Uredništvo io upravništvo :
^Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
I uredništvom se more govoriti -mak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon St. US.
naročnina tista:
Celo leto..................12	K
Pol leta....................6	K
Četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne Številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
tnserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redo* petit vrste ; pri večkratnih ozna nilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 74.
Maribor, dne 2. julija 1913.
Letnik V.
Beseda o parlamentarizmu»
Z|nani mislec dr. Aleš Uše/ničnik, priobčuje v zadnji (številki znanstvene revije i„|Cas“ zelo zanimiv in v marsičem aktuelen članek: „(Idealizem v politiki.“ Med drugim nastopi učeni pisec,; zelo odločno proti onim, ki zabavljajo čez parlamentajrizem ter netijo nezadovöljstv'o z natimi p^irlamjejntarinjimi u-sfanovami in sploh celim političnim delom. Dr. Pšeničnik piše:
Že Tomaž Ak v inski je opozarjal na to, da je za svobodo ljudstva in za zdrav razvoj ljudske blaginje najbolje, če j,e tudi ljudstvo deležno vlade. Ne le, ker je absolutistična vlada* lahko slaba — to, pravi Akvinec, je lahko tudi vsaka (druga vladavina — ampak zlasti zato, ker ustava silno dvigne še ljudsko zavest, da ljudstvu veselja za življenje, moči za delo, ljubezni do domovine. Pod absolutizmom ljudska duša dtopi. Ljudje tlačani so malodušni za vsako moško in vztrajno delo. Politična, svoboda je pogoj veselega dela in napredka. Kjer ni svobode, se vseh polasti mrtvilo.
Kar pa je spoznal veliki mislec v „temnem“ srednjem veku, tega vendar ne bomo nazadnjaško tajili v polni svetlobi novega veka. Zlasti velikih držav si ne moremo več misliti brez ustave. Pobedono-scev je sicer prerokoval, dal bo že prihodnji rod strmoglavil p ar lamenft ar, i stične g a „malika“, zgodilo se je pa nasprotno, da je /tudi velika njegovia domovina postavila malika na altajr. Za Rusijo je pa» šla celo kitasta Kitajska.
In čuda ni! Kultura, je zadnja stoletja tako napredovala in radi tega so tudi naloge državi tako napasle, da eden sam ne zmore več vsega. Poleg tega so pa v velikih državah (razmere tako raznolike, da tudi nekaj svetovalcev, če so še tako dobri, ne more vsega pregledati in presoditi in tako vladarju prav svetovati. Tudi je postalo ljudstva nezaupno nasproti svetom tujih mu državnih svetovalcev, češ, da ne poznajo ljudske bede, tudi če bi imeli srce za ljudstvo. A ljudstvo, ki . je ječalo (toliko stoletij 'v tlačanstvu, niti v njihovo ljubezen več ne veruje. Kaj morejo v takih razmerah vladarji pametnejšega storiti, kot da pokličejo ljudstvo samo v svet? Naj pa ljudstvo samo pove, kako se mu godi, česa hoče, in česa ne, kaj bi bilo treba ukreniti in kako, da bodo napodi zadovoljni, veseli, in srečni, saj je prava, sre-
FODLISTEK.
Drobiž.
Sodniki.
Volk in hijena skleneta zvezo z zajcem in z ježem. . .
„jSodrugi“, pravi volk, „napadimo čredo starega ovčarja /Tbmažaj; nevarnosti ni, plen bo pa velik. Ovčarjev pes Phyla,x je sicer jako nev/aren, a njega se nam ni treba več bati, kajti ušel mu je, a ovčar sam pa je star in bolehen, porabimo torej to ugodno priliko, udrimo po noči v sta/jo, ovce so brez vsega varstva!“
In prikimali so mu zavezniki jn predlog njegov so enoglasno sprejeli. Med tem, ko sta zajec in jež od ene strani vdrla /v staijo in v temi razširjala med ovcami strajh in grozo, se priplazita od druge strani volk in hijena in mrcvarila in klala sta boječe ovce, da so počepale druga za; drugo.
Ko so klanje dokončali, spregovori jež :
„Ali se nismo junaško borili, povej ti, volk?“
In zajec pravi.:
„Hijena, zdaj pa na delo, razdelimo si plen!“
Ona se pa zasmeje in reče:
„Plen naj si razdelimo — z vama? Glejta, da izgineta, ker sicer se nama vzbudi želja, da* pomnoživa najin plen z enim mrtvim zajjcem in ravtootaikim ježem!“
In zajec in jež sta jo popihala v svoje luknje, kolikor hitro so ju nositi mogle noge.
„.Bedaka“, pridene hijena porogljivo, „deliti bi hotela najin plen.“
„Kako bi rekla: najin?“ (vpraša yolk, hlastaje z jezikom in škripaje z ostrimi in koničastimi svojimi zobmi. „Hotela si menda reči „moj“ plen, kajti
ča narodov vendarle prvi in zaldnji smoter držav! A ker ljudstvo v veliki državi ne more samo v svete, zato naj izbere zaupne može ter naj jih pošlje kot svoje zastopnike v zbornice, kjer naj, tolmačijo njegove želje, zahtevajo njegove pravice in izražajo/ njegovo voljo v zakonih, ki naj jim da vladar po modrem premisleku svojo sankcijo. iTjako je nastal parlamentarizem in če imamo na umu ta tako preprosti in naravni razvoj iz absolutizma, v parlamentarizem če tudi se dejansko ni vedno tako preprosto in naravno izvršil —, ne bomo klevetali parlamentarizma kot takega, temveč bomo obsojali le nespamet ljudi, ki to pametno napravo tako nespametno zlorabi. S parlamentarizmom je pa v zvezi tudi politika: volitve poslancev, zborovanje zbornic, sklepanje zakonov. Politika je najfldšja funkcija, ki jo izvršuje ljudstvo v državi. 'S politiko si ljudstvo samo daje jzakone. A ni to po svojem bistvu nekaj lepega in velikega?
Kakšna bi pa bila posledica, ko bi se najboljši umaknili s političnega torišča in bi dobri zanemarili politično delo? Ta, da bi dobili v politiki moč in oblast slabi in najslabši. Ali bi pa ne bila to velika narodna nesreča?
Narodna nesreča? ma,jejo z glavo nezadovoljneži. Bila bi, ko bi sedaj politiki kaj dosegli. Kaj|pa v resnici dosežejo? Ničemnosti!
