Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 45.
Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)
5. novembra 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar (4 K.) za večkrat popüst od 5% do 40%.
Kumanovo.
Preminoli tjeden smo svetili desetletna« bitke na Kumsnovom. Po celoj državi so bili slavnostni dnevi od 24 do 27 oktobra. Posebno na Kumanovom so büe velke slavnosti, ite rim je prisostvovao sam krao i kraljice pa tüdi Vlada z velkim številom poslancov.
Tej dnevi so velke važnosti za celo krščansko Evropo, posebno pa za Balkan, naj bole pa za nas Jugoslovane. Velke važnosti so.za krščenike po Balkani i Važni so tüdi za zgodovino I celo politiko. Vsem nam je znano, da so Törki gospodarili več šest sto let po Balkani. Prišli so iz Ažije kak divji narod, a z močnov vojskov s svojimi Sultan!. Dugo ső meli zasedeno srednjo Vogrsko. V strahi so držali selo Evropo. A Itak so trpeti naj več od Törkov ravno Jugoslovani; kakti Bolgari, Srbi, Hrvatje pa tüdi Slovenci. V tej krajaj so Törki marjeli, požigali, iz tej krajov so gnali krščanske mladence, štere so jiotem vzgajali za svoje vojake, takzvane janičare. Preganjali j so krščanstvo i širili vöro Mohameda. Pobijali so kulturo i to je tüdi vzrok, da je kultura na Balkani zaostale, da so. se. ne mogle zidati šole 1 da so tak zaostali lüdi naši bratje Srbi, Šteri soeprle meli kulturo, kakša je' bila pred Törki v Zapadnoj Europi.
Dugo so se borili i bojüvali Srbi proti Törkom, mnogo i mnogo jij je obležalo na boječi, a itak sö ne prenehaH, négo SO delali vsigdar na té, da Törke potisnejo iz srbske zemlje, da spravijo sloboščino celomi svojemi narodi. Prišlo jedo balkansko bojne leta 1912. Začnola je mala Črna Gora, potem so njoj sledili drügi balkanski Zavezniki. Križ je šo proti pol meseci. (Törki majo za znamenje pol meseca). Srbska vojska je Šla v trej kolonaj; edno izmed tej je vode tedašnji Prestolonaslednik denešnji krao Aleksander. Türki sö bežali vsešerom, pri Kumanovom sé pa postavi v vtrdjeni j postojankaj Zekki paša z 80.000 možati. Tü se je začnoli strašna bitka 24 oktobra 1. 1912. V toj bitki so se Srbi boriti junaško, do skrajnosti i tak si Priborili sijajno zmago nad Törki, štere so popolnoma razbili. Törki so spometali orožje i zbežali, ostalo p j je tű 10.000 mrtvij i težke ranjenij. Te den je bila moč Törkov Štrta, zmagali so Slovani i dobili svobode, te den se je tüdi Kosovom gde so nekdaj Törki Srbe pobili, strašno maščevalo. Te den jé pomeno konec türskom) gospodstvi v Evröpi. Zmagao je kri!.
Zaistino srečen den za nas Jugoslovane, vreden je, da smo ga svetiti i se spominja!) padlij junakov, šteri so žrtvovali svoje življenje za slobodo domovine Tüdi mi SlovéHci-Prèk-murct smo lahko toga dneva veseli, vej je te deo bio naj vekši korak do zjedinjenja jflžnij Slovanov.
Dosta so trpeti bratje Srbi, da so si Priborili slobodo iz pod jarma Törkov i zato tüdi lehko*na slovesno način obslüžavajo desetletna svojega osvobodjenje. 29 oktobra 1918 smo pa bili rešeni tüdi mi Slovenci i Hrvatje. Tüdi naše trpljenje je bilo velko, mnogo smo mogli prestati tej jezero Iet, kak so nam gospodovati tüji gospodje. Prišeo je pa den rešitve! A Slovenci i Hrvatje pa tüdi mi Prekmurski Slovenci smo se oslobodili sami, kak takrat Srbi sami.
