Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Oln
UREDNIŠTVO : telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
Štev. rač. poštne hran. 12.549
lzha|a vsako nedeljo I. LETO
MURSKA
KRAJINA
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Murska Sobota, 2.
1932.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 * Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračalo ŠTEV. 31
Preuarane nade
Mednarodna konferenca v Stresi je končana. Tedne so bile oči vzhodne Evrope obrnjene v lepo letoviško mestece, kjer so zborovali in se posvetovali zastopniki industrijskih držav, kako bi se odpravila poljedelska kriza. Želeli smo, da bi nas ta konferenca rešila morečih skrbi, kam s poljedelskimi produkti. Upali smo, da se bode doseglo, da bodo trgi industrijskih držav zopet odprti za poljske pridelke.
Toda konferenca je končana, kakor vsa dosedanja mednarodna zborovanja. Uspeh je skoro enak ničli.
Agrarne države so zahtevale, da naj se odpravijo kontingenti, t. j. da naj bo dovoljeno kmetijske pridelke v druge države izvažati v poljubni količini. Danes na primer smemo v Avstrijo izvoziti samo zelo malo število glav živine na teden. Druga zahteva je bila, da naj se žito iz poljedelskih držav uvaža z nižjo carino, da bo kmet dobil več za žito in bo zmožen kupovati industrijske izdelke. Tretja zahteva agrarnih držav je, da bi smele svoje dolgove plačevati s svojimi poljskimi pridelki, ne pa v denarju.
Industrijske države pa tem zahtevam niso ugodile in nočejo odpreti meje kmečkim pridelkom. Tako bo še nadalje moral delavec in uradnik v industrijskih državah drago plačevati meso in druga živila. Na drugi strani bo pa v agrarnih državah vsega tega v takem izobilju, da bo povzročalo največje skrbi, kam z blagom.
Agrarne države dolgujejo znatne zneske zapadno evropskim industrijskim državam. Svojih dolgov pa v denarju ne morejo vračati, ker ne morejo svojih poljskih pridelkov vnovčiti in vsled tega ne pridejo do denarja. Up-iviške države bi morale uvideti, ~da je edina pot za vrnitev posojil, da agrarne države čim več izvažajo. Upniške države bi torej morale izvoz iz agrarni držav čim bolj pospeševati, ker je to v njihovem interesu. Tega pa ne delajo, ampak ta izvoz z vsemi «rMstvi ntHfckuieio. Na tak način ri upanja, al se bo mednarodna trgovina v bližnji bodočnosti iz-
Slomšek kot ljudski vzgojitelj.
Dne 24. septembra smo obha jali 70 letnico smrti moža, ki je celo svoje življenje polagal temelj ljudski vzgoji, ter pripravljal boljšo bodočnost svojemu zatiranemu narodu. Toda ta mož, ki je s svojim nesebičnim delom budil narodno zavest, ki si je s svojim delom pridobil neprecenljive zasluge, še danes ni upoštevan — na pedagoškem polju — v taki meri, ka kor si je to zaslužil. Ta mož je bil naš velik škof Anton Martin Slomšek.
Pobuda za njegovo prosvetno delo je bila: zanemarjene šolske razmere, ki so vladale za njegovega časa in iz tega izvirajoča zaostalost slovenskega ljudstva ter bojazen, da se bo slovenski živelj izgubil v nemškem morju. Šole, ki so bile, so služile le nemškemu narodu in za nemško kulturo.
Slomšek je začel svojo prosvetno delo že kot bogoslovec med svojimi tovariši v semenišču v Celovcu, katere je znal zainteresirati za materinski jezik o katerem pravi:
„Oj ljubi in pošteni slovenski materinski jezik, v katerem sem prvič klical svojo ljubeznivo mamo in dobrega ateka, v katerem so me moja mati učili spoznavati Boga, v katerem sem prvič častil svojega Stvarnika" ali
„Kakor je bila moja prva beseda slovenska, tako naj bo slovenska tudi moja poslednja."
To spoznavanje - ohranitev materinskega jezika — je bila njegova popotnica, ko je zapustil bogoslovje in je stopil v življenje. Toda to spo-
znavanje ni ostalo pri njem le ideja, nego je znal to tudi realizirati. Najrajši bi preuredil ljudsko šolo, ki bi služila slovenskemu ljudstvu, toda rešitev tega problema je stala izven njegove moči, zato je ustanovil tako zvane nedeljske šole, kjer je mladina dobila v materinskem jeziku tisto vzgojo in znanost, ki je bila potrebna za življenje in za ohranitev domačega jezika. Toda začetki tega dela so bili zelo težki, ker ni bilo primernih knjig. Temu je odpomogel tudi naš veliki Slomšek. V ta namen je spisal neprecenljivo knjigo za nedeljske šole »Blaže in Nežica v nedeljski šoli." Nedeljske šole in prej omenjena knjiga je imela tako velik vpliv na ljudstvo, da so se nedeljske šole polnile in obenem se je začelo zanimanje za slovensko knjigo. Na ta razveseljiv pojavx je Slomšek začel izdajati 1. 1846. »Drobtinice", ki so postale prave domače čitanke in ki niso manjkale niti v najbornejši slovenski koči, Da bi še bolj razširil slovensko knjigo je 1. 1852. ustanovil »Družbo sv. Mohorja," ki je nudila in še nudi poučne, zabavne in verske knjige.
Ko je 1. 1859. preselil sedež la-vantinske škofije iz Sv. Andraža v Maribor, je "napravil krasno potezo v narodno-političnem oziru. V svoji škofiji je združil skoro vse Slovence, katere je tudi ohranil za našo Jugoslavijo. Ta čin in njegovo prosvetno delo so ga uvrstili med one može, ki so imeli za svoj življenski cilj vse za dobrobit naroda.
—ar.
Zasedanji; sres. hmet. odbora « Dolnji Lendavi.
