Marii>or$M
PbStnlna plačana v gotovini
Cena 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 158
Maribor, sobota 14. julija 1928
JUTRA*
•Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poSinem č«k. zav.-v Ljabijani št. 11.409 \telja mesečno, prejoman v upravi ali po pošti lOOo, dobavljen n« dom pa« Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifo
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jetra*' v Ljubljani, Prešernova.ultea^U;4
Imenovanje vlade odloženo
NEPRIČAKOVANE ZAPREKE. — P OSLANIK GJURIČ PRIDE ŠELE V TOREK V BEOGRAD. - KDO BO SLOVENSKI MINISTER.
BEOGRAD, 14. julija. Mandatar krone je imel tudi danes razgovore s kandidati za posamezna ministrska mesta. Zlasti dolgo se je posvetoval z dr. Štamparjem, ki je po eni verziji določen za notranjega ministra, dočim bo po drugi verziji radi atentata na Ziko Laziča poverjeno notranje mi-
trstvo najbrže kakemu generalu in bo sploh vsa uprava v Južni Srbiji militarizirana.
Razplet krize se bo vsekakor zavlekel še za par dni. Naš londonski poslanik dr. G&rič, ki je določen za zunanjega in finančnega ministra, je namreč sporočil, da pred torkom ne more priti v Beograd.
Kraljevi mandatar, general Hadžič je bil od 10.30—12. v avdijenci pri kralju. Ko se je vračal z dvora, so mu stavili novinarji sledeča vprašanja:
»AH je že gotovo, gospod predsednik?«
Hadžič: »Saj še nisem predsednik, temveč samo mandatar kralja!«
»Ali je vlada že gotova?«
Hadžič: »Dosedaj še ne. Pozval sem iz Londona poslanika Gjuriča, ki pa je sporočil, da ne more priti pred torkom. Do takrat torej ne bo nič gotovega. Vrh tega sem pozval še nekatere druge osebnosti iz notranjosti države in moram počakati na njihov prihod. Pred pondeljkom ne bo nič konkretnega sklenjeno.«
»Ali bo takrat vlada gotova?«
Hadžič: »Kdo ve, saj vidite, kako lepo vreme imamo!«
Izmed slovenskih kandidatov za ministra prihajajo najresnejše v poštev dr. Ivan W i n d i s c h e r, generalni tajnik Trgovske zbornice v Ljubljani in univ. prof. dr. Leonid P i-t a m i c v Ljubljani.
V političnih krogih še vedno ugibajo. kakšen je Hadžičev mandat. Zatrjuje se, da njegov mandat sploh ni v- zan in da bo šele po sestavi vlada sklepala o tem, ali hoče delati s skupščino ali brez nje, oziroma če hoče takoj na volitve ali pozneje.
Velika zarota makedonskih revolucUonarjev
ATENTATOR ITANOV ODKLANJA VSAKO IZJAVO IN TUDI HRANO. ATENTATOV V BEOGRADU. — PRIPRAVLJENA CELA VRSTA
BEOGRAD, 14. julija. Atentator Momčilo Ivanov, rodom Bolgar in član makedonske revolucijoname organizacije v Sofiji, je kljub težki poškodbi še vedno živ. Njegova rana je tako nevarna, da je le malo upanja, da bi jo prebolel. Sinoči je prišel za kratek čas k zavesti, nato pa je takoj zopet padel v nezavest in se zavedel popolnoma šele danes dopoldne. Okrog njega stoje zbrani policijski uradniki, da bi ga zaslišali, toda atentator noče Izpregovoriti niti besedice. Odklanja tudi vsa zdravila in hrano. Ce ne nastopijo komplikaci-
je, kar je le malo verjetno, upajo zdravniki, da ga ohranijo pri življenju.
Stanje načelnika Zike Laziča je zelo povoljno. Njegova rana ni nevarna in bo morda že v 6. dneh zapustil bolnico. Leži v isti sobi, kjer je ležal Radič in zdravi ga tudi dr. Kostič.
Uvedena preiskava je prišla do sen-zacijonalnih razkritij, o katerih pa čuvajo oblasti najstrožjo tajnost. Znano je le toliko, da je odkrita velikopotezna zarota, ki je imela v bližnjih dneh izvesti celo vrsto atentatov v Beogradu.
Najsrečnejša dežela na suetu
Ako je res, da se mora sreča ljudi meriti po dolgosti njihovega življenja, potem sta Švedska in Norveška nedvomno najsrečnejši državi na svetu. Nikjer na svetu namreč ljudje ne žive povprečno tako dolgo kakor v teh dveh državah. Povprečna življenjska doba na Švedskem je naravnost neprimerno večja kakor v vseh drugih deželah sveta. Znaša namreč 51 let in 2 meseca. Kako velika razlika napram južnim državam, ki jih je priroda oblagodarila s tako blagim podnebjem. Na španskem, tej deželi blagega solnca in podnebja, znaša povprečna «starost:*č]oyeka.33, v Italiji pa ne do-
sega niti 30 let. Ni dvoma, da priroda Sama ne more storiti vsega. Potrebno je 'Človeško sodelovanje, treba je muk, trpljenja, dela in sistematičnosti. In vsega tega je pri severnih narodih mnogo več kakor, pri južnjakih. Dečja higijena je pri Švedih in Norvežanih na višku. Vzgoji otrok se posveča v teh državah tolika skrb, da je umrljivost otrok na skandinavskem polotoku za 30 odstotkov manjša kakor v drugih državah Evrope. Pa ne samo, da je umrljivost zmanjšana; vsled skrbne higijenske vzgoje odrastejo Skandinavci zdravi in krepki, sposobni za vsak napor in za dolgo življenje. In morda sposobni tudi za srečo, kajti dolgo življenje je vsekakor znak srečei.
nKrasinM v zvezi z Asnund-
senom
NOVA SENZACIJONALNA POROČILA IZ POLARNEGA OZEMLJA. -STANJE REŠENE NOBILOVE POS ADKE. — PRVE VESTI O POGREŠANI IN ZA MRTVE PROGLAŠE NI ALESSANDRINIJEVI SKUPINI.
Ves kulturni svet se raduje in soglaša v tem, da so Rusi v boju z arktičnimi elementi dosegli uspeh, ki se more primerjati samo z zmago v kaki odločilni bitki. In ako ne varajo prve vesti, čakajo svet še nova presenečenja. Bliža se baje tudi že rešitev Alessandrinijeve skupine, ki jo je po katastrofi 25. maja odnesel vihar s trupom »Italie« še 30 milj naprej in o kateri se je splošno domnevalo, da je zgorela z zrakoplovom vred. Pri tej skupini je po domnevi Nan-sena tudi svetovno znani polarni raziskovalec Amundsen. »Krasin« je že dobil ukaz iz Moskve, naj poizkuša izslediti tudi še te ponesrečence, žrtve fašistične objestnosti in nadutosti, ki ji je s polomom Nobilove ekspedicije na Severni tečaj zadela hujši udarec, kakor če bi izgubila Italija veliko bitko.
