJteta Vlil Ululttp sl. juli em 4i4o. navadno aeparirano sobo; tudi na periferi|L Ponudbe pod aSolid**4 n« upravo lista. 1249 DOrOlf nienec' krepko razvit, IfCLEfl« ae sprijme, ,Vatra‘. . Stroa^majerjeva ul. 3. 1236 fltrflhl mnstae >n redi.ne se lili lllil« doblo po nizki ceni v tovarni bučnega olja J. Hoch-mvlller, Maribor, južna atran Prav, Pod mostom 7. 1 !34 RezNa za brivske apa- VJ|fOrn*mlc* Šilette, Mont extra, ISIClUm itd., polilja tudi z pismeno potto Drag« Rosina Maribor, Vetrinjska ulica 26. 1240 Posojilo za zitfanje za nakup zemljiift, ugodni poboji za člane „Mojmir*, kre-ditne-stavbne zadruge. Rotov* Jki trg 4. 1247 Sffinim dobro obrameno staro l*U|Jliil kolo. Upla^am takoj. Ponudbe pod „Kol«“ na upra vo lista. 124 Vila z eno- do trodružinskim, ptanovamem v gornjem delu mesta (okrog parka) se takoj kupi in takoj plača. Ponudbe in pojamila pod ftifro „Takoi* na upravo lista 1235 Sarejmijo se SSr*.* stilna »Evropa* kolodvoru. pri Glavnem 1225 Hrana Prv®vrstna se is4e pri 111 UUU boljti obilelji. Ponudbe pod „Hrana“ na upravo lista. 1224 Ha dobro hrano deklica iz boiifls hiše. Aleksandrova cesta St. 77/1. 1441 Stanovanje sredini mesta zamenjam z malim, kdo mi odkupi pohištvo. Naslov pove uprava lista. 1215 Rezanje BnU-glavice uvrBujem perfektno. Moderne oblike. Študentke Imajo razen sobote popust — Vekoslav Gjurin, Jurčičeva ul. 9. 954 Krojači in šivilje! vsakovrstne po poliuhnilimod nih slikah, izdelujo in razpo-*il|a za dame gospode in otroke KNAFELJ ALOJZ, strokovni učiteli za kroia&tvo Ljubljana, Križevnitka ulica St. 20/1. 1192 Swilenenosavice32^ Flor v največji izbiri, najnovejše barve Moške v najlepši izbiri Reklamne cene ]®3 c/os. Karničnik, Slovenska ul. 10 prodaja premog iz SLOVEMSK1H PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za Industrijska podjetja In razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča češkoslovaški In angleški koks za livarne in domačo uporabo kovaški premog, črni premog in brikete Naslov 159 PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D.VL3UBL3ANI Miklošičeva cesta 15/1. B.S.A. motocikli in prikolice najnovejtt modeli 1. 1-26 po znižanih ce i ih dospeli Na ogled in poskušnjo pri JUGO flUTO, r' Ljubljana« Dunajska cesta 36. Tel. 236. Ceniki na b ezplačno. Podzastopstvo za Maribor in okolico. 1079 S. KENDA, Maribor, TaMentoachovc ««^2- BUČNO OLJE Sprejme se 1213 kontorittinja ki ima daljšo trgovsko prakso In je perfektna v vseh pisarniških poslih. Pismene ponudbe tvrdki MILOŠ OSET-MARIBOR Koraki za potovanje vsake vrste, vsake cene vsake velikosti se dobi pri I229 IVANU KRAVOS Aleksandrova cesta 13. Modni predmeti vedno najnovejše, v najlepši izbiti, znano solidne cene Bogleško snkno J os. Karničnik, Slovenska ul. 10 1031 1 najboljše, priporoča cenjenim trgovcem tovarna bučnega olja J. HOCHMULLERi MARIBOR južna stran Drave, Pod mostom 7. 1* POTNE KOŠARE stojala za cvetlice, pleteno pohištvo, motvoz, vrvaiske ; I izdelke, drobnarijo galanterijo in parfumerijo priporoča : j DRAGO ROSINA, MARIBOR Vetrinjska ulica 26. 1239 UIIIIU1 Mfllllll lllll PODRUŽNICA. V MARIBORU iiiiiiililiiiiim Priporoča vsem onim, ki odpotujejo svoje (Safes deposats) ki jih oddaja v najem proti malenkostni odškodnini in lastnim ključem. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije najkulantneje. Kavarna Evropa Dnevno radio-koncert od 16.—17. V* ure in-od 20.—24. ure. Tamburaški zbor Raška) igra od 21 .*/2—2.ya ure. Prvovrstna vina (Bouvier). Likeri, Luxardo. Solidna in tocH» postrežba. Ujmami - Tsdniita Fiankenhausen Iopf. bOJa atto in ntroj*fradbo, elektrotehniko. Posebni oddelki z* poljedel. stroje in zrakoplovno tehn čitaite in razširjajte povsod naš list hTABOR‘M PERILO Dl OBLEKE PLATNO, SUKNO, PLAVINO, VOLNENO BLAGO, NOGAVICE, NARAMNICE, ROBCE, KRAVATE, PREDPASNIKE, POSTELJNO PERILO I. T. D. KUPITE NAJBOLJŠE PRI TVRDKI 1004 I. N. ŠOŠTARIČ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13. ZAHVALA. Za globoke dokaze sočutja ob smrti našega preljubega ZORANA izražam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, darovalcem vencev in cvetja, prečast. gospodu župniku za krasne tolažilne nagrobne besede, cenjenemu učiteljstvu za lepo spremstvo šolske dece, vsem ljubim faranom, kateri so z mnogobrojno udeležbo pokazali sočustvovanje, domačim pevcem za lepe pesmi v slovo, našo najprisrčnejšo zahvalo. Sv. Anton v Slov. gor., dne 24. junija 1926. 1246 Prežalostna obitelj Tuiak-ova. E 2422/26-1° Dražbeni oklic- Dne 29. julija 1926, dopoldne ob 10. uri, bo pri podpis*'1®11^ sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga: d- °* ' °\ brežje vi. št. 585; cenilna vrednost: 55.875. Din; najmanjši P°' nudek: 37250 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri *oc*'^uj najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdr žitelja, ki je ravnal v dobri veri. , j V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na ura deski sodišča v Mariboru. Tiakart >Maribor*k* Tiakarna* jr Mari bor*, predatamtk, Detel«, r* «*d*UTBttik: .Vakoalav S p 1 a d 1 a r. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 19. junija 1926. vnatelj Urednik Božidar Borko, aoTlnar. lidajatelj: Konaoro** »T*bo novinar. V a) r Maribora.