^ h, prasaike* ud HeMŠ*a .TKAR MVHL listaj leie PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote_ Uredniški In apramtlki proeterl: 1617 8. U»ndale A v«. Offloe of PublkAtieal •6§7 Boath Lawodale At«. Telepkono, Roekirtl) 4004 ...........................rrrrffjjjj M. UM, * Uw t. im. CHICAGO, ILL., PONDELJEK, 16. SEPTEMBRA (SEP. 16), 1935 Babeertptloa $4.00 Tearty. STE V.—N U M HK K 1H0 Aco^upce far aaillng at apecial rmU of poatage proridod for la eectioa 1101, Aet of Oct I. 1917, authorised oa Jona 14, 1WS. iga narodov složno nastopila -oti agresivnosti Mussolinija se je pridružila Angliji in takoj to pride zraven Rusija, mala antanta, skandinavske države in druge. Italija je ostala osamljena. Moralno pomoč je dala tudi Amerika, ki je ponovno apelirala na Italijo, naj se drži Kel-loggovega pakta. Sankcije so zdaj neizogibne, če bo Mussolini še kljuboval. •Vtem [Jaeva, 15. sept. — držav Evrope, Amerike, in Azije je podprlo ®U-Anglije proti Italiji. So-_ unija je izjavila, da bo gtala ob kovenantu Lige _ in sodelovala v aankci-proli Mussolini ju, če bo _ 15. sept. — Mussolini je-rkda je izjavila, da raje za-Ligo narodov, kakor da bi h kompromis v svojem «m programu. Mussolini ti pošiljali vojaške čete v i jo, ki meji z Egiptom, va, 14. sept. — Francoski Pierre Laval je v svo-jovoru pred skupščino Li-urodov odločno poudaril, da Francija vzdržala Ligin ko-t,čeprav bi to pomenilo na-vojne Mussoliniju. Izra-mnenje, da je kompromis mo poravnavo italijansko-nskega konflikta še mogoč, pa je opozoril skupščino na o nevarnost, ki pride, če se pogajanja za odvrnitev voj-v Afriki izjalovila. slučaju bogova in bolj situacija zahtevala našo ost", je rekel Laval. "So-ost nam predpisuje enake i. Naše obligacije so ne v kovenantu in Franci-jim ne bo izognila." Toda to obljuoo je Laval izre-iprikritim svarilom, da hoče ja v zameno garancijo var-svojega ozemlja, kar je bolj čno pojasnil angleškemu lanjemu ministru Hoareju v vatnih razgovorih. Tu govori-foje Laval povedal Hoareju, bo Francija pritiskala na Ita-Pod pogojem, če dobi zagoto-' Velike Britanije, da se bo 'kla pwyama, ki sta ga Fran-m in Anglija odobrili na lon-ukiJ^nferenci v februarju t. T» ifogram uključuje medse-Ufto pomoč v slučaju sovražne->n*pa ' j no brodovje v rUi j" morju. N fc. , Ravnik fašistične • l;< Mussolini ne In *vojih načrtov, čela, Premier Laval M* "Vpičino Lige na- f> Francija držala 1 igine pogodbe, o '»dobri 1 nobene J' konflikta, ' •sls italijanake ki-»mcij« Abeaini. K ' .1« "Azionne Coloniale" piše, da je Italija a-larmirana zaradi koncentracije britskih bojnih ladij v Sredozemskem morju in bo zahtevala odgovora od Anglije. "Prišel je trenutek, ko moramo biti na jasnem, kaj je cilj britskega bojnega brodovja v Sredozemskem morju", piše list. Južna Afrika je tudi apelirala na Italijo, naj se spametuje. Indija pa je obsodila Mussolini-jevo početje. Danes bo govoril Maksim Litvinov v imenu sovjetske Rusije. Njemu bodo sledili predstavniki male antante (Jugoslavija, Čehoslbvaška in Ru-munija). Reprezentantje Skandinavskih državic so že govorili. Južna Amerika nasprotuje Itar liji, in možno je, da bo tudi Poljska naznanila, da se bo držala mednarodnih načel. To pomeni, da bo Italija ostala osamljena in da ne bo nji v prilog oddan niti en glas, ko bo prišlo do glasovanja. Washington, D. C., 14. sept.— Državni tajnik Cordell Hull je podal izjavo, v kateri je opozoril Italijo in Abesinijo na njune obligacije na podlagi Kellogg-Briandovega mirovnega pakta, katerega sta podpisali. Hull v ffjirfrpoodarja, "da v obstoje« situaciji pretnje s sovražnostmi ogražajo politične, ekonomske in socialne interese vseh držav." Dalje naglaša, da so Združene države močno zainteresirane v razvoj italijansko-abesinskega spora, ki tvori nevarnost miru vsega sveta. Na konferenci, katero je imel Hull s časopisnimi - poročevalci predno je podal to izjavo, je odprto odobril stališče, ki ga je zavzela Anglija proti Italiji. Državni tajnik je pohvalil angleškega zunanjega ministra Samuela Hoareja, ki je na zborovanju Lige narodov priporočal kolektivno akcijo in ekonomske sankcije proti Italiji, če bo napovedala vojno Abesiniji. Hullova izjava je sledila kab-, logramu, ki mu ga je poslal zvezni senator James P. Pope, ki se mudi v Ženevi kot opazovalec. On je urgiral državnega tajnika, naj skliče konferenco vseh držav, ki so podpisale Kelloggov mirovni pakt. Ta konferenca naj postavi izven zakona vsako državo, ki provocira vojno in s tem krši določbe mirovnega pakta. Pope je sugestiral strmogla-vljenje Mussolinijevega režima, če bo ta napovedal vojno Abesiniji. 2eneva, 14. sept. — Izjava a-meriškega državnega tajnika Hulla, v kateri je posvaril Italijo in Abesinijo, naj bosta previdni, če nočeta zaplesti vse države v vojno, je bila navdušeno sprejeta v krogih Lige narodov. Tu menijo, da se bo Amerika pridružila državam, ki so včlanjene v Ligi nsrodov in katere so se odločile za ekonomske sankcije proti Italiji, da ustavijo Muaso-linijevo avanturo v Afriki. Tu domnevajo, da bo imela Hullova izjsvs velik vpliv ns po-gsjsnjs, katerih cilj je odvrnitev vojne v Afriki. Ako bodo Anglija in druge države lahko računale na pomoč Amerike, ae bo moral Mussolini udati pritisku. I>ondott, 14. sept. — Herbert Morrison, vodilni laborit, ki mogoče postane bodoči premier Anglije, se je pridružil Uoydu Oorgeju in viakontu Ceciilu v odobrsvsnju govora, katerega je imel na zborovanju \Agr narodov zunanji minister Samuel Hoare in v katerem je zapreti! z t Dalj« a* S. eUaai.) Domače vesti Požar na farmi Willard, Wis. — Ogenj je uničil farmska poslopja — hišo in hlev s senom vred — farmarja Franka Hrena. Kako je ogenj nastal, poročilo ne pove. MilwauŠke vesti Milwaukee. — Danes (pondeljek) se začne deveta redna konvencija Jugoslovanske podporne zveze Sloge, katera posluje v državi Wisconsinu. — Ana Turk, mlada Slovenka, je "za kratek čas" zložila angleško besedilo za neko skladbo, za katero so bile razpisane nagrade v nekem časopisu. Te dni je bila obveščena, da je bilo njeno besedilo priznano kot najbolje in za nagrado bo prejela 30% od vseh prodanih, izvodov. — Poročili so se Rudolf L. MuhiČ in Pauline Glu-hak, Alton M. Shepard in Ana Presečnik ter Roland Kotnik in Estelle Ritonia. 'Vojna še kotri v starem kraju Imperial, Pa. — Mary Polšak, članica društva 106 SNiPJ, je prejela žalostno vest o smrti svojega brata Janeza Urbasa, po domače Svetova, v Jelšah pri Cerknici. Pokojnik je bil star 45 let in njegova bolezen je bila posledica svetovne vojne, katera še danes pobira svoje žrtve. V Ameriki zapušča dva brata in tri sestre, v starem kraju pa ženo, šest malih otrok in starše. Calumetoke novice Gahimat, Mlch. — Zadnje dni je umrla Ana Mukavec v Lauri-umu, stara 17 let in rojena tu. Podlegla je jetiki. Zapušča starše in več bratov ter sester. —— Poročili so se Rupert Agnič, sin Jakoba Agniča iz Yellow Jacke-ta, in NataHa Nardi ter John Rogina in Stacy Hildebrandt iz Lake Lindena. ; Nov grob v Pen nI Canonsburg, Pa. — Tu je u-mrl po petmesečni bolezni Frank Kuderca, star okrog 44 let in doma iz Bače na 'Notranjskem. V Ameriki je bil 14 let in tu zapušča ženo in tri otroke. Bil je član društva 138 SNPJ. Stavka proti dragi-nji v Mihraukee ju r Gospodinje le odločile za piketiranje mesnic Milwankee, Wša, 14. sept. — Na viharni konferenci v županovem uradu so se slišali protesti proti navijanju cen mesu. Konference so se udeležile gospodinje in mesarji in slednji so naglašati, da je za draginjo odgovorna Rooaeveltova administracija, ker je pred dvema letoma začela s uničevanjem mladih prašičkov. J. L. Frank je dejal v imenu mesarjev, da so ti prav tako prizadeti kakor gospodinje in bi radi znižali cene mesu, a jih ne morejo, ker ima klavna živina visoko ceno. Zaeno z županovim komitejem je urgiral odgo-ditev stavke, s katero so gospodinje zapretile, do protestnega javnega shoda, na katerem bodo nastopili reprezentantje mestne administracije, mesarjev, konzumentov in zastopnik od federalne poljedelske administracije;' Gospodinje z južne utrani mesta so odklonile kompromis in naznanile, da bodo pričele s pi-ketiranjem mesnic. Sklicale so posebno