Še v sredo je pošiljala Viglierijeva skupina obupne klice na pomoč, na katere pa je došla od »Citta di Milano« žalostna tolažba: »Rešite se sami z gumijastimi (čolni in ne čakajte- na letala in ruski parnik »Krasin«!« Res komodno stališče. Med tem pa so ruski mornarji sistematično in tiho opravljali svoje delo. Prodirali so neopaženo in si utirali pot skozi ledene gore in prekinprek 'e-žeče in viseče ledene ploskve. Energija komandanta je končno zmagala... Svet se še ni odahnil od silne radosti v četrtek zjutraj, ko je bila rešena Malmgree-nova skupina in že jo je presenetila nova zmagoslavna vest. V četrtek, ob 9. zvečer, je bila že tudi vsa Viglierijeva skupina, obstoječa iz 5 članov, med njimi tudi češki učenjak dr. Behounek, na krovu premagovalca Severnega tečaja »Krasina«. Rusi so še približali ostankom Nobilove posadke na 200 m in z nadčloveškimi napori prenesli potem vseh 5 ponesrečencev na ladjo, kjer so se odigravali pretresljivi prizori. Ves svet se prav otroško veseli z rešenimi žrtvami, obenem pa tudi ne najde dovolj priznanja za junaško delo »Krasinovih« mornarjev.
Podrobnosti o rešitvi »Viglierijeve« skupine sicer še vedno manjkajo, zato pa je vsa tragika razvidna iz pripovedovanj italijanskih oficirjec Marianija in Zappija, ki sta se skupno s švedskim znanstvenikom Malmgreenom odcepila od Nobilove skupine in šla iskat kopno zemljo. Vsi trije nezadostno oblečeni in slabo preskrbljeni z živežem, so prestali strašne napore. Grozote polarnih pokrajin so jih duševno in fizično popolnoma strle. Malmgreenu sta v silnem mrazu kmalu zmrznili obe nogi. Na njegovo izrecno željo, sta ga tovariša ostavila v bližini, otoka Brooska, kjer je potein 15. junija izdihnil, sama pa sta se plazila naprej, da dosežeta celino. Zadela pa sta na odprto morje in se morala potem zopet vrniti k. Malmdreenu. Po lastni izpovedi sta bila zadnje dni popolnoma izčrpana in že čisto blizu blaznosti. Nič manj kot 8 letal sta opazili na svojem pohodu, bila pa so vedno tako oddaljena, da ju kiloti niso mogli odkriti. Srce pa jima je skoro počilo od radosti, ko ju je končno ruski pilot Čuhnovskij obkrožil petkrat zaporedoma in jima s tem na-zanll, da ju čaka srečni trenutek rešitve. Mariani in Zappi sta blodila skupno 41 dni naokrog in imela le 41 kg konzerv s
seboj. Hrana pa jima je že davno pošla hr sta zadnje dni dobesedno stradala. Preživljala sta se le še z ledom.
OSLO, 14- julija. Italijanski kapitan Sora in Norvežan Van Dougen, ki sta sla kot patrulja ponesrečeni Viglierijevl posadk! na pomoč in ju je včeraj rešil »Krasin«, sta prispela sinoči na finskem letalu v Kingsbay. Oba sta popolnoma onemogla vsled prestanih naporoV hi velikega mraza.
O zdravstvenem stanju rešene Viglle-rljeve skupine je došlo danes s »Krasi, na« sledeče poročilo: kapitan Mariano ima visoko temperaturo, tako da Se je bati katastrofe. Stanje kapitana Zappija je zadovoljivo. Viglieri, prof. Behounek, Troiani in Biaggi so sicer precej one-mogli, vendar njihovo življenje ni v nevarnosti. Glavni strojnik Ceccionl ima zlomljeno levo nogo. Vrh tega ima še več drugih težkih poškodb. Vsi ostanejo do nadaljnega na krovu »Krasina«.
MOSKVA, 14. julija. »Krasin« je posla! danes zjutraj senzacijonalno vest, da je dobil radiozvezo s skupino Nobilo-ve.posadke, ki jo je po katastrofi »Italie« odnesel zrakoplov neznanokam in o kateri je izrazil Nobile mnenje* da je na|-brže zgorela. Ker pa ta skupina ni imela s seboj radio-postaje, sklepajo iz tega, da se nahaja pri tej skupini Amundsen. Njegovo letalo »Latham« je bilo namreč opremljeno z radio-aparatom, ki je lahko pošiljal vesti na daljavo loo km. Najbrže se je aparat pri pristanku »Lathama« pokvaril in so ga šele sedaj popravili ter pričeli klicati na pomoč. Podrobnosti še niso znane in se zato z največjo napetostjo pričakujejo poročila, ali sta Amundsen in francoski pilot GuHbaud živa. »Krasin« je dobil brzojavno nalog, naj nemudoma krene v označeno smer in skuša rešiti tudi to skupino.
MOSKVA, 14. jblija. Tukajšnji Šved. ški poslanik Haidenstam je Izročil komisarju za zunanje stvari Čičerinu noto švedske vlade, v kateri se zahvaljuje za junaško in požrtvovalno akcijo ruskih mornarjev in za rešitev ponesrečencev, predvsem Malmgreenove skupine* Ci-čerin je v odgovoru izrazil sožalje sovjetske vlade radi tragične smrti Malmgree-na. Švedska vlada bo storila vse, da se najde njegovo truplo, ki bo potem ob-ducirano, da se točno ugotovi vzrok smrti. Obenem je švedska vlada sklenila zahtevati izročitev Malmgreenovib zapiskov.
OSLO, 14. julija. V tukajšnjih krogih vlada nad velikimi uspehi »Krasina« silno zadovoljstvo. Vsi listi obširno poročajo o velikih naporih, ki jih mora prestati rusko moštvo in zlasti hvalijo ko. raandanta ladje, kapetana Karla Fogi-Egge, ki je star šele 30 let in rodom Esto. nec. Udeležil se je že več polarnih ekspedicij in je na glasu kot eden najboljših ruskih mornariških strokovnjakov. Norvežani so prepričani, da se bo junakom »Krasina« posrečilo rešili tudi zadnje ostanke žrtev Nobilove lahkomiselnosti, zlasti tudi Amundsena, ako je še pri življenju
Sfisia 2.'
