Let© LXX. ŠU 261 LtaUtaHL poaedelic* 15. BOTtmbra lm Cena Din 1.- Iznaja vsa* oan popoiao«, izvremsi nedeije ta praznine — isflermtl do 80 petit vrst 4 Din 2. do 100 vrst 4 Din 2.60. od 100 do 300 vrst 4 Din 3, veejt tnsermU peUt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek poeebej — >Stovenaki Narod« velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—. sa Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vraCajo. UUDNIHVO 04 UPBAVN1ATVO UĐBLJANA, RiMOJm sJkm Me*. * Telefon: 31-«, 31-23, 31-Jt, 31-25 to 31-2« Podrusntce: MARIBOR 8trossxnayer]eva 3b — NOVO MESTO, LjBbljansks e^ telefon 6t. 26 — CELJE«, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon at. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Po4tna nranllnlca v Ljubljani at. 10.351 Ođmev Halifsucovega potovanja: Nov poizktis za ohranitev miru Anglija hoće storiti vse za dosego sporazuma, predao *e odloči sa druge ukrepe v svrho obrambe ndrn ia svofili tetertftov ranz 15. n. AA. Glede smg-leSko-nem-ikih razcjovorov poudarja »Echo de Pariš« predvsem naslednje: Državniki na Dow-nin^strcetu se globoko zavedajo odvratnosti, s katero mislijo njihovi državljani na morebitno svetovno vojno. Da bi uspešno izvršili obveznost, ki jim jo nelaga angle-ški narod v primeru nevarnosti, so prisiljeni podvzeti vse. da bi lahko v primeru potrebe rekli, de so poskusili vse, kar je bilo mojjoče za pravoeasno poravnavo spora s katerimkol* nasprotnikom TakSno po-stonanje angleških minisrrov je že star obi-čai. ki qa ni mofioče odpraviri in ga tuđi v bodoče ne bo. Zato se >edaj pripravljajo Se enkrat z-a pokajanja »r\*jaroa nagl-aša, da se popolr.oma zaoa-Ša na lojalnost Velike Britanije. Zavedamo se tuđi skrajno lojalnega stališc'a. ki ga je zavze! lord Halifax napram nam o priliki dogodkov v zvezi s 7 marcem. Zato smo prepričani, da bo z vso lojalnostjo lzpol-ni! tildi to svojo nalogo. Če bi mu uspelo zmanišat: napetost v Evropi, borno iskreno veseli, kaiti Franciia Anglija in Zedinje-ne države so slej ko prej pripravljene spre-jeti in izvesti sleherpo modro politično akcijo. »Petit Parisien« ugotavlja, da so nemški državniki že ponovno izrazili željo, da bi si zagotovili angleško prijateljstvo. Sedaj je nastopil trenutek, da se jim ta želja izpol-ni. glavni namen angleške politike v tem trenutku pa je dognati, alt Nemčijs prista-ja na koncesiie. ki so potrebne za ohranitev miru v Evropi. Usoda berlinskih raz-govorov bo odvisna od odgovora, ki ga bo Mitler dat o tei stvari. Nemški komentar Berlin, 15. n. AA. Korespondenca narodne soc*a!istične stranke piše o bližnjem potovanju lorda Halifaxa v BerHn, da so se v rujem tisku pojavili razni tendenčni glasovi, ki s potovanjem lorda Halifaxa nišo v nikaki zvezi. List meni, da bi tuji poliri-tiki radi zastrupili atmosfero in zavrača zlasti govorice, da se bodo berlinski razgovori Halifaxa narmšali na os Rim-Berlrn, češ, da sta ta os m antikomunistički pakt dve realni stvari, ki jih ni mogoče več negirati ali spremeniti. Če bi imel lord Hali-iFax namen razpravljati o kolonijskih vpra-šanjih, mu je nemško stalisče vsekakor že davno znano Tuđi to stali&če se ne bo spremeni!o. Zato se je treba čuditi trdit-vam angleškega tiska da je Hitler pristal na neko 10-letr.o prenrrje glede ureditve kolonijskega vprašanja pod pogojem, da Anglija pristane na drage koncesije v korist Nemčije. Te informacije so ovnvih prijateljev, je vzrok n:egove-ga odhoda »Dai7v Mail« pile, da fondem-ski vladni krogi zeto različno presojajo odhod nekaterih visokih uradnikov sovjet-skega veleDOslaništva v Londonu m ki so morali nenadnma odpotovati v Mosfevo. V Moskvo so nujno poklič uli ataše ia za mornprico. letaf*t\*r> in drurc^a tajnika ve-leposlaništva Susto. Popis brezposelnih v Atneriki Temeljito reševanje tega problema je otvori! Roosevelt s posebnim govorom \Yfas;hin<*ton. 15. nov. Predsednik Roosevelt je včeraj po radiu pozval vse prebi-valstvo. da naj sodelujc dne 16. novembra pri splosnem popisu brezposelnih v l'G\. Popis mora biti točen in pošten Te^a dne bodo po vseh hišah ra/delili listine za vpis vseh zaposlenih, delno z-aposlenih ali pa nezaposlenih Roosevelt je podcrta I. da je t« no,™* ootreben, da se lahko načne s.krb- no rese van je tega problema. Vsekaicor je čudno, da v iako bogati državi še imamo brezposelne. je rekel Roosevelt. Ne Matere drž-avc so resile vprašnfe brezpose'nosti na ta način da so se vrgle \ r ho»-oževanje, toda amerišk: narod ne mara take rešitve. Po približni cenitvi je bilo v mesecu septembru v USA še 8 milijonov brczposel-nih. od tega v Newyorku 800.000. Kritičen položaj Kitafcev Japonci prodirajo proti Nankingn sangrnaj, i^. n. o. v sangtJaju se Koma] še čuje grmenje tc>pov s ševerozapada. kjer je japonska vojska pnčela s severa in juga ofenzivo proti kitajskemu levemu krilu s smerjo proti Nankingu General Macu i ima namen. da bi se umaknil utrjenim ki-ta.iskim postojankam in da bi napadcl Nan-king s povsem druge sirani Menijo. da bodo prihodnji tedni /elo kritični za Kitajce, ker dobiva japonska vojska sedaj neprestano sveza ojačenja iz Koreje in Japon-ske. Posebno so bile v zadnjem Času ojače-ne japonske letalske sile. JarM>nci so posl-ah ultimat mestu Sučovu, ki leži v smeri njihovega prodiranja iz Saa^haja proti Nankingu Zahtevali so, naj se Sučov, ki 'ma nad 20«).(XX) prebival-cev. izprazni najkasneje do jutri, ker ga bodo sicer na pa dl a japonska letala. Najte-?avnejše je v tenr. poQkdj vprašanje iz-pra'^itve bolnišnic. v katenh je okoli 20 000 kita-skih raniet.eev s sanghajskega bojiš.ča, zaradi česar izpraznitev mesra ne bo 'ahka Tuđi Kitajci prejemajo neprestano nova oja:enja z juga. Japonsko vrhovno poveljstvo o posredovalnih poizkusih Tokio, 15. n. AA. Z stopniki vrhovneg*. voiašk^ga poveljstva je o najnovejžih m©d- aarodnih po=redovalnih predloffih izjavil. tla bi Japonska pristala na tako posredovanje, če bi se Kitajska odrekla svojemu od-poru proti Ja potičem. Japonsko vrhovno po-veljstvo. hi se v tem nrimeru rado pocajalo 7. maršalom Čani;knjskom Slehcrni nadalj-nii o«jpor Kitajcev pa bi končno nia^el dovesti le do padca maršala Can^kajska ^a-nie»ja. Ne tflede na zniagi pri tianiihaju in ^»ri^iin ri v \ -ik -w l-u^r^m primeni vojna trajala £e dalje ter hržkone zelo dolgo. <*"e bi ni bilo niosoče dočeci sporazuma, bo Japonska vztrajala vr?ekako do kraja- Novi japonski transporti $an{*haj, 15. nov Japoncem se je posrećilo, da so se izkrcal. na južni obali Jang-ceja. Pn tem so jih ščitile ladje in, letaU. Pri Limboju sta se tako izkrcali dve diviziji. PrvT oddelki teh čet so prišli na poti proti jugu do Tajšanga. Na \\angpuju so laponci odstranili v«*€ mine. Tako je sedaj omogočeno prosto dovažanje hrane na šanghajsko fronto. V predmestju Nantau, k; je sedaj pod iaponsko ob'ast.to so izbruhnili novi požari Požari se že bliž-ajo zo-ni. ki je bila do-W>čena za bivanje beguncev Kitajske čete so se umaknile i/ mesta Linso, ki so ga Japvinci zavzeli Kitajsko Ilevo krilo je uničeno. Sinjo se vesti, dst so Japonci zavzeli tuđi Taincimg, jugozapadno od Lin&oja. Anglija priznala generala Franji Konzularni zastOfMtiki ima|o pooblastil^ ređniH t»€>slajtilcov London, 15. novembra, b. Navzlic urad-nemu demantiju o pretiranem tolmačenju konzularnega sporazuma med Anglijo in generalom Francom so v poučenih krogih Še nadalje mnenja, da predstavlja imenovanje angleških konzularnih agentov v Francovn Spaniji prikrito obliko priznanja Francove vlade. Uradni akt govori sicer 3amo o >ozemlju pod nadzorstvom generala Franca«. toda na drugi strani je res da so tem konzularnim agentom z iz-jemo imunitete priznane vse pravice po-slan'kov. Prizaiana jim je namreč ura dna za^^ita ter pravica uporabe šifriraneg-a do-pisovanja brez cenzure, dočim je neomeje-no njih občevanje z omanjim ministr-stvom. London, 15. nov. A A. Neka vest iz Spa-nije ve povedati da so včeraj iz naciona-listične Spamje odpotovali v London k vojvodi Albi. glavnemu trtjovskenriu z as topniku generala Franca v Londonu, posebni odposlanct. ki bodo vojvodi izročili spomenico o stališju generala Franca v vpra-sanju pro©tovol;cev. Povratak Brtraa Mussolini}a v Risn Rim, 15. novembra, o. Muaaoltnijev sin Bruno se je vrnil v Rim- Kakor trdijo, je komaj like) anirti ob priliki napada republikanskih leta] na nacionalistično letali-Zče na Mallorci, kjer je bil leot pilot nacio- Senzacionalen predlog belgijske^a kralja Leopolda v Londona Pod n}ceovim vodstvom naj bi se sestala nova lokarnska konf erenca LONDON, 15. nov. z. Kot največjo senzacijo v razvoju mednarodnega po-litičnega položaja objavljajo današnji londonski listi vest, da namerava belgijski kralj Leopold, ki se mudi na urad-netn obisku v Londonu, predlagati skli-canje nove konference podpisnikov to-karnske pogodbe, to je Anglije, Franci-je, Belgije, Nemčije in Italije. Belgijski kralj namerava osebno prevzeti predsedstvo te konference in misli, da ga k temu opra vicu je nova belgijska politika nevtralnosti. Na tej konferenci naj bi se v primerni obliki obnovit lokara- ski pakt in r i7^iril v splošni evropski mirovni pakt. Kakšno stališre bo k temu zavzela angleška vlada, še ni znano, toda spričo angleških prizadevanj za ure-ditev mednarodnih spnrov smatrajo za verjetno, da bo Anplija na to pobudo belgijskega kralja pristala. Sorzna poročifs- Curili. 15. novembra. B^o^rad 10. Pariz 14.686, Lon.ion 21.63, Newyork 4:^3.875, Bru-selj 73.625. Milan 22 825, Amsterdam 240, Berlin 174.90. Dunaj 78.35 do 81.75. Pra^a 15.225. VarSava 81.S0, Bukar^šta 3.50 Bogato kulturno đelo ZKD Klfub izredao teikim okolnosti« in velikim ovirajn je ZKD atrdila svoie oostolanke Ljubljana. 