sejo, na kateri so izvolile odbor, ki bo vodil piketiranje. Sovjetski parnik dosegel najvišjo točko severa Moskva, 14. sept. — Sovjetski ledolomilni parnik Sadko, ki se nahaja na raziskovalni ekspe-diciji v severnem ledenem paBU, ie zadnje dni dosedel višinsko to-cko 88 stopinj/kile najvišja točka na severu, katero je še kdaj dosegel katerikoli parnik na odprtih vodah. Ekspedicija, ki sestoji iz 78 mornarjev in znanstvenikov, poroča, da je morje na omenjeni točki 2500 metrov (8200 čevljev) globoko. Vsemir je star 10 bilijonov let, pravi Jeans iIx>ndon, 14. sept. — Angleški učenjak James Jeans je včeraj rekel, da je vsemir star najmanj deset bilijonov (10,000,000,000,-000) let. To ogromno dobo si moremo predstavljati, če vzamemo, da je zadnjih 200 let ena sekunda in po tem računu bi bil vsemir star 160 let. Spet eden učitelj linčan v Mehiki Vera Cruz, Mehika, 14. sept. — Klerikalna drhal je včeraj linčala učitelja Josa Innoeenta Chaveza, ki je učil socialistične doktrine v federalni šoli. 32 MILIJONOV ZA RELIFNA DELA V CHICAGU S tlakovanjem in popravljanjem cest pričnejo v torek KRITIKE~CTZ A P O- STAVLJANJU Chicago, 14. sept. — Zupan Kelly je bil informiran is Wa-shingtona, da je federalna relifna administracija odobrila vsoto $82,543,000 za tlakovanje in popravljanje čikaških cest. Robert J. Dunham, administrator WPA za Illinois, je naznanil, da se bo z delom pričelo prihodnji torek. Devetsto mož, ki so sedaj na relifu, bo dobilo delo prvi dan. Ko bo program relifnih del na višku, bo dobilo zaslužek 88,000 mož. Poleg teh bo uposlenih 2100 delavcev mestnega cestnega departmen-ta, ki bodo prejemali unijsko plačo. Vseh drugih bo mesečna plača od $55 do ${>4, ki jo js določila federalna relifna administracija. Doslej je illinoiska relifna administracija vprašala za $400,-000,000 iz sklada pet milijard, katerega je kongres določil za relifna dela To vsoto potrebuje za gradnjo 3888 projektov, katerih načrti so bili že predloženi federalni relif ni administraciji v odobritev. V okraju Cook (Chicago) je sedaj 108,000 brezdelnih, v ostalih delih države pa 142,000. Pri relifnih delih bodo uposli-11 najmanj 90 odstotkov tistih, ki sedaj prejemajo podporo Drugi brezposelni, ki se težko preživljajo, vendar se niso j a vili za relif, bodo prizadeti T potrebujejo zaslužka prav tako ko relifni klientje, a ga ne bodo dobili. Proti tej Mltlkl je protestiralo več organizacij in Ralph H. Burke, pomožni sdmi nistrstor llllnoiske relifne upra ve, jim je odgovoril. Vsaki or ganizaciji je |>oslal pismo, v ka terem naglaša, da se zaveda, da se brezposelnim, ki niso na re. lifu, godi krivica, toda pomaga ti ne more, ker je federalna re lifna administracija odločila, da mora 00 odstotkov tistih, ki ao na relifu, dobiti zaslužek pri relifnih delih. Kanadski "socialni kredit ar" obišče Coughlina Toronto, Ont., Kanada. — Wil-liam Aberhart, "aocialnokredit-ni" premier kanadske province Alberte, je v petek naznanil, da pojde v Detroit, kjer obišče "fa-thra" Coughlina. Aberhart Je rekel, da se že dalj časa zelo zanima za Coughlinov program "socialne pravičnosti" in zdaj bi se rad sestal z njim in ga vprašal za kakšen dober nasvet. Istočasno bo obiskal tudi avtomobilskega kralja Forda z namenom, da tudi od njega dobi kakšno "dobro idejo". Petnajst rudarjev mrtvih pod zem-i * ljo v Angliji Ix;ndon, 14. sept. — Eksplozija plinov je v četrtek usmrtila 15 rudarjev v premogovniku blizu Marnsleyja na Angleškem. Osem rudarjev je bilo težko ra-njenih. Ogenj, ki je sledil raz-strelbl, je odrezal te nesrečnike mu sodišču. Manjšina v kohgremj od izhoda in ostali so v jami, do-'naaprotuje vladi ln predatdniku kler jih ni ugrabita smrt. Cardenasu, uBam Mehiški kongres iz ki j učil 17 poslancev Mežico City, 14, sept. — He demnsjst poslancev, ki so pripa dali manjšinskemu bloku, je bilo včeraj izključenih Iz mehišk« federalne zbornice na obtožbo, da so provoclrall streljanje \ zbornici zadnjo sredo, Streli, ki so prišli z galerije, so urmrtili dva poslanca; eden je bil na me-ulu mrtev in drugi je umrl za rano v četrtek. Nekaj teh !*• ključenih poslancev bo zdaj aretiranih In Izročenih kriminalne ton se strinja z Lavalom Amerika bo opozorila Evropo, da je Kelloggov pakt obvezen Washlngton, I>. t\, 14. sept. — Državni tajnik Cordell Hull. ki je zadnji četrtek pozval Italijo in Abesinijo, naj poravnata spor na miren način, v smi-sfu obligacij Kelloggovega mirovnega pakta, ki sta ga podpisali, je včeraj izraill zadovoljstvo, ker Je Laval na seji sveta Lige narodov izjavil, da bo Francija podpirala Anglijo, Rusijo in male narode v Ženevi, ki ao sa kolektivno akcijo proti 1-tallji v primeru, da slednja začne vojno z Abesinijo. Dasi je Hull rekel, da je vesel Lavalove izjave, poudarjajo drugi odgovorni krogi, da se bo Rooseveltova administracija o-mejila v sedanji krizi na formalno o|MAori1o, da Je Kellog-gov mirovni pakt še vedno obvezen za vse države, ki so gu podpisale. Ta pakt ne vsebuje drugih sankcij ko moralne. Države, ki ao ga (»odpisale, so se odpovedale vojni kot instrumentu narodne politike in obljubile, da bodo poravnale vse spore na miren način. Senator James P. Pope, ki o-pazuje poganja v Ženevi, je napačno tolmačil Hullovo izjavo, pravijo v VVashlngtonu. Pope je baje rekel, da Hullova deklaracija določa "moralne, finančne in morda tudi mllitarlstične sankcije." Tu trdijo, da Amerika ne more kooperlrati z Ligo narodov ali katerokoli njeno članico pri Izvajanju sankcij. Na pod lagl zakona o nevtralnosti, ki je bil sprejet na zadnjem zaseda nju kongresa, lahko predsednik Združenih držav prepove poši Ijanje orožja državam, ki so zapletene v vojni, za dobo šest mesecev po izbruhu aovrainosti Na podlagi Johnsonovcga za kona ne more dobiti Italija posojila v Ameriki, dokler ne po ravna starega dolga. To je e dina zakonodaja, ki se nanaša na odnošajo med Italijo in Združene države. Povedano Je bilo, da KoiJseveltova admini stracija ne mara izvajati nobenega pritiska na Italijo razon moralnega v tej krizi. ZMEŠNJAV MED AVTNIMI DELAVCI SEM KONEC Dillon za eno proceduro, krajevne unije za drugo STRENO~MESA TUDI COUGHLIN Grški republiča-ni bodo bojkotira 1 i volitve Sedanji režim naklo njen restavriranju monarhije Atene, Grška, 14. sept. — Ite-publičani ao na/.nanili, da ae U>-do vzdržali volitev prihodnjo Je. »en, pri katerih se bo odločilo, ali naj Grška ostane še nadalje republika ali naj pozove izgnanega kralja Jurija, naj ae vrne U ?ased<« prestol. Voditelji republlčanov pravijo, da InnIo volitve sleparija, Vsa volilna mašinerija je pod kontrolo MMlanj^ga režima, ka-teremu načelu je premier Tsal-lari«, ki ae Je odprto izrrkrl za refltavriranje monarhije. Situacija v Atenah Je p<»atala ^ napeta, ker so ae prkele širiti govorice, da lx» predsednik re-I publike Alezander /airriia podal j ostavko. Politični krogi vidijo i v tem prvi korak za rentaVrira-nje monarhije Kabin« « Je določil, da ne ple-biarit o r**Atavriraiiju monarhi-! i«- vrši 27. oktobra. Ogenj uničil japonsko me§to t . '•.« Tokio, 14 aept. Poftsr i včeraj uničil japonako m« «to Poveden J govorov, ki ho jih laiHi aeastorjl pred ssključkom kongrees. je dala mnogo dela i,^,, j,, At#.j0 20,000 prebiva tajnikom, ki mo rekordirali beaedila gov are V, |cev, Zgorelo Je HOO hiš. Detroit. — (FP) - Radi no-vostl avtne unije Ameriške delavske federacije vlada v njenih vralah večja konfuzija glede smernic. Zmeda sicer ni resna in )K>kazuje le porodne bolečine. Med njenim predsednikom Franciaom Dillonom ln nekaterimi krajevnimi unijami je nesoglasje glede poravnavanja sporov. Dve krajevni uniji, v Atlanti, Ga., Jn pri Bendix Products korporaciji v South Ben-du, lnd., sta se nedavno obrnili na novi zvtszni delavski odbor radi diskriminacij in glede priznanja organizacije. Unija pri Chevrolet Co. v Atlanti že naprosila Charltona Ogburna, odvetnika ADF, naj gre t njenimi pritožbami pred vladni odbor In zahteva tovarniške volitve. Isto Je storila tudi krajevna unija v South Bendu. Dillon jo potem ukazal Ogbur-nu, naj atvar opusti, na drugi strani pa southbendška unija, ki je "radikalna", tega še ni storila. Dillon ju obenem naznanil "nove uirijske smernice, po katerih bodo skušali isrsvnatl probleme pri okrogli mizi s podjetniki i vredno bodo šli prod kakšno vladno agencijo. Oe nastanejo diskriminacije proti u-nljskim delavcem in jih ne bodo mogli izravnati, tedaj bodo šli pa pred vladni delavski odbor," Progresivni elementi, ki so bili na ustanovni konvenciji sicer v večini, ampak so bili proti Greenovi mašini, ki Je vodila zborovanje, brez moči, niso zadovoljni z Izidom. Zahtevajo predvsem popolno Industrijsko unijo in ne mtino polovičarsko, kakršno jim ju določila eksekutiva federacije, in pa |M»polno avtonomijo, namreč pravico, da sami izvolijo uradniku. Dilloua je za predsednika |M>stavil Green proti volji večine delegatov. S tema dvema zahtevama bodo šli pred prihodnjo konvencijo federacije, ki se Im> vršila v začetku oktobra v Atlantic Cl-tyju. V la namen so "uporniška" krajevne unije Izvolile po-*<meni cepljenju delavstva iu *e večjo konfu-zljo - in to Je tisto, kar avtni magnatje nuj bolj žele. "Fat her" Coughliri je na velikem shodu na l.a!