Občinski uslužbenci in nii' hova organizacija
HfsrffiorsEl V P C F P VIK l»Tri
V Ma-rTSoru, Une T4,'VTT. 1923
el, _____________________'£
Leta 1926 so si uslužbenci slovenskih avtonomnih mest osnovali svojo Zvezo, h kateri se bodo pritegnili tudi občinski tajniki na deželi, čim se bo z novim občinskim zakonom uredil njihov položaj. Z vsakokratno glavno skupščino Zveze pa je združen izlet v dotično mesto. Tako so priredili leta 1926 mestni uslužbenci iz Ljubljane, Celja in Ptuja izlet v 'Maribor, lansko leto se je vršil izlet v Ljubljano, letos 8. tm. — kakor je »Ve-černik« že poročal — pa v Celje.
Z jutranjimi vlaki so dospeli v Celje skupščinarji iz Maribora, Ptuja in Ljubljane. Po prisrčnem pozdravu na kolodvoru se je vršilo ogledovanje mesta, ki je polno zgodovinskih zanimivosti, ki spominjajo na mogočne celjske grofe. Pa tudi sicer nudi Celje mnogo privlačnega, posebno krasen je mestni park, ki je izletnike — tudi mariborske! — naravnost očaral.
Ob 10. dop. se je vršila na magistratu j III. glavna skupščina Zveze, na kateri j se je razmotrivalo o raznih stanovskih j,vprašanjih in je bilo med drugim sklenje-jno, stopiti takoj v stik z organizacijami uslužbencev ostalih mest v državi, da se tako ustanovi državna organizacija občinskih uslužbencev, ki bo imela zlasti .važno nalogo, ko bo šlo za nov občinski zakon. Kakor so se organizirala mesta z Zvezo jugoslovenskih mest, da ščitijo skupno svoje samoupravne interese, tako se hoče organizirati celokupno uslužbenstvo v svrho zaščite svojih stanovskih pravic. Sklenjeno je bilo tudi, da se započne akcija za ustanovitev okrevališč za občinske uslužbence in sicer po eno na morju in v planinah. V ta namen je bil izvoljen poseben akcijski odbor.
Pri volitvah v odbor Zveze, ki ima svoj' ledež v Ljubljani, so bili izvoljeni: 'dr- J/udolf Mole, kot predsednik; Anton Brandner (Maribor), kot podpredsednik; Drago Mohorč, kot taj-
nik; Rado Jarc, kot blagajnik; v odbor so bili nadalje izvoljeni: inž. Srečko Sajovic (Celje), magistratni ravnatelj Z a v a d 1 a 1 (Ptuj) ter Kramberger in Žnuderl (Maribor), kot pregledovalca računov.
Opoldne so priredili Celjani skup-ščinarjem banket, ki se je vršil v hotelu Evrope. Skupščinarje je najprej pozdravil župan mesta Celja g. dr. Goričan, ki je naglašal, da vrše mestni uslužbenci velevažno funkcijo in da kot taki zaslužijo vse priznanje. Za njim je govori! predsednik Zveze g. dr. Mol e, ki se je zahvalil za gostoljubnost mesta Celja, nato pa zastopniki ostalih mest in sicer občinski svetnik g. Tavčarza Ljubljano, magistratni ravnatelj g. K o c h 1 er za Maribor in mag. ravnatelj g. Za-vadlal za Ptuj. Zatem sta govorila g. Govekar za Zvezo magistratnih organizacij v Ljubljani, g. Brandner pa za Društvo mestnih uslužbencev v Mariboru. Končno je g. Z o r z u t iz Maribora poklonil Celjanom pozdrav Celju v vezani besedi, g. Govekar pa sliko ljubljanskega magistrata v oljnatih barvah. Z banketa je bil poslan udanostni pozdrav kralju Aleksandru. Ves čas je svirala celjska mestna godba, govorniki so želi navdušeno priznanje, med vsemi pa je vladalo zelo animirano razpoloženje. Izletniki so odšli nato na stari grad, Teharje itd. — do odhoda vlakov.
Priznati je treba, da je bila to lepa manifestacija uslužbencev slovenskih avtonomnih mest, ki je mnogo doprinesla k poglobitvi medsebojnih stikov in katerih organizacija obeta postati zelo uvaževana, čim se bo reguliral položaj občinskih uslužbencev na deželi in bo vzpostavljena enotna organizacija vseh občinskih uslužbencev v vsej državi. Prihodnje leto bo glavna skupščina v j Ptuju.
Poziv meščanstvu mesta maribor
# dneh 11., 12. in 13. avgusta se bo Vršila v Mariboru glavna skupščina vsega jugoslovenskega učiteljstva. Pričakuje se za te dni okrog 200 gostov 12 yseh pokrajin naše države. Pozivamo vse meščanstvo, da tudi v teh dneh pokaže našim bratom gostom svojo znano gostoljubnost, že sedaj pa kolikor mogoče pomaga pripravljalnemu odboru za sprejem gostov, da bodo odnesli iz Maribora čim najlepše utise. Zlasti prosimo občinstvo, da javt za te dni rapoložljlve postelje s primernimi cenami na naslov: Anton Skala, predsednik učit. društva v Mariboru, Koroščeva ul. 5.
*awp»r
Letina u Slovenskih goricah
Stmena žetev izborna, tudi drugi poljski nasadi kažejo na vrli plus. Solzni nastavek vinske rože je tudi nad vse zadovoljiv. Cvet srečno končan, treba le lepe jeseni in stiskalnice Slovenskih goric bodo veselo škripale in napenjale molči do skrajnega napora. Sadna letina bo srednja. Deževna pomlad z mrzlo sapo je predčasno obrala do polovice jabolk, orehe malone vse, sliv pa bo le za prigrizek, a nič za kotel in leso (sušilnico). Sušenje je cvet srečne košnje in res je letos ob senini seči vrlo prilično vreme. Dobro pogodeno škropljenje je pol dobre trgatve. Vsakonočna topla megla krepi razvoj peronospore ali strupene rose. Kdor skrbno škropi, pa še celo četrtič, bo prišel dobro na svoj račun. Tudi oidijum ali grozdna plesnoba že baje dviga nevarne tipalnice, žvepljanje in primesek arborina pri škropljenju pl jih odbijata- Dobrotno nebo drži svojo vse-branilno roko nad Slovenskimi goricami in vso domovino, da ne bo »ledene kuge«, potem pa za dobro letino hvala Bogu, hudiču pa figo!