1">. novembra. Včeraj je odi>or Xvez€ kaltumih društev položil obračun svojega kulturn€$ra in pro-svetnerićo včasih naravno^t D€-prema^ljivih ovir zUs i poiitičm»ga 'D gmot-ntr*sa značaja. Nai^profiiiki nitfvre« oe^a kul-turneija in pro^vetnejra dela so najeli v*se siie. Ja bi onenurjrcnHli delovanje nacionalnih in nar>ra-i poklicev na a tuđi pok^z^la, po kateri novi poti naj društvo v bo^o^e srre. da bo v ee~ loti izpolnilo svoje por*l->ns-tvo me<1 s'oven-fikim narodom. Bolj ka kor ktlnj po'rej je dane* potrebno, da se zdnržijo v c^o/nem kulturnena del-i v**i nacintnalni in napredni Tzohražen^i. Boi za na.r>re4no kulturno ide-X) se mora med Slovenci »obojevati do konca. V »em boj« mornjo đelovaf: v?i ki jim k» kulnumf napredek pri srcu. Br»lj kakor kdai **opre] m^ic-i vsl, aktivno v fronto. 2Fw6valce je ponVavil pr«?«»e1nik prof. Fran Jeran in otvori! ©>>ČTii rf^^r, katenp^a ao «e »deležili rar^n šte\-irnih dele«ratorovn.lc; poxiravili o»b vsto^Hi v dvorano z navdaiSpn^n »plavro*n. Hčrpno porobilo Drveća tajnika dr. Borisa Pnra so 7-boroval^i *nrejeli i odohnvanVm. ZKD ima dane* 378 dru?tev-£lank V teku pretek1e?a let« sk> prifftopila v ZKD 4 društva. iz*top'li pa eta 2 dmštvi. Program dela za pozi vite v nanffdnes« proftve-toe!ušaloev. Knjižnilirski o»^-sek je ustanovij novo knjižnico v Kočevski Reki. Crtali od»eki 50 tuđi storUi, kar je bilo mo'.roće, za urceriićitev evojc^a delov-ne^ra programa. K bodočemu delu bo treba prirejmiti ^e večje nevilo mladih ljiifii. Blagajnik Pavle Borštnik je podal kračun o poispodaretvu Zveze. Prora6un Ta 6Je-•ie^e poslovno delo je bil sourlasno eprejet. S t-emperament-nim erovorom je oe na potrebo složnepra in eniotrne^ra dela. ki mora imeti evoj idejni remel) izveden na veej 6rtj. Napre»lna kulturna :n na-eionalna ideja, nđj aveže Ae temneje kor do«;lej ine^ro 7 de-želo in v«e nacionalne Iju li m-e»l eeboj. Xa^elnfk proka ini. Jože Rus je poročal o velikem uepehu priredit-veoe akcije, ki je orjranizirala 4 izlete na svetovno ra7«ifavo v Pari/ pol ^tro'1-ovni«n vodstvom prof. Bor5t-nik. Franc Ju van. grospi Mirjana Lir» tner. Svettnar Po'iC, dr. Eoru Puc inž. Jo*e Rus, inž. Matiia Roth. DuAim Vrerbj> dr. Branko Vrčon. inž. ?5lavko Zajec. Jože ZupaPčič. N^-^elnika mladinske^ra odjeka bo imcnoval •TNAD Jadran. V na*!Thovnik. Mirontav Urba^, Josip Ribi-aič. Franjo Marn in Bozo B*>«**tnik, v raz-ffodi.^n pa dr. Alojz ZaJokar. direktor Gru-, f1 •» Branko, Goslar. inaoektor Gr^rorka. in PeCltieni eG$o\nl& Borba zaradi jezika Beogruiska re\'i)3 »Jin'nost«, ki jo ure-ruje Xiko Hartulović in ki jo somišljeni-kom toplo priporoč&mo. obja\'tja v svoji zadnji številki ta le člančič: »Pred kratkim je »Sfovenec* v poseb-nem članku naslovii apel na bansko upravo v Ljubi juni, rtaj ukaže vsem sol nm v dm\-ski banovini, da se pre\'edeta pr\'a dva dela drza\rne himne (»Bože r>ra\rJt'*f in »Lijepa naša donro\ino*) nn slo\*enski jezik in da jih na i deca poie v shjvenSČini. ker »tuko ne razumejo, kiti /x>fo< . In ker se je v nekem kraju v Sloveniji to igodi-lo, je »Slovenec* z ogorčenjem ugotovil. da je neka skupina Slovencev ostentativno dalje pela himna v srbohrvatskem jeziku Xe da bi se sklicevali na pripombo ljubljanskoga »Jutru«, da slo\-enžnosii zapoulilvr derma iskali kruha po srbskih in hr\*ntskih krnjih, a ne bodo znali jezika, ki jim je toliko po-treben . . Stvar je tako ftbsurdna, da ćelo »Obzor« 7 ozirom na njo pripominja, da je »po ustavi srbsko-hr\-atski-slo\*enski Jezik drža\*ni jezik in da ni loćično zahte-vati, da se ne uči trbohrvušč'na, ako še priznava obstoj enega driin'negn jezika .* U stanovit ev državne cerhve v Nemčijt Dunajska klerikalna »Keichspost« poroča po informacijah iz vatikanskih krogov iz Rima, da namera\ra nemška vlada ustanoviti posebno nacional socialistično drža\rno cerfcev, ki se bo imenovala »cerkev fcrlćan-ske veroizpo\wedic Istočasno bo izdana prepoved, du ne smeta katolička in prote" stantska cerkev pobirati nobenih cerk^-nih doklad, pa tuđi ne dobivati nobene pod pore ne od države, ne od ohčin ali od katerihkoli drugh javnih korporacij. Dotični zakonski nacrt o uftunovitvt »cerk\>e kršćanske veroizpovedi* je že v vseh po~ drobnostih pnpron'ljen. »Reichspost« izva-ja: To pomenia popolno ločitev cerkve od države, vsa> kolikor se to tiče kršćanskih cerkev. V nacrtu se odreja prisilna izter-jatev vseh morebitnih zuostahh davkov in dajatev s strani poedmih cerkev in začas-na konfiskacija cerkvenih poseste\; med katere spadajo tuđi cerkvena poslopja. Sa ta način bo državna cerkev — »cerkev kršćanske veroizpovedi« lahko takoj pri-čela s s\*ojimi bogeslužnimi opravili, ker jt bo država dala na razpuiago cer krvne hrame, ki jih bo tuplenila katolikom m protestantom. Poleg tega je v nacrtu tuđi poiicijsko nadzorstvo nad »privatmmi« kr-ščanskimi cerkvami. Tem bo pod najstrož-jimi kaznimi prepovedano »vzdrževati ka-krinekoli mednarodne zveze z inozemstvom. Ta točka je pred vsem naperiena proti katolikom, aa bi se s ti>^ preprečilo, da bi nemški škofje imeli tudt v brnloče slike z Vatikanom — V vatikanskih krogih «0 v velikih skrbeh radi dogodkov, ki se na- posmdujejo v S'emčiji Zavednjo ne, da bo ta »kulturna borbo* neprimerno hujštt. ko- kor je bila ona pod knezom Rismarckom. Zato gleda jo z velikim pesimizmom v bo-dočnost Aljehin: Euwe Amsterdam, 15 novembra. Včeraj se Je priče U 1? partija za svetovno Šahovsko prvenstvo. Euwe je bil beii in je otvoril partijo z da male im gambitom. Aliehin pa je igral slovanako obrambo Euwe je v začetku igral naglo in je spravi] z izred-nimi potezanr Aljehirra v časovno »tisko. Po 40. potezi je bila partija prekinjena ▼ mnogo boljši poziciji za Euweja. Po mnr-nju navzočih šahovskih mojstruv je igra za Euwe!a dobij ona in se najbrž vp'oh ne bo nadaljevaU, ker pričakujejo. da se bo Aljekin brez nadaljnjc borbe ikIaI. V tem primeru bo »tanje 9 in pol : 7 in pol za ^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^a^awte?:. ^ r r gtran 7______________________________ ^________^LOTBHBKI HAKODc ptmd«^ ». wwrifn m* §teV# ?61 Občni zbor Delavske zbornice Pokmal |c, da 4oveask» delavstvo 1* wA xaki%mwwtjmm % fMp#darskisn toboljln»l— Ljubljana, 15. oovemtLi«-* Veeraj je hii oWoi »bor lav*kiii zbor-nic v Beogradu in Ljubljani. QWni /bori dclav&kife zbarnic nurujo veelej Uittiativ-11 o t>liko nafch •ocialoih raznit-r in gospodarstva, zato ee žanje ■unjmp će po>el*o v»a javno«t. Občni zbor ljutrtjiujuke 1)6 >* pokazal, da »loveneko ddavetvo &e ni zadovoljno z gospodare kim izlxwj sanjam, ki ni v plivalo nuvogro aa deLavi»ke razjitere. Posebno *o «*e pa italaveki zaetopnik i priio-žcvali, da je iui>e delavetvo ptemalo za*či-teoo v sociaLoem pogledu, čeprav inia na-£a država eno najUoijših eocialnih zakotiodaj — ki je ne izvajajo. Občnega ztora. ki je bil v veliki zbor-nični dvorani in ki £a je volii ;>re Isednik L. Jnkomiu, st- je uf^eležilo izmet! (»u de'.e-patov 50. Ministra za eociaJno j>olitiko je za*t'»f>al kom'ear dr. Biroataj. Preilsedcik je j>oročal o šti-vilnih mezđ-• nih jribanjih dclavstva, v prekMem letu In u akcijah za socialoo zivšćito đclavstva. Moral je pa položiti, da je jK^tala 1*0 i a Ina 7J1-kono?laja v marsikaterem pohodu le mrtva crka na papirju. Organizacije £<> t^klenile ćelo vTTpto kolektivnih pojrodl*. ki jih pa delo-dajulei kršijo. [>Hav*Jtvo tuđi ni primerno 7,*m*iteno v pravnem pofrledu; po^o^t-o fc tnona delave«? pravdati po veo mesecev za •;»la in mei1 tom strada. Težko turi i iztoži mezdo. kakršno določa kolektivna poirodba in zakon o minimalnih mezdah. Prav tako še vroti zavlačevanju volite* in iz.pod- bijal trditcv. da bi 7, niimi bJi o>rročeni javni interesi. Tajnik F. IIratnik je v Bvojeni poročilu orisa! »plodne 2OFpodar&ke i 11 eooialnc> raz-mieif. Dokazoval je, da *e ?ocia!n€ ra?- mere uieo inoogo fiOfravUe % im&Ut\*mi konjunkture uTda pri dm še f«đoo vlada velika nezaposleiioet zlasti v radaoriu mrokL Med kri-zo 00 se l«to za letom Trmćali tuM riKlarjj iz tajine tar X njih it^rflo naraslo na 800. r&im te^a je naraslo Itevilo oeza* {K«lenih rudarjev ^uno v RaJbeoinupi, Ko-čevju in Lesa to na 3666. Ri*Utrjev je mnogo preveO. da bi lahko dobili zAshdtek t naših midnUJk, ki>ui> koujuĐ>kturi v rndaiaki industriju Preeežek ru-larjev ee pa tuđi ne oiore več i&»eijevati, zato )e nesajposleaoet v na>em rudanstvu etalaa. Nekoiito boljŽi je pa položaj v drugih strokah. pre*lveem v urarlmih. kjw je zdaj že zaipotilenih toliko deiavcev kakor ]. 1930. Tajnik je v svojem poročilu OfKKoril, da bi bilo potrebno ustanoviti poseben eocial-no ^o>pCHianBki institut, ki bi proučevai na-So socialne In srospodarske razmerc, kaj je 'loi^tej delala DZ. Zborovalci eo na tajnikov preiloir odobrili noventu zavodu 60.000 din ivui^venoije. Blagajničko porobilo, ki jra je podal Lla-ffdjnik Bricclj. je bilo precej optimistično, saj dohoci ki zboraice naraščajo v primeri z naraščanjem zaposlenih. V razpravi ^o zborovaJici odločtio kritizirali kršite v avtonomije DZ ter ee zavzemaJi za takoj^DJi razjple volitev. Pred-sortnik Zveze društev privatnih name^čen-cev J. Zemljič je predložil resolu^ijo z za-htevo po ti-urnetn oej>re«kLnjenem delavniku za na.mcšfence- Stroko-vni tajnik Lombarđo (JSŽ) je prot««*tiral proti prizađevanju neke politične *-kupire. ki hoće uveljaviti ©voj \-pl!v v DZ in zahteval je odpravo bedtiost-nejra fonda. Nekateri delegati so navaiali zanimive primere 0 krSitvah eocialne zako-nod\je. Delesrat i-z K ran ja je porodal. da v nekaterih tova-rtiah ^e vedno d.elajo nad 10 do 16 ur in da še ni odpravljeno ielo mladost nih. Delegat J. Arh }e poročal o kri-C-e^ih razrnerah v državnih nidnikih in za~ vze-inal ee je za uvedbo reciprocitete v ru-darskern eoeialn^m zavarovanju med nažo državo i poslali 59 del. a sprejetih je bilo le 9 «Kk od 8 avtoTjev. Tz te*a je videti, dfl je 2d to razstavo 2e dovolj velnko priznanje, če si sprejet. Kakor običajno, je tuđi to pot najboljše odrezal Fotoklub L/ubijam«, od katerega so biL: sprejeta dela dr. Iva Frcliha. Srećka Groma. Karla, Oskarja in Petra Kocjančiča. Ante Kom i ča in SLavfoa Smoleja / Jesenic. Od Zajfrebcanov se je uveljavil le Rihard Fuchs. Zadnja številka mednarodnega mesecni-ka »Dic Galcrie« je med re*>(rodirkciJAm(i objavila tuđi a*dovit posne tek Sv. Katarine, ki ^a je napravi! Ante Koroič. V teh-Tični oceni teg^ dela pripotninja kritik, da je delo po s rečeno zJasti zaradi tega, l.er ie avtor origi-nalno in v rusprotjll 1 vso kompo žici jako teorijo po9tavil cerkvi-co na »redo slike. Vcerajsnfe đolžnosti naših meščanov Dogodkov je bilo včeraj toliko, đa ]e bilo za vse premalo ljudi Ljubljana. 