Zasedanje sres, kmet. odbora se je vršilo dne 17. sept. pod težo gos podarske krize in pod dojmom obupnega razpoloženja posestnikov radi pomanjkanja krme, vsled velike letošnje suše. Zategadelj je razumljivo, da so se soglasno sprejele od predsednika inž. Mikuža predlagane resolucije na merodajna mesta in sicer:
1.)	da se odpišejo davki v onem razmerju in v oni višini za kolikor so letošnji pridelki radi suše manjši od pridelkov v normalnih letih,
2.)	da naj se dovoli brezplačen železniški prevoz krme in koruze za srez Dol. Lendavo, katera naj se razdeli boljšim posestnikom po nabavni, siromašnejšim pa po polovični ceni ali pa proti brezobrestnemu posojilu s pomočjo subvencij iz državnih in banovinskih sredstev,
3.)	poveča naj se kontingent našemu srezu za izvoz živine in to iz razloga, da bodo cene porastle in da bodo posestniki dobili vsaj nekaj de« narja za nakup krme. Ta prošnja je tembolj utemeljena, ker je bil naš srez dva meseca uprt" za izvozu Živine in ker je ta sres frrezfto žlvi-
Na zasedanju je bil izvoljen na predlog sreskega načelnika dr. Trste-njaka prehranjevalni odbor za izvedbo pomožne akcije pri nakupu krme in koruze pod predsedstvom nar. poslanca A. Hajdinjaka. Za nujno izvedbo te akcije je sres. kmet. odbor iz svojih skromnih sredstev 30.000 Din dal na razpolago v dobrem mnenju in upanju, da ministrstvo za socljal-no politiko in za kmetijstvo, kakor tudi kralj, banska uprava podprejo to akcijo v taki višini, da bodo lahko si-romašnejši posestniki dobili krmo po polovični ceni ali pa proti brezobrestnemu posojilu. Narodni poslanec Hajdinjak in sreski načelnik dr. Trste-njak sta dala zasedanju zagotovilo, da bodeta tozadevne prošnje podpirala po svojih najboljših močeh, da se rešijo na ta način kmetijska gospodarstva pred neizbežnim propadanjem.
Na zasedanju je bil sprejet proračun za leto 1932 v višini 36 835 Din in odobren računski zaključek za leto 1931. Iz poedinih poročil je bilo razvidno, da je sres. kmet. odbor pospeševal kmetijstvo v veliki tr?rf iifna splošno žadovbljsivo naroda,. za

norejski' in nima ža uvažati nobenih mu je izreklo zasedanje priznanje hi drugih kmetijski k pr:aei!sjv.	j zahvalo.
Politični pregled
Jugoslavija. Za namestnika zunanjega ministra Boška Jeftiča, ki je odpotoval v Ženevo, je kralj imenoval za čas njegove odsotnosti ministra dr. Albert Kramerja. - Naša kraljevska rodbina se je mudila na našem Jadranu. Povsod, kjer je prebivalstvo spoznalo visoke goste, so jim prirejali navdušene ovacije. - V dvorani Saveza nabavljalnih zadrug v Beogradu je bil kongres agronomov. — V Krasnu na Hrvaškem je umrl narodni poslanec dr. Miča Anič. — Med našo državo in Grčijo je bil podpisan dopolnilni trgovinski dogovor, ki je stopil v veljavo 24. septembra. S tem
dogovorom je dosežen večji uvoz naših pridelkov v Grčijo in to predvsem poljedelski proizvodi, živina in perutnina. Dosegli pa smo tudi druge ugodnosti za naš izvoz, a za to je naša država pristala na razne olajšave pri uvozu iz Grčije. Predvsem je znižala carino za tipično grške proizvode, kakor za suho grozdje, smokve, masline i. t. d.
Nemčija. Nemška vlada odločno vztraja na tem, da obnovi svojo armado. Predvsem namerava ustanoviti milico, kateri pripisujejo izredno velikega pomena. Milica bi naj štela 40 000 mož, ki naj bi se izmenjali vsake tri mesece. Na ta način bi se militarizirala vsa nemška mladina v zelo kratkem času. — V zadnjem času so se vršile velike vojaške vaje po vsej Nemčiji, katerim je prisostvoval sam predsednik Hindenburg. — Uprava nemških železnic je izdelala program o poživitvi industrijske delavnosti v Nemčiji. Program ima v načrtu izredne izdatke 280 miljonov mark, ki bi se naj porabile za različna naročila in dela. Pri tem upajo zaposliti okoli 100 000 nezaposlenih delavcev. — Število nezaposlenih je doseglo 15. septembra 5 milijonov 261.000, za 38.000 več kakor 31. avgusta t. 1. - V hitlerjevi stranki sami, so se osnovali v zadnjem času različne skupine in vsi rnairi Vafejb, da se mogočna stranka t ..
Madžarska. R .il razprtij •lenovi stranki je ministrski predi grof Karolyi predložil .. . .< up-.-ravniku demisijo celokupne vlade. Za*j nimivo je, da je bil sklep de^^H vlade storjen na ministrske m . vtta.pcj poročilu o gospodar žave, katero je poda tega slučaja se zope i r.o vUJi ko premoč Bethlena in njegove tike, za katero stoji 128 jo ;? dočim ima Karolyi le ' manjšine je pač mot to, kar mu je ukazov Be kakor je znano v naj c . i bivšo avstrijsko cesar je Bethlen sam izjavil ? -lu rešena, znano pa le ni aH prevzel vlado ali pa slamnstnega moža, Juter nal kakor bo sam hotel, razmere. !' 1
—.
trgovina z železnino V M.) Soboti naznanja c. odjemalcem, da bo trgovina dne 1. in 2. oktOtf
(v soboto I« v nedeljo) in 10, &9tt0&r& (v po deljen zaprta radi izraelitskih prazn
Murska Sobota
Anketa za zgradbo nove šole v Murski Soboti. Krajevni šolski odbor v Murski Soboti je povabil na anketo o zgradbi novega šolskega poslopja, ki se je vršila dne 17. 9. t. 1. v občinski sejni dvorani v Murski Soboti poleg županov všolanih občin, tudi zastopnike organizacij in svobodnih poklicev.