Počasi! Ko bi tudi pozitivno dosegli le ničemnosti — ali je na primer tudi gospodarsko delo našega kranjskega deželnega odbora le ničemnost? gradnja vodovodov in cest? velika akcija za izrabo vodnih sil in deželne elektrarne itd, ? — a koliko zla' preprečijo že s tem, da so! Postavite namesto njih slabe in najjslabše, ali se ne bi ljudske potrebe le Še bolj zanemarjale, ali ne bi začeli ljudski sovražniki dvigati glav, ali se ne bi začeli družiti slabi ini naj-slabši, da bi pogazili ljudske pravice in ljudske svo-bodščine? Ali ne vidite, kako Škrta kapitalizem že z zobmi, ko ljudski poslajnci le razkrivajo t njegove praktike in le skušajo preprečiti njegove nakane? Pustite v zbornice slabe in najslabše, za zlato bodo prodali najvitalnejše ljudske interese! Ali ne vidite, kako preži svobodomiselstvo na ugoden trenutek, da bi udarilo na cerkev in krščanstvo? Pustite v zbornico slabe in najslabše, Še sami se bodo pridružili isvobodömäselcem, da čim najpreje ubijejo svobodo — cerkve, pögazijo krščanski zajkon in vržejo križ iz šol!
Ne! Naj so parlamentarne razmere Še tajko
jaz sem vam to svetoval, jaz sem najmočnejši med vami, plen je torej samo moj!“
Hijena je dobro vedela, da jo volk v moči prekaša in sklenila je takoj na tihem, da bo najbolje, če ne zahteva deleža, .ampak zanj prosi.
„Glej, dragi volk, kaj ne bi bilo neumno sedaj od naju, če bi se drug drugega, razmesarila, in celo usmrtila in bi potemtakem morala prepostiti ves plen zajcu in ježu? Povejva celo stvar medvedu, on naj nama bo odločilen sodnik in njemu se pokoriva!“
„/Prav imaš“, zatuli volk, ki je izkazal medvedu že marsikatero uslugo.-
In šla sta v medvedovo votlino in prosila sta ga, da reši njuno zadevo.
„.Obžalujem vaju“, zamrmra, medved, Uda se morata mučiti s takimi stvarmi. Rešiti vaju hočem vseh skrbi!“
Komaj je te besede spregovoril, že ju je oba, volka in hijeno, raztrgal, poginule ovce pa si je Še vzel kot plačilo za svoje sodnijsko delo.
In morala?
Bolgarska in Srbija sta izjavili, da, sta zadovoljni, da poravna Rusija njih spor, potem ko sta se Grška in Črna,gora njunim odredbam glede delitve Turčije vklonili.
Iz družabnega življenja.
Takozvani „netaktni ljudje“ — vabiš jik koli-korkrat hočeš — pridejo ti vseeno.
„(Požeruhi“ nimajo dovolj nikoli, če tudi jim v-enomer praviš: Help yourself!
„Nesramneži“ — nočejo nikakor oditi, če prav jih prosiš: Ostanite še, ne odhajajte!
„(Simpatični“ — nanje se lahko zanesemo, vsa^ ko vabilo ti prav gotovo odbijejo, ali pa pridejo prav pozno.
Vsakdo se čuti dovolj močnega,, prenašati nesrečo — drugega.
klavrne, Svojih političnimi präSvdc in dolž(nosti pa ne smemo niti za hip zanemariti! Zadela bi nas težka sodba, če bi s svojo malomajrnostjo odprli vrata v. zbornice sovražnikom ljudstva in cerkve. Bojajzen, da bi se kdaj to zgodilo, to je, da bi se začeli najboljši umikati s političnega torišča in dobri odtegovati političnemu delu, ta bojazen naj ostane torej res le strah, v sredi votel, okoli prazen!
Balkanske zmede.
Balkan tvori zopet zelo žalostno pozorišče: klati so se začeli ,med seboj brajtje zavezniki, zmede so hujše, kakor kedaj poprej. Po sijajnih zmagah križa nad polumesecem, po slavnem osvobojenju stoletja tlačenih trpinov, so sedanji dogodki naravnost — sramota. V znamenju boja za pravico in svobodo so za,pričeli balkanski zavezniki svojo vojsko in oduševljeno jih je proslavljal cel omikani svet — razun nekajterih nemških zagrizencev — sedaj pa te svobode in pravice nočejo priznati med seboj. ,To. je zelo disharmoničen zaključek balkainiske epopeje in bo zgodovina govorila nekdaj težko obsodbo. Ni le pregreha, nad lastnimi ljudstvi, če se, jih po tolikem krvavenju iz grde sebičnosti pahne v nova krvoprelit-ja, temveč pregreha nad celim slovalnsitvom in nad celo Evropo, ki hoče in želi miru.
Napraviti si jasno sliko o trenutnem položaju, ali postaviti celo kako prognozo za nadalnji razvoj, je nemogoče, ker so zmede grozne in poročila tudi skrajno nasprotna. Zadovoljiti se moramo s kratkim reasumirainjem, dosedanjih dogodkov, v ostalem pa prinašamo nekaj poročil, po katerih naj si napravi sodbo vsak sam. Za dolgo taka sodba itak ne velja, ker se žalostna scenerija vedno spreminja, kakor v kaleidoskopu.
Po znainem rumunskem „bluffu“, ki pa je bržčas vsled zunanjega pritiska ostal bolj brezpomemben, kot se je mislilo, je bila pozornost javnosti obrnjena na Pašieev ekspoze. Predno pa je še prišel Pa-šič do besede, je prišlo ob Vajrdarju do krvavih spopadov, ki so zavzeli že povsem obliko resnih vojnih konfliktov. Kdo je začel s sovražnostmi, se ne ve. Ena naisprotna stran skuša zvaliti krivdo na drugo, nobena noče prevzeti odgovornosti za te obsodbe vredne dogodke. Vojska še ni napovedana, za to se vsaka država boji svetovne javnosti,, še bolj pa Ru-
„iOh, kako lepo bi bilo življenje“ — je vzdihoval ponočnjak — ko bi le ne bil med dvema» nočmi: dan ! “
Kdor se, smole prime, se vmaže — in kdor ima smolo, ga vmažejo drugi.
Skoda ... ali lepo bi bilo, ko bi pri pismih videli obraz onega, ki jih je pisal.
Krepost in nedolžnost plešeta v plesni dvorani večinoma na — vulkanu.
Tudi med dekleti je dosti — lumpov.
Žena, ki jo je mož zapustil, je bila zapuščena že davno, samo da tega vedela ni.
V vsaki družbi najdete ljudi, M mislijo, da so „izobraženi“, če vpijejo.
žalosten junak, ki se za vsako neumnost — smeje.
Marsikateri gost moti družbo s prihodom, marsikateri z — odhodom.
Mnogo društev je izobraževalnih, kar se pa o posameznih članih društva ne more reči.
Za smeli.
Čudna angleščina.
Moj Bog, kako čudni ljudje ste vi Amerikanci, — se je pritoževal Anglež, ko je prišel v Ameriko na posel. — Vi ste sploh drugačni ljudje in najbolj komična je vaša angleščina. Nekoč se vozim v nekem spalnem vagonu in ravnokar sem legel v svojo „kojo“, namreč spodnjo postelj, ko nekdo zakliče: „Look out!“ Seveda sem »takoj glavo ven pomolil — in kesam se še danes!
Dober odgovor.