Vsi smo prinaša!) žrtve na oltar domovine za šterov smo hrepeneli Naši dečki so obrnoli orožje proti svojim pravim sovražnikom i tak tüdi zmagali. Ne ide zasluge tu samo ednim. Srbi so nam bili samo na pomoč, da se je naše oslöbodjenje ležej izvršilo, Mi Slovenci te stran Müre smo ravnotak delah, kak vsi drügi. Meli smo svoje ljüdi, Šteri so dosta-dosta žrtvovali i delali za zdrüženje z drügimi jüžni«! Slovani. Naši dečki, legionari i 'sijajne manifestacije, na šterij se je pokazala voja ljüdstva, to vse je pomagalo do zdrüženja, istino Povemo tüdi, če trdimo, da so ravno nešterni dühovnik! bili glavni voditelje na poti do rešenja i do zditiženja Jugoslovanov.
Žao pa, da se zdaj bijejo po prsaj samo nešterni gospodje v Belgradi, šteri nam vladajo i pravijo: mi smo vas oslobodili, mi smo vam tak lehko gospodje. To je napadla pot, štero miseo si morajo bratje Srbi izbiti iz glave i pripoznati, da smo vsi ednako vredni, da smo vsi meli, vednake zasluge za zdrüženje. Vsi si Želemo ednake sloboščine, |ak Srbi. tak tüdi Horvatje í Slovenci i kda to bo, potem smo edni i naša moč bo nepremariiva. Ta sloboščina je pa naša autonomiji'Odalo* dobimo, mo veseli mi slavili 29. okt. gda smo postali Slovenci i ‘ Horvatje samostani v novoj državi.
Uradna naznanila.
Ravnateljstvo državnih železnic naznanja, ka se pijanim potnikom ne do več davali listki (karte) za potüvanje i ka pijani potniki i tisti, ki z grdim obnašanjom drüge potnike motijo, se morejo pri prvoj postaji z vlaka odstraniti.
Odpüst vojakov rojenij 1898. Ministrstvo je dalo ukaz, da se vojaki rojeni 1898 odpüstijo od vojaške slüžbe. Vsakši pa mora meti od županstva Potrdilo, da je že slüžo 18 mesecov v bivšoj austrovogrskoj vojski ali pa že tüdi v jugoslovanskoj'. Što je ešče ne slüžo 18 mesecov, ostane tak dugo vojak, kelko njemi ešče fali do 18 mesecov. Pošlite to starišje svojoj deci, štere ste ešče ne dobili1 domo.
Odredba ministra za zdravje. To ministrstvo je odredilo sledeče: Za vse one osebe, štere je vgrizno besen pes i se morajo spraviti v kakši Pasteurjev zavod, je stroške dužna vzeti na sebe občina, iz štere je oseba. Občina mora
plačati za zdravljenje pa tüdi potne stroške.
Takšo osebo se mora spraviti do najbližnje postaje na občinske stroške. Občinska oblast mora poslati takšo osebo v 24 vöraj k zdravniki.
Okrajno glavarstvo županom naznanja pod 8804/I brojom, naj si naküpijo za špricaoke (šprickance, bzekance) potrebne reči, ár se te smejo brez carine zdaj uvažati, kak — smo to mi v Novinah že popisali. —
Glasi.
Slovenska Krajina.
M. Sobota. Slavno uredništvo: „Čast mi je vam predložiti v pregled prvo številko „Mörske Krajine,“ štera je štampana v tiskarni v Murskoj Soboti. Lastnik ino vödávnik je posestnik krčmar Kühar Štefan iz Markišovec. Markišavci: ležijo ½ vöre od M. Sobote. Prva izdaja je bila 2000 falatov močna. Kak pomagač je znani liberalec demokrat notariuš Koder. Té Koder je prle vödavao vero blateči „Prekmurski Glasnik.“
Ar pa Koder nema nikšega vpliva med prebivalstvom je najeo Kühara i šče skoz njega spraviti naš kraj najbole pa evangeličance v liberalni tabor, zato je zavolo Kühara evangeličanca. Koder sam v „Jutro“ liberalnom listi napadno te list i Kühara, ka bi preslepo naše ljüdi i oblast. Kühar na napad odgovarja. Smejeta se pa oba tistim, ki verjejo v sleparijo. V vogrski pravopis i v madjarski jezik se je zdaj skrio liberalni düh.“ — (Vredništvo ide merno mimo te nove probe, se ne bo spüščalo v štritanje, počaka trezno premišljavanje našega ljüdstva i zmago pravice
Premeščen je za kaplana k Sv. Jürji Varga Štefan iz D. Lendave, Hauko Jožef ostane duže v Črensovcih. Henrik Holsedl hakehet v O. Lendavi je imenüvani ta za kaplana.