15. novembra. Vćeraj so morali meSčani o-praviti toliko dolinosti. da bi jim dane« ne mogel nihec očitati zapečnjakarstva. Kljub temu pa veeraj ni bil z njimi mar»Lkdo zadovoljen, čeprav boste danes Čitali, da so vse prireditve, proslave tn kar je 5c kulturnih dojiodkov, dosegle sijajen uspeh. V re*nici je bil včeraj nesreč^n dan: neere-ćen za mehane m kronisTa. Do«okanje kulturne zavesti; premalo jih je prisostvova-lo kulturnim dogodkom Teiko je p&£ biti v me^ćanovi koži: cc ne prisostVMješ vwm društvenrm in drugim javnim proslavam, če ne reagiraš na vse apele rta kulturno, nacionalno, humanitarno, domoljubno, sta-novsko, politično in družabno zavest — si kratkomato tilister. Cc i a ideš po naključ- ju v kino namestu v gled-ališče, bojkotiraš naše kulturne ustanove; če se ne udeležiŠ aJehemega koncerta, greži^ zoper poirtvo-valtiost prosvetnih delavcev in umetniko^; če ne kaieš navdušenj« pri v»eh jubilejih, ne pokažeS razumevanja ra najpoirtvoval-tiejSe javno delo. In včaftib se zgodi, kakor se je včeraj, da meAiam nišo mogli pokazati dovolj razumevanja ta noben do-godek, ker so se morali zanimati za vse. Zato motajo danes tik!i prevzeti vse ob- , dolžitve. Godi se jim veHka krivio«, kaj ti vsi jih turne in druge doUnosti samo zato, ker je bila Martinova nodelja. Noben izgovor bi ne zalegel. Obdolžitev se ne morejo otresti niti meščani, ki so vso nedeljo pre* ^pali. Baje so vocraj nekateri javno kai*H prigodno pijanost; toda druge dolže *e htijših grehov. Ceš da se nišo niti Se da* nes streznili. \'i sicer hvaležn^i milogd *t-go var jati na»e mesćdne. vernkr je trebt roči. da ljudje včeraj in danes niio bili mnogo bolj pijani kakor navodno ob ne-deljah. Nesreća je samo v tem, da je btta včeraj Martinov-a nedelja in da vse pijančevanje gre samo na njen račun, ne p* tuđi na račun naic ▼e5ne žeje. V rcaftlci vderaj fiostilne nišo bile prasne, a so£u-stvovati moramo rudi i gostilmČftrji io n-či. da tuđi v gofifilnah meSteni nišo str> rili vseh svojih dolinosti. Spiošm» je znano, da dohodlci, prejemki, plače itd. nara-££ajo v divjem tetnpu. Zato p« tuđi moramo reci (da bo na vse »tnuri v«e PUT), da so ljudje včeraj oHcielno pra^nov^li konec stare m začetek nove krtee. Napijali so boljšim časom (tu in tam tildi bolj-semu vinu) in povisanju plač; pili *o. ka-kof da hocejo zapiti $e slabe ć«sc in ka£o v žepu, pa tuđi obljubljeno poviionje pla^. Zopet je pa treba r©Či, da je bilo vic skromno, v slogu naim rmitner. Nekateri sicer blatijo Slovence, da so skromni pri vsem, ražen pri cviciu, čeur pa dtnes no smemo raznašati. ko Ijodi ltak dorolj boli glava. Ute^nilo bi se zgoditi, da bi bfla uvedena posebna taksa na praznovanje Martinove nedeljc, Če bi preveč glasno | preglasah, da no Ljubljancatii včeraj z ve- 1 liko YQemo pokuSaJi novo vino. ^•V ^M^DaHi aaao hbbvi* aaar so pse co-kcziii Tficaj Ujtab vtcan. Opravili so vte Jav&e rlnMnoili in ai čudi. će ne vedo, kic ae jfli 4mmm 4rii gkra. Glavno pa K da je naaa aii^ai lgodorina bo#atejia ne le n. pr. Ja apomea% ali friserako tekmo, teroveč todl sa Marttaoto oadeljo, SlaTBostni kpncert Ljubljaiia, 15. novembra Drevi ob ». uri bo ▼ vrtiki Filharmonic-ni o>oraBi lUvDosdii koo09ft Glasi«oa Ma-tiee. Izvajala ae bodo iskljnino le Anton Foersterjava dela aa aif iinl zbor, klavir, alt-eok> in aa soli, abor in crkestar- Spored DOcoj§DJef(a koncerta je nMlednji: Mešani zbor Glaahane Matice ljubljanske aapoje kot uvod 3 Fooroterjav« abore: Mo^ožno «e dvifl^io saSa gon, imčmo krepak navdn-dujoč zbor; I^MHi*flT ki je poteg A-dajuiče-vec« zbora Smrt car ja Samuela prav za prav edina akrreoska velika balada Ljubico je prvi pei papriti sbor Gl. Matiea ljubljanske pod vodstvom pokojnega ravnatelja Hubftda na različnih lvoncertih v Ljubljani in marca 1806. tuđi na Duoaju. Takrat je dot>ila Ljubica najlep^o oceno s strani etro-fPe dunajske kritike. Tretji zbor je oeme-roela^ni zbor Z glasu im šumom 6 kora na znano Jenkovo besedilo. Ztor je osmerogla-seit, intonančno in dinamično izredno te-Žak, posebno v II. delu, ko je izredno va-žen za II. base, ki morajo pokazati vso mo& pa tttdi toplino «wjih glasov. Za tem nae topi j^ospa Franja Bernot-Golobova. priznana, odlična naJa koncartna in oprna pevka. Mirnim srcem lahko trdimo, da ima ona tako lep glasovni materijal kakor malokdo. V tfhničnem pogledu izvrstno izšolana bo podala Foersterjeve samospeve tako, kakor jih pač zoa samo ona. Spremlja jo pianist prof. Lipoviek. Glavna točka noeojšnjega koncerta pa je kan tata Turki na Slevici za soli, zbor in orkeeter. Tuđi to kantato je prvi izvajal pevski zbor Glasbene Matice ljub-ljao&ke po-vodoBn proslava 7(t letnice Antona Foersterja na koncertu v Uiiionu letu 1907. pod vodetvom ravnatelja Hubada. Za letoŠDjo izvedbo je iiapravil novo in-tftruraentacijo popolnon^a v Foersterjevem duhu ravnatelj Mirko PoliS. V partituri so poleg mošk?ga, ženskeea in mesanega zbora tuđi 4 solisti sopran, alt, tenor "in bns, ki pojo arije deloma eamostojno, deloma v kvartetu in deloma s opremijevanjem ztora. Solisti so: gtte. Poldka Županova, ga. Ber-not Golobova ter zg. Sladovljev-Jolič i a Pe-trovdiČ. Veliko vlo«jo ima v tej kanlati zbor, važno in pomembno pa hidi orketder, ki ea «estav^}ajo elani Podzveze godbenikov v Ljubljani. Koncert dirigira ravnatelj PoH^-Občinatvo vljudno vabimo na nocojsnji koncert, žalibog doeedanja pred proda ja ža ni ravno pokazala velike<;a zanimanja s strani občinetva, prepričani pa smo, da se bo obdvnfltvo odzvaio in počastilo sponi i n tJav-ljenca. Prodp-rodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Kollmannov grad naprodal Liju^ljana, 15. novembra One 12. junlja 1932 je umri v LJubJja-ni veletrgovec ia hišni posestnik Robert KođhTLann, ki je v svoji oporoki ustanovi dve dobrođelni ustanovi: Ustanovo za ubo. te* *tepee ▼ 8lovenlji, ki imajo domovinsko pravico v Sloveniji in Ustanovo za podpiraaje ubožnih ljubljanskih trgovskih nshižbencev, ki niao svojega ubožtva sami zakrivili. Za ote ustanovi naj se v smislu oporoke porabi i^kupiček zapust-nikove vile pod Rožnikom s pnpađajočini parkom ter pojveiaani, in aicer 22a vsa.ko ustanovo polovico izicupićka. Vrednost omenjenegpa volila je ocenjena na 1 milijom 562.067 Merkur« v Ljubljani. Ce bi imenovana, ciru^tva prenehala, delovati iĐ će W se povabilu k sodelovanju v upravi odrekla, naj pozove mestno poglavarstvo v»e tri Clane iz oflOčinafce uprave. Mestno pogiavvairstvo je prejelo od kraljevske b n-ake upr&ve podv, na.i se iayavi. ali sprej-mfe dolinoftti, ki m*i jih nalaza pokojni Robert TTririfMiTin y avoji oparoKi. Mestn-i ffVOt je oa> anrojL seji otarjenl, je ministrstvo prosve-te z odlokom St. 5412 z ..^ii-IJnJa drjhwme oeste. Srrsko naCeisivo v Celju ae je pred mesari prikoeuo pri raeet-ncttn pogiaraagtTU, doš, aiabem stanju. Mestni avet P «Mkj to prrtodtbo odkkrafl. —c H»HlmlKaj mora vsćkdo v pooaajpafsiav p^pon?-«tvana> takma med eai^ldm AtlatJkl In trbo^a^akiin Amaterfam. T*ma j» bila jtivatooa in sapeta, oaprav J» ateU terai onesnogoo«! uapešno knm^anatorno igro. AtletJU ao naatopiH z naJrafertma. itavar-van* fa ae %raU zek> po*t«ovatoo. Modno ***** »veljavili od^a, dbntnbm. la krfa-atea niti, ctafifcn je raanjsala napadi po- wpto*nc«n rinaimi~rr tin igro. V startu Je bil lMirnlftro baljši, |irmkna»¥al pa ae > preoatziB igre. Goetje m&tolt takoj v pri-četku vprioarJftU nerame akei)e. AUetlki pa ae hitio aiajdejo. Vea prvi poičms ie igra odpjta, to JaDenau&enah. Obmmbi inxnta mnogo posla, a uspefe*> «Mlta V 19. minuti i«v —t <:n*AaaJ» i<*le»Diik*fa p«HJv#a« pri ho-let« >Pooti< bo prevrši* aiesrna oi«ina, nx kar ji bo pteteAala i^leani^ka uprav* !•< 00 odlkodnino v un^ku 1000 din. —c Bok aa Udelav* ragal&ctjskegm **tt-kol 16. d.- rjnhra TJ3S. Ker v t**m roku m idoijoV lola dovršiti, bo ob&na probila bansko u: i ivo, da \n ji izpoftkvr&ia podaljianje roka /* dve iMt. —-C ZaaiiBivo BTeda?aaie. Na lhiiiskem vseučiliV'u bo preda val ▼ }Hm«l*lj«k 15 t. ni. ob 20. iiniT. docent ». dr. Fr. Matko, pri mari j driavne bobiiee v Ljubljani o te* n\\: Kn i mora vsakdo v^edeii o svoj**in *-r-ni?