Dama »(razkačeno): „Ha, s 6000 dolarčki letne plače si upate prositi za mojo roko? Ravno toliko že potrebujem za svoje žepne robce.“
„O tako, potem pa snubitev prekličem, ker žene s kroničnim nahodom ne maram.“
sije, ki je v znanem, carjevem brzojavu tako odločno zagrozila onemu, ki bi s sovražnostmi pričel. Zato se sedaj zavezniki kar obsipujejo z notami in protesti. Izid bojev pomenja za Bolgarijo lepe vspehe. Bolgarija je pomajknila svoje pozicije daleč naprej v Vardarsko Idolino, je zavzela Gjevfgjelje in preprečila združitev grške in srbske armade. O. obsegu bojev se ne ve podrobnosti, ker si poročila zelo nasprotujejo. Boji se ne nadaljujejo. Nekatera poročila sicer pravijo, da se boji nadaljujejo, toda druga zagotavljajo s tako sigurnostjo, da so boji ustaJvljeni, da o tem skoro ni mogoče dvomiti.
Tudi skoro ne more biti drugače. Diplomatič-ne zveze med zavezniki še obstajajo, pogajanja za-sporazum se nadaljujejo, zato morajo vlade ukreniti vse potrebno, da se prevroča kri šovjinistov pomiri in se boji ustavijo. Sicer pravijo nekatera poročila, da se more smatrati dosedanje boje že za začetek nove vojske, toda faktično to ni, saj se o bojih prav za prav nič ne poročal. Upanje, da se bo dalo ohraniti mir, se je sicer skrčilo na minimum, toda izginilo še ni. Srbska vlada je pripravljena, iti v Petrograd in ravno tako tudi bolgarska. Ce bo pa prišlo do pe-trograjske konference, potem smatramo situacijo lahko za rešeno. Pod vplivom Rusije se bodo države že toliko sporazumele, da bo carjeva razsodba potem le mogoča in s konkretnim vspehom.
Pašičev ekspoze. — Skupščina sprejme carjeva razsodbo.
Belgrad, dne 1. julija.
Za včerajšnjo sejo skupščine je vladalo velikansko zanimanje in je bila z napetostjo pričakovat-na. Že ob 8. uri zjutraj so bile galerije popolnoma natlačene občinstva. Seja se je pričela okoli 9. ure. Takoj začetkom seje je ministrski predšednijk: Pašič odg^vjarjal na razne interpelacije, nakar je rekapitulira! diplomatska! pogajanja in pojasnil, da obstoji razlika med srbskim in bolgarskim stališčem v tem, da zahteva Srbija brezpogojno demobilizacijo, sestanek ministrskih predsednikov, direkten poskus sporazuma, revizijo pogodbe in razsodbo na podlagi revizije pogodbe, dočim Bolgarska noče o tem ničesar slišati. Rusija je predlagala, da naj se obe vladi pogajata potom svojih ministrskih predsednikov in sicer v Petrogradu, ruska vlada pa je za slučaj nesporazuma pripravljena prevzeti razsođrii'štvo, da v principu sprejme razsodbo, a ne na podlagi pogodbe. Ce obe vladi ostaneta pri svojem stališču, ne more priti do razsodbe.
Toda car noče sprejeti nikakih pogojev in tež-koče obstoje tudi v tem, ker z rešitvijo o veljajvjnosti stare pogodbe še niso rešena vsa sporna vprašanja-Bolgarsko-grški spor se ne more oddvojiti od srbsko-bolgarskega, ker so vse balkajnske države v zvezi in so se vse štiri države zavezale, da preprečijo napad od katerekoli strani. Vse štiri države so se obupno bojevale in Turčija je vsem štirim skupno odstopila ozemlje. (Glavno je:	vsa vprašanja se morajo raz-
pravljati in reševati zajedno in istočasno. Ce bo sestanek) ministrskih predsednikov v Petrogradu nemogoč, pripadejo vsa zavezniška vprašanja razsodišču. Srbska vlada je prepričana, da, se bo razsojalo zdaj o sporu na široki podlagi in iz višjega stališča, da se bo razsojalo na podlagi vseh podatkov, ki so iz-premenili pogodbo in da se izroči rešitev srbsko-bol-garskega spora 'takrat, kakor rešitev grško-bolgars-kega spora. V Petrograd je bil poslan obširen memorandum o srbskih zahtevah in razlogih. Sprejem-ši poziv na rusko razsodišče, srbska vlada izjavlja, da stoji na istem stališču, ki je bil že označen v znanem ekspozeju.
Te Pašičeve izjave so vzbudile v skupščini veliko odobravanje večine.
Nato je govoril nacijonalist ' poslanec Ribarac, ki je očital vladi, ker ni že poprej prisilila Bolgarsko na re)viziijo stare pogodbe in ker ni proklamirala aneksije osvojenega ozemlja. Zato stavlja predlog, v katerem poživlja vlado, naj ukrene vse potrebne korake v smislu aneksije.
Naprednjak Marinkovič je kritizira] dosedanjo neodločnost vlade.
Samostalec Draškovič je predlagal dnevni red, enak onemu, katerega je sprejela skupščina ob priliki ekspoze j a.
'Minister Ljubo Jovanovič je. označil neodstop-ne življenjske interese Srbije in dokazal, da zapadna Macedonia ni bolgarska in da nimajo tam Bolgari prav nobenih kulturnih in zgodovinskih spomenikov.
D,anes se je seja nadaljevala. Notranji minister Pawliö je podal v imenu vlade izj,avo, da so se na podlagi urajdnih poročil raztezali bolgarski napadi na celo srbsko fronto in so zavzemali Širok obseg. To že niso bile več lokalne praske, Itemveč pričetek vojnih sovražnosti od strani Bolgarske Brez vojne napovedi. Vsled resnega ogroženja srbskega teritorija po Bolgarih je naročila vlada armadnemu poveljstvu, da naj varuje z vsemi močmi srbski teritorij.
Nato je sprejela skupščina z 82 glasovi proti 69 od vladne stranke predlagani dnevni red, ki jemlje včerajšnji odgovor vlade na. znanje in istočasno izjaMja, da vstraia skupščina na prejšnji resoluciji, (ki je sprejela carjevo razsodništvo).
Pred tretjo balkansko vojsko?
Dunaj, dne 1. julija.
..Pijeva korespondenca,“ slika položaj tako-le: Odločitev o vojski ali miru na Balkafnu bo znabiti že
konečno padlaj, ko bodo cenjeni čitatelji te vrstice čitali in divjal bo mogoče že na celi črti ljut boj. Že izjave srbskega ministrskega predsednika Bašiča v včerajšnji skupščini so bile take, da lahko vzbujajo najfvečjo bojazen. Bistvo teh izjav obstoja v tem, da vstraja Srbija pri svoji zahtevi po reviziji bolgars-ko-srbske pogodbe in da je le na tej podlagi priprar vijena, se pogajati z Bolgarijo in to tem bolj, ker ji je znano, da hoče Rusija le na širši podlagi razsojati, kot je ona v pogodbi.