>or day v Dstroitu sicer rekel, ds *e bo iijcirova unija ahko pridružila uniji ADF kadarkoli l*o članstvo hotelo. Znano pu je, da imajo kotitro. o nad to unijo kompauljaki privrženci, Njih Klavni svetova-ec je "father" (*e-lja\Miijii vod« na mlin mogočnih avtnih druftb Koliko Je v akih okohonah mogoče upati na združenju obeh organizacij, hko vsak sam predstavlja. Prej lxt resnica to, da Je bila ?oughlif»ova "unija" ustanov-jena zato, da bo ovirala organi-z I ri* nje avtnih delavcev; in v a pn tem ne u*|>«', 1*» kot protiutež proti *jši" avtnl uniji. I lesa je težko razum-opanje ekaekutive A-• lav'ki' federacije, fe ai alučaju. pa itfral "radikal i je I Ze vA 5*-jTjlVO |H> meriške noiftri PROSVETA THE ENM(;HTENMENT GLASILO IN LASTNINA ILOVSNSSB SABODNB POIINIIMK JRONOTB Orgaa W mmd »aHI«k.4 k, Um KU««m NaUaaal BaaaOl BaaMr Naročnina: m UruUn, 4fU». Oivaa CkfcPCS) hi BaaaAa MM na M«. M M u p»l Uu I! M ta fatrt hrta. aa Cktaa«a la Cleara |T U ia ari« Mo. M '» »a »al Ma; m Iwim«i>« Sf luWrl*tU>a rata.: f«r tl»# Umta4 Stat* (aarapt Cktaaaal an4 CaaaAa MM im r**r t hi.-a#a and Clcaro fT M par raar. forvian aauavMa M M par paar. Om uglaaav pa ducuvoru Uakoplal Aaplaav la aaaaia4aaik *lar>kov a> aa vrata*. *uk«rp»l lilararna vaafclaa Urtlaa. p«-v«U. draom paaaO M ) - ""«*• pMlpatalSi to * alatej«. trn M prllaAil pMtaio«. A4«artlaia« raUm an arrerm«*.t Maaaaartpu M eoanmual-cation« a»4 uaaalMlM artuia. *UI Mt ka rat jrna4 OtAar maauarripta. »arh aa aturiaa. plara. paaaM. a«a.. »lil ba rrturnad ta aaaAvr oalr »toi aatOTSAsto* bjr •ai/-a44raaaa4 aa4 ataaipM Naa lav (« vm. kar lan« at* • 1'KOSVETA MS T-M Sa. La«a4al« Ara.. CfcUaa«, Plloal« MKMSKB OB TBE tKOEBATSf) fllM _ m . - 1JS Žilavi individualizem na cestah! Na ameriških ulicah in podeželskih cestah je leto za letom krvava vojna. Ta vojna požre vsako leto nad 30,000 oseb in čez 100,000 oseb je pobitih in deloma pohabljenih do smrti. Ameriški listi imajo stalne kolone, v katerih poročajo o krvnih izgubah v tem klanju. Ta dan je pet mrtvih in dvajset ranjenih, drugi dan deset ubitih In 50 ranjenih samo v enem večjem mestu. Skupno število žrtev iz več mest in več držav znaša ob koncu tedna okrog sto. Tako gre dan zu dnevom in teden za tednom . . . Usti poročajo čisto suhoparno in brez podrobnosti: toliko in toliko je mrtvih in ranjenih in omenijo imena. Cemu bi poročali več? Cemu bi pisali podrobnosti teh "malenkosti", ko je toliko drugih zanimivosti na svetu — na primer o ljubezenskih intrigah v Hollywoodu ali o predlanski lakoti v Rusiji! , . . Kdo vodi to strašno klanje na ameriških cestah? Kdo dnevno pada v tem klanju? Ameriški žilavi individiji! -o--- Vessir. Kaš v avtomobilskih dirkah, ki se vrše vsak dan in vsako noč po ulicah ameriških mest in j ki širokih novih cestah po deželi, in v katerih se svobodni individiji kosajo med seboj za cesto, prostor in prvenstvo — kosajo ne samo med seboj, temveč tudi z avtobusi, avto-truki, električnimi vozovi in z drvečimi vlaki — se do danes izraža rekord ameriškega in-dividualizma. Kadar se svobodni indivldij vsede za krmilo v avtu in požene motor, takrat pozabi, da je še kdo drugi v Ameriki; takrat je aam, edino on . . . Takrat se mu silno mudi. Vsi drugi avti pred njim so prepočasni in treba jih je prehiteti. On je edini, ki mu pripada vsa cesta! Cesta je njegova, by heck, in kdo so upa ovirati ga! Pešci nimajo nobenih pravic do ceste! Proč s ceste! Tudi vlak, ki svareče tuli za ovinkom, ne sme biti prvi čez cesto! On, ki vozi avto, Je prvi in edini! . . . In ker vsi svobodni Individiji tako mislijo in sklepajo, se mora nekaj zgoditi. In bogme se zgodi — vsak dan se dogaja. Vsak dan so na cestah treski, razbito steklo leti na vso »trani, odlomljenl kosi avta frče po zraku, trikrat ali večkrat prekucnjeni avtomobili lež« v Jarkih in iz njih curlja človeška kri razmesarjenih- rok, ki še objemajo krmilo, iz polomljenih nog, iz počene lobanje pomešana z maso razlitih možganov To se dogaja vsak dan in brez malega vsako uro. Dogaja se že leta, kajti pctiiidvajsst milijonov individijev vozi svoj avto in vsak vosi-Udj hoče Imeti vso cesto zase, hoče biti prvi. Kaj bo, če Ameriki zašije tista prosperiteta, da bo vsak odrasli moški in ženska imela svoj avto? Vsa ameriška zemlja l»o lahko sama cesta in Še ne Iki prostora za vse! Tedaj se moramo \ si |N»biti . . . Ta ali oni poreče: postava. Saj so postave. Da, so na — papirju. Amerika je poplavljena s postavami za reguliranje avtnega prometa, a zakaj m» te postave? Mar niso zato, da se pohodijo ali pravilneje — povozijo? Kje pa bo naša slavna svoboda, če nas bmio ovirale vse te |M>atavc! Saj slišite burbonce, kako se «ro-gajo postavam, ki regulirajo njih kapital, di-vldende in dedščine. Posameznik ne sme biti svezan * postavami — k vragu s po* ta vs m II Včaai *e v zbornicah spomnijo, da bi bila v Ameriki z« 1«» potrebna šoferska licenca za vo-zitelje avtov. Vsakdo, ki kupi avto, mora tudi dokazati, da se malo razume na mehanizem avta iti da ima zdrave živce in oči _ in, kar i« glavno, da on nbrača krmilo, ne pa kakšna n. sšrozna ženska, ki sedi v ozadju, s svojim Jezikom Ta k* ne toiferake izkušnje, da Je namreč zdrav in sposoben In da nI kronični pijanec. mora vsakdo prestati v Kvropl, kdor hoče Voditi avto. T<*da tukajne. Kadarkoli s-pripravlja zakon šoferske licence, ao — avtomobilski baroni takoj na prstih in lobirajo: Ne! T.ga ne ,„„. biti! Ako Ih> vsaka šerrta oropana pravu«, .fnanja. kdo bo |M>tem ki\ jroval avt«-* Avti, v milijonih, morajo na trg pa če ao takoj v*i razbiti čim no prodani — čim je razbitih tem »ml Je za avtne barone, za «• z Kaaoluiorn, za garažnike, za vse! . . . ia! ve trgov S V ob Krt« m«»ra r eiativa rahtev j •*ti prof it vae etni kapital iz avtov mertških ulicah in ceat Naj koljejo svoltod e smrt na cestah! Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Delavske razmere v Pen«I Sharon, Pa.—Zadnjič sem poročal iz johnstownsks okolice in vvestmorelandskega okraja. Najslabše delavske razmere so v omenjenih krajih. Najbolj« obratuj« Pittsburgh Coal Co., Mon. tur št. 10. Kakor so mi pravili, nekateri še prilično zaslužijo, odvisno pa je od prostora. Seveda ne svetujem nikomur, da bi šel v t« kraje za delom, ker se ga težko dobi. • V okolici naselbine Library sem obisk«! slovenske farmarje, del sem ns farmo na vrh hriba. Ko sem opravil moj posel, sem se napotil v Library. Noga me je začela tako boleti, da nisem mogel hoditi. Dobri prijatelj je šel k zvestemu naročniku Pro-svete B. Zupančiču, kl je brž njih letih prihranilo nekaj zi stara leta. Prišla je velika polomija in banke so požrle vse delavske prihranke. Sedaj dajo delavcem le mršav relif, vladajoči razred pa se še nadalje masti ob bogato Obloženi mizi. Ca« je že, da se bi delavstvo oprijelo naie delavske stranke, pod katero nam bo zagotovljena bodočnost kot poštenim delavcem in delavkam. Naročajte se na delavske liste, ki vam dajejo potreben poduk, tako da boste pri prihodnjih volitvah volili za delavske kandidate! Anton Zidanšek, zastopnik. . Z obiska v Clevelandu So. Chicago, IH. — Zopet sem imel priliko videti slovensko metropolo Cleveland — po dolgih poslal