«1 Hrrdavanie bo 1 afciopt:*nimi »nknmi , ia z zaiumivim: eluperim^uti. I —c V mestnem ■•▼biver X i kolni IMMi;jem poeAednjem kolu jeaenakeg-a dela prvenstva se je v prvi vrati reSilo \*praii nje jesenskeg-a prvaka. Dva sta se potegovala za ta na-sloiv, Hašk in BSK. Oba sta imela opraviti z naaprotnikjoema iz apodojega. dela. tabele in je šio torej le za razliko golov, kajti, tako Hašku kakor BSK sta bili po dve točJci gotovi. Izgledi EJSK so bili bolj-ši, ker je igral na svojejm igrrišču. dočtru so morali zagrebški akadesmiki po vroči kostanj v Beognad. že je kazalo, da ge bo-6jo pričakofvan'ja izpoloila in Haškovi igraicd, ki ao s tritnine opazsovaJi borbo med BSK in Ljubljano, s» izdubili \-sako nado. Toda Ljubljana, ki je v prvem pol-času prejela 5 ^olov, se je nenadno posts^ vila svojemu velikemu naapnotnii^ po robu in zananjšala razliko na dva gola — in tako pripomogla. Haalku o ođniora so zabili dva gola, v drugem polčasu pn Ae dva, pre jeli 1^» enega. r>a nd Cehoalovak Jerhol so<±Q s procej&njimi napakami. bi bil rezultat še ugx>di>ejži za Zagrebčaru\ kajti dosegli so 6 golov, sodnik jim pa dveh ni prrfcane.1 N'ato sta nastjopila BSK im Ljubljana. T>o 36. minute ao se L#jub-Ijančani usipešno branili, nato pa je postala premoć domaćih tako oćitna. da ?o v 16 minutah dosegli 5 fpolov. Tik pred odmorom je Jane&ć z neubran ljivim stro-lom zananjiš^a na f> : L Rezailtat polčaaa j>e dal slutiti, da bo L»juibljana doživela katastrofo. Toda nastal je neprič>ako\-an preokret. Lijubljana je takoj po zopetni otvoritvi z nevarnioni napoicfi popolnoma zbegala tk»nače in jih potiaaila v oUraav.-bo. že v 1. minuti je Janežlč po^lal moćan strel proti golu. Branilec BSK r>ubac je žogo odbil v laatao mrežo, šest minut pozneje je L*ah z glavo ponovno uspe&en, toda sodnik gola ni priznal. V 10. minuti je vratar odfoil nevaren Lahov strel, Slapar je bil na mestu m po«lal v vrata ter zmanjSal na 5:3. Do konca je sledila raeriačena igTu. Zmaga BSK je bdla aca-sjluženfi., toda Ljubljan6ajnl sio se držali častno. Tekmo je zelo slabo vodll Suboti-čau Nev«rkla, ki je zlasti ođkodavai L.jut> Ijano. TiKii v Zaarrebu sta. bili dve tekmi. V n»jhujć««n dežju sta s*^ srećali Oonf»r-v in so izgubili bitko a 3:1, Sledila je tekiiia Ođ"aJjan»ki : R;isk. Mo-štvo >dui 5 : 1, po odmoru je. bilo stanje 4:1, skupaj toroj 9 : 2. Bil >e to aajvećji poraza ki ga je katero moitvo letos clodtivelo v ligi in je tuJ4 refiil t ret-je mesto v tabeli. V Splitu namreć Haj-duflou ni uspelo obvteuciati Jugvj^lavije. Splitćani ar> do odmora igruli pxav rugl polčtu» je «s«3g0tori-ca popustila iu j> na*»le«Mjesa je atanje v tabeli na-»leAije: HaSk 15 to^k fat3f>re 25 : 10), DSK 15 (32:15), Gradjamski 10 (2S:U)t Haj-dufc 10 (19 : 19, Slavlja 9 (13 : 14), Jutfo-slavfcja 7 (12 : 11 >, Baak 7 (17 : 20», Jedinstvo 7 (5:18», Ljubljana ♦> (10:20), Comordia 4 (12 :32>. Po teavecsno prvenstvo je bilo zaradi anega nio^no okmjomo. V Ijub1j^«\?4ci slru-pind a*a igrala ebodti obdržaia trenje me^to na tabeli. Mars pa je pr^hi-tel Slovana in ga poti^nil tv\ sadnje mesto. V mariborski s3ciipi*ni Je zabiti svoje staro meffto prve^k ^eleanačar. ki je no hudi borti pretna^ral Maribor s 4:3. Ra-pid je moral v cakove*- iu se je vniil z 0:3. Mura je doma oWutno oc^ruvil:-Gradjanakegti s 6:0. V tmt>e}i vodi ze leznkV?ir s 13 toćkaml pre Trbovlje a 13 : 0. V Celju 30 Atletiki zmacraH Arnatm-ja 1 : 0. V tJ.beli je na vodMvu Olje s 13 točkami, slede Ajnator 9. Atletiki 8. Otovp 2. Tr-bovlje 0, V Mariboru sta se v bokaw ki roko**or-bi pomorila dorna^M P#»kovs(ki 9K In Zft-gTehški Herkulefl. V bnto«u so 2kMF*toč%~ ud 2ima^aJl 3 : 2, v rokooort»i pa 5:1. t*rt-rectitev fo bila aalt> dobro obiđ!iajifu Iz Kranja -- Sneg je tuđi v Kranju in oikolici na-pravil obalo Skale. Fotrg-ne ao bile vse telefonske in brzojavne žice, vendar 90 jih i\aSi vrli telegrafski mojstrl tn poanotei*-ki hitro zapet popravili. Zlajati je \M ovi-ran avtomofcitekl promet. Većina a.vtomo-bHov, katare je ao&g zassćfl na Gorrenj-skem, ni mogla ntkarnor. Gorlčanov noc-ni avto>*is se je zopet preveC taognii to-vomemu avtomohiUti in obđtaJ na polju. bKzu Jsume in »o potniki n»WLM f>reriO-&ti v Jami. Sete zjuteaj so potegrnli av-tobus na cesto. Po čestih je pomo broa^g« tn vodef 3neg pa je pođomil tu po-aorno sledili stvarnim izvajaajem naroA-rtegra poslaoca g- Ivana. PreOtoraka tz O-lja. Govornika je pozdravil predsettalk areske organizacije JNS za me»to Mafti-bor g:. dr. Lipold. G. n:ir«lnl poalanec je v objektivnih potezah orisal politlć&e do-gođke zadnjin ctaL Njegovo tevajeuvte Je bilo večerat prddnjaoo od vlnaraega odobravanja naivzoiih sibofrjvalcev. Po govoru je s!e je >Deca ded!« — Od doma je pofeegnli že pred đnevi 141etni ain v Maribani stanujoč^ artiati-nje Alfred Jeaeoko. Kana je izglnil, oblasti Se nišo mogle ugutoratti- — Gfedaiiiki Mntmm, m, &\orev**h Bi-Krtco je radi no>vega avtobuaMiga reda mogoć. Reflektanti so naprošeni, da se Ćim prej obnaejo do mariborflke ^ledali-3ke uprave, ki je pripravljen* nuditi Jim — Zaradi n*«^reW5*ie ljnt>ea»*i je pri Siv. 3^irtKmi na Pofaorju vfteraj ispila ve^jo leoteftno ferola ljetna ipoifiamiaioi hCer- k& r"*ran^iđkfi L». Mla-do obupaslco »o taKoj pretpeijaild. v naariboir£^ko bolnico. KOhKDAK Dane^: Pon'sieljek, 15. novembra katoli-ćani: Leopold DANAŠNJE PRIRGUlTVfc Kino Matica: Vest ćlovežtva Ktno IdeoJ: Jaz ln ti Kino Sloj^a: Ramona Ktno f7nlon: Ljubezen na begxi Kino Moste: Konfeti in C!en#»ral Garc!a Kino Siska: Jetniki otoka smrti Slovensko planUuvKo MAtice ob 20. v Fllhftrmonični dvorani DEŽURNE LEKARNE Dtuies: Mr. BakarCiĆ, Sv. Jakoba trg- 9, Ramor, M!kloS16eva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. {fm&oel mita Odhkovunj^, napredovanja in imenovanja so kočljive, zeU> kočljtve zadeve. K nerodnem poioiam sta pri tem \tJno đ\a% —■ tištit ki je odlikovan, imenovan ali px>-W*an ter oni, ki odlikuje, imenuje ali p<>-\niuje. Saj ves/e, kaka obćutiji\'i, rahloćut-ni in končno tuđi ćastihtepni so ljudje. Tega si imenovat pred (*nim, pa si se onc-mu zami" '. enega si pm'iširf preveč, dru-g«ga premelu. pn imaš zdaj v drugpni smrt-nega sovražnika. Janezu W pojeli! vtsokn* odlikovanje, Peter ;« pa prepričjn. da ga ne zasluži ir da b: ifo odlikovanje njemu, če bi bitu pravicu na svetu% pa ti Peter tega do smrti ne bo odpuntit. Tu je pn ie cenjeno obćinntvxt ali štroku j;tvnor«fimo polovico tega tla Zakaj bi pa moralu biti pri odlikovanju, imenovanju ali povikunju \tdno dva? Saj zadostuje eden. J'suk clovek se pozna najbolje sam, kar velja tuđi za vuo-ke gospode, ln če se sami najbolje poznalo, bi te lahko tuđi sami odlikovali, imenovali in poviše val i. Za vse svoje za^lu^e in vrline vedo tuđi sami najbolje. In tuko si bodo ie znali podehti primerno odlikovanje ali povi sanje Priznajmo jim pravi' ca± dm ti lahko pridriujejo to pra\>ic* Stev. 201 »8LOT1N8KI itasoife i«hiq*, m.....■■■ m ______________________^______StrCT y^ DNEVNE VESTI — Diplomirani »« bili v petek na tehntfai fakulteti ljubljanske unlvene ia gradbeoe inženjer je gg. Vaso Zajee, Frtderi* Ksaiaer, Juri i Medved in Frao BajielJ. Čestitamo! — V Jugoslaviji je 872 lekarn. LekarniŠka 7.iK>niica je imela včeraj v Beograda občni /ix>r. kl «o mu prisastvovali delegati iz vse tiriave. Iz letnega poročila j3 razvidno, da je delovala ztornica v glavnem na izpre-nietnbi tanmaeevteketfa Studija po 9edanjih j*otrebab, na uredbi o fanuacevtffkih študi-iab in ustanovit vi farmacevtekega odseka pri medicinski ne pa pri filozofski fakulteti ka-kor je bilo to đoslej. Zbornica je morala tuđi urediti vpražanje pokojninskega zavarova-n»a siromašnih lekamarjev m sirot kot eno iinjvažne^ih. V ta namen je bil ustanovljen rklad, ki je v njem že 200.000 din. V svrho i-en^ne nabave zdravil je ftklenila zbornica pogodbe b SUZOR-om, s fondom državnih prometnih uradnikov in uelužbencev, z bol-niikun fondom Narodne banke in uprave n.onopolov ter poštne hranilnioe. V naSi državi je 27*2 iavnih lekarn m v«i lekarnarji 5o tla ni zbornice. — Obfni ihor Zveze lovskih idruienj. Zve-sn lovskih združenj Jugoslavije bo imala 28. in 29. L m. v BrČkem obcni zbor. Po zboro-vanju bo prirejen udel^žencem velik k>v v okolici Brvkepa — Nov tetni&ki pododbor. Ob veliki ud?-ležbi se :e vrSil \bertii v Mokronogu eestr-nek četniškt'ora pododbora za tukajšnji kraj-in okoliš. Nestanku sla tuđi priaostvovala delegata brata: Bizaj in Rozman. .Slednji je [»orofal o zeodovin^keni postanku Četni-^k-'iia pokreta, za kar je žel splosno priznanje in odobravanje- V pripravijalni odbor so bili izvoljuni: Jerič Franc, Grahek Ivan, DolenŠok Jože, Renko Juli, Pleterski T\an, Perper Ijjnac, Loncarič Franc Kralj Jo7.f\ Samo še par dni! Prekrasni velefilm v naravnih barvah »R A M O N A« V glavnih vlogaii: Loreta Young, Kent Tavlor, Dod Ameche. Nemški dlalog! ^HCHBHf^~B^71C~iJTriypr7WH Epohalnu filmsko delo iz zgodovine ćloveštva VEST CLOVE&TVA — Emile ZOLA Paul Muni Danes predstava samo ob 16. uri. Obe ve-Cerni predstavi odpadeta vsled koncerta. Duhovita komedija v nemškem jeziku LJUBEZEN NA BEGU V glavnih vlogah Joan Cravvford, Clark Gable Mnogro razvedrila in prisrčen smeh! Predstave danes ob 16.15, 19.15 in 21.15 uri — Slava vojne bolnica in bolničnrske Ćete. Vtjeraj ob pol 11. sta državna vojiia iioinit'ii in boluiča-reka četa proslavLii gvojo krstno slavo ev. Koz,rae in Damjana, ki 6ta bila prva kršćanska zdra\*nika. Garniv.ijnka bolnica je bila. vea okružena in v zastavah. stcvilnc jrcw;e ie spre)e«nal domavin major Dr. Mirko Rankovi^. ^lave so «se udeležili v imenu jutri ob 10.30 s ceste na Krdo U* na pokopalUCe na Vic. Bodi mu lahka zemlja, t^žko prizadotim svojcem naše iskreno *H>žalje! — Vrem*\ Vremenska napoved pravi, da bo oblačno. nestsJno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, v Zagrebu pa deže-valo ili snežiLo. Davi je kazal borom eter v Ljubijani 864, temperatura je znaSal^i 1.8. — Sumljivo nadiranje ogla«ov. Iz Maril>o-r:i nam porociijo, da na bira nekdo po n>e*tu <>ijiase za Jugoslovnnski industrijski koinpas, '0 na i bi sa izdal urednik Junez Debevec. <*bniili t*iiio se na *». Debevca, ki pa o tewi nicesar ne ve. S\-ariiuo torej podjetja pred nabiraniem OjLrla^sov za publikacijo, o kateri nioesar ne ve niti tiisti, ki naj l>i \o ir^lal. — Zagonetna smrt Slovenke v Zagreb«. Zatjrebžka policija preiskuje zagonetno smrt mlade vzi»oj:teljice Rozalije Lorbek iz SIo-vonisjradra. Lortekova je umrla včeraj zju-traj