Tudi se Rusija ne bo omejila pri svoji razsodbi , samo na bolgarsko-srbske diference, marveč bo hotela rešiti še tudi bolgarsko-grški spor. Zdi se, da se je odločila Srbija k temu novemu stališču, ki popolnoma nasprotuje izjavi Pašiča, katero je podal koncem prejšnjega tedna, z ozirom na dejstvo, da je zavzela Rumunija agresivno stališče, ki položaj Bolgarije občutno slabi. Razun itega je dobila Srbija od ruske strani brezdvomno gotova jamstva. Brez tega jamstva bi si ne bi bil upal Pašič podati tako deci-diranih izjav. Z ozirom na ta nasprotstva je tedaj zelo dvomljivo, če bo sploh prišlo do ruske razsodbe.
Trenutno se nahaja Bolgarija' v zelo neugodnem položaju in v Sofiji bi dobro storili, če bi iz te zagate iskali izhoda. Boriti se proti trem frontam, presega moči Bolgarije. Topovi in puške so se tako-rekoč že sami sprožili. Poročila iz Belgrada in Soluna o spopadih med Bolgari in Srbi na eni strani, in med Bolgari in Grki na drugi strani potrjujejo žalostno resnico, da se je vojska dejanski že pričela, ne da bi bila napovedane. Bolgari so v teh praskah prednjih straž imeli vspehe, kajti posrečijo se jim je, se polastiti dela Vardarske doline in železnice Skoplje—Solun, in sicer ravno na tistem mestu, kjer bi si bila morala podati roke srbska in grška armada v svojih operacijah zoper Bolgare. Bolgari so zasedli Gewheli, porinili Srbe in Grke nazaj in so ločili na ta način oba nasprotnika ter preprečili njun načrt. Ce bi prišlo do vojske med bivšimi za-vezniki, je vojaški položaj za Bolgare ugodnejši in s tem tudi šanse na zmago večje.
Srbsko vrhovno poveljstvo dobilo nalog, da nastopi.
Belgrad, dne 1. julija. Vlada je srbskemu vrhovnemu poveljstvu* dala nalog,, da v,sled napada bolgarskih čet izvede nemudoma vse potrebne vojaške odredbe.
Vojno poročilo bolgarskemu generalnemu štabu.
Škofija, dne 1. julija. (K. b.) Generalni štab bolgarske armade je prejel tekom noči naslednjo poročilo :	_
1.	Operacije Bolgarov so bile že tekom včerajšnjega dne ustavljene, 'ker niso ponovili Grki svojih napadov. Vspehi včerajšnjih bojev so za, Grke neugodni. Po hudem protinapadu so jih naše čete popolnoma užugale ter zasledovale ob desnem bregu Strime do južnega obrežja Tiachinojezera. 'Naše čete so se utrdile v svojih pozicijah.
2.	Ob zahodni strani Doirana so naše čete porinile nafzaj eno srbsko in eno grško kolono in ju zasledovale. Po krvavem boju smo se polastili Gjev-gjelija in ga utrdili.
3.	Našim četam došlo povelje, da ustavimo o-peracije proti Srbom, se je zopet obnovilo. Odposlali smo .parlamen ter j a k Srbom, ki naj predlaga, da še tildi oni ustavijo nadalnje operacije. V slučaju, da odklonijo Srbi ta predlog in zopet preidejo k prodiranju, imajo tudi naše čete povelje za prodiranje. Včerajšnji boji so bili za Srbe neugodni. Naše čete so vrgle Srbe nazaj in so jih zasledovale. Z'aseđli smo kraje Udofmo, Krivolak, Suševo, Tahon, Dobre-vo in Emerico, katere smo takoj utrdili.
Boj za Gjevgjeli.
Pariški listi prinašajo podrobna izvirna poročila o boju za Gjegjeli. Srbi so naravnost obupno branili mesto, a njih število je bilo veliko premajhno. Ko so uvideli, da je vsak odpor zaman, so trikrat s hrabrim bajonetnim naskokom naskočili Bol-ga(re in jih. vse triikrast vrgli iz mesta. Ko so Bolgari dobili konečno še večja ojačenja in je tudi artilerija otvorila silen ogenj na srbsko posadko, so se morali Srbi vsled prevelike bolgarske premoči umakniti in zapustiti mesto.
Grki s silo razorožili Bolgare v Solunu.
Sio. lun, dne 1. julija, (Oficijelno.) Grški general Kallaris je včeraj poslal poveljnijku bolgarske garnizije pismo, v katerem pravi: Ker so bolgarske Sete začele sovražnosti, imam čast, Vas prositi, da mesto v teku ene ure zapustite in izročite orožje, častniki pa smejo sablje obdržati. Bolgarske čete se bodo s posebnim vlakom odpeljale do naših predstraž in se je vse ukrenilo za njihovo varnost. Po preteku tega roka bom žal primoran, fdati povelje, da se z bolgarsko garnizijo postopa, kakor s sovražnikom.
Ker bolgarska garnizija po preteka tega roka orožja ni izročila, so grške čete bolgarsko garnizijo obkrožile. Otvoril se je ogenj. Žrtve so Še neznane. Garnizija se je konečno udala grškim oblastem. V mestu se je red vzdržal.
Kdo je začel?
Belgrad, dne 1. julija. Uradno se razglaša: Bolgarski poslanik Andrej Tušev je včeraj izročil srbski vladi noto, v kateri Bolgarska protestira proti napadom srbskih in grških čet na bolgarske pozicije in odklanja, odgovornost Bolgarske glede e-ventuelnih bodočih dogodkov.
Srbska vlada je na ta protest bolgarskega poslanika Teševa) odgovorila s posebno verbalno noto, v kateri se konštatuje, da je vsebina bolgarskega protesta neresnična, ker je dokazano, da so Bolgari včeraj ob pol 3. uri zjutraj napajdli srbske pozicije. Bolgarski protest omenja spopade, ki so se baje vršili predvčerajšnjim. Glede teh spoptadov pa izjavlja trbska vlada, da ji ni o njih ničesar znanega, kon-štatira, dai je bolgarska brzojavna agencija izdala poročila o teh spopadih v času, ko se boji (še sploh niso pričeli. Bolgari so torej že naprej poročali, da jih hočejo Srbi napasti. Sicer pa dokazujejo bolgarski napadi na vse grške pozicije, da, Bolgarska sistematično deluje na to, da izbruhne vojna. Kot na-j-žalostnejši dokaz ilojalnega in medniaro'dnemu pravu nasprotujočega postopanja bolgarske vlade proti Srbiji, pa je smatrati zadržanje srbskega kurirja v] jCar ribrodu, ki je imel s seboj oficijelna pismu poslalnika dr. Spalajkoviča in o katerega usodi se ne da vkljub urgencam srbske vlade nič pozitivnega poizvedeti. Vojna se je pričela!