Pertoča. Dne 22. oktobra smo obhajali lepo slavnost v našoj fari, kakše le dugo-dngs nej bilo. Od gračke tvrdke „Szabo“ narejene zvone so nam blagoslovili g. kanonik Slepec Ivan, ki so pri toj prilike držali jako lepi govor. Zednim so tüdi blagoslovili našo na novo našlikano (namalano) cerkev. Zahvalimo se njim ta trüde, našemi g. plebanoši za preskrbleni« zvonov, g. župani Čontola Janoši, šteri so nájveč trüda meli pri nabiranji na .zvone, deklam i dečkom za okinčane zvonov i ta sod dávanje da jé Slavnost tak íepo uspela i vsem darovnikom ta milodare Daj dober Bog tisto, zloiuost va fari, štero do glasili zvonovje naštimaní, gda de nas vabili k bpžoj slüžbi. Farniki,
M. Sobota. Za kateheta je imenüvan t državno ljüdsko šolo i meščansko šolo vlč. g. Horvat Štefan, bivši kaplan pri Sv. Jürji. Dekret Imenüvanja je že dan. imenüvanje za gimnazije bo tüdi prišlo.
Beltinci. Vsem kotrigam Stan. obrt. Drüštva naznanjamo, da smo se preselili jed hotel »Krone* k gosp. Alojzij! Huberi i so Uradne vüre vsako sredo popoldne i vsako nedeljo predj>0liisom. Dobijo se tam tüdi vsefelé knjige i časopisi za čteti.
Država.
Dohodki kolekovine. Dohodki kolekovine (od štemplnov) za mesec august se znašali: V Srbiji i Črnoj Gori 9.514,673.860 Din, Hrvatska in Slavonija 8.192,350.89 Din, Bosna Hercegovina 2.879,565.88 Din. Vojvodina 8.676,932.11 Din. Slovenija 5.042,200.68 Din, Dalmacija 975,568.57 Din. Več kak lani avgusta je letos za 16.930,302.68 dinarov.
Veselje ga je bujlo. Ruski begunec je dobe od svojij domačij iz Rusije pismo, štero ga je tak razveselilo, da je spio na veselje 2 litra konjaka. To je bilo preveč alkohola, zastrupo (zagiftao) si je krv i včasi vmro.
Krao i kraljica sta darüvala zdrüženji invalidov 2 automobila, šteriva ta slüžila za prevoz betežnikov.
Voditeo socialnih demokratov na Horvaškom bivši minister, Bukšeg je postao ravniteo delavske drüžbe za sekulacijo v Zagrebi i Zednim tűdi ravniteo blagajne (kase) delavskih betežnikov. Oba zavoda plačajo delavci z svojimi krvavo zaslüženi«! Krajcar. 1 tisti Socialni demokrat, šteroga stranka teliko zna kričati proti egüljenji" popov, gda lei pár nevolnih litrov dohodka dobijo, pravimo te gospod iz žepa siromaških deÍavcov vleče na mesec Štirideset jezero koron plače. Od toga gotovo nedo pisali socialistični listi.
Gasilsko orodje (šker za ognjegasce, kak cev, pumpe itd) se sme uvažati v našo državo brez plačanja carine f ostalih taks. Ognjegasna društva moro naročiti le reči.
2
NOVINE
5. novembra 1922
Minister rople. Vojvodini so velki župani izdali odredbo liberalnoga ministra prosvete, Pribičeviča, da vse cerkvene občine morajo tekom 8 dnij izročiti državi vso svojo vrednost, s šterov so se vzdržavale dozdaj. To je odredba ministra Pribičeviča. Kaj takšega se samo od Boga nepoznajočih demokratov lejko čaka. To pomeni preganjanje katoličancov i to je proti v ustavi zasiguranoj ednakopravnosti. — Naš poslanec i predsednik stranke dr. Korošec je vložo pri tom ministrstvi oster protest i je zahtevao, da se te rop prekliče. Izjavo je pa tüdi, da vüpa, da se cerkvene občine tomi ne bodo pokorile.