v kuhinji svoje ^ospo-Jinje in N'si znaki Uažejo. da te bila zastniplfena. Dane« do-; oidne so njeno truplo v zavodu za ©odno medicino razte!esili in na podlagi ugotovitev sodne komisije bo komisija nadaljevala pre-iskavo- Lorbeko\ii je bila v ?oboto zvečer na veselici in svoji uospodinji je rakla, da ^e ho najbr? vrniln Jele proti jutru. Vrnila *e :e pa ^ele proti 11. Tozila je o silnih boleči-nnb v treliuhu. ZJutraj je pa v hudih mukah izdihnila. Policija bo morala dognati kdo jo je povabil na veselico in s kom je bila do ^na istih. Pokojna je bila vedno vesela. V zarodnji mladosti je odšla z doma v Zagreb, kjer je dovršiln te^aj za vzgojiteljico otrok in pozneje je služila pri premoinih Zagreb-čanih. ^tara je hiLa <^ele 24 let. — Klub ločenih mož. V Senti eo ločeni mo/je ustanovili evoj klub. ki ima namen umorno in moralno podpirati filane. Veakih 1-4 dni bo imel kl-uh eestanefe in na eeetauek bolo lahko hodile tuđi ženske rajzen ločenk. — Ukradeni eonilni JermeBL Z žage v Podvelki pri Sv. Lovrencu so tatovi odnesi i tri fjonilne jermene, vredne nad 1200 din. V w>boto ponoći je bilo vlomljeno tadi v delav-jiico Franca Zadrgafai v Kaplji «Mi pri Ko- BMadi, odkoder je tat odacgal dvn gonilna ijrmena, dolfa po 11 in 12 m, vredm 2140 Iz Lfnbllane —lj Odlikovanje. V aoboto dopoktne je na mestnem poglavarstvu v Ljubljani izio-čil mastili župan dr- Juro AdleM odlikora-nja dr. MilavfB Avten«, predsednikn Fo-kofninaka^a savoda v Ljubljani red Jugo-frlovanske krone IV. slopnje, dr. Vr*a$MHi Ranko, direktori u Pokojnin^kega zavoda in poddirektorju »ntifen Jerk« red Jugoelo-vanske krone V. stopnje. G. župan je cesti-tfil odlikovaneetn a kratkkn uagovorooi, nakar se je v njihovem im^nu zihvalil župa-ira dr. Milavec Anton. —1J Telefonsko •mreije 9« redno ni ▼ redu. Prvi ietošnji snei; bo kmalu iz^iniL telefonske žice, ki ph je potrga! po mestu eo pa po veČini Se vedno potrgane in mnogo telefonskih narodnikov tuđi Se danes nima telefonske »veze. Vemo, da ne rađene nače podtne direkcije not«na krirvda, eaj ni ona kriva, da nima na razpoLago dovolj tehničfiih n*oci, vendar ee pa prizadeti telefonski na-roeniki ne nvorejo s tem zadovoljiti. Poštna uprava je dolžna akrbeti. da se v tak ih pri« n ter ih telefonske zveze nemudoma vzposta-vijo in da ne bodo več dobivali takih odgo-vorov, kakor jih dobivajo zdaj, ee se obrne-jo na centralo, kjer jim odgovore: :dovoljža-lostno, če ne veste, da so telefonske zve.ze pretrjfanec. Telefon je dovolj drag. da imajo naroeniki nravioo zahtevati malo več reda-Naj pa poštno ministretvo poseže malo bolj Cloboko v blagajno, da bo mo^la naša direkcija najeti več tehnicnih moči. Pa vi a Mariia Kociančič za zobozdravstvo in zobotehnlko zopet redno ordinira —lj Nagrade in pohvale uprave Kraljeve-ga fonda. Let os je bilo prtenanih ne kaj na-grad in polival (ekupaj 12), ki jih deli vsako leto uprava Kraljevoga fonda za^eijnik'>m in društvom za zaslužno đe-lovanje na prosvet-nem ali ^ospodarekem področju, tuđi našim •društvom in ^a^ebnikom. Danes opoldnc je v ma^rietTafcni zbornici župan dr. J. ArHeSic elovesno izročil zaetopnikom druStev in 2a,-sebDikom te nagrade, odnoeno pohvale. —lj Malomamost nekaterih hignih lastni-kov. Na periferiji leži še sedaj na nekaterih hodnik ih eneg, ker pač še ni skopneL Nakateri hi§ni lastniki menda nišo niti opazili, da je prejsnji teden snežilo- Sneg jih tuđi ni oviral tik pred laetnimi pragi. Mnogi hodniki, kjer ni nih5e skidal ?neija, t^o zdaj razmočeni in blatni; zdaj bi bili lanko it» suhi. ko bi ljudje ne bili tako malumar-ni. Priznati je pa treba, da so prejsnji t3-den kidali sneg s hodnikav ćelo mnogi hi-sni lastniki sami. tuđi intelektualci, med tem ko ee je drugim zdel prevelik napor, da bi na ročili »hižincadi, naj bi očistila hodnike. V veljavi j? predpie, da morajo hišni lastniki, odnosno upravitelji skrbeti za kidanje snega s hodnikov ob poleđici, a kaže, da krSiteljem nihPe ne stopi na prste. Temu se ne smemo čuditi. Sa nudi 7a-tšebnikom slab vzgled selo meetna občina. —lj Prenapolnjena bolnica. V spložni bolnici ie bilo let«* do dnnes 27.320 bolnikov-Naval v bolnico je bil tuđi *ani velik, vendar je bilo sprej?tih od 1. janitarja do 15. novembra precei mani bol ni kov. Prenapotavieni 6O skoraj vei oddelki. najbolj pa občutijo J*>-manikanje na ktruriričnem in intemem od-delku. —lj Prijatelji plitko*1 eo te dni kar v mimali hiteli v Tivoli. kjer so natrosili krme. da potolažijo svoje, zarali neradno 7-apadlejra eneg-a, preplašene v.irovar.ee. Ker krmilne hiMc-e še nuso bile pri privijene, so jim na-trosiii hrane podnje in kjer ni enega. —lj Umrli so Ljubljani: Lorber BrigiUt. sestra Blanka. 53 l?t, us-milj^nka, Lavru* Ana, :"i m««ecev, hčerka zdravnika. Puhar Marija, roj. SplirbaJ, 58 let, žena u rad. drž. žel, Sepaher Anton. 57 let, .Šolski ravnatelj, Kranj\ Sepin Ljudmila. roi. Laznik, žena monterja mest. el?kfrrarne, Juvan Apolonija, roj. Schoeter. 70 let, šivilja odcj, Velkavrh Frančiška, roj. Majer, 69 let, žena delavoa, Marinšek Olga, 71 let. sasebnica. Malavasič Frano. 32 let, mizarski pomoćnik. Glince, Jurman Frančiška, roj. Jesenovec. 50 let, de-lavka tob. tov. v p. V ljubljanski bolnici ao umrli: Jenko Reza, 27 let, tkatka. Zg- Jar5e, obč Homec, Kodre Hieronima, roj. Radictcb. 48 let. žena mest. viš. svetnika, Tavftar Aloj-zij. 80 let, profesor v p., Bras Bre-ia, 5 let, liči mizaria, Koseze, Tuiek Jera, 59 let, žena kočarja, Gorači, obč. Čabar, Grozek Aloj-zija, 53 let, žena želez. uradnika, Jeeenioe. Stembov He»lena, 54 let, branjevka, Šlegl Nada, 20 let, prodajalka, Hiris $tefi, 27 let, ie-11a dninarja, Željne pri Kočevju, Mule Ivana, 30 let, žena posestnika, Nadlesk, obč. Stari trg. Turk Leopold, 44 let, kamnosek, Kozar-je. šrurm Hedvika, roj. Bla?. 47 let, iena ravnatelja, AvŠič Marijan, 1 leto. sin pok. žel premikaca Leopolda, Stožice, Vreže Ana, 2 leti, hei polic. stražnika. —lj Predavanje Prirodoslomega društva. V tor^k 10. t. m. predava £». LjiHtevit Ku-žčer o >Zidarjib in arhitektih v živalstvu*. Splošno je znano, da ne samo živali vižje vrste, ampak tuđi niz je posfosto grade čudovite zgradbe, ki kažejo ne samo «?miselno izrabo proetora. ampak eo tuđi glede trdno-$ti nekater? kar nailx>lj popolne. Predavanje se vrsi v predavalnici Mineraloekega instituta na univerzi ob 18.15. — Uprava Elitne^a kina Matiee obvešca občin^tvo, da bo dane* predstava samo ob 16. uri, obe večerni predstavi odpad?ta zaradi koncerta. —lj Tat Ti ne. Iz podstrešja h'iše č\. 10 v Wolfovi alici je nekdo odnesel radio-aparat znemke >Hornypkon^. Lastnik Franc ^^ohar ima 3.200 din škode. V soboto popoldne 63 je nekdo splazil v stanovanje Josipa Blaja na MikloSi^evi cesti 4. ter mu ukradel rjavo obleko. vtedno 500 din. Ik šupe Valentina Bat©ika v ?2 ši^ki pa je tat odnesel 170 k*r krompirja, vrediiega 150 din. —lj Zasledovanu tatiea. Policija že delj 5asa zaeleduje znano prijataljioo tuje lastni-ne, 33 letno Danioo Tomažinovo iz Rake na Dolenjskem, ki ee pa navadno zadržuje v Ljubljani. Danica je ukradla neki stranki, stanujoči na Cesti dveh caearjev, več obleke, Mariji Fende na Primskovem pri Kranju pa 5800 din in nekaj obleke. Zafiledovanka je srednje, preče i debele postav ? ter nosi ukra-den rjav plašč.______________________ DVOJNO STALISČE " — Nekaj poTsem nanaravnega vidim v tem, če «kieoe flovek roke, ko prosi druee-sa. Mo| mož kaj take£a niti videti ne more. — Tako? Moj mož &a često prosi sklenje-nik n*. Brivđ prošla vi ja jo ■ " f lep jubilej itt 11 JI■■■■■■■!! V +*>mm—m brltlu Ljubljana. 15. mu i ■■»■*■ Vdcraj popoldne 00 se —6cH sMrmtl ▼ >kazinakiA< prostorih člani adrutenja bciv-c&v, trliBKtrf&v in toosmetftoT, tstono^Blci, nw4^1^ vajenke in vmjenet Nekaj pred Cetrto uro Je vladalo v apođnjih prostorih prav živahno vrvenje, vajenke, ki jih Je htk> 20 in prav toliko modetov, ao nx vnemo pripravljale, da pred vodstvom g". C Frmn-cbettija, ki Je tekmovanje vzorno vodil, vkorakajo v dvorano, kjer se Je ht pred pričetkom zbrak> nekaj sto gledalcev. Velika dvorana Je bila v to svrbo preurejena. Po sredi in dottad đolga mica 9 14 dvojnim! zrcali, po straneh flgurlrane z naj-modernejSimi frizurami, pod balkonom zlata številka 50, to Je bila vsa dekoracija. Već Je ni bilo treba, saj so bile najlepie te naj-učinkovlteje dekoracije brfike vajenke in nič manj brhki modeli, ki so, po pravici rečeno, vzbujaH vso poaomost. Situacija med mladimi tekmovatkami Je bila prav odlična. Ene so bile mirne, dru-ge pa od sile nervozne in komaj so priCa-kovale začetka. Ob 16.32 uri tuš m ▼ dvorano je prfkorakalo 40 deklet, gogpodlčen, frizerke v belih plasčih, modeli v večernih oblekah. 