sina z avtom, da me je 34 |etih! Leta 1901, ko sem po ave. Krasno poslopje! Najkras-nejši dom izmed vseh naših domov v Ameriki! Ponaša se z raznimi velikimi in malimi dvora-nami ter prostornih avditorijem, pisarnami in prostori za trgovine, gostilne, kuhinjo, kegljiščem oziroma balinegrskim prostorom itd. V zgornjih prostorih ima Čitalnico, sobe za seje itd. Zad nja konvencija SNPJ je prav storila, ko je določila ta prostor za svojo bodočo konvencijo leta 1937. Tam je dovolj prostora za zborovanje raznih odsekov in pododsekov, da ne govorim o velikem prostoru za konvencijo samo. Končrto se najiskreneje zahvaljujem vsem rojakom in rojakinjam v Clevelandu, ki so mi izkazali svojo naklonjenost in gostoljubnost, posebno pa Jožetu Zeletu in njegovi družini! Frank Gorence. PUtaraa. Francis M. Rickett, ki j« sklenil koncesijsko pogodbo z Abe-Dva dni v pen n*y Iranskih hribih 'sinijo, a je bila na pritisk ameri- 1 škega državnega departmenta razveljavljena. vojna na ceatah med individiji ae aljoati. To zahtev sta privatna ini-osebna svoboda jM-»*rn«-znika — to b onih, ki kujejo pri. in drvenja avtov 1*» m« idij^.1 Nsj pit peljal v Library, od kjer sem se odpeljal z ulično v Pittsburgh. Dolgoletna naročnica mrs. Pe-sut mi je pripravila posteljo rekoč, da mi bo stregla, dokler se ne pozdravim Po par dneh so bolečine v nogi ponehale, nakar sem se vrnil na Ubrary, da obiščem rojake, ki sem jih nameraval obiskati prvotno. Posetil sem vse rojake in okoliške farmarje. Pri Kraljevih so mi postregli z okusnim kosilom in ponovili so poletno naročnino. Kraljeva farma je zelo primerna za zlete, ter je oddaljena le 10 minut od Slovenskega doma, v katerem sem se tudi. malo pomudil in se stal z mnogimi člani in naročniki. Pogovarjali smo se o raznih stvareh; naši librarški možje in žene so po večini naprednega mišljenja. Tam imajo tudi par pečlarskih klubov, h katerim spadajo čvrsti in pridni fantje, stari od 25 do 46 let. Njihovi prostori so čedni, vse pohištvo e v redu, tako da človeka vese-ko jih obiiče. Pred leti sem poznal več ta-(ih vzornih pečlarjev, pa so jih cmalu pečlarice našle ter vse od kraja pobrale. Saj je tudi navada, da imajo pečlarji nekaj cvenka, kar je posebno v teh časih redkost pri fantih. Naši vrli pečlarji so vsi naročniki Prosve-te in Proletarca. Ni jih treba opominjati, po kaj sem prišel, sami store svojo dolžnost in po-nove naročnino, nekateri celo tri in več mesecev naprej, kar lahko potrdi upravništvo. Naši pečlarji so tudi spretni kuharji, kar jih dela še bolj nevarne, da jih ugrabijo pečlarice in jih potisnejo v zakonski jarem. de nisem skončal tega dopisa, ko mi je pismonoša prinesel vizitke, naj kmalu obiščem te in one. Na te vizitke odgovarjam, da sedaj študiram sveto pismo. Upam, da mi bo vsegamogočni dal pravo pamet, da bom na volilni dan oddal moj dragoceni glas delavskemu kandidatu. Komu ga boš ti oddal, dragi čita-telj ? Svojemu zatiralcu, ki ti hlini priateljstvo le pred volitvami, ki te za čašo piva pridobi, da voliš za svojega sovražnika? Pomni, da te taki "prijatelji" po volitvah prav nič ne poznajo,1 temveč te pahnejo od sebe. Pred volitvami kar mrgli takih prijateljev na piknikih in veselicah, ki se na vse načine dobrikaio volilccm, drugi dan po volitvah pa Jih ne |>oznajo. Tako ostaneš spet na cedilu. Pustil si, du so te ujeli na llmanice, potem pa si pomagaj sam, oni si pa bodo na tvoje stroške. Preti očmi imamo veliko depresijo, ki traja že šest let. Koliko gorja Je v teh časih pretr-pelo delavstvo. Toda, ali se je is tega kaj naučilo? To je vprašanje! Vsa tarnanja in zmerjanja kapitalistov nič ne pomagajo; pomagala bo le odločna ak« i cija delavstva, da se otreae more. Od naa aamih je odvisno, če hočemo, da nam bo v bodočnosti zasijalo gorko sonce, ki) nam bo prineslo boljše razmere Citatelji delavskih listov, potu-rite se. dokler je čas in oddajte svoje glasove delavkim kandidatom, ne |>a svojim sovrstnikom. Čuvajte se špijonov, kij (jih ima kapitslizem razpreiene v srpov sod, ds pssijo na delavce! in na volilni dsn razbije jo In rarcepijo naAe glasove! toval skozi Cleveland, sem bil tam prvič. Takrat ni bil Cleveland to kar je danes, kar se pač lahko razume. Takrat tudi Slo Hrib in dol, na okol, u cvetjem je odet. Tra la la lu. — Bratje, le ven na plan, na vrh planin — itd. Vzradoščen sem bil, ko sem s čikaškimi zletniki na 31. avg. zvečer prišel v Cleveland okrog 9. zvečer. Velika gruča ljudi nas je sprejela pred Slovenskim delavskim domom na VVaterloo rd. Dvorana je bila natlačena uostov z vseh strani-in iz številnih naselbin, ki so prišli na veHko slavje naše SNPJ. Od'ožili smo osebno prtljago in sledilo je rokovanje, medtem ko so naše v^le kuharice pogrnile mize in nam pripravile okusno večerjo, zakar jim gre iskrena zahvala. Razvila se je pristna domača zabava, Čas je naglo potekal in kma!u je kazalec na uri kazal 12, nakar so nas odpeljali v prenočišča k rojakom. Stanoval sem v bližini doma pri znanem rojaku Jožetu Zele-tu na 152. cesti. Naslednje jutro sva se z Želetom razgovarjala o njihovi naselbini, nato |)a me je povabil, naj grem z njim, da me avtom pelje pogledat Cleveland, kar se mi je seveda dopa-dlo. Jože je stara slovenska korenina, še poln življenja in ^lovih idej. Pri Zeletovih sem se počutil kot doma. Jože vodi po-grebniško podjetje na St. Clair ave. že vrsto let. ki dobro uspeva. Njegovi pogrebni prostori so moderno urejeni, opremljeni z vsemi potrebnimi pritlklinami, za poslopjem pa je lep vrt, delavnica in garaža za ambulančni voz in avte. Ogledal sem si tudi poseben prostor, v katerem ima zalogo krst. V Clevelandu je menda pet slovenskih pogrebnih zavodov, kakor so mi pravili rojaki, in Zeletov je najlepše urejen. Jože svoje podjetje stalno izboljšuje. Zele mi je razkazal tudi Slovenski narodni dom na St. Clair Vse prekmalu je prišel čas, da Cleveland. - Tako se glasi 8mo 8e . I?*1''^ £akor Foersterjeva pesem "Planinska". 80 ljubili naširojaki, se ------VMM. 1 R ' i 1 nrul,. . .zopet kmalu vidimo, ko nas po- ™tenvi,u"0 V CkVelandU V "" i " P^-e %'nZllt":.' v 1 ne, njih hribe in doline. I , ' Iskreno se zahvaljujem vsem V nedeljo zjutraj »mo se na- pr(jateijem in inancem „ zaba. potu. iz Clevelanda - družine vo in p^trett>0| posebno dru. Anton Traven John Traven, žjnam vid ^p^rf^ kj>r Frank Culkar m Frank Culkar preno4W. i„kre„a hvila v J^ZTZt^^ iT?" yseh elevelandskih ,etni- Mine ob 10. dopoldne, nas je prav, Annm. Traven prijazno sprejeta družina Louis _ ""sven. Vidmar, kjer so nas pogostili s finim kosilom, nakar smo se od-j Novi prostori hranilnice pravili na piknik samostojnega ..Chicago, III. — Slovensko društva "Fajtfa" na prijaznih stavbinsko in posojilno društvo prostorih Mika Useničnika. Se-1 "Slovenski Dom" v Chicagu je šli smo se z mnogimi znanci in zadnji tedeiy sporočilo javnosti prijatelji ter se seznanili z veli- j potom objavljenega oglasa v č*-kim številom Slovencev iz raznih 3opisju, da bo dne 7. sept. otvo- krajev Penne, po večini Gorenjr ci. Petja, plesa, godbe, prigrizka in seveda tudi pijače ni manjkalo in Vse prekmalu je ura kazala polnoč. Treba je bilo piknik, . . . „. _ zapustiti, radi ali ne radi Nato1 Rajajo na 1904 W. Cermak Road, katere so za urad prav rilo svoj urad v novih prostorih, se to izvršilo zadnjo soboto. Novi prostori tega posojilnega in stavbinskega društva se smo se vrnili k Louis Vidmarju s precejšnjim številom Cliffmajne-čanov, kjer smo kramljah do pozne uro. Nato smo Šli k počitku, neka/teri k prijateljem, drugi pa okusno preuredili in prenovili, tako da je res veselje za vsakega človeka si ogledati ta novi urad. Prostori so obširni, ka z največjim veseljem v mrvo. In!kor res tftk urad prostore vse je za par ur sladko spalo. potrebuje. Prostore pa krasi V pondeljek dopoldne smo obi- ^i lepo pisarniško pohištvo s »ii katerim je urad opremljen, ta- ko da zgleda kakor pravi bančni skali družine Frank Vidmar, Johnn Pangeršič, Matija Vidmar, Rozman in še več drugih. Popoldne smo se pa podali v Oakdale k Mattu PangerŠiču, kjer so pri urad. Stavbinsko društvo, ki je pristopilo pod federalno tozadevno redili nam v počast zabavo tam-1 >urisdikcijo, sedaj posluje na kajšnji