Strašen dogodek ne železnici. Pred par dnevi je prišla nekša kmetica na Zagrabeški kolodvor, da odpotüje z zagorskov železnicov domo. Kda se vzela karto, si je sela na drügo železnico, štera nej peljala proti njenoj domovini. Nej daleč od kolodvora je zapazila ženska, da se pomotoma na drügo železnico sela i to jo je tak razburilo, da je dolskočila z železnice. Pri skočaji je tak nesrečno skočila, da je prišla pod potače vagona, kde je najšla smrt. Pri toj nesreči se je pa zgodilo nikaj nenavadnoga. Ženska je bila naimre v drügom stani (noseča) že 8 mesecov. Kda jo je železnica prerezala, je ženska porodila živo dejte. Dejte so dali na približnoj štaciji ednomi železničari, šteri se bo skrbo za nje.
Svet.
Verska škola v Nemčiji. Pri glasüvanji v šolski cvet v Nemčiji, v Esseni so katoličani dobili 871 glasov, socialisti 15; v Berlini ravnotak, v Kölni pa so dobili katoličani 1462 a slobodna šola pa samo 70. — Tak je doživela verska škola v Nemčiji veliko zmago.
Dve čüdi v Lourdesi. V Lourdesi sta se zgodili pa dve čüdi. Eden dvajset let star mladenec je ozdravo, šteri je meo jetko. Ozdravela je tüdi ena ženska, štera je že 12 let trpela v teškom betegi.
Liberalci i Lourd. Edna betežnica je na čüden način ozdravela. Dokeč je bila betežna, je vživala od mesta (varaša) Gien podporo i zobston zdravljenje. Kda je ozdravela je načelnik toga mesta pitao občinski svet ali lehko ta ženska duže vživa podporo. Občinski svet njemi odgovori, da ne, ka je ozdravila na čüden način. — Tak brezvörci, šteri ščejo ednoj katoličanskoj siroti oteškočiti življenje, morajo priznati čüdo na prošnjo Preč. Dev. Marije Gospe Lourdske.
     Verska štatistika v Češkoslovaškoj. V Češkoj, štera ma 6 i pol miljonov ljüdi ma 5 miljonov katoličancov, 390000 pristašov češke narodne cerkvi, 195000 protestantov, 65000 židovov, 585000 brez vsakše vüre i 195000 drügih veroizpovedi. Moravska ma od 2662884 prebivalcov 2421209 katoličanov, 61780 pristašov narodne cerkvi i menjše število drügih ver. Slovaška nema takrekoč nikšij odpadnikov. — Tak vidimo, da število pristašov narodne češke cerkvi ne sega niti do pol miljona pa tüdi od tej je dosta proti svojoj voli zapisani v nar. cerkev.
Stroški Zjedinjenij Držav Sev. Amerike za vojne invalide. Javljajo, da je za vojne invalide izdano od začetka 491 miljon dolarov. Za to leto je bilo v proračuni za invalide odredjenij 513 milj. 693 jezer. Pravijo, da to število naraste na 1 miljardo dolarov. Začeli so tüdi  zidati 12 velkij bolnic za invalide.
Ljüdstvo v Kanadi. Popis ljüdstva leta  1921. kaže, da je sküpno lüdi v Kanadi 8788956
V Rusiji je ešče, kak pišejo češki listi, 12000 ujetnikov iz zemlje bivše Austrovogrske monarhije.
Čehoslovaški Nemci sami zahtevajo, da se v njüve škole mora prinesti i včiti češki jezik, tak v srednjij, kak v lüdskij školaj i to že to šolsko leto.	
Pazmaneum zavod madžarskij bogoslovcov se zapre v Beči.
Železniška nesreča v Rumuniji. Za časa kronanja rumunskoga krala se je zgodila velka železniška nesreča. Dva brzovlaka, šteriva sta bila močno zasedena od ljüdstva, sta zadela eden ob drügoga. Bilo je 30 mrtvij i 21 teško ranjenij. Promet je bio začasno ustavlen.
Povišanje taks na Madžarskom. Trgovsko ministrstvo je odredilo povišanje taks. za poštnine, telegraf i telefon od 200 do 300%.
Kratke novice.
Na angleškom je skoro poldrügi milijon ljüdi brez dela. — Pri Balaton Szent-Györgyi na Vogrskom je bila železnička nesreča. Stroje vodja (mašinista) je mrtev, 8 oseb je teško ranjenih, več pa lehko. — V New-Jorki je več kak 4 milijone ljüdi priseljenih sem i samo en dober milijon je domačih. — Katoličanci v Holandiji so nabrali okoli 2 milijona ranjški za otvoritev katoličanskoga vseučelišča. — Amerika je prepovedala tistim ladjam, štere vozijo alkoholne pijače (vino, žganico itd.) pristop k svojim pristaniščom.