2e popreje so si prinesle Seleza, g-orilce, pa cvetje za okras g-lave in vse one pritikline, o katerih se nam moSkim niti ne sanja ne, da so potrebne za dovr-šitev lepe frizure. Hitro so razCeaale Utse svojih modelov, po tem pa na povelje od-stopile. Z uro v roki je g. Franchetti dal povelje: Začeti! No, in tedaj se Je začelo, železa so zvenela, se gTela, vila, navijala in počasi so pred nami nastajale lepe frizure železne ondulacije. Za zvrSitev Je bila na razpolagr© ćela ura. kar Je bilo kar dovolj, saj so nekatere vajenke pokazale, da so zmogle delo v % ure. Med tekmovanjem smio se mogli sele malo raz£rlećati po dvorani in belezlti odlične g-oste in posetnike iz vseh krajev države. Bil je navzoč min. dr. A. Kramer s so-pro^ro. direktor >Jutra«, gr. Viraat, ča-stni pređsednik združenja g.E. FranehetH za zbornico za TOI g.Ogrin Ivan. zbornič-ni tajnik g-. dr. Pretnar, zastopnik občine g. dr. A. BrSej, zbornIČni svetnOc g-. Igiič Franc, narodni poslanec g. Bajko Tnrk, za združenje v Marl7x>ru g". Jaretič, iz Celja g\ Pajda« in g. Vorflč, deputacija iz Beograda, iz Kočevia g. Herbst, banski sekretar g. Fran Fbifc in mnosri dniffi, ki so počastili polstoletni jubilej brivske organizacije. ćim so bile vajenke gotove, se je dvorana tako napolnila. da ni bilo prav nič več prostora, živahno pozdravljene so ©dšle iz dvorane v spodnje prostore, kjer jih je čakala tričlanska žirija, ki so jo tvorili gg. Grobeinik Riko iz Celja kot predsednik ter Pajdaš Edo iz Celja s Stankom Holy-.jetn iz Pariza. Zg-oraj v dvorani se je med tem že začelo tekmovanje pomečnic in pomočnikov v železni in vodni ondulaciji ter 3>Postich« friziranja. Takoj se je videlo, da imamo -klase*« pred seboj, 1T pomočnic in 2 pomoćnika je v eni uri ustvarilo na glavi-cah Ijubkih medelov krasne frizure. Zan imanje se je stopnjevalo in po eni uri so prikorakali mojstiice in mojstri, lastniki način znanin frizerskih ateljejev, enajst po Številu. Tuđi vodja tekmovanja g. Fraa-chetti V. si menja smoking: za bel pladč in na glavi svojega modela napravi sim-boličen >Postich^: s štev. 50 in insignijami združenja. Bili so zastopani vsi znani saloni, kot »Mila«, »Ela«, Kaflcar, Dorčec, itd. Po tem friziranju so pospravili miže ter postavili v dvorano štiri stole za brao brit-je. Kot prvi so nastopili vajenci, kl so se na stolih kaj hitro menjavaH, vsakega pr-vega izmed štirih so živahno pozdravili, tu pa tam je bilo malo »zamud«, britev je pa prav spretno vihtela zastopnica iz Trbovelj, ki ni bila med zadnjim!. Pri va-jencih so bili doseženi že odlični Čaši, med njimi tuđi rekord dneva, o katerem poro-čamo med rezultati. Brzo britje je disciplina, ki je vzbuđlla sila smeha in dobre volje. Vajencem so slediM pomočnikl in za konee mojstrL Tekmovanje je bHo ob veli-kem navdušenju zaključeno okrog 9. ore Spođaj je še vedno delovala Jurtja, kl Je imela zelo težko stališče, aaj so bfle frt- snre rea ođUčne in Je bila preaoja prav TEHNICNI REZULTATI Vajtikti v teleani in vodni ondulacijl: 1. KcrtlČ Krtstsa« (3d točk), iz salona Jenko Fanči, prejela 200 Din v denarju, 100 Din v bran. knjižici Zanatske banke ter diplomo. 2. Breoeijnllt M»Jd* (33 točk), iz salona >Slavicac, prejela diplomo ter 100 Din v gotovini ter 100 Din v hran. knjižici Zanatske banke. 3. Kk»pč».ver Mila (32 točk) iz salona Merljak. prejela 100 din in diplomo. 4. Arton Marija (29 točk) iz salona >Mila«, prejela 50 Din in kreme. 5. Radić Ttalni (29 točk) iz sakma >Ela lfarinčič<, prejela isto darilo kot četrta. Ppmočiiioe: 1. Bentelj Danica (38 točk) iz salona £abjak P.. prejela 3 ogledala. V vrednosti 1200 Din, ki jih je poklonila F. Spectrum. 2. Doienc Iza (36 točk) iz salona Iva-nuša prejela 400 Din in diplomo. 3. fcirovnik Maksimilijana (34 točk) iz salona >£Ua Marinčič«, prejela 300 Din in diplomo. MOJSTRICK IN MOJ8TRI 1. ga. Rep (43 točk) prejela pokal g. Kralja iz Zagreba in diplomo. 1. Stergar Jote (33 točk), prejel spo-minsko darilo in diplomo. 3. Kla Marinčlč (29 točk) prejela lepo figuro iz keramike, ter garnituro za trajno ondulacijo in diplomo. Nagrade za barvanje las: Tvrdka «Oreal Imedla« je darovala za 1. nagrado 500 Din v blagu, ođč45 dođegljl-vih točk je dobila 44 točk za barvanje z i>Orealom«. 9. Storgar, za bar\Tanje s >Coloralom« 250 Din blaga ga. Rep, z >,Blanch< pa Stev. 27. tuđi 250 Din v blagu. BRZO BRITJE Mojstri: 1. Kamenari Tamo v 41: - sek., 2. Ijuiš Aleks v 5€V5 sek. (teika brada), 3.Bradač Stanko v 42 sek. (lahka brada). Pomočniki: 1. Klemenc Drago v 251/, sek. (salon Pliverič), 2. Strnad Fran v 26"/5 sek.. 3. PiSler Viktor v 27 sek. i salon Gjud Aleksander). Vajenci: 1. žuran >farijan v rekordnem Čbbu 2IV5 sek., kar je najboljžd čas dneva (salon Tv. Polanc), 2. Kratki Anton v 43V« sek. (salon št. Kralj), r>. Peguš Oio v 47 sek., (salon Možina), 4. Gari>ron Boris v 56V» sek., (salon Loborec). Prireditvi je prisostvoval tuđi g. Kralj iz Zagreba, ki je poklonil lep srebrn pehar. Nad organizacijo je bil zelo presenećen, poudaril je, da tako vzorno pripravljenih tekmovanj Še ni videl v naši državi. Lepa gesta g. Kralja, ki je slov. brivcem zelo naklonjen, je žela obilo pohvale. Vsi tekmovalci v bržem britju so prejeli lepa praktična darila, britve, škarje in toal. potrebščine. darila, ki so jih poskrbele razne tvrdke. Prejeli bodo še diplome. Sirija je poslovala izključno po svojem preudarku. Mogoče je bilo pogrešeno, da m ni iii—tiaj oceallo .I^otich frizure, ki m bOt t ktfikimncl anrtirfti trtom manj ocrnjen*. Rimo ▼ tafe frtauran no viđen mnogo iznajdljivosti in spretaootl. ki bi aaalužila l«pdo oc*oo~ 2a bodoča tekmovanja bo treba na to ntfalttL Ob 22. uri Je predaednMs adruftviija, g. Dorćec pričel razdeljevati darila. Do zadnjega treaotka ae ni vedelo sa marta, ker so bile juriji znane samo atevilke, do: Vreme, poroćiia. — 13: Cas, ^x>re^J, obve-stila. — 15-15: Rarntonika in citre (j>lo«V). — 14: Vreme, borza. — 18: Mladinaka ura: Rast v poMenost (^. *lx. St. Go^ala). — 18.20: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj ve-stila. — 19/df): Nac ura: Uotta nafie roinau-tike in gotiko (2elirnir JirovSok), Zagb. — J 19 ~A): Uvod v prenos. — 20: Preno* i/, ljub-! ljanske^a opernsga crledaliđia. V pirvam od-1 moru: Obebeno pTed^vanje (<*. ViHto IJk-I mar). V dmjrem odmoru: Ca«, vreme, po-! ročila, e=poreNa-roda.< 2651 Be*eđa 00 par. davek poeebej. Najmanjsl sneaeli » Din ŠTAJERSKA JABOLKA ^fimutt bobovce. moianSke, eambo^rlic dobavlja vsako množino tuđi Iranco Ljubljana Mar« tia Sumert ekaport aadja, S!ov. Koajioa. 2634 ©Trgovina strojar hi »trojnih del«»v Ivan Dovžan, Ljabijau i.k..« r,« M I Z A R 8 K I 1 T » O I I % Obveščam oenj. stranke, rij>orotara vsakernu. da. se prepriča o k&fco-voeti mojega cenenega in strokornjftško M>r»> zveg» blaga. Daije si dovoijuj&m obveeUtl tuđi oo£, ki nameravajo nabaviti mlzarskl ali drogo ▼TBtea STROJ ZA OBDELAVO LESA, <2a ođpota-jesn te dni v eno najboljAUa tor*rn tovrotaife »trojev, v Nemčijo aaraIJ5ega po neverjetno iiiMimt ce&i. DOBAVA KRATKOROČNA! NAJBOLJšl TRBOVFUSKI /\premog ^j£~ brez pr&ho, &\ rtOKS, 8UHA DRVA I* POGACNIK Bohortćera ft — Telefon ZO—5U 24. L PURANCKE zaklane, očišč?De, za boj i 10 kir 125 din franko razpOBilja po po- 4ti Q. Drechsler, Ti«!a. 2&S5 Beaeda 5<> par aavek posebe). Najm&oj^t enese* •* Dto STRaiEPLSNl POUK " Vederni te^aji, oddelki oi«iinih stro-iev Chrislofov učni aavodt Do- Makulaturo! papii preda uprava vvSlov*a*kega Nar^lau LJobllaaa, Kaafliava iBct ito^ s r Slran "4 *BI-OV«NSKI NAROD«. pomM^ II. nmdn 1HT. _______Stev. 261 Resničen položaj privatnega namescenstva Zavarovalni nradnlld zalitevato eaotfli tmanatik* Ljubljana, 15. novembra. Morda se v našem dnevnem časopisju o nobenem stanu tako malo ne razpravlja, kakor o privatnih nameščencih. O njih se »liši le tedaj, če ima kaJca strokovna organizacija svoj občni zbor m pa ob priliki volitev v Icako socialno institucijo. O zah-tevah privatnega namešcenstva se izve 1« iz resolucij obinih zborov, ki pa običajno ne rodijo nikakega odmeva. Tako živi široka javnost najbrže v dobri veri. da so plače privatnega nameščen-stva vsaj pri me me in da \m& s svojimi go-spodarji urejena službena razmerja. Pred-vsem se to misli glede uradništva denar-nth ^avodov. kar pa v resmei spada lc v tradicijo iz boljših predvojnih oasov in prvih povojnih let visoke konjunkture. Resnici na ljubo pa je treba ugotoviti, da so poslodavski krogi splošno gospodarsko stagnacijo do dobra tzkorisrilt, poslab-šcvali so shižbena razmerja od leta do leta, zmanjševali pLače na minimum, podalj-Sev^ali delovni čas in tuđi sicer okrnjevaK vse pridobljene pravice. Siccr se je privatno nameščcnsrvo proti vse-m podvzetim okrepom z vsemi moem; borilo, vendar jim zakon ni nudi I do vol j zaščite. tako da flo morali stalno popuštati od svojih pra-?ic Zlasti uradništvo denamih zavodov je bojevalo hude interne boje s svojimi u-pra-vami, ni pa mo^lo uspeti zaradi posebno izrazite krize našega denarstva. S preostali mi sredstvi so nameSČenci le ■ težavo rinili akozi življenje Odtrgovdti so si morali na naineobhodnejših življenj-skih potreban a za gojitcv svojih kulturnih ciljev ie nedostajalo vsega. Ćela de-setletja so vegetirali ob enakih. večkrat celo reduciranih prejemkih, tako da si nišo mogli ustvariti niti svojega rodbinskega ognjišda. V službo na novo sprejeti name-Sčenci in name^ćenke so se morali zadovoljiti po večletnem bre/delnem čakanju » plaćam!, ki bi bile v sramoto težakom oziroma siužkinjam. Za primer naj služijo poda^ki Trgo^siće^a bolrnSkega in podpor- nega društva v Ljubljani, kjer je z«varoranih 34.56*/« namc^encev, katerih plača ne presega 4.50 din na delovno uro, to je me-zda nekvalificiranega boljšega delavca. Kljub vsemu temu je privatno nameščen-stvo obranilo čut odgovornosti do člove-ike družbe. Zavedati m je pa obenetn začelo, da tako ne gre več naprej rn vedno gla»neie se pojavljnjo težnie po zboljšanju plač in po urejenos'i službenih razmerij potom pragmatik odu. kolektivnih dogovo-rov. Zato se ne srne zdeti Čudno, ako so %t seđaj prvi ogkisili uradniki zavarovalnih zavodov, da zahtevajo složno po ceJi državi enotno pragmatiko, 6-urni delovnik. redno napredovanje vn primemo oskrbo starosti od delodajalca. kateremu «o v dobi svoje mladosti množili dobičke Zavaro-valni zavodi so bili po krizi najmanje r»ri-zadeti, mnogi od njih »o celo v rok ah ino-zeinakai dražb. kar ie vse dokaz stvarnosti privarne^a n*me*?en<*rva, ker whteva svo-je pravice rmjprei tam kjet so najležjc do-segljive in kjer zasekavajo najmanje v žile našega gospodarstva. Zavarovalno uradniStvo si ie solidarno izbralo ta tvoio glavnico najmočneišo na-meSčensko strokovno organizacijo v državi, Zvezo bančnih. zavarovalr ih. trfiovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije. V