Ure, zlatnina na obroke Srez poviška — Jlger, Maribor. Go moška ulica 15. —*	IX
Rutobus št. 2
Z ozirom na našo tozadevno včeraj-šno notico nam sporoča vodstvo mestnega avtobus prometa, da je vzrok zamudam avtobusov pripisovati večinoma defektom pneumatik, kateri so tu pa tam neifeogibni. Vrhutega ima podaljšana proga dvakratno pasiranje železniške proge, kjer nastanejo v nekaterih slučajih vsled čakanja avtobusa na vlake zamude. Glede voznega reda na progi v Studence se je pri sestavi istega upoštevalo sedem podaljšanih voženj do kopališča »pri Katri« in sedem voženj od kopališča. Tozadevni avtobusi odhajajo z Glavnega trga ob 12.53, 13.13, 13.54, 14.40, 16.58, 17.20, 18.04, 18-23 do Katre. Odhod od kopališča ob 13.15, 13.35. 14.19, 15.02, 17.23, 17.43, 18-126, 18.46. Kopališki gostje se naprošajo, da se ravnajo po teh odhodih in naj se morebitne želje ali nedostatki javijo naravnost vodstvu. Ako se dogodijo nerednosti, tedaj zadostuje navedba številke voza in čas vožnje. Za slučaje večjega navala osobito ob nedeljah, bode vodstvo vzpostavilo rezervne vozove, v kolikor bodo isti na razpolago.
Iz učiteljske službe-
Stalnost je priznana učiteljem Josipu Plešiču v Novi Cerkvi pri Ptuju in Avgustu Binderju v Dolnji Bistrici ter učiteljicam Mariji Ferenčak v Trnju, Mariji Volavšek v Malincih. Juliji Kadunc v Kapcah, Antoniji Štokelj v Kuzdoblanju (vse v Prekmurju). — V 4. skupino II. kat. sta napredovala Meta Rajner v Te-panjih pri Konjicah in Adolf Polanc v Selnici ob Dravi.
Avtobus za pohorske izletnike.
Od jutri naprej bo vozil ob nedeljah za pohorske izletnike do vznožja Pohorja. Odhajal bo z Glavnega trga in sicer ob 4., 4.45 in 5.45 zjutraj.
Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru
ima v pondeljek, dne 16. tm. v društveni sobi v Narodnem domu članski sestanek z dnevnim redom: Določitev počitniške ga programa. Začetek ob 8. uri.
Delavski telovadci,
člani telovadnih enot »Svobode« iz Slovenije imajo jutri svojo izletno prireditev v Studencih. Prireditev obišče več zastopnikov delavskih kulturnih organizacij iz Avstrije, predvsem iz Gradca, Wildona. Voitsberga in tudi z Dunaja. Napovedan je tudi bivši socijalistični minister Julij Deutsch, o katerem se je ravno pred enim letom poročalo, da je po naključju našel smrt pri dunajskih izgredih. Inozemski gosti bodo prispeli danes ob 18. uri.
Iz Slovenskih goric. »Domovinski dan« v Jarenini je sijajno uspel. Nad vse pričakovanje nas je zadivila šolska mladina z izborno uspelim igrokazom in spevoigro. V deklamaciji »Jarenina« (zložil nadučitelj Jos. Čonč) je. skupina učencev po krajih prikladno razdeljeno podala mično sliko Jarenine. Tamburica »Obmejnega zvona« pa mariborski in domači pevski zbor so vedno zagibali dušo in srce. Ves vzhičen je pripomnil odličen gost: Nisem mislil, da nam bo Jarenina nudila tako lep užitek. Imeli smo čast, med gosti pozdraviti tudi g. srezkega poglavarja. »Domovinski dnevi« blažilno krhajo strupene osti strankarske nestrpnosti ter nam krepijo zavest rodnega in domovinskega bratstva.
Proti gostilniškemu hrupu.
Občutna, policijska kazen je zadela nekatere gostilničarje iz sredine mesta, ker se je prebivalstvo ponovno pritoževalo nad hrupom iz njihovih lokalov v poznih urah. Policija se je za take lokale posebno zanimala ter vse prestopke in kršitve policijskega reda strogo kaznovala. Hrupni gosti pridejo gostilničarju zelo drago.
Skupina gledaliških umetnikov našega ju ga pod vodstvom gospoda in gospe Zotovič je dospela iz Sarajeva in nastopi nocoj ob devetih v dvorani »Uhion«-kina z Nušičevimi in drugimi hu’t.0'ističnimi enodejankami. Vstopnina je 20 Din, za dijake in vojake 5 Din.
Plesalka gdč. Erna Kovačeva
bo na povabilo ravnateljstva zdravilišča nastopila v Rogaški Slatini dne 19. tm Spoicd obsega plese Straussa, B6hma, Steiner-Viraza, Dickerja in moderne jazz-komade. Ta mesec še nastopi gdč. Kovačeva v Doberni, avgusta pa v Crikvenici.
Zahvala.
»Trgovska Samopomoč« pri Trgovskem gremiju v Mariboru mi je izplačala za tamkaj zavarovanega in pred kratkim umrlega sina posmrtnino v znesku Din 9.000, za kar ji izrekam svojo naj top lejšo zahvalo in priporočam pristop k tej kulantni dobrodelni inštituciji vsem pridobitnim krogom in privatnim name ščencem mariborske oblasti. Maribor, dne 12. julija 1928. julija Mihelič. 1381 Ustanovna prireditev.
V Studencih, predmestju Maribora, se je ustanovila že davno zaželjeno Olep Sevalno društvo, ki priredi prvo ustanovno veselico dne 5. avgusta na gostilniškem vrtu A. Senica v Studencih — v slabem vremenu v gostilniških prostorih. — Veselični odbor že prav pridno deluje, da ne bode primanjkovalo zabave. Razpoloženje se bo ustvarjalo pri okrašenih šotorih, kjer bo igrala železniška godba Schonherr in šramel-kvar-tet.
Neprostovoljni kopelji
sta bila davi deležna Jaka B. in Franc K. na tisti poti v Studence, katera je že ponovno bila predmet javne kritike. Ob Dravi se namreč odvaluje zemlja na dveh krajih. Nič hudega sluteča pasanta sta se kakor domenjeno, znašla v — Dravi, seveda vsak na drugem kraju-Gospa Matilda L. pa se je zadela v žico, ki preprega dotično stezo za Dravo ter se prekopicnila v koprive. K sreči se ni poškodovala. Kakor smo zvedeli iz dobro informiranega vira, je upati da bo ta steza brezdvomno že tekom prihodnjih treh let popravljena. Popravila so preračun jena na ogromno svoto 165 Din, za kar bo studenška občina zaprosila posebno posojilo v — Amsterdamu.
Karamboli.
Tokrat so se neprijetno srečali kolesar in izvošček in kolesar in sladoledar. Prva dva v Trubarjevi na vogalu Koroščeve, druga dva pa na Koroški cesti. Večje nesreče ni bilo razven padca v prah pri šibkejšem in jeznega prerekanja, kdo je kriv.