rojaki s pomočjo zvestih | s11"0«' federalni podlagi, nadzi- prijateljev iz Cliff Mine. Pili smo in peli in se prav dobro imeli. Plesali smo do poznega večera. Veliko zanimanja in zabave je povzročila ohcet, ki se je vršila malo pred odhodom. Vse potrebne ceremonije so preskrbeli prijazni Pennsylvančani, Zakar se jim zahvaljujem, vrlemu paru pa želimo obilo sreče. Hvalu za zabavo l COM PAR 1S ON BUDGE T a, P OTPNTlAi K t Ai iNCOMt 1932 in k> 1 r>» r- BUDGF7 t or NATIONAL 1NCOME A f IC i^uL I NCOMI Mnogo delavcev si Je v prej A- \ H RUhs kale produktivno kapaciteto ameriških industrij, ki hi lahko produeirala blaga v viedru>*li 13A milijard I. IH12. a )e do-»egla manj ko pokivieo tr *H«tr, zato mi morali milijoni stradati. rano od federalnih oblasti in so torej tudi vse vloge zavarovane do gotove svote. To vse daje poroštvo, da je društvo na solidni podlagi, ker drugače bi ne moglo stopiti v federalno toza devno zvezo. Zadnje dni je na sto in sto naših ljudi obiskalo novi urad stavbinskega in posojilnega društva '^Slovenski Dom" in vsi se pohvalno izražajo o njem. Torej v novih prostorih, na novi podlagi bo to slovensko gospodarsko društvo jadralo naprej. Za najboljši razmah in uspeh ima vse ugodnosti. Treba bo le, če bo hotelo s hitrejšim korakom k še večjemu in širPemu razmahu, zanimati za to društvo posebno našo mlajšo generacijo, ki prihaja na površje in si že utira več ali manj svoja lastna pota. To je treba prepričati, da tudi za nje velja isto pravilo, kakor je za starej- še v njih mladih letih, namreč, če hočeš imeti; moraš braniti. S sistematičnim delom in živahno reklamo ae gotovo da u-tisniti tudi mladini pojm o vrednosti lastnega doma za vsako družino. Treba je utisniti tudi mladim, ki zadnja leta v velikem številu stopajo v zakonsko življenje, da je najprijetnejša in tudi najbolj svetla točka za vsako družino — lastni krov, lastni dom. In kako do njega? Za delavske družine je ta pot težavna, ali z vztrajnostjo in z varčnostjo pridejo tudi skromne delavske družine do lastnega do. ma In baš taka gospodarska društva, kakor j« stavbinsko društvo "Slovenski Dom", vodijo svoje člane s svojim sistematičnim načrtom varčevanja do lastnih hil in domov. In ako bodo naše ustanove znale ohraniti pod svojim upli-vom naše prihajajoče tre u« raci-je, t.-daj imajo pred s«boj še lepo srečno bodočnoat. Odbor. —-I«. SEP Zakon za sotialno^&it A^enom "Social ^ Aet , je po dolgi borbi v kongreT ' ^ vomočen. Ni dvoma, da JeTu " T'1 ben kot prvi korak v sodllnf 7 ^ ep>'1 federalni podlagi proti^Z ^ H 1 jen j a: starostinezapo^l,m nzik°H Neposredne avrhe zakoM Zakon se deli v glavnem v dvoje-•e bavi z dalekosežnim planom za L ' ičito kakih 30,000,000 ddavce °n ! družin, dočim drugi del vsebuj^p kojšnje podpore državam za oskrbTnl, vih ljudi. V to zadnjo ivrtodovolju^e^H približno 95 milijonov dolarjev za," to. Od te vsote gre približno 50 milijonov lavam v svrho prispevka za pomoč Ctl vek od' M/08" ^ 65 ,€t d-alnf 11 vek od «15 na mesec za vsakega ,h,treh postarnaga človeka velja, ako dotičC dr prispeva vsaj ravno toliko na mesec. Zakon dovoljuje približno 25 milijonov , škov za tekoče fiskalno leto in toliko kol bo potrebno v nadaljnih letih, da se'pon državam v oskrbi odvisnih otrok. Feder prispevek je odvisen od pogoja, da država speva dve tretjini, dočim bo federalna vlada spevala po $6 za vsakega otroka in po vsakega nadaljnega otroka v isti družini. Določena je nadalje podpora $3,800,000 žavam za pospeševanje zdravja mater in oi zlasti v poljedelskih pokrajinah in v onih posebno trpijo radi depresije. Zakon dovoljuje $2,850,000 za pomoč d u tako druK* M MJEK. 16-SgPT. P«08?B*A esti s Primorskega ftKSTEA( IJE OB ODHO- 1,111. letnika . ,000 ljudi spremljalo slo-'i; fante <>b aloveeu. — ^ incidenti s fašisti gvjrusta 1935. — Poro-. "že*, da spremljajo zla-JL Gorici, naše fante ki od-Lnl »besinsko fronto, vedite množine ljudi, ker se L, dogaja, so se naša poro-*lv»dno križala in ni bilo v [popolnega in jasnega vpo-. Jato hočemo danes poda-kratko poročilo o dogod-Rj g, se razvijali ob odhodu Lje skupine slovenskih fan- goriške okolice. I dogodek, ki se je razvil v #Mnifestacijo in ki je glo-,odjeknil med ljudstvom, bo jiluti oblastem glasen me- i0j v začetku moramo povite vedno izredno in veliko onjenost ter šovinizem fa-»organizaciji' napram na-jjjudem. Zlasti fašisti, ne ta-Uj»ki in ostala policija so HČ skušali na najbolj bru-IBačin motiti naše ljudi ob tjjinju. To dejstvo je vzbu»-["iced samimi priseljenimi I-ji precej ogorčenja in je j tudi posledice, ker, kakor njo poročila, so ubili Italijani pri javnem vrtu v Go-i par dni po tej manifestaci-ga fašista in enega ranili, [oblasti o tem molče, nismo Ji kontrolirati do sedaj te-l poročila, vendar upamo, da »lahko v kratkem točno polti ali odgovarja to resnici ;or smo v začetku omenili ob slovesu 11. letnika v Go-nzvila prava manifestacija. >ka godba iz okolice je na ogromne povorke spremlja-ite do Gorice. Iz vseh vasi :e in gora se je zbralo 500 do 600 nabornikov. Šli :i Voljč j o Drago, Št. Peter cesti so se jim pridruževa-tudi ostali domačini. Do Petra je vsa povorka štela 3000 ljudi. Od tu se je raz-' i godbo na čelu, ki je i-domače koračnice in ob fanju domačih pesmi do i« Vsa ta množica je u-ves promet.. Podturnu jim je prišlo na-več avtomobilov goriškega, v katerih so bili milič-frpa tajnik goriške polici-Wer prvega avtomobila, ki ton pretepač, jo napadel ta-JO ii godbe in mu razbil T'>da moral se je ves kr-pikniti. S tem napadom je I*efep in miličniki so se Js mojimi luksuznimi av-«1 kmalu umakniti in bcža- ^a je šU dalje. Malo da-?J") i;ak«li karabinerji, po . ' M- ki so pa popol-* nastopali proti "f; "r,l< sali so.se me < bali preve- -<> čakali in pa ni«o delali 1'ustili ho na ke. ostali pa npinah vrača-"pa/.ili talilo, n povorke in •vi napi* "ži-/;"laj pa kari-• osi«. To je in povzročilo niškim mostom proti Štandrežu in Mirnu. Pri železniškem mostu jo je Čakala patrulja miličnikov, ki je ustavila prvega in ga pretepla z bikovko. Ostali, ki so nato prišli na pomoč pretepanemu, so patruljo z lahko razgnali.. V Mirnu jih je čakala druga patrulja, a ta se je v bojazni za svojo kožo umaknila in pustila fante pri miru. Zvečer so prišli na treh avtomobilih v Miren policisti, ki pa so se kmalu brez posla vrnili. Karabinjerji sami po vaseh ne delajo velikih sitnosti in nasilja, pač pa so razjarjeni fašisti. Ker se Vojaške oblasti boje od tedaj nadaljnih sličnih dogodkov, so pričeli nabornike klicati posamič. Vendar pa to popolnoma nič ne moti ljudi, da ne bi teh fantov spremljali na kolodvor v večjih skupinah. Tako je n. pr. nabornike 12-letnika iz Št. Petra spremljalo v Gorico okoli 100 fantov. Seveda je prišlo do pretepa s fašisti in tudi do zasliševanja. Taki dogodki se vrste sedaj skoro stalno in ni dneva, ko se podajajo fantje v vojsko, da ne bi prišlo do večjih ali manjših incidentov. Do popolne jasnosti prihaja zdaj nasprotje med obema elementoma v Gorici, ki so ga toliko časa skušali prikrivati. Ni čudno, da se ob takih prilikah nekako ponavlja zgodovina, ko se sliši po goriških ulicah spet prepevati znano pesem: ". . . saj Gorica je slovenska . . Stroge odredbe za obmejna lovišča v Julijski Krajini Ko je Italija urejala vsvojo lovsko zakonodajo, se je združenim naporom vseh lovskih krogov v Julijski Krajini in na Triden-tinskem končno posrečilo, da se je v teh pokrajinah obranil stari sistem, to je sistem občinskega lova, izvrševanega v zakupu pod nadzorstvom javne oblasti, v nasprotju s sistemom prostega ova. V alpskem predelu se pričenja to 8. septembra in se končuje 15. decembra. Ker se torej rfiža letošnji lov, objavlja tržaška pokrajinska lovska komisija glavna določila novega lovskega zakona. Zanimivo je določilo o obmejnih loviščih, Tod sme lovi, ti le tisti, ki ima vrhu vsega posebno dovoljenje pok raj i ga prefekta. V tržaški pokrajini so proglašena za obmejna lovišča ne samo lovišče v Bukovju in Postojni, temveč tudi v Slavini, Hreno-vicah, Šempetru na Krasu in posebni predpisi veljajo še za občine Šmihel pri Postojni, Senožeče, Košana in Dolino pri Trstu. Vapad talijanske učiteljice na alovenMke