dravski banovini nastopa ljubljanska podružnica navedene organizacije v tcj »kci-fci »ložno t Društvom združenih zasebnih rn trgovskih name^čencev Slovenije v Ljubljani, ker ie tuđi v tej organizaciji zapanjen gotov krog ravarovslnih nameščencev dravske banovine. Z«vwrovamo uradništvo apelira na privatno nameSčenstvo ostalih strok. da ?im priskoči na pomoč in da ramo ob rami skupno z njimi u^tvf»r; pni začetek bo-lj-š^h časov in stanu nrimernega življenja. Oni apeliraio na ce'okuono javnost, da jih pravilno razume in da s simpati jami spremim njih trud za zboiimanje n^ihovega položaja. Akcijski odbor Pred premiero nove slavenske operete Razeovor z libretistom in komponistom operete .JUička** Ljubljana, 15 novembra Nova slovenska opereta, ki nosi preprost naslov >Aneka«. bo v nekaj dnt*h doživela v ljubljanski operi svoj kr^rt. Kdo sta avtor-ja? Mlada visoko^olca, Osv.ild l>"hejc in Sni'ljan banice, -^o mi dejali, pa *?em jih na-prosil. da mi kaj povesta o svojem prvenou, Sestali snio ^e prBugotovili sklep-čno>tc, tret.U. ki sa pa ni bilo poles;. insce- nator inž. arh. Šaša Sodlar, pr\ je moral pred dnevi k vojakom, da se oddolži domovini. Tuđi on je mlad inienier tako, da ima£ prijetno zavpst. ko uiiotovi$, da so si upali na dan v zavesti, da je mladih «*vet! Odšli smo v gledališko slikarno. kjer smo r. Skru^nepa poproe?ili. da si malo onlela-mo nove kulise. Dobrosroni ?. i**f elikarne nam je še pojtregel z osnutki. ker iz posa-nrezjiih delov kulifeeriie, ki je ležala jx> tleh in oo jo taš tedaj barvali, ni bila razvidna inscenacija. Lične rizbire tr^h deianj so nam predstavljale -veno. trg v zelen ju. nekaj hu<. plot, pa mnot?o mnogo plavesa njba. Dobeičt»va opereta ima tri de\anja in tore i ni revijska oper?ta, kot smo jih bili pri nae že vaj'eni in je vsaka imela po najman.; 15 slik. Komponifit pravi, ia na i no«>i o[>e-reta pe^at doma&no^ti, bre* v?ake«»a revij-skeea poudarka. Iskali smo se ^tratovi5in?ka^ letalca napravila precej nemira. Mojster SkruJnv ni radi tena kar nio v zadretii. vs* se lahko ^e nar.ravi. saj vpmo. da s svoji mi sodelavei, ie mora biti, pričara čez noč to ali ono ku-liserijo. No. v kava mi smo mogli žele malo novo-riti o »AnT'-ki«. Osnova datira iz leta 19":O. resno «;e ie začelo I. 1932. libreto pa je nastal v tem letu. Instrumentacijo je napravil kom-ponislZ^-onimir Bradi? \? Zasjreha Zadeva ee odinrava v Zabukovju. kjr pristaneta etratosferna letaka! Sicer ese pa lahko doga ja pov^od. Opereta je >evro}^ko narodno tlano<, tako je poudaril mladi komoonist, ČeJ. n: vezana na čas in kraj. Po pripove-dovanju vsebine. dobi? utis, da je opereta prav skrbno pripravljena. Opereta se suce okrou rožic, Ijubezni in zanletljajev. ki k> neizo^ibni. Sicer pa. kaj bi govorili in pikali o »Ane- ki«, saj jo bost^ prav getovo poslu&ili, po-ixkusimo pa malo pesmic, ki jih l»odo pre-pevali naši operetni ijrralei in p-e«vtre-mac, bi nam zaprtla Smola in Lili: Vsaka £ola n^kaj e^tane. mnotio uric neprespanih, upov. ielj zatajevanih — vse za prazen niČ? — Sicer res je. da uč?nje traia dane«- vse življenje: Sama muka in trpljenje — Kdor ga nkani, ta je ti?!* Po sku^njah in >ustnih izrocilih< iz teatra 8O Profesor stratosfere zapn?ca ^tari »-vet, v oblak? k> utere na makrokozmicni izlet < Rece-pt za vse nezadovoljneže bo pa sle-dec in sicer v parodiji: >Kdor sit je domovine in rodoljubnih fraz. z balonom naj odrine tja v stratosfero k zv^zdam v vas...« In tako dalje, pesmi i^ dovolj za ve« večer, pred menoj pa sop listov z besedili. prav za piko sem ujel še nekaj, kar pojeta >oba«. kje in kedaj. ne vem, glasi se pa ta-kol-: >Pridi. ah pridi. ti veliki dan, naj te ne Nakani zanian ... < Kdo ?ta >obac, tuđi ni razvidno, no, za naša mlada avtorja bi se tuđi vjemalo, saj težko rakata, >ko hi vsaj že bilo za nama< sta dfjala. V:o »^njo ^e poslovili z željo, da bi novi slovenska opereta, delo bodočega inženjarja elektrotehnike in slavista, kar najboij napela in ju bodrila k nadaljnemu dehi, Mj Ba prav našik &ommSb đel pri-manjkuje. • Uprava nar. fffedaliKa in direktor PbUS poevečajo apriaoritvi v vaakem pogleda potrebno pasljrvoat in akrb, da ti bila pred-•tava Hm lepia, saeedba je najmočnajia, reiijo ima p*ot Otip desi, «a pullom pa bo na* mladi dirigent Sebra. E. K— V TRAMVAJU — Milostiva, tu je Jrialo, promna — Uvala, «aj ae ie dobro driim. — Da. toda to je moje uho, gospa. V GNJEČI — Kaj ee pa godi tu? Ali je to rratb« ali umor? — Zaeokrat je *e avatba. Gosti in obtoženci s št 79 P#Hci}a tlurbli «la ▼ raxpravati dvorani na sodiiču ni nrerelike mneie Ljubljana, 15. novembra V senatni dvorani je obisk publike na-rastel. Sneg in mraz sta spodila. najboij utrjene od stalnih in prikritnoatnih goatov a cest in parkov v topio zakurjeno dvorano. Brezpoaelni in po te puni, ki vedo, da je v mestnl ogievaLnici dolgčaa, so priali in ae pomedali med stare g^oste. Komaj se utabore v klopi in za&io drem'ti. že jih vzame na piko oko atražnika. ki skrbi, da v senatni dvorani ni prevelike gneće. Noge postave se posta vi jo pri vhodu in oko postave premotri dremajoće groste. V hipu se razve. da zrak ni čist. Od ust do ust ne gre slaba vest, temveC od nog do nog. Roka postave se v nadaljnem hipu dvigne in povabi brez besede najboli sumljlve iz-med goatov. Prvi vdan v nemilo usodo, se počaai dvigne; razumel je nemo po- vabilo. Drugemu ne gre v glavo, za kaj gre. Tovariš ga. sune pod rebra in pokaže na roko postave. Tretji se naredi neumne-ga. Vćasih se mu na ta način posreći ob- drtati svojo postojanko, kajti oko postave nima navade razpravo motiti z dejanskim posegom v publiko. Na hodniku ae usta postave pomenijo s povabljenci. Redko-kdaj se kdo izmed njih vrne v dvorano. Odpeljejo jih na stražnico. kjer jim preti-pajo obisti. SVOJEGA NAJBOLJftEGA PRIJATELJA PO NESREĆI tTSTKELIL Še miadoletni posestnikov sin Maks D. iz Dolgih njiv je sial tuđi pred soanikom ves obupan. Strašen đogođek, ki ga je do-živel 12. avgusta. je oživel v njegovi zavesti in znova ^a je obšla obupnost. Po nesreći je ustreiii svojega najboljšega prijatelja Janeza Oblaka iz Lučin. Maks je našel v kovčegu svojega umr-lega breta samokres, katerega je vzel in ga. šel kazat svojemu prijatelju Janezu. Pnif je imel orožje v rokah. Janez se je nenadoma domislil, da bi samokres uteg-nil biti nabit. V slutnji je rekel Maksu, naj pazi, ker je morda kropla v cevi v ietem hipu se j« pa samokres že sprožil. Krogla je šla Junezu v želodec in naprei v črevesje, katerega mu je na več mestih prebila. Maks in Janez sta zakrićala na pomoč. Hudo ranjeni Janez je še tolažil svojega prijatelja, da ne bo hudesra. Imel je še toliko moči. da je sain poiskal o^eta in mu povedal. da se ie pripetUa uesreča. O«ipe-lja!i so ga takoi v bo niSnico. kier je Orufn dan umri. Zdra\rn;ki mu klinb tikoišnji pomoći nišo mo^li reSiti življenja. Maks je bil takoj po nesreč! tako obupan. da so se domač! bali zani Hotel se je sam soJfti. Vzeli so mn samokres in ga. potolažiU. Sodnik-poeiinec je unoiteval pri izrek'.: sodbe vse o'n :s:ine ^-k'ln^sti in je omi! U nudi paragraf 177 do skrajnosti. Sodba se je glasila na 900 din đenarne kazni ali na 15 dni zapora pogojno za 2 leti. Z ROČNIM SVEDROM JIM VRTA LUK-NJE V ZOBE Brezposelni zobotehnik Ernest P., zdaj stanujoč v Skof ji Loki. je bil za soboto zo-pet povabljen na sodnijo. Vabilo je sprejel, osebno pa ni blagovolU pri ti. Zaradi pa-darstva je bil ie većkrat kaznovan. To pot mu je obtotnica oćitala prest opek zo-per obće zdravje po S 262/1 k. z, V Za vratniku je Janu Ivanu napravil Šest zlatih kron za 600 din, Janu Antonu pet zlatiiv kron in umeten zob, Kolmanu Edvardu je pa plombiral več zob za nagrado 450 Hiw Zobotehnik Ernest P. ima pravico izvr-sevati zobotenniška dela, le sa zobozdrav-ni^ka Jela nima strokovne izobrazbe. Ka-kor vedno doskj. je tuđi to pot priznal v teku preiskave. poslal pa je apelaciji ugovor zoper obtožbo, v kat ere m je irdil, da zob ni zdarvil, temveč jih ?amo popravljaj brez operativnega dela in brez moritve zo- bnih živcev. Apelacija je ugovor zavrnila in obtozbo dopustila. Anton Jan je prišel in bil zaslisan kot priča. Obtoženec je prijadral v Zavrstnik z vsem potrebnim zobotehniStvom orodjem in si je v Janovi niši uredil >zobotehnič-ni laboratorij. Po vaši se je razvedelo, da je pri Janu gospod, ki popravlja zobe. Klijenti so kar drli k njemu Janu Ivanu je obtoženec pravil. da ima veliko prakso, ker je delal v Rusiji. Pa tuđi drag ni bil. Ivanu Janu je napravil 6 zlatih kron, s ka-terimi in bil Jan zelo zadovoljen. Anton Jan je imel pa smolo. Dogovoril se je z obtoženeem zn popravilo 6 zob. Ernest mu je populil škrb"ne in mu zdravil korenine. Eno zlato krono in umeten zob mu je že vdel v zobovje. potem mu je pa oboje zopet vzel iz ust in od?el ter se ni več vmii, l:er se g^ med potjo aretirali. "Luknje je obtoženec vrtal kar z ročnim svedrom. Kolman Edvard ie izjavil. da mu je obtoženec plombiri^ 8 zob za ni građo 360 din. Ko ie priSel drusri^ v ordinacijo, je šakalo v =obi toliko pacijentov, da ni priSel na vrsto, sele Dri pora\navi računa ie iz-veđel, da obtcženec nima pravice popravljati m zdravi ti zobe ker mu je P sam rekel. naj molči. Nima 5e kor?ce5i;e. r?obil jo bo pa kmalu. ker bo £el v Berg-rad de- lat izpit. Orožniki so obtoženru zaplenili vae instrumente. Vrniti mu bodo morali nrodje, ki ppa potrebuje zj* zobotehn:5ka di ! teh kaznovan. Razprava se bo nadaljevala I po zaslišanju izvedrnca. 6s§0 llef star gulaž OAkofiavan|€ pra/j;f arega mesta Tepe Gavra v Mezopcta- «t«ti — 731%o1Ara ^lAvoelro IfiiiftinA^ 60CK) l.-t je minikj od friviutka. ko je [ o-tisnila zasjorrla sospo^Jinja v me-tni na.