Motocikliste, avtomobiliste
se je že neštetokrat pozivalo k obzirnosti do skupnosti, omembe vrednega uspeha pa ni bilo mogoče doseči- Mnogi mladi motociklisti so poosebljena brezobzirnost, počutijo se kot oholi huzarji med revno pešadijo. Kakor so nekdaj stari »furmani« na vso moč in brez potrebno pokali z biči, tako danes motociklisti in avtomobilisti uživajo ob visokih in hreščečih glasovih svojih hup ter niti ne pomislijo, koliko zmedo delajo s tem v prometu. Da se oglašajo tudi na vse zgodaj, je že znana stvar. Mnogi delajo tudi hrup ob začetku vožnje ter se sploh tako obnašajo, da se mora Človek začudeno vprašati: čemu si kupi motor, ko se ne zna voziti in ko sam kvari svojo last?! — Peklensko hrupeč motociklist si izdaje najslabše spričevalo. Proti objestnosti in neumnosti je umestna največja strogost.
Obupanci.
Težki so časi. Samomorilska kronika iz vseh dežel in mest je velika. Motivi begov iz življenja šo različni, njih jedro je pa vendarle: vedno težji življenski pogoji. Vsled njih se vse težje občuti in prenaša. V Mariboru sta bila včeraj dva samomorilska poskusa. V magdalenskem predmestju si je hotela prerezati žile 42 letna Marija M. Njen namen so opazili ter so jo še pravočasno z rešilnim vozom odpeljali v bolnico. Vzrok: težko življenje. — V neko gostilno v Vetrinjski ulici je pa prišel popoldne 261etni hlapec Štefan Š. iz Kamnice. Prisedel je k znancem in pil; Čez nekaj časa je pa dejal natakarici, da bi se rad malo odpočil in naj mu da kako sobo na razpolago. Sobo je dobil, čez par ur pa čpje sobarica iz sobe ječanje in ko odpre vrata, najde Šefana vsega skrčenega na postelji in s penami na ustih. Takoj so poklicali rešilno postajo- Štefan je-izpovedal, da je zavžil strup, ker ga-Ančka ne mara in ker mu slabo gre. Odpeljali so ga v bolnico.
Listnico z raznimi dokumenti
in gotovine 210 Din je zgubil policijski uradnik na potu iz Mlinske ulice do »Ob brodu« ali pa v obratni smeri. Najditelj se naproša, da vrne vsaj dokumente in izkaznice na policijskem komisarijatu ali v naši upravi, ker si z njimi itak ne more ničesar pomagati.
Beraški dan.
je bil včeraj zopet za naše varnostne organe. Z raznih strani mesta so pripeljali stražniki na komisarijat stare in mlade, moške in ženske osebe, od katerih so nekateri prav po nepotrebnem vzeli v roko beraško palico. Med miloščino prosečimi je neki stražnik zasačil tudi nekega slepca, ki ga je vodil sinček po beraških poteh v Mariboru. Na policiji j. mož izpovedal, da ima doma posestvo 8 oralov, da pa je žena poslala njega in sina »v mesto beračit«. Starega so oddali na sodišče, dečka pošljejo v dečjo sta-nico, zagovarjati pa se bo imela tudi doma Ostala žena.
Najdeni predmeti.
Meseca junija so bili najdeni in na policiji oddani naslednji predmeti: bič. zapestna ženska niklasta ura z verižico, dežnik, srebrna verižica, črn moški dežnik, zračna sesalka, par moških čevljev, siva moška čepica, rujava ženska torbica s tremi robci, tnal ovitek tkanine, mala rujava ročna torbica z denarnico, en mali glavnik in eno ogledalo, l brisača, 60 dinarjev, črna denarnica z nožem in 1 belim robceim 100 dinarjev, več loterijskih obveznic Mednarodne bančne družbe, moška palica, ženska zapestna ura, gumijev plašč za dvokolo.
Tatvina na trgu.
Neki kmetici je danes spreten dolgo-prstnež izmaknil iz predpasnikovega žepa 300 Din, ko je hodila med kupci in prodajalci po trgu. Kmetica je osumila tatvine neko dekle, sum se pa ni potrdil. Tat je gotovo kak ptiček, ki si je Glavni trg že davno izbral za svoj revir.
Pri pokvarjenem želodcu,
pri težavah v Črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici in zapiranju, deluje že po ena čaša naravne Franc-Jožefove grenčice naglo in ugodno. Znameniti zdravniki, specijalisti za želodčne bolezni dokazujejo, da je zavživanje naravne Franc-Jožefove vode za pokvarjen želodec prava dobrota.
V MafTTjorti, dne 13. VIT. I935f.
'Stran £
Slaba ameriška stran
DEŽELA BREZ BOLNIŠKIH BLAGAJN. PORAZNA STATISTIKA.
Po večini evropskih držav je uvedeno zakonito bolniško zavarovanje delavcev in drugih uslužbencec tako, da je dandanes pri veliki večini ljudskih slojev v Evropi zdravljenje potoni bolniških blagajn že pravilo, privatno zdravljenje pa izjema. V Ameriki in to predvsem v Uniji, ki velja za najbogatejšo deželo na svetu, je pa ravno nasprotno. Tam namreč ni na temelju državne kontrole in zakonov organiziranega bolniškega zavarovanja. Da bi se v to svrho družili posamezni sloji, ali da bi privatna inici-jativa organizirala kakšno bolniško zavarovanje, je malo upati. Saj toliko ne bo tega, da bi se poznalo v tako veliki državi.
Na mednarodni konferenci za socialno znanstvo v Parizu je podal ameriški delegat dr. Homer Folks zanimivo statistiko, iz katere' izhaja, da izdajo ameriški državljani ogromne svote za zdravljenje pri privatnih zdravnikih. Za zdravljenje in za vse, kar je v zvezi z boleznijo, se izdaja v Uniji, ki šteje okroglo 120 milijonov prebivalcev, na leto goro-stasna svota 15 milijard dolarjev. Od te svote nosijo bolniki, odnosno njih rodbine sami dobrih 90 odstotkov. Svota je tako nepojmljiva vsled tega, ker so vštete tudi izgube ha zaslužku, povzročene od bolezni in prerane smrti. Če bi se odštela ta po tipični ameriški kalkulaciji preračunana izguba, bi vendar še ostala ogromna svota naših 112 miljard, izdanih samo za zdravnike in za bolniške stroške. Od 745 milijonov dolarjev, ki se povprečno na leto plačajo v Ameriki za same zdravniške honorarje, izhaja 108 milijonov naravnost od bolnikov in le 37 milijonov od privatnih bolniških bla-’ gajn in od državnega skrbstva. Bolj »evropsko« je razmerje pri bolniških stroških. Ti znašajo povprečno 404 milijoni dolarjev, od katerih nosi skupnost
okrog 260 milijonov. Pod to skupnostjo ;e treba razumeti mnogoštevilne ravne bolnice, ki se upravljajo od državnih ali pa od privatnih dobrodelnih ustanov.