matere Gorica, avgusta 19116. — O žalostnih razmerah, ki vladajo prt naših vaseh naš list stalno poroča. Ker je slučaj vreden, da se ga zabeleži, ga objavljamo in tudi zato, ker jasno in živo priča o veliki bedi, ki vlada med našim ljudstvom. V neki mali tasi je učiteljica opazila, da otroci vidno pešajo. Jela je spraševati otroke, kaj so kosili. "Krompir s soljo", je bil odgovor malone vseh učencev. Naslednji dan je ponovila svoje vprašanje In dobila isti odgovoi in tako tudi nekaj dni. zapovrstjo. Učiteljica se je na te odgovore razsrdila in dala poklicati ma tere v šolo na zagovor. DoŠlim materam je začela na dolgo in široko razlagati kako morajo hraniti svoje otroke, hrano menja- vati itd. Napadla jih je tako surovo in nesramno, češ, da ne znajo ničesar in kakšne otroke, da bodo vzgojile. Lahko si mislimo, kako so boleli ti očitki revne matere, ki si od ust trgajo, da nasitijo lastne otroke s tem kar imajo. Prise-Ijenka tega ne ve, da sicer po naših vaseh ni bilo nikoli izobilja, da pa naši ljudje ob normalnih razmerah niso nikoli stradali, tako kot danes še celo ne. Obolel v Afriki, umrl v Torinu Gorica, avgusta 1&35. — Iz Idrije poročajo, da so tam pokopali dne 16. t. m. Milana Kovči-ča, sina ugledne in bogate idrijske rodbine. — Omenjeni je bil letnika 1311, in je bil z ostalimi poslan v 1 tal. kolonije vzh. A-frike. Tam si je nakopal bolezen, nakar so ga poslali v Italijo. Zdravili so ga v bolnici v Torinu, kjer je v kratkem času podlegel bolezni. Umrl je 13. t. m. v Torinu, odkoder so ga prepeljali v Idrijo, kjer je bil pokopan na domačem pokopališču. V Puli se je ponesrečil Albin Longin, še čisto mlad otrok, ki je pri igri dal v usta majhen novec, ki mu je zašel v dihala, tako da se je otrok kljub vsemu prizadevanju njegove matere kmalu zadušil. Z vso naglico so ga prepeljali v bolnico, kjer so ga zdravniki skušali operirati, toda tudi operacija mu ni Več vrnila življenja. Elektrifikacija železnic. Kakor smo že poročali, nameravajo še letos elektrificirati nekatere železniške proge v tržaški in goriški pokrajini. Po napovedih tržaških listov bodo do jeseni elektrificirane proge Videm-Go-riaa-Tržič-Trst, Tržič-Cervinjan, Trst-Postojna in Št. Peter na Krasu-Reka. V nekaterih železniških predorih bodo morali znižati nivo železniških tirov. V Vidmu, Trstu, Tržiču, Postojni, Sežani in Ležečah bodo podaljšali nekatere stranske tire. V celoti bo elektrificiranih okrog 300 km železniške proge. Nezaposlenost v Istri. Neza poslenost je v zudnjem času tudi v Istri nekoliko nazadovala. 2e lani je padlo število popolnoma nezaposlenih od 6330 na 5313. Do srede t. 1. je padlo na 3233. Največja je bila nezaposlenost v stavbni industriji, v kateri so našteli 1222 popolnoma nezaposlenih delavcev. Pri 35 javnih delih, ki so bila v prvi polovici t. 1. v gradnji, je bilo zaposlenih povprečno 2035 ljudi, ki so dobili v tem času izplačanih povprečno po 138 dnevnih mezd. Promet v pulnki luki. Po podatkih pristaniščnih oblasti je znašal blagovni promet v pulski luki v prvih 6 mesecih t. 1. 159,-435 ton, lani pa 131,254 ton blaga. 4 V Puli nameravajo prihodnje leto zgraditi posebno postajo za potnike, ki potujejo z letali in novo učiteljišče. Za učiteljišče je že določeno zemljišče, ki oblega okrog 2500 štirjaških metrov. Za postajališče je predvi-lenih 200,000 lir stroškov, za u-- i tel j išče pa 2 milijona. V Selu pri Gojačah na Vipav-kem se je pripetila 24. avg. hu-la nesreča 56-letnemu posestniku Ivanu Mahorčiču. Imel je o-»ravka na seniku, s katerega je >adel tako nesrečno, da si je lomil desno roko in dobil hude lotranje poškodbe. Prepeljali so :a v tržaško bolnišnico, kjer so 'a sprejeli z rezervirano pro-rnozo. Napad na župana v Minneapolisu Zupan je zaprl tovarno, da prepreči nove nemire Minneapolia, Minn. — Zupan Thomas E. Latimer, farmer-la-borit, je bil napaden v četrtek zvečer, ko je zapustil dvorano Eagles, kjer je govoril na shodu svoje stranke v zadevi stavke v tovarni Flour City Ornamental Iron Co., ki je izzvala krvave izgrede prejšnji večer, pri katerih sta bili dve osebi ubiti in 30 ranjenih. Na hodniku pred dvorano je župana obstopila gruča moških in eden teh ga je udaril s pestjo po obrazu. Udarec mu je prebiL.gornjo ustnico in kri mu zalila usta. 2upanov šofer je nato sunil napadalca in ga zbil na tla. Tovarna Ornamental kompani-je, pri kateri so delavci zastav-kali in pred katero so izbruhnili v sredo krvavi izgredi, je v četrtek zaprla vrata na odredbo župana Latimerja, Stavkarji so a-pelirali na župana, naj na kak način ustavi provokacije stavko-kazov in lastnikov tovarne, drugače se bodo izgredi in poboji obnovili. 2upan je to storil in od tedaj je mir pred tovarno. La-pred tovarno. Demonstranti so dišče in zahtevajo injunkcijo proti županovemu odloku, nakar se je oglasi! governer Olson z grožnjo, da okliče obsedno stanje in pozove milico v mesto, a-ko sodišče dovoli injunkcijo in odpre tovarno. V petek popoldne je okrog 600 brezposelnih demonstriralo pred mestno hišo za zvišanje relifnih dajatev in proti streljanju policije v sredo zvečer na množico pred tovarno. Demonstranti so tudi zahtevali, da mestni svet odstavi župana Latimerja in policijskega šefa. Policija je razpršila demonstrante s plinovkaml. Zmešnjav med avtni-mi delavci ie ni konec (NadalJ«v*n)« 1 1. atranl.) bl bila dala novi uniji neome jeno ]K>ljc za organiziranje vseh avtnih delavcev v emo, industrijsko unijo ter avtonomijo z ozirom na notranjo upravo, b! Coughlinova "unija" ne bila posebno resen tekmec. Konservativni večini eksekutive je pa oči-vid 110 več do ohranitve poklicnega unionizma kakor pa do organiziranja delavcev v avtni in drugih industrijah z masno produkcijo. Novo poalopje. ki ga je agradila v KamoM Cityju, Mo. r*Wr«t«l 1'teKirt« ( onsumera 1'ooperatlve Assn. S olika stavka zaradi evolucije Clarksburg, W. Va. — Punda-mentalistične ^matere so nahuj-skale okrog 400 dijakov srednje šole Northview, da so zastavka-Ii iz razloga, ker jih mlada učiteljica biologije uči, da je človek produkt evolucije. Dijaki zahtevajo na zahtevo svojih mater, da mora biti ta učiteljica odstavljena. Zahtevajo preiskavo [Longovega umora Demokratje v Louitiani apelirajo na Rootevelta Baton Houge, I4. — Organizacija mladih demokratov v Lou* isiani je v soboto brzojavno apelirala na predsednika Roosevelta, naj uvede preiskavo o umoru senatorja Longa. Organizacija je mnenja, da obstoji v New Orle-ansu "morilni klub", ki je odgovoren za Ijongovo smrt in kateri morda pripravi še druge a-tentate. Voditelji Longove organizacije so sklenili, da Longov sedež senatu ostane prazen do prihodnjega januarja. Voditelji se Še niso zedinill, kdo bo nasledil Longa v senatu. Nadalje se ne morejo zedlniti glede vprašanja, ali naj Longova organizacija še nadaljuje boj z Rooseveltovo administracijo in "New DealunT ali pa aklene mir z njo; kongrea-nik Paul H. Maloney, Longov zvesti pristaš, je za končanje boja, češ, da demokratska država mora podpirati demokratskega predsednika. Okrog 100,000 ljudi je prisostvovalo pogrebu Longa zadnji četrtek. Spor glede relifnega programa končan Roosevelt podprl administratorja relifnih del Slovaški separatisti zahtevajo odcep od Cehov Ženevi, 14. sept. — "Slovaški ♦vet", organizacija slovaških se-aratistov, je predložil Ligi na--odov peticijo, naj dovoli, da se Slovakija loči od Cehonlovakije n stopi v zvezo z Ogrsko. Hyde Park, 14. sept. — Spor med Hopkinsom, administratorjem relifnih del, in lckesom, tajnikom za notranje zadeve, ki se je tikal načrtov za relifna dela, je bil končan. Predsednik Roosevelt je namreč odločil, da se ve-činu denarja iz petmilijardskega sklada porabi za gradnjo cenenih projektov, kar spada v llopkin-sonovo področje. S tem je bil zaključen dolgotrajen in oster konflikt med I-ckesom in Hopkinsom. Konferenca s predsednikom, katere so ae |M)leg Hopkinsa in Ickesa u-d« leži Ji tudi Frank C. VValket Daniel Bell, R. G. Tugwell, Ho-ratio llaekett in drugi "newde-alerji", je trajala šest ur Predsednik je končno odobril llopkin-sov program, od katerega bo I-mela administracija več političnih koristi nego od lekeaovega. Predsednik je pred petimi meseci obljubil, da