=fl-bini na Titiri«>u v glina^to cev pestro f>ošli-kan irl'na«t lonef* s svinjskim m^-Oiii. ki je ostal tam. Tuđi ime te naseltine |e zapadlo pozabi. Mf^J od kopa van.| cm pa ie bilo toč-no dognano, da je bilo na istini kraju ^kozi tisoiletja poštenomu z^rajenih 11 mest, tako da je jx>lagoma na^tal daleč naokro^ viđen hrib razvalin. Filadelfiieki razi^kova-lec Charle« Ba^he je vodil ekspedicijo, ki je prekopala debelo pta*?t zemlje, ix>mešano z oetanki žgane in nežgane ^line, dokl^r ni prilla do kraja, kjer so bila pred 6000 leti postavljena človeška bivaliŠča- V 5estt*m tisocletju pred Kristusom, pravi Jotham -Fohn^on iz univerzitetnecra muzeja — je prišla tolpa nomadov preko Indije in Perzije v Mezopotamijo. Fokolenja teh ljudi so zastrta s ekrivnost-nim paH'olanom. Zagonetni hrib nad ra*-valinaini mnogih naselhin iz predhistoričnih časov se hnenu.je Tepe Gavra. Hrib leži -0 km navzdol ob toku od raxvalin n^koč mo-gočnesa mesta Nin ive na vzhodnem bre^u Tigrisa. V šesti plac ti eo našli amrriški raz iskovalci medeninacte predmete. n»ed njimi pecatne valjarcke. kakršn? sta na£la že raz-ifikovak-a Hali in Wooley v haldejskem me-stu Ur iz dobe 3000 do 2600 let pred Kristusom. Na podlaci njunih do^nanj sklepa- lo. «'a i/virajo najdl)e ob Tijjrisu in z njimi iudi ^t^to me-^to iz dol-e okroij 4.500 let prod Kristusom. Po ^3*tavi zemlje in ulo-bočini razvalin sod^č mora biti dvanajsto niesto ^taro najmanj 6000 let Zal nišo rjt-$\i u(H*niaki nobenih sledov kakr$nekoli pi-save. Pa? ^o pa lahko zelo dobro rekonstruirali življenjske poizoie ^akratnih ljudi na podlagi raznih najtienih ostankov. Mno^a vretenca sa kolovrata in odtise tkanin v apnenca^tem prahu pričajo. da so živeli ta-kratni liudie na precei visoki kulturni stop-nji Raziskovalci nieKj našli niti ostankov ko-vina^tih predmetov. pač pa izredno Kpret-no izdelane kamenite posode. In izkopanin? ©o pokazale, da so bile ženske žp v pradavnih casih nečimerne. Razna olep^evaLna sredstva *o jim bila že takrat potr?bna, rabili 6O iih pa tuđi inoški. En delavec je na-šel i»'oboko v zemlji l^po vazo. v kateri je bilo antimonovo barvilo za obrvi in trepal-nioe. Udenjaki domnevajo na podlagi teh iz-kopnin. da ie bila zibelka Plov.^ške kulture v Mezopotamiji. GRO2NJA — Če ne hc* otrok zaspal, mu pa kuj zžl-pojem. — S tem sem mu že zagrozila, gospa. ym. nič ne nomada Tragedija, ki bo pojašnjena 1. 1950. Leta 1899 ae }e rarfirila po svetu ve*t, da bo naSli v lovskem gradiću Mayerlingru pri Dunaju mrtva nadvojvodo Rudolfa Hab«burSkeg^i In njegovo ljubico Marijo Veczer. E>3inl človek, kl je vedel, kaj ae je zgodilo, je bila pozneje um-orjena nadvoj-vodova mati cesarica Elizabeta. Ona je zapustila nekaj privatnih pišem, v katerih so opisane podrobnosti maverlinske tragedije. In ta pisma so «laj našli. Toda objavljena bodo sele leta 1950. Cesarica Elizabeta je namreč izrećno dolottla, naj ob-javljajo njena piania Sele po smrti njenih direktnih potomcev, v nobenem prime ru pa ne pred letom 1960. Marija Veez-ea- Po cesarićini smrti je izročil cesar Franc Jozef Satuljo s pismi dvornemu maršalu knezu L.ichtensteinu. Ta jo je zakienll v železno blagajno, ključ od nje pa vrgel v Dunav. Zdaj so b^a^ajno odprli in naAK v nji šatuljo s piami. Odpre jo leta 1950 dunajska Akademija znanosti ob navzoc-nosti posebne komisije. Zgodba **nega pisma je čudovita. Po smrti svojega sina je odšla cesarica Elizabeta v grobnico, kjer je ležala krsta in tam je celo ure khcala svojega sina po imenu Iz grobnice je prišla vsa strta in ko se je vrnila domov, je dejala svoji hćeri. da ne veruje već v posmrtno življenje, kajti Ce bi duh njeneg* sina živel, bi se ji bil gotovo odzval. Komaj je izgovorila te besede. so ji sporočili, tla. je prispel poseben sel s pismom, ki pa je bil pisal sin eno uro pred svojo tragično smrtjo. Shaw noče biti rektor AngieSki listi poroda jo, da so student-je St. Andrewske univerze naproerili Ber-narda Shawa, na.j »e poteg^uje ata nie^Jto rektorja te univerze. Shaw je pred leti eno t ko por.udbo že ociklonil in takrat j« odgworti, cja se mu zdi, da ni vre-ien tako \-isoice>g"a mesta,. Le-to« so mu ŠtAKlrtnt-ie poolaii brzotja\ko s plačajidim od^rivo-rom, v kateri pravi jo- -Prepri^a^i mo, da bi bili vi iz*med vs«-h najboij poklica-ni zavzeti to mesto. Sprejmite ga!« Bernard Shaw je pa odgt>voril z e«o samo be-sedo: Ne! Toda Student je s* ni»-> dali odpraviti kar taJ«5 in naslednjegti dne ie imel Bernard Shaw na mizi novo brzojavko, v kateri je b'lo rečeno, da 50 *tuderstje plakali 19 be»ed obsegrajoć odgroa-or :n dn beren oigovor. ?fhaw jim je p, poslal pismo ki v niem ni bilo nić drnigriga, nego blanket za brzojavke Pa tuđi s tem se štue ra !ove/!na kaj bo odg^>vo-ril Shaw na to duhovitost. M Ci A KAZl'MLL — Sram hi vas moralo hiti. da ste kar tako zapustili svojo ieno. — Ce Di k> rx>znah. bi ne trdili, da s^nt jo zapu-itil, saj o^nt h**iiuru'c. PRAVNIH KO POSVETOVAN.1E Dama fjie k advokatu na po-v.»tovarii'?. — Svtr-tujte rni. kai nai t^torim. SosihIov sin?ek mi je razbil okno. — Zahtevajte o<) njesiove^a oč^ta oSkod-nino. — Dobro, dajte mi 100 din Okno ;e razbil vas sinko. — Dobro, od računaj te si teh 10*) din od Ajk*t% ArnuuMiv: 140 Princess Symianoua LUXOK In vse je kančano! V svojem naročju stiska Robert de Brancelin samo onemcg-lo telo, ki mu sile pojeoiajo • •. uga&a-jo... Jahta je izginila. Tista, ki je ni mogeđ osvojiti Ismail Hawkstone, ne bo njegova ... pa tuđi ni&o-mur drugemu ne bo pripadala. • V svitu luči ugaSa Stasa vsa bieđa nalik strte-mu cvetu ... Njene oči, že kaJne, ^edajo skozi paj-čolan tistega, ki jo kliče, roti. Rada bi se se na-smehniia. Vse pojemajoče s&e 25bere, da zašepeta nežne besede: — Tiho... Ne joči.. . Smrti se ne bojim... saj me odaada iz tvojega naročja... Wang-Pah me je OffKfati kakor je usliša! tuđi tebe... Kaj mu mo-reva očitati?... Glej, dra^i moj, ne sme'i bi izzi-vati božanstev, ki jih ne poznamo ... ne zamerim rnu . . . Njemu se moram zahva!5/ti, da bo moj ko-nec tak, kakršnega sem si vedno želela... Robert ves obupan ih ti m pođi 04 sebe stra&no misel. Stasa ga nežno tolaži: — Čemu bi se protivila?... Samo nekaj tre-Datkov življenja imam Se in te zadnje trenutke naj preživim v tvojem objemu. Robert jo rahlo cibjame in si položi njeno glavo na kolenu. Pod levim Stasinim nednjem in nižje na boku se širi ta dve krvavi liši ... Dobele solze chrse Bourjahi po ličili. Na mi^ijaj svojega gospoda je bfit Bourjad priakočil k njemu z vedrom vode. Grof pcmoči robec v vodo... Sta-sft... brani obema; saj ni treba zatiskati ji ran, smrt jo že objema; rada bi ie govorila... Njene besede so samo še dfih... — Robert, obljubi mi samo to, da boš živel__ da me ne bod pozabil... — Pezabki ?... Robert se sdrzne. Ce umre ona, ji bo sledn. Bolest je zacrtana na umirajočem ličecu, v tej drhteći duši se proboja ves ruski mfeticizein. Robert mora žive ti. izpotaiti svojo nalogo in sele po-tem dohiteti jo na »njunem oteku«, kjer ga bo ča-kala v grobnicL Umirajoča Stasa presi: — Obljubi mi to... Krvavečega srca sprejrae Robert na svoja ramena to Kalvarijo trpljenja, ki mu jo nalaga ljubljena Stada. Kaicsno bo njegovo življenje brez nje? Zadrrzujoc z zacrnjimi sa lami uha^joce življenje ga prosi: — Hitro! Robert! .. . Obljubi mi to. In ker vidi, kako odseva bojazan iz njenih ljubljenih oči, se Robert ves obupan uk'oni: — Obljubim ti. Stasa! Sladek mir objasne nežno, a ranjeno telo . . . Stasa se še enkrat lahno strese in njena duša, duša uboge ptičice, ki je okusila tciliko viharjev, se ne-žno ojprostil teleanih apon in ociplava v tihi kitajski noći. zazlbana v gođbi valov Modre reke, pljuska-jočih ob staro kita jsko jadrrico . . . EPILOG Ne morem se spomniti na ta konec. ne da bi stopil proime v salon za kadilce v Mo-nte CsLrm tišti od bolesti razorani obraz, ki mu je pritiska'a jutranja zar ja pečat še već je bolesti. Ta čas, ko mi je pripovedovai svojo zgodbo, je nenehoma kađal opij. Pri zadnji pipi se mu je nekoliko zvrtelo v glavi in ko mu je odSeglo, se je bolestno naamehnil, r-ekoč: — Sedaj sami vidite, da bo kmalu konec... Privlekel se je do okna, ga odprl in je4 glo*> ko vdihatvati morski zrak, kakor da pije krepčitoo pijaco. Ko se je obrail k meni, je imel že dru^ačea izraz v očeh. — Kaj, vi ste še vedno tu? — se je zaću/El. Po četrtini alkohola, kolikar ga je manjkalo v atektefika, bi moral biti po&teno pijan, toda mu- čiJa me je samo vročici, vrodica sllšati \*se do konca, zvedeti vse poi obrK>sti te pret-resljive drama. Rocvnel sem bil to dušo, ki se je jela zopet pr^gre-zaiti sama vaše. — A Ha\vkstone? — sem vprašnl. V njegovih moLnih očoh se je zalesket :'o sovra-stvo. ZasmejaJ se je tako, da sem se kar airznil, po-tem je pa pripeminil: — In vendar... Instinktivno je njegova dihtoča roka poisk&le odresJlno pipe- toda porinil jo je od sebe, rekoć: — Ne, za to ne potrebnijem opi;a. To so stvari, ki jih radi dožrvijamo mova ob jasnem razumu. Vrgel se je na divan. — Oče Didier me je sam spremil n*> jezero Trn-Hu, ker. . . Tocža to so stvari, o kate;ih nerad govorim. — Ko ;e bilo vse kančano. me je zaupai rokam Jeana de Mer-venta, ki naj bi me b:l spravi! na parnik, n-a-menjen d^u.2ri dan v Franci jo Bi; a sta mi dobra prijatelja, toia zahtevati od m&ne to, bi bilo vendarle prevec Ne b:«n trdpl, da ništa imela za to raz^ogov. La-iy Helena KiHfenorova je bP.a p-epeljana na o*ok gobavcev. za vse ž:vljen'e akužena, iz^očona iz šte-vila živih in to je da)o človeku misliti . . .Vsaj vsa-kemu diigemu, ra^en mene. Hawkstona pa nihfe več ni viie! v San^haju, čeprav je bila njegova iahta zasidiraiui. v Whamrwk Imjft^š Joatp z^ir*"^^ — Za »Narodno ttafcarnoc Fran Jerma — Zm opimvo tn maeratnl del Usta Oton Christof — Vat v Ljunuanl