Vsi zastopniki so povdarjali, da je zgradba novega poslopja neodložljiva, ker je sedanja šola nezdrava, premajhna in za Soboto prava sramota, ker se nahaja v centrumu na najbolj vidnem mestu. Predsednik Kraj. šolskega odbora je prešel na sredstva za novo zgradbo. Razvila se je dolga debata, ker so povdarjali zastopniki všolanih občin, da jim ni mogoče nositi večjih davčnih bremen v tej krizi, ki tlači najbolj siromašnega kmeta.
K besedi se je oglasil narodni poslanec g. Benko Josip, ki je v daljšem govoru očrtal borbe Kraj. šolskega odbora za zgradbo nove šole in to že od leta 1928., prav posebno pa od izida novega šolskega zakona. Besede, ki so kazale pravo sočutje do kmetskega stanu, so pomirile tudi zastopnike všolanih občin, posebno ko so zvedeli, da bedo denarne žrtve davkoplačevalcev prav majhne. Podprl bo namreč prošnjo Kraj. šol. odbora za prenos lastninske pravice in prav-' tako za prodajo obeh poslopij pri ministrstvu prosvete v korist krajevnega šolskega zaklada, kar bo davkoplačevalce prav razbremenilo.
Led je bil s tem prebit. Novo šolo bodo gradili prihodnje leto, v najboljšem slučaju že letos.
Tako pričakujemo, da bode šolska mladina v prihodnjem šolskem letu imela nove higijenske prostore, kjer se bo učiteljstvo z veseljem pri jelo dela v prospeh naroda in domovine.
Seja Kraj. šolskega odbora pa ostane spominska in zabeležena v šolski kroniki kot: velik kulturni napredek.	č.
—	Koncert Narodno železničarske uglasbenega društva Drava v Mariboru
bo v soboto 1. X 1932 ob 20 uri v Sokolskem domu. Gostje se pripeljejo v Mursko Soboto isti dan ob 15 uri 21. Z postaje se podajo takoj na pokopališče, kjer zapojejo pri spomeniku borcem za osvobojenje žalostin-ke. Vabimo cenj. občinstvo, da se sprejema v čim večjem številu udeleži.
—	Pisarna notarja Križana
je od 1. oktobra dalje v hiši g. Horvat Jožefa (brezalkoholna restavracija, kjer je bila prej trgovina I. Halmoš).
—	Osebna vest. Za notarja v M. Soboti je bil imenovan g. Jezovšek Vladimir. Prejšnji notar g. Križan je bil imenovan za notarja v Šmarje pri Jelšah.
—	Naročnike za letošnje knjige Vodnikove družbe zbira g. Fridrich. Priglasite se v čim večjem številu.
—	Nekaj za mladino! Slednjič bo tudi naša mladež prišla na svoj račun, Kljub težkim časomse naše So-kolsko društvo ni ustrašilo velikih žrtev ter je nabavilo marijonetno gledališče, z namenom, da tudi svojim najmlajšim članom nudi zabavo in razvedrilo. Požrtvovalni br. Ščuka je nojstersko izgotovil vse kulise in lut-j. Prva predstava bo v nedeljo poldne. Igra: »Razbojnik Moroz" bo
a -rstno predstavo. Prijatelji mladi-\ in stariši iskreno pozdravljajo to akcijo našega Sokola, saj je bil že slednji čas, da se tudi našim malčkom da to, po čemur hrepene 1
—	Štafetni tek, ki se je vršil v nedeljo v dopoldanskih urah po cestah M. Sobote, je vzbudil kar največje zanimanje. Kljub mali reklami se je zbralo pri odhodu kot na cilju številno občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo teku naših fantov Sokolov. Teka se je udeležilo Sokolsko društvo iz M, Sobote in čete iz Martjanci, Ge derovci, G. Lendava, Moščanci in Mačkovci. Najboljše so tekli fantje iz M. Sobote, a le za nekaj sekund slab še pa fantje iz Gederovec in Martjanci. Borba je bila ostra ter je dovedla do častnih rezultatov.
—	Dramatični odsek tuk. Sokola se že pripravlja za otvoritev letošnje igralske sezone. V najkrajšem času bo uprizoril že prvo igro. Upamo, da bo odsek deloval tudi v letošnjem letu z isto vnemo kot druga leta.
—	Slomšekova proslava se je vršila v preteklem tednu na naših šolah. Posebno svečano so proslavili na tukajšnji gimnaziji, kjer so bile na sporedu deklamacije, govori in pevske točke.
Dolnja Lendava
—	Požarni ogled. Zadnji čas se vrši v območju upravne občine Dol. Lendava požarni ogled. Ogledna komisija obstoječa iz dimnikarskega mojstra in občinskih odbornikov in člana gasilnega društva je ugotovila, da je letos mnogo manj nedostatkov, kakor prejšnja leta. Občinstvo najbrže radi neprestanih požarov mnogo bolj pazi na varnost svojih poslopij. Tak ogled je vsekakor potreben in se mora vršiti vsako leto vsaj enkrat.
—	Smrtna nesreča. Nek mladi delavec, ki se je pravkar vrnil od vojakov je dobil delo pri lesni tvrdki Našička, ko se je peljal z železnico v kobiljansko šutno, je nekaj vagonov iztirilo. Nesrečni delavec je padel pod vagon in dobil tako težke poškodbe, da je kmalu umrl. Pokopan je bil v Lendavi, doma pa je bil iz Podturna.
—	Izvoz živine. Po prizadevanju g. poslanca Hajdiajaka in sreske org. je sedaj končno dobil kontingent za izvoz živine tudi lendavski izvozničar in trgovec g. Bohar. To dejstvo je med prebivalstvom zbudilo največje odobravanje in veselje. Upamo, da bo odslej dobil g Bohar vsak teden redno kontingent, kar je pravično in za gospodarstvo koristno.
—	Premestitev. Z osnovne šole je premeščen na meščansko šolo učitelj g. Kokolj Miroslav. Tako sedaj na osnovni šoli primanjkuje učnih moči.
Krajevna organizacija JRKD po novno poziva vse, k i se še niso vpisali v organizacijo, da se v isto vpišejo. Zglasiti se je pri tajniku Gederju.
—	Prireditev. Tukajšnje pevsko društvo Skrjanec je priredil trgatveno veselico s pevskimi točkami pod vodstvom vp. upravitelja Szepa. Običajni pohod po mestu je letos izostal.
—	Izlet. Lendavska podružnica vinarskega društva je minilo nedeljo in pondeljek priredila izlet s svojimi člani v sosednje Slovenske gorice. Vodja izleta je bil kmetijski referent g. Lipovec. Izletnikom se je pridružil tudi zastopnik oblasti g. podnačelnik Žnidaršič.
—	Seja. Preteklo soboto je imel lendavski občinski odbor svojo sejo, na kateri so se obravnavale dosti važne reči. O tej seji bomo poročali prihodnjič.
—	Tifus. Vjstečih občinah lendavskega sreza se je zadnje dni pojavil tifus, ki je zahteval tudi več žrtev. Slučaji so pa bolj redki in se ni bati razširjenja.
Beltinci
Tukajšnje Katoliško prosvetno društvo je priredilo v nedeljo, dne 25 t. m. na dvorišču »sester* v Beltincih proslavo v spomin 70 letnice smrti našega velikega učitelja, škofa Antona Martina Slomšeka. Spored je bil pester in je vseboval: predavanje, deklamacije in petje, vendar si dovoljujemo pripomniti le to, da smo na tej javni in narodni proslavi pogrešali simbol jugoslovenstva: naše državne zastave.
Vsaj eno bi si lahko kje izposodili.--
—	Sokolsko društvo Beltinci. Štirje člani in članice našega Sokol skega društva so v prav kratkem času naštudirali Jurčičevo veseloigro: „jBerite novice\ Vprizorijo jo v nedeljo, dne 2 X. 1932. ob 16. uri v dvorani gostilne br. Zemliča. Poleg te igre se bo uprizorila tudi burka: „Botra Nerga". — Po prepstavi prosta zabava s plesom. Vstopnina: 5, 3 in 2 Din, otroci 1 Din. — Zdravo !
—	Osebna vest. Izpolnila se želja naših farnikov. Dobili smo še drugega kaplana gospoda Ciglar Alojza. Z imenovanjem novega kaplana se razdeli ogromno delo, ki jo nudi tako velika fara, kakor je naša. - Nove mu gospodu kaplanu želimo, da bi se dobro počutil med nami, ter da bi bilo njegovo delo v prid našemu ljudstvu.
DOPISI
Mačkovci. Sokolska četa v Mač-kovcih priredi v nedeljo, dne 2. okt. t. 1 trgatveno veselico pri br. Horvath Aleksandru, gostilničarju v Dankovcih, Vabijo se vsi prijatelji Sokola.
Zamostje. Po dolgem času smo tudi mi ustanovili krajevno organizacijo JRKD. Dolgo smo že želeli, da bi se tudi mi organizirali v vsedržavni jugoslovanski stranki, vendar se je z ustanovitvijo vedno odlagalo. Organizacijo smo si ustanovili sami. Ustanovni občni zbor je sklical predsednik Agrarne zajednice g. Balažic, ki je razložil pomen organizacije, njene štatute in drugo potrebno. Takoj se je vpisalo 47 članov, ki so si izvolili naslednji odbor: predsednik je Zver Jožef, podpreds. Fajs Ivan, tajnik Fra-tar Karel, blagajnik Balažic Matija, odborniki so še Preininger Jožef, Škafar Ignacij. — Organizacija poziva tudi vse druge občane, da se čimprej vpišejo v organizacijo. Mi smo sedaj 38, organizacija v našem srezu.
Kapca. Pri neki družini v naši občini je prišlo do domače svaje, ki je končala prav krvavo. Domači sin je v obrambi z vilami tako zdelal svaka, da je ta moral nujno iskati zdravniške pomoči.
Brezovica, Pri nas se je zgodila velika nesreča, kakoršne še tukaj ni bilo. Pred tedni se je vrnil iz Fran cije Bedrnjakov mlajši sin, od koder je prinesel s seboj revolver. Nekega dne sta s starejšim bratom pregleda-vala orožje, ki se je po nesreči sprožilo in je zadelo mlajšega brata v trebuh. Ranjenca so odpeljali v bolnico, vendar pa zanj ni bilo več rešitve in je v hudih bolečinah izdihnil. Fant je bil zelo dober in skrben, nismo še videli takega pogreba pri nas, kakor je bil njegov. Naj počiva v miru.
Gaberje. Tukaj že sedaj tretje leto imamo na mesto treh učnih moči samo šol. upravitelja. Ker je mnogo otrok, pri katerih ne' zmaga vsega dela le eden učitelj, je zelo potrebno, da se namesti potrebno učiteljstvo.
Gornja Bistrica. Imenovanje nove občinske uprave je pozdravila cela občina. Želimo samo, da bo nova uprava stavila vse svoje delo v korist občine in države.
■ „ jU^^Jlj,^
im
„ A .
Obrtni listi.
Obrtniki in trgovci, ki so morali po zakonu o obrtih predložiti svoje obrtne liste sreskemu načelstvu, dobivajo iste zopet nazaj z potrd.lom sres. načelstva.
Razstava perutnine v Mariboru
Od 5. do 7. novembra bode pod pokroviteljstvom župana in mestnega načelnika gospoda dr. Lipold Franja v okvirju drugih prireditev v Mariboru na verandi pivarne »Union" razstava kokoši štajerske pasme in sicer: ru-javih, belih, grajastih insulmodolskih, nadalje rac, gosi in puranov. Za tem bo oddelek za predmete, ki se uporabljajo pri praktični reji, kakor krmila, kontrolna gnezda, napajalniki, umetne koklje, vaiilni aparati, tehtnice za jajca itd.
Razstavo priredi Selekcijska zadruga za rejo perulnine Maribor in vabi tem potom odbor vse rejce navedenih živali, kakor tudi trgovce, obrtnike in tovarnarje, da se s svojimi živalmi oziroma izdelki razstave udeleže. Prijavne pole se naj takoj zahtevajo od zadruge, Slomškov trg 11/1. kamor se je tudi obrniti zaeven-tuelna druga pojasnila. Razstave se morajo udeležiti, kakor se posebej povdarja, tudi kmetski rejci, ki ne vodijo nobene kontrole.
Za najbolše živali so določene nagrade po Din 500,- do 100.-
Ob času razstave se priredi v nedeljo dne 6. novembra tudi perut-ninarski tečaj. Predavalo se bode o najvažnejših vprašanjih praktičnega perutninarstva. Udeležbo je prijaviti po dopisnici na gornji naslov.
Jugoslovanska—Radikalna Hmečha Demokracija.
Organizacija.
Sreski odbor dolnje lendavski sporoča vsem krajevnim organizacijam, da se nahaja organizacijska pisarna od 1. oktobra naprej v pisarniških prostorih »Zadružne hranilnice in posojilnice v Dol. Lendavi v Bader-jevi hiši (nasproti gostilne Horvat). Uradne ure so vsak popoldan od pol druge ure naprej. Kdor ima kake opravke pri tajništvu stranke, naj se le v tem času zglasi v pisarni. Pri tajništvu se lahko urede tudi vse zadeve glede našega lista »Murske Krajine" kakor: plačevanje naročnine, naročitev lista, sprejemajo se oglasi, dopisi in sploh vse, kar se nanaša na list.
Krajevne organizacije naj takoj vpošljejo število svojega članstva. N. pr. 1. oktobra šteje naša organizacija (število) članov. Podatke rabimo v svrhu statistike članstva v srezu.
Določitev roha splošne trgatve
po § 8. zakona o vinu.
Nekateri vinogradniki trgajo grozdje tudi predčasno predno dozori. Ne zavedajo se namreč, da inua grozdje ravno zadnje dni zorenja pridobiti najr več na sladkobi, v solnčnih dneh se lahko poveča količina sladkorja tudi ' \ za V2-l%- S prerano trgatvijo se J spravljajo v promet kisla vina, ki kvarijo ugled dobrim vinom. Na podlagi § 8. zakona o vinu in čl. 26. pravilnika k temu zakonu odreja fresko načelstvo:
1.)	Nihče ne sme v tem letu trgati grozdja za napravo vina pred 3. oktobrom.
2.)	Grozdje za zobanje (namizno grozdje) se sme trgati, kadar kaka vrsta dozori in vinogradniku ni treba držati določenega roka splošne trgatvi
ilMhiBBiiii iii i
3)	Za močno rodeče vinske sorte, ki močno gnijejo, nadalje za zgodnje vinske sorte in v slučaju slabega vremena lahko pristojna občin ske županstva dovolijo trgatev tudi pred določenim rokom. O tem je treba redno sproti obveščati sresko načelstvo.
4)	Vinogradnik, ki bo bral prsd določenim rokom, ne bo dobil dovoljenje za sladkanje mošta.
5.) Kdor bo prekršil te odredbe se bo kaznoval z zaporom 1 — 14 dni ali pa v denarju 25—1000 Din. Sod stvo o teh kaznjivih dejanjih, bo po § 3. zakona o vinu izreklo oblastvo prve stopnje.
O Higijeni
Primarij Dr. BRAND1EU.
(Nadaljevanje.)
Čitali smo v prejšnjih člankih, da so bakterije povzročitelje bolezni, ter se nahajajo vsepovsod, največ pa na bolnem telesu; potem v njeni okolici in na predmetih, ki pridejo v do-tiko z bolnikom. Vprašanje je: kako se branimo mi teh bacilov in s tem proti boleznim. V prvi vrsti se brani telo s svojo prirodno sposobnostjo, s svojo naravno močjo, da prepreči uveljavljati se premoč bacilov, ki so prišli v telo. To sposobnost telesa lahko povečamo s tem, da okrepimo telo z primerno vzgojo, o kateri bomo pozneje govorili. Ubranimo se tudi umetnim potom s tem, da imuni-ziramo naše telo in sicer: aktivno ali pasivno. Najbolj varni smo proti bacilom, ako pazimo, da ne pridejo ti klici do našega telesa: da n. pr. ne uživamo sadje ali mleko iz hiš, kjer se nahajajo bolniki na griži, tifusu ali na drugih bolezni; dalje, da jih uničimo, tam, kjer se nahajajo preden so prišli v naše telo. Telo, ki je onesnaženo (ali polno) z bacili rečemo, da je inficlrano (okužen). To stanje se imenuje infekcija in ako je ta infekcija označena z vidljivimi znaki, kakor: temperatura,bolečine, izpuščaji itd., recimo da je vsled infekcije postalo telo bolano, je bolezen postala aktivna (vidljiva). Na pr. bakcili tuberkuloze (jetike) pridejo v telo malega otroka: t. j. inficiran; čez nekaj tednov nastane kašelj, temperatura (hica), nočno potenje (švic). To so vidljivi znaki infekcije, kar skupno z eno besedo imenujemo bolezen, v navedenem slučaju: tuberkuloza (jeti-ka). Čiščenje zraka, predmetov, s katerimi je prišel bolnik v dotiko, njegovih odpadkov, ali bolnika samega; hiš, v kateri je bival bolnik, se imenuje desinfekcija ali razkuževanje.