Fantastična je svota, katero dajejo ameriški državljani raznim pseudozdrav-nikom- Teh »čudodelcev« je toliko, da pride eden na najmanj 7 pravih. zdravnikov. Dohodki ljudi, ki se brez študij bavijo z zdravljenjem ter se poslužujejo raznih, celo smešnih metod, so veliko večji kot v kaki evropski državi. Povprečno zasluži mazač na leto 6000 dolarjev, vsi skupaj pa okrog 120 milijonov dolarjev.
Približno toliko se izda na leto tudi za bolniške strežaje in drugo pomožno osobje. Od te velike svote nosi skupnost komaj 11 milijonov ter odpade vse drugo na bolnike. Tudi javne oskrbe z zdravili ne poznajo v Ameriki. Za zdravila se izda na leto 680 milijonov in sicer 650 milijonov od samih pacijentov.
Ameriški delegat je .priznal, da ni misliti, da bi se v Ameriki uvedlo splošno bolniško zavarovanje. Velika podjetja nočejo o tem ničesar' slišati in smatrajo take ustanove sploh za nekaj nemogočega. Delovne moči se tako naglo menjajo v raznih strokah in je sploh v ameriškem življenju tako silno vrvenje, da se na kaj takega od nobene strani ne misli resno. Tudi državni prispevki za pobijanje bolezni so v primeri z drugimi izdatki minimalni- Za pobijanje nalezljivih bolezni se določa v zadnjem času le okrog 70 do 80 milijonov na leto Ti podatki so v socijalnem. in splošno človečanskem pogledu zelo zgovorni. Amerika je pač dolarija: opi, ki v mrz-lično-vročem eksistenčnem boju nagrabijo dovolj dolarjev, imajo tudi dovol sredstev za vse bolezenske nezgode, za neuspešne eksistenčne bojevnike in tekmece se pa nihče prav ne briga.
Sokol u Ljutomeru
Meseca julija 1. 1906 je v »Našem, glasu« izšel članek iz Ljutomera, v katerem odgovarja neznan dopisnik na neki zloben napad v »Slov. Gospodarju«. V tem članku ugotavlja dopisnik, ->da ideja sokolska, zasajena na Murskem polju, ne bo usahnila, ampak bo klila, rastla in se razširjala kljub vsem zlobnim napadom vseh njenih neprijateljev in mogoče še ravno vsled takih napadov samih«. — To se je tudi zgodilo, kljub vsem zaprekam se razvija Sokolstvo na Murskem polju prav razveseljivo. Zdaj štejemo na njem že 3 društva in 2 odseka. Njastarejše, takorekoč matica vseh je v Ljutomeru, ustanovljeno 1- 1903 kot »Murski Sokol«. Oče in prvi starosta do svoje prerane smrti 1. 1913 mu je bil Čeh, dr. Karol Chloupek. To društvo slavi dne 11. in 12. avgusta svojo petindvajsetletnico ter pričakuje, da ga poseti takrat vse, kar je narodno in napredno, od blizu in daleč. Hkratu poteče tudi 60 let od ljudskega tabora v Ljutomeru, na katerem je slovenski narod prvič manifestiral za svobodo in enakopravnost. Glede vzporeda proslave 251etnic6 poročamo za sedaj samo to, da bo 11-avgusta zvečer v Sok. domu akademija s pestrim vzporedom, glavna proslava pa v nedeljo, dne 12. avgusta. Pri povorki nastopijo tudi tokrat naši vrli kmetski jahači na svojih iskrih konjih. Kdor želi za dan proslave prenočišča, naj javi to o pravem času društvu. Polovična vožnja za člane sok. društev (cela karta od odhodne postaje do Ljutomera in le gitimacija, ki jo dobi vsak na veseličnem prostoru) je dovoljena z odi. Gen. Dir. štev. 40-189/28 z dne 13. 6. 1928.
Sokolstvo
Okrožni zlet u Slou. Bistrici
• Ob zelo ugodnem vremenu se je vršil dne-8. t. m. v Slov. Bistrici zlet mariborskega Sokolskega okrožja, s katerim je domače društvo dostojno proslavilo svoj 151etni obstoj. Od svojega skromnega postanka pa do danes je slovenj-bištriški Sokol’ vztrajno prenašal vse težkoče ter premagoval številne ovire, ki so zlasti v času pred in med vojno resno ogrožale obstoj sokolskih organizacij ter razmah nacijonalne misli. Zato je domače društvo tudi v polni meri zaslužilo častni poset sosednih bratskih društev, ki so se zleta deloma obvezno, deloma prostovoljno udeležila- Zlasti dobro so bila zastopana sledeča društva: Maribor, Studenci, Sv. Lenart v Slov. gor., Konjice in Oplotnica, deputacije pa so došle iz Ptuja, Ljutomera in Hoč. Pogrešali smo Ruše in Sv. Lovrenc na Poh. — Zletne predpriprave so bile skrbno izvedene in gre v tem oziru do mačemu odboru popolno priznanje.
V nedeljo je od ranega jutra po prihodu mariborske sokolske godbe zavladalo živahno vrvenje, ki se je ob prihodu gostov še stopnjevalo. V dopoldanskih urah so se na okrašenem voj. vežbališču vršile vaje za popoldanske nastop. Ob 3- pop. se je od kolodvora razvila povorka preko -300 članov, članic, naraščaja in dece s sokolsko godbo in šestim" prapori na čelu: obhodila je glavne z zastavami okrašene ulice ter končala na telovadišču, kjer se je zbralo preko 600 Sokolstvu naklonjenega občinstva. Po nagovoru društvenega starosta br. Mqn-dinija pred zbranimi oddelki telovadcev in po pozdravu župnega staroste br. J. NoVaka, so zaporedoma nastopili vsi oddelki v sledečem vrstnem redu: 1. moška deca (12) z žup. prostimi vajami; 2. ženska deca (26) je ljubko izvajala vaje s cvetkami; 3. moški naraščaj (16) — večinoma iz Maribora — je izvedel efektne in težke proste vaje s popolno sigurnostjo; 4. ženski naraščaj (28) je izvajal predpisane vežbe brezhibno; 5-vrsta starih (18) je nastopila z župnimi prostimi vajami s palicami in je žela za dokaj dobro izvedbo zasluženo priznanje; 6. na orodju So nastopili člani in moški naraščaj m sicer na drogu, bradlji in konju. Zlasti lep je bil nastop nara-
Spoti
ščaja na drogu ter precizne vežbe mariborske vzorne vrste pod vodstvom žup. načelnika br. Mačusa; 7. Članice (50) so izvajale skopljanske 'proste vaje popolnoma skladno; .8. člani (52) so izvedli savezne proste vaje zadovoljivo, vendar bi bilo želeti boljšega kritja; 9. pri tekmi v izpodbijanju žoge je odnesel mariborski moški naraščaj nad člani zasluženo zmago; 10. Kot zadnji so strumno nastopili gojertci mariborske artilerijske podoficirske šole (32) pod vodstvom agilnega sokolskega delavca pod-poručnika Ogorelca. — Skupno' je nastopilo 234 telovadcev — članov, članic, naraščajnikov in dece. Po zaključku javne telovadbe se je vršila Sokolska veselica v prostorni dvorani okrajne hranilnice.