Grški minister zunatojih del, Koromiles, je podal, kakor poroča specijelni dopisnik „(Neue Freie Presse“, to-le izjavo:	Grška vlada je dala svojim
niacedoniskfim divizijam povelje, naj preidejo v vsi črti v ofenziivo. S tem se je vojna brez formalne napovedi dejansko pričela. Grška vlajda, bo podala danes v Sofiji primerno oficijelno izjavo. Grška vlada odklanja vso odgovornost za bodoče dogodke. Boji v Macedoni ji se nadaljujejo, rezultati teh borb do zdaj Še niso znani.
Bolgarija se udeleži petrogradskega sestanka.
Bolgarska vlada je izročila, ruskemu poslapiku Nehljudovu spomenico, v kateri izjavlja, da je pripravljena, da se brez odlaganja udeleži nameravane konference balkanskih ministrskih predsednikov v Petrogradu.
Nemčija huda na Avstrijo.
Nemški politični krogi ne prikrivajo svoje nevolje nad grofom Berchtoldom, katerega dolže, da je s svojo preveč bolgarofilsko politiko hotel oškodovati Rumunijo, ki uživa največje simpatije Nemčije. Nemčija razume najnovejšiJ korak Rumunije, ki ne more dovoliti, da se balkajnsko vprašanje reši brez nje. Nemška diplomacija pa želi tudi, da, se preveč ne oškoduje Grčija in sveltuje avstrijskim državnikom, naj se spoprijaznijo s Srbijo.
Politidni pregled.
Galicija.
Izid deželnozborskih volitev a z kmečke skupine je presenetil Poljake in Rusine. Kmečka skupina fvp-li 74 poslancev v gališki deželni zbor. !'Od teh mandatov so jih imeli do sedaj Rusini 22 in Poljaki 52. Takoj, ko je bil deželni zbor razpuščen, so prerokovali pozna,vajlci razmer, da, si bodo Rus (ni na novo priborili 8 do 10 mandatov. |Tb prerokovanje se je u-resniičilo, Rusini so si priborili 10 novih magdatov. Kljub temu pa je bil hud volilni boj zlasti na strani Rusinov. Zmagali so Ukrajinci. Od 32 rusinskih poslancev je 30 takih, ki se prištevajo k Ukrajincem. Od ostalih dveh je eden rusofilski Rusin, drugi pa starorusin. Žalostno pa je, da med izvoljenimi ru-sinskimi poslanci ni niti enega krščanskega socia,1-ca, vsi pripadajo svobodomiselni struji. Rusinski svobodomiselci se zato zelo vesele te sijajne zmage.
Nasprotno je pa na poljski strani. Poljski svobodomiselci so doživeli veliko razočaranje. Že v prvem volilnem naskoku je bila ljudska stranka Sta-pinskega in z njo zvezana krakovska konservativna stranka poražena. Stapinski je izgubil kar 5 mandatov. Najodločnejši nasprotniki te koalicije, vsepol-jaki, so imeli v prejšnjem deželnem zboru le dva zastopnika kmečkih občin, katoliški centrum ,v vshod-nji Galiciji pa samo 1 mandat. Sedaj so se združili s krščanskimi socijalci v eno 1 krščansko ljudsko stranko, kateri se je posrečilo, da si je priborila 9 mandatov. Nasprotno je pa poljska ljudska stranka od 19 mandatov obdržala le 14, a krakovski konservativci so od 10 mandatov 1 izgubili kar 6. Pristaši Bobrzynskega volilnega kompromisa imajo skupaj 19 poslancev, med temi je 1 'demokrat, med tem ko imajo nasprotniki bloka 22 mandatov in sicer 9 krščanskih narodnjakov in 13 centrumovih konservativcev in vshodjnjih galiških avtonomistov. Eden izmed izvoljenih ne pripada k nobeni stranki. Razmerje glar sov se je spremenilo za Itri glasove v dobro nasprotnikov volilne reforme, kljub temu, da 'so si Ukrajinci priborili veliko vspefiov.
V	mestnih skupinah, kjer prevladuje židovski element, bodo vspehi krščanskih socijaleev precej skromni. Nasprotno pa nihče ne dvomi, da bodo pri volitvah iz skupine veleposestnikov v vshodnji Galiciji. izginile one stranke svobodomiselnega, kova, ki jih je ustanovil prejšnji gališki cesarski namestnik. Konečni izid volitev bo končal s popolnim porazom svobodomiselnega bloka.
Ogrska korupcija.
V	Aradu so se vršile v soboto državnozborske volitve. Nasproti sta si sitala grof Tisza in grof Sze-chenv. Boj je bil divji, uprav mažarsM. Od‘ 4033 oddanih glasov je dobil mijnistrski predsednik Tisza 2470 glasov, kandidat opozicije grof Aladar Szeche-ny pa 1563 glasov. Seveda je zmagala nasilnost o-grske vladne stranke in pa denar.
Raznoterosti.
Naš prevzv. g. knezoškof so oboleli in zdaj močno trpijo na bronhijaUji^em katarju, posledici dolgotrajnih birmskih potovanj in s temi združenih nar porov. Bog jih okrepi in jim kmalu podeli popolno zdravje!
Smrtna kosa. Umrl je na Angleškem, kjer je živel v pokoju kot c. kr. računski rezident, gospod Ljudovik Furlani, bivši urednik celjske „Domovine“ in v začetku tudi ;„Nar. Dnevnika.“
Cesar je dospel včeraj, dne 1, t, m., v Ischl, kjer bo ostal čez poletje.
Henry Rochefort f. Znani francoski politični! pisatelj in politik Henry Rochefort je v pondeljek, 30. junilja, umrl, star 83 let.
Za katoliški shod so došle zadnje rešitve železnic. Zglasilnice so se pričele razpojšiljafti. Najprej dobe zglasilnice najbolj oddaljeni, v par dneh jih pa dobe že vsi župni uradi. Prosimo, da se razviije povsod najživahnejša,agitacija tako, da bo agitačno delo za udeležbo v glavnem že opravljeno, ko pridejo zglasilnice. Nujne so skupne agjitačne in orgajniza-torične seje vseh naših društvenih odborov v posameznih župnijah. Opozarjamo tudi, da bodo župani in občinski svetovalci naših slovenskih občin itvorili v slavnostnem sprevodu skupno s poslanci posebno skupino. Na/ katoliškem shodu v Ljubljani naj se s katoliškim slovtenskiim ljudsflvfom zbero tudi vsi slovenski župani in občinski svetovalci!
Iz učiteljske službe. Na triralzrednici v Zdolah, tretji plačilni razred, je oddati učiteljsko mesto ; prošnje do dne 18. julija. — Na petra,zrednici v Grižah, drugi plačilni razred, je oddati službo učitelja ali učiteljice; prošnje do dne 25, julija. — Na štiri-ra,zrednici v Rečici, drugi plačilni razred, je oddati službo učitelja; prošnje do dne 25. julija.
Iz veterinarue službe. Veterarni pristav Oton Straub je imenovan okrajnim živinozdravpikom.