(Nadaljevanje.)
vsake knjige znaša 50 para. Našo knjižnico s preko 250 knjigami vsakomur toplo priporočamo. Zdravo!
* * *
SOKOL
Lepa prireditev lendavskega Sokola. V nedeljo 18. sept. nas je naš delavni Sokol zopet presenetil z lepo prireditvijo, kakoršne v Lendavi zopet nismo videli. Vsa prireditev je obsegala lahke tekme v lahki atletiki, ki so zbujale mnogo pozornosti pa tudi občudovanja. Tekmovalci so se pa tudi postavili in dosegli zelo razveseljive rezultate. Ta prireditev nam je prav nazorno pokazala, kako važno telesno vzgojno nalogo vrši Sokol. Vsi oddelki so nastopili in vsi pokazali disciplino in silno voljo do telovadbe.
Tekme članov so se vršile v teh-le disciplinah : tek na 100 m, metanje krogle, skok v višino, troskok. Naraščaj se je boril v metanju krog-lje, v skoku v daljavo in višino ter v teku na 100 m. Največ točk je dosegel med člani brat Pojbič in sicer 1138. Sledila sta mu Laci in Knapič. Pri naraščaju je bil najboljši Kovač s 1024 točkami, sledila sta mu brata Vortman in Kuhar. Med moško deco je bil najboljši učenec osn. šole Ne-met Ladislav. Po končanih lahko-atletskih tekmah se je vršila tudi borba v odbojki med člani in naraščajem.
Tej prireditvi je prisostvovalo mnogo občinstva, ki je bilo s sporedom zelo zadovoljno. Stariši mladine so se lahko prepričali, da je njihova deca pod sokolsko vzgojo in disciplino v najboljših rokah. Tu se res krepi duh in telo, kar je dorašča-joči mladini silno potrebno. Zato pa kličemo vsem starišem : svoje otroke v sokolske vrste.
Uprava Sokolskega društva Murska Sobota vabi vse članstvo, da se udeleži sprejema Nar. žel. glasbenega društva „Drava" v soboto dne 1. X. 1932 ob 15. uri 21. min. Civil z znakom; zbirališče ob 15. uri 15 min. na kolodvoru. K sprejemu vabimo tudi
bližnje čete. Zdravo.
j
i
* *
Dramatski odsek Sokolskega društva Murska Sobota vabi vse, ki imajo veselje do dramatike, da se javijo čimpreje pri tajniku br. Nišelvicerju. Zdravo.
* * *
ŠPORT
S R. Mura: S. R. Pustakom ¥:Z (Z-Z)
V nedeljo so imeli naši fantje opravka z svojim gotovo najresnejšim konkurentom za prvo mesto v mariborskem II. razredu.
L. N. P. nas je blagoslovil z nadebudno enajstorico S. K. Pusta-kovca. Gosti so nas proti pričakovanju presenetili s svojo igro, o kateri ravno nemoremo reči, da ni bila lepa. Vsaj fizično so bili enakovredni Muri Kako huda je morala biti borba, nam nazorno predoči rezultat prvega polčasa 2:2. Le z vsemi napori se je Muri posrečilo priboriti si obe točki. (Nekateri pravijo, da je to zasluga naših vnetih „drukarjevB.) Ne bi rekel II Ko bi pa z lahkoto odpravili S. K. Pustakovec, če bi bilo moštvo vsaj v navadni formi. Tako pa je treba priznati, da to nedeljo nikakor ni hotelo iti delo izpod „nog".
Resnici na ljubo pa se je treba pohvalno izraziti o nekaterih igralcih Mure. To velja zlasti za vratarja. — Ostali pa naj kar na tihem doma objokujejo svojo nedeljsko ne-formo z nadami na boljše čase.
Tekmo je sodil g. Bergant iz Maribora v splošno zadovoljstvo
publike in igralcev.
*
* *
Kot drugo prvenstveno točko jesenske sezone bo soboška Mura odigrala 9. oktobra v Mariboru proti tamkajšnji S. K. Svobodi. To je še edini klub, ki ovira naše fante na njihovi poti navzgor. Upamo in želimo, da se tudi to pot dobro odreže j o.
Sadite orehe.
Sedaj orehi dozorevajo. Treba jih je pustiti na drevesu, da popolnoma dozorijo, drugače se jedro skrči, orehi zgubijo na teži, pa tudi okus trpi. Nabranim orehom odstranite zeleno škorjo in jih sušite samo po par ur na dan na suhem, zračnem in solnč-nem prostoru. Še le po nekoliko dneh so toliko osušeni, da jih lahko spravimo pod streho na zračni prostor, kjer se jih razprostre in dnevno premešajo. Orehi se tu lepo posuše tako, da ostane jedro polno, lepe barve, okusno in prijetno dišeče. Takšni orehi imajo tudi najboljšo ceno. Drugače ali pa pri veliki vročini posušeni orehi zgubijo pravo barvo in okus, zgubijo pa tudi na teži. Za prodajo se mora odbrati edino debel sad.
Sedaj je tudi č^s za odbiro orehov za sajenje. Kako se orehovo drevo goji, kako se tak nasad izplača posebno pri nas, kjer je za njega dobra lega in zemlja in kjer orehe gojijo že od nekdaj, bomo govorili pozneje. Znano je, da oreh presajevanja ne prinese dobro, to pa zato, ker se premalo pazi na glavno (srčno) kore nino, ki je pri orehu važnejša, kot pri drugem sadnemu drevju. Boljše uspehe dosežemo, ako ga razmnožujemo s semenom, katero posadimo kar na mesto, kjer hočemo imeti
drevo.
Orehov plod za sajenje mora biti popolnoma dozorel in zdrav. Posušiti se ga mora v senci, da ne zgubi kaljivosti. Če ni ne/arnosti pred miši, se ga lahko posadi že v jeseni kar na mesto. V primerno globoko jamico zakopljemo tri orehe, ko ti pomladi poženejo, obdržimo le najmočnejši poganjk, slabejša dva (če sta sploh odgnala) pa odstranimo.
Lahko pa sadimo tudi pomladi. Primerno v senci posušene orehe spravimo še v jeseni v pesek v kleti ali na prostoru, kjer ne zmrznejo. Pomladi jih vsadimo na pripravljeno mesto, kjer ostanejo za stalno.
Radi tega, kam posaditi orehe, ne bo prišel nobeden v zadrego, neizrabljenega prostora je še za tisoče in tisoče dreves, ki bodo to malo
skrb in delo tisočkratno po--
plačali.
Katere sorte oreh naj sadimo in razmnožuje mo ? Izberite domači sid, ki je mehko lupinast, ima polno jedro, ki se lahko loči od lupine, drevo pa ne sme biti preveč občutljivo za pozebo.
in sadjarske organizacije, ali sreski kmetijski odbori orehe teh sort za nasad, da bi se ti pri nas razmnožili, kjer je še neizrabljenega prostora za tisoče in tisoče orehovih dreves, ki bi prinašali bogate dohodke.
(Se bo nadaljevalo.)
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
v Murski Soboti
Harijera male DOLLV
Ton-dialog i pjevajuči film UFE po ideji Alfred Halm-a.
Glazba: Nelson, Strasser, Schmidt Genter. Rytmika i plesovi Es Matray. Glavni ul: Dolly Hžs«; Alfred Abel, Kurt Geron.
Predsfave se vrSijo« v SOBOTO dne t. oktobra ob uri in v NEDELJO, dne 2. oktobra popoldne ob Vž4 uri in zvečer ob y29 uri
SO
0| HUME SI PRIHRANITE 0
če si nabavite BO leplodar Cena 96 Oin.
BO TOMODflH
se lahko tudi uporabi za segrevanje sosedne (druge) sobe, če se namesti BD toplodar v drugo sobo.
BO toplodar
se pri čiščenju zelo lahko razstavi in sestavi.
Dobiva sb ppi tvFdbi SHHTH
DITTRICH
proizvodnja kovinskih izdelkov TEL. ŠT. 40
Murska Sobota
6/} ^
'Ooi,
'n
štvo Beltinci — ob-
in vse prijatelje
Soko vešča vse
dosče kntige, da posluje Sokolska knjižDica v telovadnici (hotel Krona) vsako nedeljo od 9-10. ure in v torek ob 5/419. uri. Odškodnina od
Listnica upravni^tva
Prosimo naroč,	ke, da potavna-
jo naročnino vsaj da	0. oktobra 32
F. V. Hodoš, Plača	o do 1. 3. 1932. Pozdrav.
Takšnih orehov imamo pri nas dovolj. Izberite te, ki so se že tu dobro obnesli. Za sajenje priporočajo danes najbolj (Sadni izbor za našo banovino) navadni okrogli oreh, ki je srednje debel in ima tanko, gladko lupino, jedro je napolnjeno popolnoma. Drevo je precej neobčutljivo in rodovitno; potem podol-gasti oreh, ki ima tudi tenko lupino, ki je pa kakor nalito polno jako okusnega jedra. Drevo zraste v pravega orjaka, ni preveč občutljivo in je jako rodovitno. Zadnja leta so začeli v naši državi z veliko propagando širiti pariški (francoski) oreh. Plod je srednje debel s polnim in okusnim jedrom. Drevo zraste jako veliko in je med vsemi naibolj odporna proti mr&tv Obnese se v naši državi baje prav dobro, torej, če drugje,, se to gotovo še bolj pri nai Priporočljivo bi bilo, da hi preskrbele tukajšne kmetijske
Radostna r za vsakšo
je ta izvenredno pristala ž<
barSuna, saten i
ska obtiteo iz
ar je napravlena z naročifim obzirom na potrebe ženske noge, iz prvovrstnoga mate-' rijala ino so podplatje kal i drugi cteii ia-delani iz čiste kože, brez kakših drtijjik , ri-mešov i donok košta
eden par samo Din »V uovibrez kakši drDgi stroškov. Sestav jt t; po vsejpravi-laj moderne ortopedije. omogočijo te cipele
siguren i eleganten hod
Dobi se od čarnoga bar u čarnoga ripsa ali rjavoga b gov ali brez špange poši) slani penez ali p j
Otpremnica „Ma
Pimievo it.
Dovolno je označiti svojo mero od oMt&j alt z piajbasom na papei ogo doli o< ti. Neodgovarjajočc se izmeni.
Prcdajs-^om se da procent. BaaawEa«iiihiiii ...........mi mi«
Iz delovanja gremija trgovcev v Murski Soboti.
(Nadaljevanje.)	12
Trdkova.
Črepnjak Štefan trg. s perutnino, jajci
in deželnimi pridelki, Kalamir Franc branjarija Lang Frančiška trgovina s perutnino in jajci,
Lang Janez trgovina s perutnino in
. jajci,
Sauko Jurij branjarija.
Vadarci.
Benkič Štefan trgovina s perutnino in jajci,
Merklin Koloman trg. z deželnimi
pridelki, Potgčnik Karol trg. z jabolki, Potočnik Koloman trg: sadjem, Žilavec Rudolf branjarija in sadje.
Vanča vas.
Podlesek Ludvik trgovina z deželnimi
pridelki in sadjem, Vrečič Mihael branjarija, alk. pijače na drobno v trg. zaprtih posodah za konzum izven obratnih prostorov.
Vaneča.
Boldižar Karol trg. s perutnino in jajci.
Večeslavcl. Gomboc Janez trgovina s perutnino
in jajci.
Gyfirec Helena trg. s perutnino in
jajci, ter polj. pridelki in jabolki, Rogan Alojzija trgovina z mešanim blagom,
Šajt Mihael trg. z jabolki in fižolom, Veliki Dolenci.