bo v novembru tri milijone brezposelnih brisa nih z relif ne liste iri uposleiiih N»mj, » k Liga narodov složno nastopila proti agresivnosti Mussolinija (Nailaljavan)f a 1. at.anl.T ekonomskimi sankcijami Italiji, če bo invadirala Abesinijo. Ta prominentna trojica, ki vodi o-pozicljo proti sedanji angleški vladi, je soglasno odobrila odločne besede angleškega zunanjega ministra. Morrlson je dejal, da je Mussolini neodgovoren fanatik iu kr-volok, zaeno pa je aMIral na U talijanskl narod, naj strmoglavi fašistični režim, "Mussolini bl moral vedeti, da Je vse Javno mnenje proti njemu", je rekel Morrlson. "Fašistični diktator, kl s prstom kaže na nečlovečnost In nesposobnost abesinske vlade, je v resnici klovn prve vrste. Kdo je odgovoren za politične umore? Kdo Je vlival riclnovo olje v grlh svojih političnih nasprotnikov? Kdo še vedno muči politične Jet-■Ike in zanika italijanskemu ljudsvu svobodo Izražanja? Tn je prav tisti Mussolini, ki sedaj igra svetnika in kaže na barbarstvo v Abesiniji. Na itabjanski narod apeliram, naj se dvigne proti diktatorju In strmoglavi njegov brutalni fašistični režim." Addia Abaha. U. sept. Cesar Selassie je sprejel ccločnu stališče Velike Britanije preti I-talljl kot "kra*no novoletno darilo." Selassie in člani njegove družine so mirno praznovali abesln- sko novo leto, !a open-šaparake Cnija je \n*\ konservativni vodstvom Pr«-tice itd. Slike so sledile druga drugi, kakor da bi se nahajal v kinogkulališču. Noge so mi pričele klecati in na|xaded ao mi od-I m »veda le Padel bi bil na tla. če ne bi bila na arečo neka klopica zraven mene, -na katero sem se sesedel. Vedel aem. da na straži ne smem sedeti, a pomagati nisem mogel, čeprav bi me zadela Ae tako velika kazen. Ko sem sedel in premišljeval, če ae bom Ae kdaj najedel, sem zaaliAal rojtotanje koles. V bližini aem opazil tri |a»m<»rščake in veliko mulo, ki je vlekla dvokol-: nico. Ustaviti ao ae pred neko ba-I rako, v katero ao pomorščaki odšli, mulo pa ao pustili zunaj. Takrat me je minila ttotrpeftljlvoat, kajti nlhč«» ne vt-, kaj je lakota, ako je ni »ku«il, in sem ae počasi prikradel do dvokolnke. Previdno sem jo prebrskal In napo- aled našel krušno torbo ter v njej pol hleba komisa, katerega aem bil takrat bolj vesel, kakor če bi našel milijon kron. To je bil prvi kruh, katerega sem dobil v roke, odkar aem zapustil Ljubljano. Potem aem se zopet splazil na svoje ataro mesto in hitro obračunal z ukradenim kruhom. Takoj aem se bolje počutil In zopet strogo opravljal avojo službo. Cez pol ure me je drugi zamenjal na straži in tako aem bil rešel skrbi. Naa led nje jutro smo dobili prva živila — vsak eno veliko žem-IJo Kruh je bil v naglici spečen v Trstu, kajti bil je še gorak, ko smo jra prejeli. To je bilo veselja in vpitja! Sleherni je žemljo na mestu pojedel; dobili amo tudi cigaret in vina ter poln vo« poAte je prišel za nami. Cez par dni ae je poveljništvo atol ni je nastanilo pol ure stran, na hribu Karjoli, moštvo pa so razdelili p<> okolici. Četrti vod. h kateremu aem spadal, so poslali v San Florian nad l*zare-tom TVmu vodu je poveljeval ae-d. »mnajstletnl četovodja Ivan Podrtaj iz Ljubljane. Tu smo o-pravljali razne službe, najbolj pa smo pazili na morje, da a« ne bi kakAna »o v rai na ladja približala obrežju. Poleg tega amo pomagali vlačiti težke topove Iz San Ro-ca na hrib in pri tem poalu ao naa dostikrat pozdravItala italijanska letala a kroglami. t jdno se nam je adeio, ker ao PB0SV1T1 —CEjTnMiT—n—■ ■■' ""■ Italijani takoj izvedeli, če smo kaj novega delali. Hitro ao po-alali bojna letala proti nam in pričeli amo aumiti, da imamo o-vaduha med seboj. Končno so ga res izvohalL Bil je to asistent našega poveljnika, mornaraki atotnik in Francoz po narodnosti. Poznal ga je vaak vojak v Iatri, ker je on vodil vaa dela, ki ao jih opravljali vojaki v ti-atem kraju. Bil je ailno aurov in na avoje oči aem videl, ko je ne-uamiljeno pretepel našega desetnika. Stanoval je v neki vili v San Horianu. Nekega večera ga je njegov služabnik slišal govoriti v italijanščini v kleti vile. Previdno ae je približal vratam ter ga pričel opazovati 8kozi ključavnico. Stotnika je videl, ko je zapiral neko odprtino v zidu, kar ae mu je zdelo aumljivo in je o tem takoj obvestil vrhovnega poveljnika. Poveljnik je kmalu dospel aprematvu več čaatnikov, katere je atotnik prijazno sprejel, toda na obrazu ae mu je pojavil strah, ko je poveljnik ukazal, da mu mora pokazati klet. Tu so našli skrivno odprtino v zidu in notri telefon, ki je bil zvezan z itali jamsko posadko v Gradežu. Videl sem, kp ao stotnika pripeljali u-klenjenega iz kleti ter ga zunaj potisnili v avto, ki je takoj od-brzel proti Trstu. Potem nismo več slišali o njem, a lahko smo si predstavljali usodo, ki ga je doletela. Nam, ki nas je ustrahoval, je pa odleglo, ko smo se iznebili tirana. V San Florianu smo ostali mesec dni. Par dni pred odhodom aem dobil jaz in nekaj drugih dopust za dvajset dni. Oddali smo vojaško opremo v skladišču in vsak je prejel 120 kron. Na slednji dan smo imeli dobiti do-pustnice. To je bilo veselja tisto noč med nami l Jaz sem se že v duhu pozdravljal s svojci doma in ae veselil, ko mi bo dana prilika, da se bom spet enkrat do sitega najedel. Nekateri so ves denar, ki so ga prejeli, zapili ali zakvartali še tisto noč. Nič se jim ni smilil, ker so bili uverje-ni, da bo dovolj denarja, ko pridejo domov. Zjutraj smo šli v stotnijsko pisarno po dopustnice. Ko smo prišli na ci)j, se nam je čudno zdelo, ko amo opazili našo opremo zunaj, tie na podstrešju, kamor smo jo bili prejšnji večer zmetali. Vprašali smo, kaj to pomeni in dobili odgovor, da ne bomo šli na dopuat, ker čez dva dni odide naša atotnina iz tega kraja. Zahtevali ao tudi, da moramo v pisarni izročiti denar, ki amo ga prejšnji večer prejeli. To je bila težka stvar, ker ao ga nekateri že zapravili, vendar ni bilo nič hudega. Kolikor je kateremu manjkalo denarja, so zapisali in toliko je potem, ko je šel v resnici na dopust, manj dobil. Bili smo žalostni in preklinjajoč smo pobrali avoje atvari in se vrnili v St. Florian. Cez dva dni je pa res prišel čaa odhoda. Stotnija se je zbrala in odkorakala v Škofijo, kjer smo ostali par dni, nakar so stotnijo razdelili. Prvi in drugi vod sta bila poslalu v Piran i*xl vodstvom stotnika Erkarja, tretji in četrti pa v Buje pod poveljstvom poročnika Hauka. Naša pot v Buje je bila dolga in naporna. Istrsko solnce nas je žgalo, dušil nas je cestni prah in noge smo imeli vse krvave od hoje po robati cesti. Trpeli smo strašno žejo. kajti v Istri primanjkuje vode, in tudi v krajih, kjer smo jo dobili, je nismo smeli dosti piti, ker se je poveljnik bal, da ne bi zboleli. Zdaj pa zdaj je kdo omagal in se zvrnil v obcestni jarek. Vozniki so imeli dosti dela, ker so morali take pobirati in jih nakladati na vozove. Tako smo potovali ves dan ln i dobili smo le par ur počrtka ponoči. Naslednji dan ob treh po-; poldne smo dospeli na prijazen' hribček, v mesto Buje, kjer se je končala naša trnjeva pot. Tu' smo ostali šest tednov in hrane je bilo precej. Naš poveljnik Hauk je vedno skrbel, da nismo preveč stradali. Bil je sin nekega avstrijskega barona, strog čaatnik, toda drugače je bil do-| bra duša. Gledal je, da nismo' bili lačni, pa čeprav je pri tem i trpel njegov žep. »rihodnjtč.) freneMne NORMANDIE -ILE DE FRANCE CHAMPLAIN LAFAVETTE Zs pojaanila ia vosai Ustck vprašaju: Milan Medvešek (Cleveland): Moja mati (K njeni petinpetdesetletnici) (Nadaljevanje in konoc.) Nikoli v življenju nisem videl ženske tako dirjati kot je tedaj ona. Ko sva pridrvela v gozd, je ubrala po bližnici ter skakala čez jarke in grmovje, čez štore in skalovje, glasno sopeč kot ran njena kver. Končno sva priletela na cilj*, 25. septembra . 9. oktobra 1935 - 5. oktobra . 2. novembra 1935 LEO ZAKRAJŠEk, Gener.l Tr.vT^"*^ ----»02 Ea,t 72ad St.. New YorJ naslednji trenotek je že prosila: "Saj meni prizanesi, ne radi mene, ampak radi mojih otrok!"! Mati se je resnično bolezni u-prla, toda po tolikih dneh trplje- ,w"UiU •»» pmcicia u« viij*; —, ,—----------------- Ko ga je zagledala, ga je nežno ** 8e Je bala» da ™ b<> smrtno iJ" ........ zgrudila na tla. Ali ale le naročili Prnavelo ali Mladinski Lis! av njemu pri-Istri ju v domovino? To edini dar 1 rajne vrednotiti, ki ga aa mal denar lahko poAljete avoj-cem v domovino. dvignila v naročje in odhitela z njim, pritajeno šepetajoč: "Moj Mirko! Moj Mirko!" Ko je dospela do izvoščka, ki pa ni imel nobenega voza na razpolago, ga je sama nesla naravnost v bolnišnico, dirkajoč kolikor je mogla. V bolnišnici so dognali, da ima več rebel zlomljenih in nogo, težko ranjen križ ter hude notranje poškodbe. Sest dni je visel med življenjem in smrtjo in mati je skoraj vse noči prebdela pri njegovi postelji. Končno je ozdravel in vsi smo praznično pričakovali njegovega prihoda. Ali nesreča nikdar ne počiva! Druga nesreča, ki aem jo zofet jaz povzročil. Kmalu po njegovem prihodu iz bolnišnice sva na vrtu podsekavala mlado dreves ce. On je mahal a aekiro, jaz z motiko. Nenadoma sva oba hkra-tu zamahnila. On s sekiro po de-belcu, jaz z motiko po njegovi glavi. Vea v krvi se je sesedel na zemljo in zopet je moral nazaj v bolnišnico. Mene je silno bolela nesreča in ves tisti dan sem se potepal o-koli; boječ se matere sem se šele na večer prikradel domov. Hotel sem neopaženo smukniti v sobo, ali mati me je opazila in poklicala. Pričakujoč najhujšega aem ae ji počaai, preatrašen in ake-aan, približal, ko pa sem prišel do nje, sem milo zajokal, toda ona me je atianila na prsi ln me tolažila: "Ti ubogi otrok, ti u-bogi otrok! Ne joči, ne joči, aaj nisi ti kriv!" Jaz pa ae nifem mogel potolažiti in ko aem opazil aolze v njenih očeh, asm pričel naravnost tuliti. Neareč ni hotelo biti konec. Zdelo se je, da je visela črna u-soda nad našimi glavami. Komaj je eden ozdravil, že je prišel drugi na vrsto. Brata Dolfa je vrglo iz "šajtrge" na staro "ka-strolo", ki mu je presekala nos; pozneje si je še roko zlomil; Ludviku je nekdo zagnal kamen, ki mu je odsekal kos mesa na prstih ; Viktor je za neko boleznijo kmalu umrl; Pepi je hudo zbolel radi pokvarjene hrane, ko pa je ozdravel, si je odstrelil dva prsta na roki. Tudi sestri Anici ni prizaneslo, zlomila si je roko. Se pred sestro je tudi mene ("ta žlehtnega") doletela nesreča — bolj po pravici povedano, doletela me je kazen. Neprenehoma sem se pretepal a prijatelji in v nekem metežu aem ai zvil roko. Potem pa je pričela razsajati španska bolezen. "Kaj bo, kaj bo, če tudi nas zadene?" je preplašeno zdihovala mati, a komaj ao bile izrečene besede, pa je bolezen ie potrkala na vrata in tedaj se je zdelo, da mati nl poznala več atrahu. Viaoka in ahuj-šana od nepreatanih žrtev in naporov, se je urno sukala okoli Janka, katerega je bolezen naj-prvo položila v posteljo. Iz njenih velikih oči je sijala silna volja, ki mora premagati vse, kar ji pride nasproti. V teku nekaj dni se je stanovanje spremenilo v bolnišnico — zbolelo je nas šest. V srce rezajoča pesem bolnih otrok je napolnjevala vsak kotiček stanovanja; jok in stok, kričanje in fantaziranje: Mama! Mama! Ma-a-a-a-ma! so se neusmiljeno zadirali naši alabotni glasovi v materino srce. "Potrpite, otroci, potrpite! Kmalu bo bolje, kmalu!" ao ae jI z muko izbijale besede na dan.j Bolezen je pričela tudi njo napadati in tedaj jo je skoraj zgra- 4) bil obup in srdito je vzkliknila: "O. Bog, o, Bog. zakaj me Uko tepe*!" Toda očividno ae je u-l strašila svoje jefce na Boga nja je bila že tako izmučena,, da se je le a težavo zdrževala pokonci, glas pa ji je skoraj popolnoma odpovedal in njene uat-nice ao se še komaj premikale. Končno je bila pot na Golgoto dokončana. Vsi smo polagoma o-zdraveli. Mati je pozneje povedala, da se je proti koncu naše bolezni že tako izmučeno čutila, Cesto se spominjam tega dogodka: Neke zgodnje jeseni — mislim, da je bilo leta 1916 — me je mati vzela s seboj na deželo, kjer je v neki vaai prekupila sadni vrt. Vea dan je nadzorovala in otresala sadje, proti večeru pa sva se peš napotila domov. Ves dan nisva nič jedla in v meni se je pričel sflno oglaševati glad. "Ko bi imel kos kruha," sem se cmeril, ona pa me je tolažila, da bo skuhala dobro večerjo, ko prideva domov, toda jaz se nisem dal potolažiti in zahteval sem, da mi kupi kruha, dasirav-no sem dobro vedel, da ga kmetje nočejo prodati. Ko ji le nisem dal miru, je zavila v neko hišo in res mi je prinesla velik kos pše-ničnega kruha. Ob pogledu nanj se mi je srce nasmejalo in požrešno sem zagrizel zobe vanj ter jel in hlastal v eni sapi. Domislil sem se, da je tudi ona lačna, a bil sem tako sebičen, da ji nisem ponudil del kosa. Pogledal sem jo od strani in zaslutil sem, da iz njenih oči sije glad, toda, ko je zapazila, da jo gledam, se ji je obraz spremenil in dejala je nežno, boječ se, da bi mi ne pokvarila slasti: "Le jej, le jej, jaz nisem nič lačna." Ko sem vse pospravil vpr^a a, če «em še lačen.' . Se bi jel," 8em dejal v nju. da bi mi preskrbela še <1 kruha. Med tem časom pa je I hrumela dalje. Časi so bili Vsepovsod silno pomanjka veža. Meščani niso mogli v diti svojih otrok, zato so j Mjah na kmete pasti, Mnogo otrok je moralo pr« ti s šolo, ker niso imeli o m obleke. Toda naša mati podala! V šolo nas je redi šiljala in bili smo prilično obuti in oblečeni. Kako nas je preživljala vojno se je zelo razširilo \ nje z živežem in drugimi fl1'^*1« ¥ Jfc* vso ener švircanje , posebno s tob Bila je neprenehoma na del žila se je od mesta do m« kraja v kraj, dan in noč. \ je ni bilo po ves teden < ali pa se je ustavila samo ur, se otovorila z novim ln zopet odšla na vlak. skozi tisoč nevarnosti, str pregledovanj, toda kljubov vsemu in uspela vsakokra ti enkrat je niso ujeli, das so ji bili mnogokrat tesno tami, toda uboga "švircar prestala veliko strahu in nja. Resen problem "Kako bi se dala zadela nja, ki so jo v naših fin napravile zadnje volitve! "Tako, da bi uradniki nili pas še za dve ali tri lu * Rumunske afere Šef pisarne bere list. "Strašno, koliko afer jejo zadnje čase!" Uradnik: "To še nič ni bi vedeli, koliko jih »ploh krijejo!" TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, 1 koledarje, letake itd. v alovenskem, hrvatskem, slovaške češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih i ■ ■ ■ v VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P-TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila dajo vodstvo tiskarn«.—Ceno zmerne, unijako delo pr PiAite po informacije na naslov: S. N. P. J. PRINTER 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon RockweII 4904 CHICAGO, ILL. ; Tam se dob« na fteljo tudi tss ustmena pojasnila. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po akleps 10. redne ko«Temelje m lahko sarotl aa liat Prew*i iteje eden. dra, tri, štiri ali pet članov is ene drallar k ral asročelf1 Prosveta atane as rae enako, sa lisa« aH aeflaa« $4 M m Ml nino. Ker pa člani ie plačajo pri aammeat« $1.20 ia tednik, m Ji« iUJ« k naročnini. Torej soda) ai rsroka, reči. da je list predr.f 8. N. P. J. Liat Proereta j« raia laetnlna In fetore je » reakl dmiW| ki bi rad čital liet raak dam. Cena Uata Proereta je: Za ZdmL driaro la Kanado S*-M Za Cleero ia Ckiear* f* 1 tednik In................4.00 I tedaik la............ S Udnika la............... S JO S tednike In............... 2.40 4 tednik« la............... 1.20 5 tednikov In............. mU Za Evropo J«... Izpolnit« apodajl kupo«, priloiite potretrao eeeio Order v piani« la ai naročite Proevete. liat. ki j« r«Aa laatalaa Pojasnile:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha kiu ali če se proeeli proč od drniine in bo tahteval sam $ro) «t ^ moral tisti član is dotične družine, ki je tako skupno nsr<.• Prosveto, to Ukoj nmsnaiiti opravniAtvu HaU, ln obenem esoto listu Prosveta. Aso UVa n« aUro, tedaj me« upre«.* daUra ta U esoU naročniku. PROSVETA. BNPJ, 2457 Ko. U^adaU Are. Thieeie. M Prilofeme poilljem naročnino sa liet Proerete 1 1) Ime........................................ A * Naalee .............................................g* UsUvtU tednik In fa pripiSite k mol« aeročniai «4 »i*-',h druline: 2) ................................ S Udaika in........ S tednike ia........ I tedaike ia........ S tedaikee ia ...... .......ss.oa drvarja aH S) la S) .. M«aU Nmv ft a Cl a 4r,*'» AL dreAm A AL DrAaro