*
.	.	i;:<	.
sije na nočnem nebu in tako tvori celoto.	■	r.;;
Slična celota se vidi pri 7 prednostih, katere ima
Irpenhn*
Milofl
jem igrišču. Atletiki so v jako dobri formi, kar potrjujeta njihovi nedavni zmagi nad mariborskim Rapidorn ih Železničarjem. Z ozirom na igro Železničarjev, ki smo je videli preteklo' nedeljo, lahko rečemo, da na svojem igrišču ne bodo dali lahkega posla gostom- Da bo prireditev še zanimivejša, se odigra kot predtekma ob 16. igra old-bo^s Rapida in Železničarja.
Minuli zlet je pokazal, da vsakemu delu sledijo uspehi, ki pa nikakor ne smejo biti končni, temveč v spodbudo k na-daljnemu stremljenju po čimvečji popolnosti. To velja posebno za všako sokolsko delovanje. 15. letni obstoj društva in njegova uspela prireditev bodi Slo venjbistričanom in njihovim sosedom bodrilo predvsem v telovadnici, poleg tega pa tudi v prepotrebnem prosvetnem delu, kajti le na ta način se bo izkazala vrednost takih in podobnih prireditev, ki polagoma, toda sigurno vodijo h končnemu cilju celokupnega Sokolstva. —P.
Nogomet danes in jutri
Danes in jutri v nedeljo gostuje na igrišču ISSK Maribora ljubljanska SK Svoboda, ki igra danes zvečer ob 18. z mariborsko SK Svobodo. Domačini ne bodo imeli napram gostom lahkega stališča, kajti Ljubljančani so trenutno v ako dobri formi:	odlikujejo se tako v
tehniki kot tudi v .odločnosti pred golom. Naša Svoboda ima najboljše moči v ožji obrambi; zato ni čuda, da je v defenzivni igri boljša kot v ofenzivni. Ce si bodo napadalci v svesti velike naloge in če prejmejo dovolj podpore od krilske vrste, dosežejo vendar Mariborčani lah-l;o časten rezultat.
Jutri ob 17.30 se sreča ljubljanska Svoboda z našim prvakom ISSK Mariborom v Ljudskem vrtu. ISSK Maribor je sicer nedvomno favorit. Vendar naj mu bo nedavno razočaranje memento, ^ da igra koristneje in odločneje. ^ Moštvo »Maribora« bo sledeče: Kovačič, Unter-reiter, Laznička, Konič, Hreščak Justi, Prevolnik, Starc, Vodeb, Pavlin, Bertoncelj, Laznička; rez. Najžer. - Predtekma ob 16. med prvima mladin.una ISSK Maribora in SD Rapida, dopoldne ob 9. pa med drugima mladinama ISSK Maribora in SD Rapida. Mladinske tekme imajo v poslednjem času razmeroma zelo dober obisk, in sicer čisto upravičeno, saj je videti pri najmlajših vrlo lep in zanimiv šport.
SK Železničar pa je povabil za jutri iv Maribor celjske Atletike, s katerimi bo I igral ob 17.30 prijateljsko tekmo na svo-
Sodniška sekcija ZNS—službeno.
Jutrišnjo old-boys tekmo Železničar Rapid ob 16. bo sodil g. Fischer, tekmo Atletiki (Celje)—Železničar ob, 17.30 g. Mohorko. — G. Torino naj se čim prej javi sekciji.
ISSK Maribor—nogometna sekcija. Postavi prve in druge mladine sta objavljeni na razglasni deski v garderobi. Načelnik.
SK Železničar »Old boys«—SD Rapid »Old boys«
Jutri se odigra na igrišču SK Železničar ob pol 5. popoldne prijateljska tekma med zgoraj imenovanima moštvoma. Za SK Železničar se določa naslednja postava: Glaser; Vauda II, Kosi; Fischer, Stauber, Marinič; Vračko, Spitzcr, Skrabar, Vauda,I, Safran; rezerva: Ermenc, Marussig Aichmaier, Fašing.
SK Železničar—službena.
Sestanek igralcev »Old boys* radi razgovora o nedeljski tekmi bo dne 15. tm. v kavarni »Rotovž« ob pol 10., predpoldne. —Načelnik.
Davisov pokal*
Včeraj se je pričel v Milanu teniški inale evropskega pasa za Davisov po-cal, o katerem smo pred dnevi obširneje pisali. Odigrana sta bila prva dva singla. Stanje prvega dne je Češkoslovaška:— Italija 1:1. Morpurgo je zmagal, nad Ma-ctnaurom 6:3, 6:3, 6:4, Koželuh nad Gaslinijem 6:1, 9:7, 3:6, 6:4.
Iz zgodovine.
Učitelj:	»Koren,	-povej	mi,	kedaj
so bili Pompeji zasuti z lavo in pepelom?«	'•
Učenec:	»Na	neko	—	pepelnično
sredo.«
DECVO
v vseh obstoječih barvah, navadno in svileno dobite pri tvrdki
L. ORNIK, MARIBOR
KOROŠKA CESTA 9
vn
MALI OGLASI
Gospod	'
se sprejme na stanovanje in hrano. Slovenska ulica 16.	,	1^76
Prvovrstni radioaparat
trocevni, prodam za 1500 Din, ker, mi je hišni posestnik odpovedal visoko anteno. Večina evropskih in nekaj ameriških postaj v zvočniku. Vprašati v Smetanovi ulici 52, pritličje,	1371
Kupim mlatilnico,
lokomobilo 4 do 5 P. H. Natančni popis in ceno. Slivar, Ljutomer.	1391
Sobo z uporabo kuhinje
se odda. Ob železnici 8, vrata 7.
1393
Velika klet
v centrum Maribora, suha, se takoj odda v najem- Naslov Maribor, Aleksandrova cesta 12, Komaver,	U
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ]U-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X
Trajne kodre po najnovejšem sistemu.