„Hrvat.“ novo glasilo vrhovne uprave Stranke prava. Iz 'Zagreba pišejo : ^jVi soboto je izšla prva številka novega glasila vrhovne uprave Stranke praNa, „Hrvat.“ Izdajatelj novega lista je predsednik vrhovne uprave dr. Mile Starčevič, urednik pa bivši večletni glavni urednik /„[Hrvatstva“, gospod Dragutin pl. Hrvoj, bivši poslanec garčinskega o-kraja. Komisajrijatski aparat je proti temu novemu listu razvil vse svoje sile, List je bil zaplenjen na 68 mestih. Najnedolžnejše stvari, ki bi le iz daleka mogle dirniti občutljivost onih, ki so se nedavno odcepili od Stranke prava, vse je bilo zaplenjeno in pa prečrtano. (Ves čas komisarijata se kljub vsej krutosti ni postopalo tako proti nobenemu listu. [Zaplenjene so celo javne izjave klubov in duhovniških, zborov v prilog dr. Starčeviču. Komisarska vlada namerava novo glasilo najostreje preganjati. [„(Hrvatu“ prihaja vsak dan nešteto izjav in somišjljeniških priglasov.“ Želimo novemu bojevniku za pravice Hrvatov obilo vspehov in mu kličemo: ne kloniti tilnika pred nasilniki in tirani!
Dalmatinski „veleizdajalec.“ Kakor znano, je državno pravdništvo uvedlo kazensko preiskavo proti P. Kataliniču, županu v Splitu, radi njegovega govora, ki ga je imel meseca novembra' lanskega leta povodom manifestacije v proslavo zmage balkanskih narodov nad iTurki. Proti županu je bila vložena obtožnica in za razpravo proti njemu je najvilšje sodi* šče delegiralo deželno sodišče v Celovcu. Sedaj je celovško sodišče vrnilo kazenske spise proti županu Kataliniču preiskovalnemu sodniku v [Splitu v svr-ho, da izpopolni preiskavo, češ, da so dosedanji rezultati preiskave nezadostni. Kakor se torej, zdi, celovško sodišče ne smatra krivde splitskega! župana za zadostno dokazane, zato ni izključeno, da bi se ob koncu ne ustajviilo kazenskejga postopanja proti županu Kataliniču.
Cvetlični dan na Južni železnici. Slovenski javnosti naznanja podpisano društvo glede cvetličnih dni na južni železnici sledeče: Na Dunajju se je na predlog nekaterih uradnikov pod! pokroviteljstvom u-prave južne železnice započela akcija za ustanovitev „otroškega zavetišča“ (Kinderheim) za uslužbence južne železnice. Na čelo prireditve se je postavila u-pravia južne železnice s svojimi funkcij dnafr ji ; v razne odseke pa so postavljeni predstaVitelji raznih internacionalnih in nemških 1 [železničarskih . organizacij. Tako sestavljeni osrednji odbor na Dunaju je sestavil načrt za prireditev Cvetličnih dni po vseh progah južne železnice. Cvetlični dan, oziroma dnevi, naj bi se vršili dne 5., 6. in 7., ali pa 12., 13. in
14.	julija. Učinek cvetličnih [dni bi občutilo potujoče in prevažujoče se občinstvo. Prvemu bi se na postajah vsiljevale sveže cvetlice, drugemu pa odkupni listki (Enthebungskarten), seveda ne zastonj. Do tu bi humanitarna akcija morda zaslužila več ali pa manj podpore od strani slavnega občinstva, (Priobčili smo že kratko naznanilo. Op. ur.) Toda osrednje Vodstvo podpisanega društva, ki razteza: svoje delovanje po vseh progah južne železnice na; Slovenskem, si šteje v dolžnost, opozoriti vso slovensko javnost na.i dejstvo, da je 'dunajski osrednji odbor za ustanovitev otroškega zavetišča v izključno Slovencem nasprotnih rokah. V temi odseku najdemo zastopnike nam Slovencem sovražnih organizacij. Vodstvo prireditve pa|, v katerem ni zastopnika)1 slovenskih železničarjev, slovenskega naroda vobče, ne zasluži našega zaupanja. Kdo more jamčiti, da bodo
dobrot zavetišča deležni otroci slovenskih starišev ravno tajko, kakor oni nemških železničarjev? V tem oziru imamo slovenski železniški uradniki zelo bridke izkušnje (Kurštiftunga Eisenbalhnbeamtentvereina). Hote ali nehote je osrednji odbor na Dunaju prezrl poklicane zastopnike našiih na,rodnih organizacij. A dolžnost vse slovenske javnosti je, da odreče Itemu (sedanjemu) osrednjemu odboru na Dunaju in njegovim akcijam svojo pomoč s tem, da ne kupuje cvetlic in ne plača odkupnih tistkov. Podpisano društvo, zai kojega ugled gre tu v prvi Vrsti, prosi, da slavno občinstvo uvažuje navedeno okolnost in se z vso silo upre proti prireditvi cvetličnih dni po Slovenskem. — V Trstu, dne 28. junija 1913. Za osrednje vodstvo „Društva jugoslovanskih železniških uradnikov“:	|V. Černigoj, predsednik; jjj, Dolinar, Pod-
bregar, podpredsednika.
Doba pasjih dni je komaj napočila, a pri liberalcih so se že pokazale njene zle posledice: modrovanje liberalnih listov je še bolj neumno in bedasto, kot navadno. Sedaj zatrjujejo liberalna glasila z vso resnostjo,, da naša stranka propada, med tem, ko liberalci vstajajo. Ne bomo zavračali argumentov, s katerimi utemeljujejo liberalci te svoje trditve, ker so preveč smešni in ker smo mi dobri ljudje. Mi privoščimo liberalcem res prav iz srca to veselje. Dalje kot do prihodnjih volitev itak ne bo ttrajalo. Takrat pa ne bomo govorili več mi, ampak volilci in liberalci bodo dobili batine.
Sole zaprte. Danes v sredo, dne 2. t, m., dopoldne so bile zaprte vse mariborske šole, srednje, ljudske in meščanske, radi Škrlatice, ki se vedno še bolj širi. Po nekaterih šolah so bili poslani učenci domov takoj, ko so prišli v šolo, na gimnaziji pa ob 10. uri. Jutri morajo še v šolo. Ce dobijo že spričevala, nam ni znano.
Z Izmišljenimi izgubami naših denarnih zavodov tolažijo liberalci svoje pristaše, da morejo prikriti ogromne resnične zgube svojih zavodov (vide: Šoštanj, Zadružna zveza iv Celju, Globoko, Poljčane itd.). „Sloga“ in „[Slovenski Narod“ v bratskem objemu poročata, da je ljudska hranilnica in posojilnica v Celju izgubila 100.000 K, katere je posodila nekemu falitnemu mlekarskemu podjetju; pri razdelitvi skupila za dotično posestvo je posojilnica baje s sto tisoč kron propadla. Resnica pa je [ta, da ljudska posojilnica v Celju ni niti krajcarja izgubila, Ida je dotično posojilo bilo podeljeno na drugo zadostno varnost, da se je le naknadno v eventuelno nadaljno varnost vknjižilo na posestvo in da je na rajčun odplačano 45.000 K v gotovini, 25.000 K pa v prima vrednostnih papirjih in da Itudi za ostanek ni nobene nevarnosti. Zakaj ne povedo liberalci, koliko je pri dotičnem posestvu izgubila neka liberalna banka v Ljubljani? Naj pometajo pred svojim lastnim .pragom!
Kam gremo v nedeljo? Na veselico Slovenske Straže v Radvanje pri Mariboru.
Štajerski»*
Maribor. Po mestu se splošno govori, da so se politični uradi za to tako pozno premestili v novo poslopje, ker je glavar pl. Weiß pozabil odpovedati) stanovanje v starem poslopju. Da ni bila ta pozabljivost brez materijelne škode, je umevno. Slišali smo glasove, ki z vso odločnostjo zahtevajo, naj pl. Weiiß nosi škodo, ki je s tem zadela) državo.
Žalec. V soboto, dne 38. junija, je umrl po dolgi bolezni Anton Bergmann, mag. far., brat dr. Bergmanna.
Smolnik. Prijatelje narave opozarjamo na čudovit odmev izza smolniške cerkve. Ako ustreliš, se vrne zvok še le po 35 sekundah in se potem še sliši več kot 15kratni odmev.
St. Lovrenc nad Mariborom. Pretekli teden sta obhajala na svojem posestvu na Smolniku v najožjem rodbinskem in prijateljskem krogu desetletnico svoje poroke naša odlična somišljenika, veleposestnika gospa Julika in gospod P al «pl Skerbinjek. Vrlima in neustrašenima narodnima boriteljema v nem-Čurskem St. Lovrencu želimo in kličemo: Se na mnoga leta po potih dela ip vspehov!
Ruše. Prihodnjo nedeljo, dne 6. julija, se vrši na Smolniku, kjakor običajno vsako leto, velik cerkveni shod, kamor so vabljeni vsi prijatelji smolniške cerkve in zelenega Pohorja!
Spodnja Novavas pri Slov. Bistrici. JSmnt blage žene.) V Spodnji Novi v a si pri Slov. Bistrici je v pondeljek, (dne 30. junija, po dolgotrajni mučni bolezni v 69. letu svoje starosti mirno v Gospodu naspala blaga žena in- posestnica: (Marija Jerovišek, mati velečajstitega c. kr. profesorja in ravnatelja Cirilove tiskarne v Mariboru, dr. Antona .1 e r o v Sš e k a. Rajna pokojnica, vzor ka toli šlk oku ar od n e žene, je vzgojila vse svoje otroke v pravem versko-narodinem duhu. Naj v miru počiva}! Veleugledni rodbini pa izrekamo najiskrenejše sožalje!
St. Janž pri Vuzenici. V (St. Janžu pri Vuzenici se je v četrtek vrgla pod vlak neka dekla iz St. 'Janža z samoumorilnem namenom. Ker je bila malo prepočajsna,, jo je stroj butil in vrgel ob skalnato steno. Brezza,vestno so odpeljali v slovenjgraško bol-
nišnico. Pravijo, da je malo upa|nja, d’a bi ostala pri življenju.
Ljutomer. Pretečeni pondeljek, to je dne 23. junija,, je izginil tukajšnji pismonoša Polak, Prišlo se je na sled marsikaterim nerednostim glede dosta-vljenja denarjev itd. Ker se je zbaj kazni, je pa še pravočasno odkuril — najbrže čez ocean.
Stranice pri Konjicah. (Požar.) Dne 29. junija proti polnoči je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Nagliča, ki je v kratkem času upepelil hišo z gospodarskim poslopjem vred. Zgorela sta dva konja, osem glav goveje živine in deset svinj.
Ptuj. Dne 28. junija je umrl tukajšnji notar K. Filafero. N. v m. p. !
Ljutomer. Pretečeno nedeljo zvečer je zgorel v trgu skedenj, gospoda Frica Zlemiljiča, prej last gospoda Repiča. V njem je bilo naklajdajnih 14 voz sena, kar je postalo žrtev plamena. Domače gasilno društvo je sicer precej hitro bilo na licu mesta, a trajalo je še dolgo, da je brizgalna služila svojemu namenu. Gasilci so skakali sem in ,tja, konečno se jim je vendar posrečilo, da so pritrdili „Šlauhe.“ Brez slovenskega jezika seveda ni šlo, ker so v: tem nemškonacionailnem društvu edino le Nemci ( slovenskega, pokoljenja. Ce ne bi bakljov doma; pozabili, bi menda prej prišlo do gašenja. Ki sreči ni bilo vetra. Od zunanjih gasilnih drušltev je prihitelo na pomoč stročko, ki je pridno delovalo.
Celje. Odkar je dr. Jur tela doživel poneverje-nje pri liberalni posojilnici v Ptuju (Gregorič je ostal Še živo v spominu Slovencem v ptujskem okraju), pa skuša po „Slogi“ naprtiti posojilnicam, ki ne trobijo v liberalni rog, slične madeže. Pri tem ,)slogaškem“ početju mu gredo „slovenski“ sodni uradniki na Štajerskem in Kranjskem, ki izdajejo na željo Volksrata nemške Beschlüsse mesto slovenskih sklepov, četudi so listine popolnoma slovenske, (v zemljiški knjigi v Ptuju bo našel dovolj slučajev) na roko. Zjadnja „Sloga“ poroča glede ljudske [hrajnilnice in posojilnice v Celju senzaicijonelno novico, da je ista kot previden zavod dala neko tirjatev vknjižiti tudi na posestvo poroka in ni prišla tam [do planila, ne pove pa, da so razmere dolžnika take (lastnik mlekarne v Medvodah M. Ivančič je bil le porok), da je posojilo že pri dolžniku popolnoma zasigurano, posojilnica pa ima Še dva dobra poroka. Da bo gospod dr. Jurtela in njegovo trobilo „[Sloga“ še bolj pomirjen, mu prav tiho povemo, da sta že dve (tretjini posojila, za katero je bil tretji porok lastnik mlekarne v Medvodah, povrnjeni, zadnja tretjina bo pa tudi v kratkem povrnjena. Gorečnost dr. Jurtele je hvalevredna, a naj jo posveti liberalni Zadružni zvezi v Celju in njenim posojilnicam članicam, pobriga se naj z a, liberalno posojilnico v Brežicah, kjer ni konkurenčnega zavoda, a vendar — (drugo mu naj pov(edo liberalni revizorji Kunej in Stibler). Ce bo pa „jSloga“ še V bodoče z lažnjivimi vestmi skušala ' vzeti našim zavodom dobro ime, bomo brez pardona začeti razkrivati gospodarstvo cele vrste liberalnih posojilnic. Gospod dr. Jurtela lahko v Celju izve, da je i— materijala dovolj na razpolago.
Ako še niste, pošljite naročnino !
Primorsko.
Puljski defravdanti pred celovško poroto. Kakor že znano, so bili puljski defravdanti Galante et consortes, ki so oškodovali puljsko mestno občino na nepošten način za več stotisoč, pred porotnim sodiščem v Rovinju oproščeni. KaJsacijski dvor je pa to sodbo razveljajvjl in za novo obravnavo delegiral celovško poroto. Upajmo, da bo zmagala pravica in bodo italijanski sleparji vendar le dobili zasluženo plačilo.
Povsod vohuni.
Iz Pulja poročajo:
V sobdto je dospel semkaj pošltni in brzojavni ravnatelj, dvorni svetnik Pattay, v spremstvu bivšega policijskega komisarja dr., Mlekuša, koncipista Miroslajvičai in več policijskih agentov. (Tja komisija se je napotila v poštni urad v ulici Carrara poleg Narodnega doma. Poštni urad so ^ takoj zaprli, u-radnikom in uslužbencem so ukazali, naj takoj zapuste uradne prostore ter se odstranijo. [Nato se je izvršila v poštnih prostorih hišna prpiskava, ki je še trajala pozno do večera. Istočasno je aretirala policija poštnega uradnika Nikolichai in nekega posestnika Iklaniševiča, Odvedli so ju na, policijo, kjer so ju zasliševali skoraj do jutra. Tekom nedelje je policija iizvršila še več drugih aretacij.
O vzrokih teh senzacijofnelnih aretacij ni ničesar znanega, ker čuva policija najstrožjo tajnost. In zato se tudi ne more izvedeti niti imen vseh areto-vancelv. Äno pa je gotovo, da se pri aieri ne,gre za kakšne poneverbe, marveč toliko kot gotovo je, da je oblast prišla na sled neki veleizdajski aferi. Zatrjuje se, da so v afero zapleteni tudi neki Aastnifd.
G. Rudolf Pevec, Mozirje: Na Vašo prošnjo Vam potrjujemo, da Vi tokrat niste pisali dopisa iz 'Mozirja, ki je bil priobčen v 64. številki našega lista z dne 9. junija.
Raznašalec
kruha se sprejme v Maribora Koroška cesta 24, pekarija.
Dijake
sprejme na stanovanje, hrano in strogo nadzorstvo za prihodnje šolsko leto boljša rodbina k enemu gimnazijcu odličnjaku. — Svetla, zračna soba, dobra hrana, zmerne cene. — Maribor, Freibausgasse 7, I. nadstr., vrata št. 3.	137
Županstvo Ranca,
pošta Pesnica proda prav poceni zelo dobro ohranjeno:
mostno tehtnico,
s katero se lahko zvaga 4000 kg.	1B2
Krasno posestvo
je naprodaj v prav lepem kraju blizu Celja, enonadstropna hiša, gostilna in trgovina z mešanim in manufakturnim blagom.
Yelik sadonosnik, 2 orala vinograda, hlev, ledenica, klet, travniki, njive in gozd, velik inventar ter mnogo vinske posode.
Proda se tudi sama hiša z gostilno in trgovino, s spdnim vrtom in vinogradom.
Pojasnila daje g. Hugo Turk v Ljubljani.
dama, ki gleda na pravilno negovanje kože, osobito če hoče odstraniti razne pege na obrazu in na rokah, ne najde v to svrho boljšega mila, kot je staro priznano
Bergmanovo Karbolfeeržtiepleno milo
znamka Steckenpferd
od Bergmanna & Co., Dečin ob Labi.
Komad stane 80 vin. Dobi se v lekarnah, drožerijah, parfumerijah in v vseh tozadevnih prodajalnah.
Belilnica voska, obrt medu in voščenin
PJLC Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu.
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih, in namiznih sveč v
vsaki velikosti.	94
Cementna dela
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in draga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor*
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizn frančišk. cerkve). Telefon št. 188.
IVAH TEMERL ■
stavbeni in strojni ključavničar, MaribO , Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, strugarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Trgovina s steklom, porcelanom in kamenino
I^Kleinšek
Maribor, Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate z logo steklene in porcelanaste posode, ^svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:	:
Popravila se najceneje izvršujejo!
Pozor!
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 psrov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko ped lastno ceno. Domače delo! Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po ceni.
Stefan Strašek,
prva največja zaloga obuval v Celju, Schmldgasse Št. 3.
ftaznanilo.
Ker dobivam vsako leto , vedno več zasebnih naročil na brusnice (Preiselbeer) in malinov sok, semi se namenil, da letos sploh razpošiljam zasebnim odjemalcem. Kdor tedaj želi dobre in zdrave nealkoholne pijače in iz-* borne prikuhe, naj se blagovoli pravočasno obrniti na mene.	13$
Razpošiljal bom od 5 kg naprej v vsaki množini po skrajno nizki dnevni ceni. Naročila že sedaj sprejema
Anton Naglič,
trgovec, pošta Mislinja, Spodhje-iStajer sko.
■ p|£*»
^ If	Prevzamem vsa dela ^
M' oekòracijeke, slikarske in W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Mihael Dobravc v Celju
Gospodska utica 5.
PLANINKA,
Sezija od S. junija do 15. septembra.
edino planinsko letovišče na Pohorju.
10 sob s 22 posteljami, topla in mrzla kopel, lahkotni in krasni izprebodi po senčna tem jelovem gozdu, najboljša planin, voda, dobra kuhinja.
Lahek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica ob koroški žel., Maribor, Fram.
1250 m nad morjem, pri Sv. Arehu poleg Ruške koče.
Velika narodna trgovina
KimiVanič,Celje
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnoga in modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moSke obleke po zelo znižani ceni! Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna !
Vzorci na razpolago I
Cene zmerne!
Natančnejša pojasnila daje Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
najcenejši klobuki
se dobijo samo pri
Fù Piacotta : P!hL
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
Opekarna
« Meljskem dvoru Maribor (Mellinghof)
priporoča svojo na roko izdelano
opeko za zidavo in dobro žgano strešno opeko
izvrstne kakovosti po zelo nizki ceni.
Julij Glaser, mestni stavbenik Marib r
Roseggergasse 16—18. Telefon 31|VL
		— ■ —	—					 		— 1 		-	-			—	 ■ 			-MtfM			
		®«I»	11 fjL«,
Spodnesi	a erata ljudski	a pose n ca v	Mflnmnn i «mp Hilli EMUIII z neomejeno zavezo
			
Hranilne ulnnp se sPrejemajo oc* vsakega in se obrestujejo: navacLe jo 4 V* %, proti trimesečni odpovedi po 4 3/*%- Obresti se III Ululilo Hiuiju pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1 julija vsaceg> 'uto Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. polož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
CD rjnjcjn le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 5'/*%, na vknjižbo in 6 'J poroštvo po 53/,% in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Ilrnrinp lirp 80 vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V Ul (Hillu Ul C uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo iD2. p^?e "dopoMm-5Tn%Jod'?1^	Posojilnica ima tudi na razpolago damale hranilna nabiralnike.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).