Ivanič Štefan trg. z gov. živino v živ.
in zakl. stanju, Ivanič Ivan, trg. z gov. živino in svinjami v živem in zaklanem stanju, Ivanič Karol trg. z gov. živino in svinjami v živem in zaklanem stanju, Kozo Terezija trg. s perutnino in jajci Singer Sigmund trg. z meš. blagom.
Veščlca.
Antalič Josip trgovina s perutnino in jajci,
Banfi Ludvik trg. s perut, in jajci, Dani Franc trg. s teleti in svinjami v
živem in zaklanem stanju, Kutoša Jožef branjarija (trg. z raznim
blagom na drobno), Kutoša Ivan trg. s perutnino in jajci, Perkič Aleksander branjarija, Sočič Viljem trg. s perutnino in jajci, Benko Ivan, trg. z gov. živino in svinjami v ž-v in zakl. stanju,
Vldoncl.
Grah Viljem branjarija, trg. z raznim
blagom na drobno, Ficko Mihael branjarija, Roudi Lovrenc trg. s perutnino i jajci.
Vučja gomila.
Anfali$ Jane? branjarija, trg. z deželnimi pridelki, Kocet Rozalija branjarija, Kranjec Peter trg. s perutnino in jajci.
Zankovci.
Barbarič Karol trg- s perut, in jajci, Hodo$ček Ivan branjarija, trg. s polj.
pridelki, Vukan Marija branjarija.
Ženavlje.
isar Helena branjarija, 5>dSi Adam trg. s perutnino in jajci, ,asar Aleksander trg. z lesom, drva* mi, branjarija.	(Konec.)
Gospodična išče
zračno sobo z hrano.
Poizve se v Prekmurski Tiskarni.
Tržne cene
Biki kg od 2 do 450- Din, telice kg od 2 do 4 50- Din, teleta kg 4 do 5 50 Din, krave kg od 1 do 2-3. Svinje kg 6-? Din.
V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg. 6-8 Din, svinjeti-na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pšenična ogg. kg. 3-50 do 3.75 Din, moka II. kg. 3.25-3.50 Din, moka V. kg. 3.— Din, moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava surova kg. 42 - 80 Din, kava pražena kg. 48—125 Din, riž kg. 6-14 Din,
sladkor kristalni kg. 15*— D'n, v glavah kg. 16 — Din, kocke kg. 17 — Din, bučno olje 1 lt. 18 Din, olje olivno 1 lt. 16—24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 275, sol živinska kg. 1*40 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej It. 7 Din, sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 140.— Din, žito 1 q 125- Din, ko ruza debela 1 q 165 — Din, koruza čequatine 1 q 130' - Din, oves 1 q 120 — Din, ajda 1 q 90-100 Din, ječmen 1 q 120-130 Din, proso 1 q 110 D, krompir 1 q 80 100 D, seno 1 q 60—70 Din, slama 1 q 40-50 Din.
Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q96'- Din, tomažova žlindra 18/20%; 1 q 120-Din, Nitrofoskal 1 q 148--Din, kalijeva sol 42% 1 q 182 — Din,
Prebmupsha posojilnica p. z. z o. z. v IMi Soboti
naznanja,
da se odseli iz Sokolskega doma in bo imela od 3. oktobra 1932 naprej svoj lokal v
hiši ga Hahn Izidorja v Šolski ulici 1.
poleg nove apoteke.
apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18'— Din.
Cement Trboveljski 1 q 67-— Din, cement Splitski 1 q 65 — Din, apno žgano 1 q 36 — Din.
illi že veš haj je novega
v Murski Soboti T
Prej si plačal za popravilo čevljev pri firmi
BATA
xa "podplate Z5 Din 7 Z0 Din xa 'podplate 19 Din! IS Din xa °podpiate 15 Din«IZ Din " moSkepete 10 Din s 8 Din
za
ofroSke pete
za nove
6 Din | !l Din 16 Din: IZ Din
Prinesite Vašo staro obutev, da Vam strokovnja*ko popravimo!
BATA
MURSKA SOBOTA.
BLAGO ZA BLAGO
BREZ PENEZ
BLAGO ZA BLAGO
Vse vrste poljedelske mašine
sejalne, slamoreznice, reporeznice, Trijer-je, Alfa kotle, vinske preše, mline za grozdje, motorje, mlatilnice itd. Nadalje vse vrste umetna gnojila kak : Tomašalak, Superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik, nitrofoskal, cement, mašin-ska olja, kuhinjsko posodo, vse vrste specerijsko blago po najnižjih dnevnih cenah
vedno v velihi zalogi.
RVRnRffRfRRR!!
Za vso blago se vzeme tudi v zamenjeno vse vrste poljske pridelke, kakor pšenico, rž, ječmen, koruzo, krompir
: —: :—: i. t. d. :—: :—: ...................... ....
VEDNO VELIKA RAZSTAVA GOSPODARSKIH STROJEV SAMO PRI
ČEH FRANC, trgovina z mešanim blagom Murska Sobota.
! i.iili............L...
Vsaki, ki si želi kupiti poljedelske stroje, ali sploh kako drugo blago, ki je zgoraj navedeno, njemu vzamem v račun poljske pridelke po najvii|i dnevni ceni a blago njemu zaračunam po naJniZJI dnevni ceni, tak ima vsak interesent dvojni hasek.
ttttttttiSttttStttttt
Da omogočim nakup kolesa vsakomur, sem znižal cene raznim kolesom:
od	Din	1200-	na Din 1050'-
od	Din	1400-	na Din 1250'-
od	Din	1600-	na Din 1450'—
od	Din	1700 -	na Din 1550'-
Istotako dobite najceneje gramofone, gramofonske plošče, radiorparate, fotografske aparate, šivalne stroje in vse druge potrebščine
pri tt. ERNEST ŠTIVAN v Murski Soboti.