Vodna ondulacija, manikura, masaža ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje frizerski salon A. Mrakič, Maribor, Can-karjeva ul. St. 1.______________________ "77
Vsakovrstno angleško,
■češko in jugoslovansko sukno že od 24 ‘Din naprej dobite pri J- Trpinu, Maribor, Glavnb trg._________________________________
Stanovanje 2 sob s pritiklinami
•išče trgovec za takoj ali drugo polovico tega meseca. Ponudbe na upravo pod: 2 sobi.________________________________ 1349
Kupim hišo
v mestu ali obmestju proti takojšnjemu plačilu 50i000 Din, ostalo v mesečnih obrokih do 1500 Din (na željo tudi vse takoj) ali pa proti dosmrtni oskrbi- Ponudbe pod »višji uradnik« na upravo. _______________________________________ 1365
Lokal in delavnico
v sredini mesta primerno za vsako obrt, se odda v najem. Ponudbe na upravo li-sta pod »B 52«.	 *377
Gonilni jermeni za mlatilnice, žage, mline itd. v vseh širokostih v zalogi pri Ivanu Kravos-u, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13-	1253
JAVNOSTI V VEDNOST4
Ker krožijo po mestu neresnične ve-sti o cenah pri mojem na novo otvor-jenem obalnem kopališču v Studencih, sfcdovoljujem slavnemu občinstvu naznaniti prasve cene i. s.- 1. Ob delavnikih stane vstopnina s splošno kabino in garderobo za odrasle 2— Din, za deco 1.— Din- 2. Ob nedeljah in praznikih za obe kategoriji samo 1.— Din več. 3. Posebne kabine, brez oziral na število posetni-kov dotfčne kabine stanejo ob delavni-lfih Din 5-—, le ob nedeljah in praznikih; pa 10.— Din. 4. Te cene veljajo za celodnevno uporabo kopališča brez prekinitve, kar'je zelo kulantno. — To izjavo-podajam celokupni javnosti v pojasnilo, ^s& one pa, ki bi utegnili dvomiti'o resničnosti moje izjave — uijudno vabim, da se osebno prepričajo o moji trditvi. Do kopališča- vozi redni avtobus št- 2.
Katra Štehllk, lastnica Obalnega kopališča in gostilničarka v Studencih J983 _______________»Na	obrežju«.__________
Gostilna »DRAVOGRAD« Maribor, Smetanova ulica št. 54, toči na-ravno framsko vino od gospe Frangesch. Topla in mrzla jedila vsak čas na razpo-lagp.„Zav obisk prosita gostilničarja J. M.
Sobo-in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.________________1348
Jadranska Straža v Splitu.
Velika lepo opremljena soba
-se takoj odda- Aleksandrova cesta 44/11, desno.	138i
U sunca IJutoj vatri se zateci h — Katri Štehlik v Studencih, pa ti nc bo nikdar žal!
Stanovanje
2—3 sobe išče Kosmač, Pobreška cesta štev. 17.____________________________ 1384
Meblovana soba
čista, velika, z električno lučjo in posebnim vhodom se odda takoj solidnemu gospodu. Aleksandrova cesta 29/11.
1385
Vinotoč Fontana
Rošpah
Lepa prazna soba
v sredini mesta, pripravna tudi za pisarno, se takoj odda. Naslov pove upra-
va lista._______________________________ 1388
Lepa soba z dobro hrano se odda 2 boljšim gospodom. Aleksandrova cesta 83/1.	1389
V pondeljek, dne 16. julija 1928 se bede pri Okrajnem sodišču v Mariboru ob 9. uri dopoldne v sobi št. 27 na dražbi prodalo lepo enonadstropno stanovanjsko hišo Melj sl a cesta št. 29 s trgovi&o, obsežnimi skladišči in pisarniškimi prostori ter velikim dvoriščem. Hiša je prikladna posebno za špedieijsfeo podjetje ali pa veletrgovino. Stanovanja in prostori takoj na razpolago. Sodna cenitev Din 67QšQQO— Ne zamudite ugodne prilike.
KAVARNA EVROPA
Dnevno prvovrstni spored.
Jadranska Straža razpisuje natečaj 2a osnutek načrta pomor« skegamttzeja v Splitu.
Pravico sodelovanja imajo vsi arhttektlinvinienerll, državljani SHS, kakor tndi oni arhitekti in inženerji slovanskih držav, -M*statao bivajo v mejah kraljevine.
Člani - presojevalncga • soditča > so; l.fDtt. IvoTattaglla,, načelnik
JLfBodistavfStipanovič, direktor; pomorske. prometne direkcije: I
3.vlng. arh. BrkrChdn, prof.-tehn. Sole v Zagrebu
4.jing. arh,,Kan Ivačič, inšpektor direkcije v Dubrovniku sAng. Vbrth^Matkov«, direktor tehn. sred. Sol« v1 Splitu
Namestniki;
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BI
Otvoritveno naznaniia!
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem prtvzel znano gostilno
„Pri starem mostu11
(preje Lešnik) v Dravski ulici St. 13.
Točil bom pristno dalmatinsko vino iz domačega kraja. Mrzla ia gorka jedila bodo cenj. gostom vedno na razpolago. Specljalitete: Dalmatinska Sunka, ovčji sir itd. Za mnogobrojni obiskee-priporoča:
Juro Kačunič	1S43
Danes v soboto
14. t. ra. ob lepen* vremenu pri „Gambrinu“
KONCERT
2^jDr. Ivo-RoBItt
3.ilng. arh. Pabjan Natfteana
4.	-Ing. VJekostav 'Ivanfcvfč	1370
Ing. ®*ne*Uatelfč
Nagtade so -sledeče ; i. 16000^0in, H. t&OOO Din, III. 8.009 Din. Rok za vpošilja-tev» osnutkov oz. načrtov traja do 1. sept, do 12. ure. Načrt je do.rtega.roka vpostoti-ozlr. izvrSiti v tajništvu Jadranske Straže v Splitu, Ban Jelačičeva ulica St. 1, II. nadstr. ali pa na najbližji pošti.
Vsi,potrebni podatki za ta natečaj se dobijo na ustmeno ali pismeno prošnjo vaak delavnik od 9. do 12. ure v pisarni sekretariata Jadranske-Straže proti plačilu 100 Din.
Iz uprave Jadranske Straže v Splitu
m Igra vojaška godba
Občeznana dobra kuhinja, prvovrstna vina, Tscheligi-jevo marčno pivo in pivo „a la Plzen*
Začetek ob 20. uri
Vstop prost
Za obilen obisk se priporoča
J. A. RAČIČ« restavrater
Največja izbira jestvin za izletnike in turiste najceneje v delikatesni trgovini
L. UHLER. MARIBOR
GLAVNI TRG (Rotovž). ,017
za šport in promenado
so elegantni, udobni, trajni in ekonomični, priznane najboljše švedske znamke, po jako nizkih cenah pri
Slovenska ulica 12
Telefon 353
OtgfeJte sl eene v Izložbi
Izdaja Konzo »Jutra« v
' Mariborski V E C F R N T K Tulra
V M a r ?b' o r b; cine .14. Vfl. 1923.
*L«32aES2=BE5