Domača i svetovna politika.
Belgrad. V političnih krogih so mišlenja, da ne pride do odstopa cele vlade, nego se samo ništerni ministri spreminejo pa to ešče te, da bodo sprijeti invalidski i uradniški zakoni. — Demokrati se dosta tanačivajo v Belgradi, kak bi se naj obdržali ešče duže na vladi. „Beograjski Dnevnik“ piše, šteri ma dobre zveze z Davidovičom i Veljkovičom, da Davidovič ne popüsti od svojega stališča i bo zahtevao, da demokratski ministri morejo odstopiti, s tem bo prišlo do nove krize, štera bo povzročila razpad radikalno-demokratske koalicije. Edini izhod z te krize bo, da se sestavi nova volilna vlada, štero naj prevzeme Davidovič ali Stojan Protič.
Naj na vladi ostanejo liberalci v varaši Ljubljana so dali razpüstiti varaško poglavarstvo, ar so nej meli večine i so dali zakon od občinskih volitev tak spremeniti, ka bi prišli páli oni k ravnanji. Siromaški delavci kakšekoli politične stranke so, so se pa zdrüžili zdaj pri volitvaj, ka poterejo liberalce, zatiralce sirot. Narodni socialisti, ki so prle bili liberalci i drügo stranko osnovali, so se proti pravicam delavskoga ljüdstva zdrüžili z liberalci. Pač vuk ne zgübi svoje dlake, samo se zmisi.
Novo angleško vlado je sestavo BonarLaw. 
Švica je Austriji 20 milijonov frankov posodila.
Fašisti so v Neapli ostro napadnoli vlado i se odločili, da jo vržejo, če nači nej, z orožjom.
Köszönetnyilvánítás.
Mindazoknak, kik felejthetetlen drága jó anyánk temetése alkalmával részvétükkel fájdalmunkat enyhíteni igyekeztek, — Fehér Ede helybeli kárpitos mester urnák odaadó támogatásáért — ezúton mondunk hálás köszönetét.
Györkös család.
Pošta.
Št. Balažic. Piljenice. Dobili smo bogato naročnino i podporo. Hvala. — V. Beltinci. Bog plati. K. Pertoča. Objavili. Prav ste svedočili od novoga lista. Le širite krščanske liste. Prošeno dobite, malo potrpite. — Kornhäusel Šandor. G. Slaveči. Prosimo Vas, dajte 6 Novin vseli vkraj Lenarčič Ani. Zato vam šest več pošilamo. Karolina Šinko. Rogačavci. Od moža naročene Novine vam vsaki tjeden vedno pošiljamo. Zglasite se na vašoj pošti i pri pismonoši.	
Seno, slamo, drva
premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja
ANDREJ OSET Maribor,
Aleksandrova cesta 57. Telefon štev 88.
Naznanilo.

Gledoč na zdajšnje penezne razmere bodemo obrestovali (intereš davali) začnovši s 1. novembrom t. l. od stari i novi
vložb na knjižice po 5% čistih,
za vložbe na tekoči račun
davlemo intereš najugodnejše, posebno pa za vezane vložbe proti 1, 3 i 6 mesečni odpovedi.
Slovenska banka
podrüžnica Dolnja Lendava.
Podpirajte „Novine!“
Specijalna trgovina moderne konfekcije
Koloman A. Šparing
Varaždin trg Slobode br. 3.
priporača svoje izborno skladišče halina za gospe, gospodo i deco in veliko izbiro vsakovrstnoga platna, haline, kostüme itd. Impera garnitura za gospe i deco.
Solidna podvorba!
Singer-mašini za šivanje.
Amerikanski Singer šivalni stroji   dobijo se za Prekmürje
v trgovini
BRATA BRUMEN
MURSKA SOBOTA Cerkvena ulica 192. (poleg birovije)
Dobijo se tudi Singer igle, olje, konci, nadomestilni deli itd. (Šivalni stroji za sabole, šujstre i za familije). Odavle se na rate (24 mesecov).
Singer šivalni stroji BOURNE & Co. New-York.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo na drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K
Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	   „	   „   8	   „	    „	   .  .  .  560  K
36	   „	   „  12   „           „	   .  .  .  800  K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.: Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr,; Elsa šumskimiris 60 Kr.: Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane in miši po 16 i 20 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—40.     donja Hrovaško. Centrala št. 146.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava