GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
8	TTielaigiitSliwiinini Daily	|
m "10 Suuw	||i
flf	(ji
m	< 50,000 Readers >	jjj
TELEFON: 4687 COETULNDT.
Entered u Becond-Olmo Matter, September 21, 1903, a* the Port Office at Mew York, N. Y, nadir the Act of
of Kerch 3, 1879.
TELEFON: S876 COETULNDT,
NO. 210. — STEV. 210.
NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER ?, 1917. — PETEK, 7. SEPTEMBRA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Pisemski promet z Avstrijo.
-ooo-
KOT 1E POROCANO BO NAJBRŽ OMOGOČENA PI SEMSKA ZVEZA PREKO ŽENEVE IN STOCKHOL
MA--POSREDOVANJE RDEČEGA KRIŽA. — NA
TANČNEJSE DOLOČBE. — RDEČI KRIŽ JE VSTA NOVIL ZA PISEMSKI PROMET POSEBEN ODDELEK. — PISMA ZA AVSTRIJO.
-ooo
lV^ajiinja. ki w vrst* med državnim departineutoui v WsKhiii^toiiu ter glavnim stanom družbe Rdečega križa v Žeiu vi in katerih pmliiiut je. da se zopet vstauovi pisemsko pošto z državami centralnih zaveznikov, bodo naj i»rž«' v kratkem času dovtnlla do tega. da bodo lahko stopili tukaj živeči tujci ali naturalizirani Amerikanci v pismeni stik s svojimi sorodniki in prijatelji v domovini.
Pisma srv»*da n«* Imm1<> smela vsebovati ničesar drugega kot samo privatne ali trgovske stvari.
Ta pisemska zveza bo šla preke Ženeve* odkoder Im>
♦	♦ nt ralni odbor R«l«'<Vjra križa pošiljal pisma naprej v A-"v* s tri jo in Nemčijo,
V evropskih deželah se že dol^o poslužujejo tega po-
•	;i in sedaj so vprizorili |>oskus. da se spravi taka privatna pisma tudi iz te dežele.
Privatna pisma je treba vtakniti v koverto z natan enim naslovom prejemnika, vendar pa sme biti koverta zapečatena.
To koverto je treba zatem položiti v drugo večjo ter jo opremiti z naslovom:
— Red Cross, (ieneva, Svizerland. — ter tudi dati na pismo potrebno znamko.
Rdeči križ je vstanovil poseben oddelek za ta pisemski promet ter je pripravljen sam nositi stroške za nadaljno pošiljate v pisem iz Ženeve.
Doda pa se lahko pismu še takozvane International R<-plv </upyns, katere je kupiti v vsakem poštnem uradu. \ sled tega bo odpošilatelj sam plačal poštne stroške prav do domačega kraja.
Promet in zveza z domačimi bo od sedaj naprej naj-bi že tudi omog04-ena preko Stockholm« in sieer vsled akcije poštnega depart menta v Washiugtonu.
Kar se tiče pisem, ki so naslovljena na ljudi v Nemčiji in sicer preko Stoekliolma na Švedskem, je treba v tej /adevi postopati z največjo skrbnostjo.
Tgotovili so namreč, da pošila angleška vlada taka i pisma skozi cenzura pod pogojem, da ni tako pismo zape-J čateno in da se govorj v njem le o privatnih ter trgovskih ' zadevah.	j
Vsled tega je jasno, da bo kmalo mogoča pisemska zveza med Ameriko in našimi kraji.
Natančnejša obvestila, kdaj in na kak način naj pošljejo rojaki taka pisma, bomo pravočasno priobčili v listu.
Pogon proti I. W. W.
-ooo
I POGONI, KI SO JIH VPRIZORILI NA ŠTEVILNE ORGANIZACIJE I. W. W., SO BAJE DOKAZALI, DA | HOČEJO DELAVCI VPRIZARJATI STAVKE IN NE | MIRE V INTERESU NEMČUE IN NJENIH ZAVEZNIKOV. — POGON V CHICAGU.
-ooo-
COOTHMCNT UNHRWOOO A UMOtKWOOO. ».
VOJAKOV.
Nemci upajo.
Aloproee ui uikake zveze uied doltro oil i a Haut m zavzetjem Rise ter objavo nemške adiniralitete. da r>o Podmorski čolni potopili sest miijonov ion «ni onexa ra->a naprej. ko t»e je prit'-elo z brezbozir-nim vojevanjem. Oni, ki poznajo dejstva, pa vedo. da tire pri tem le j a vzbujanje upanj med nemškim narodom.
Zavzetje baltiškega pristaniiea j«- razvnelo nemške liste, ki zop^i spominjajo svoje eitatelje na s»ko-ro pozabfjeue auibieije ter grade nove zračne oblake o ee*arstvu. Poročilo adiniralitete bo služilo iMi m namenom. Priznava sc. da se bo Anglija lahko prerinila, dokler ne pride nova letina, a oči v idno tudi t« ur bo zadostovala za dolgo easa. Veliki sovražnik bo zopet enkrat na kolenih. Ko bo snedla ono malo s svojih polja, bo morala prositi za milost.
Izven Nemčije *e ne vzame vee resnim nemške izjave jrlede uspehov podmorskih čolnov. Izven Nemčije se ve. da s«- je izjalovi! nemški nai'-rt. da se popolnoma u-stavi promet na morju. Izven Nem čije so dogodki zadnjih dni pokazali. da potrebuje nemški narod v resniei novih upanj. Ali je mo-«ot*e. da se razširi zmagovalno ilindenburtro umikanje? Ali je kaj reunite v poročilih, da se pripravljajo nemške čete na iznraz-nenje večjega dela Flandrije? Ali je imel stalili pritisk Ilaiga in Petaiua učil. -k. ki se ni pokazal v veliki bitki t Ali je prodiranje Ita-ljanov brez pomena? Ali je ameriška armada dejstvo ali še nadalje šala? Na vsa ta vprašanja uaj dajo Nemei odgovor.
Nemška vlada v Belgiji.
Zagovornik ustreljene Edith Ca-vel ie obrazložil način, kako vlada Nemčija pod jarmil eno Belgijo.
TRETJA OBLETNICA BITKE PRI MARNI.
Včeraj so praznovali tretjo obletnico slavne bitke pri Mami. vsled katere se j«4 stalno prodiranje Nemcev proti Parizu izpremeiiilo v umikanje in --poraz.
V naslednjem navajamo glavna dejstva glede te znamenite bitk«*:
Najbližja točka, do katere so dospeli Nenn-i pri Parizu, je bila vas Ivernev. 25, milj vzhodno od Pariza. _
Število v boj zapletenih čet: Nemcev en miljon dvesto petinsedemdeset tisoč; Angležev in Francozov en miljon sto petindvajset tisoč.
Število ubitih: Nemcev 50 tisoč, Francozov "0 tisoč.
Število ranjenih: 250 tisoč na obeh straneh.
Število jetnikov ni znano.
* eni-
Francozom je poveljeval general Joffre; Ne ceni v bližini Pariza ~pa general von Kluck.
Bitka je trajala štiri dni.
Francozi so potisnili Nemce preko reke Marne, dasiravno je držal nemški prestolonaslednik svoje ozemlje do 12. septembra, ko je bil tudi on prisiljen umakniti se.
Saratov, N. Y„ G. septembra. Gaston Leval, belgijski odvetnik ki ie pred sodiščem branil Edito ' avel. if* dane* tukaj pred zbrano odvetniško zbornico pojasnil, kako vlada Nemčija v Belgiji. Postave. s katerimi vladajo Nemei sedaj Belgijo, temelje na kajzer-skem ediktu, izdanem v Potsdainu. Ta edikt je bil objavljen v Nemčiji l! dni pred izbruhom vojne ter se v njem natančno pojasnjuje kršitve, radi katerih je lahko kaznovan sovražni civilist.
Za vzgled navaja Leval povelje ki ga je izdal maršal <Jolz paša dne 1. oktobra 1914:
— Kraji v neposredni bli/ini železnic. katere so ljudje razdejali, bodo kaznovani brez vsakega u-sniiljenja in brez ozira na to. če so bili ti kraji soudeleženi pri komplotu ali ne.
V	ouili delih Belgije, kjer se armade pripravljajo na. boj. sploh ne velja nobena postava, temveč le beseda nemškega poveljnika.
V	drugih krajih Belgije se je sieer obdržalo belgijska sodišča., a vsak sodnik, ki je kritiziral Nemčijo ali ravna! proti željam nemških poveljnikov v svojih odločitvah je bil aretiran in včasih tudi aretiran.
Belgijske razsodbe pa še vedno proglašajo v imenu kralja Alberta.
Leval je navedel nato še več slučajev, ko je belgijsko civilno prebivalstvo trpelo vsled tega. ko j je razvilo belgijsko zastavo, dasi-
, ravno je obstajalo protipovelje.
D4AUJTE PA* CENTOV SLO- j Belgijski delavei, ki niso hoteli o-VKH8KZM TRPINOM V ŠTABI pravljati del. ki bi bila vprid nem-
-	armadam, se nahaja
—■	ikife *v» n.Wrt ** ♦ AhaJ«
m
Avstrijci na sv. Gabrielu.
Avstrijskim četam se je posrečilo iztrgati Lahom važno postojanko. Boji se nadaljujejo.
Črna ljubavna drama.
Šestnajstletni kavalerist se je naveliča! svoje boljše in starejše po. lovice.
Svarilo Japonca.
Baron Išii svari pred notranjo izdajo ter skrivnimi silami, ki seje jo razdor.
S preeej eiidnim i*asporočilnim procesom peča s»*daj brook-Iyn»ko vrhovno sodišče, lti-letni Sidney Blum iz Brooklyna je u-vedel korake, da se razveljavi njegov zakon z deset let starejšo črnko. BIum je v starosti dvanajstih let spoznal svojo afriško krasoto. Štiri leta pozneje jo je povedel j pred altar, potem ko je uradu izjavil, da je star 22 let. Blum je
London, Anglija. 0. septembra. Neka tukajšnja brzojavna agen-tura je dobila od svojega poročevalca v Amsterdamu brzojavko, da so Italjani zopet izgubili goro Sv. Gabriela. katero so pred par dnevi zavzeli.
Vrh gore je bil že parkrat v avstrijskih in laških, rokah, zdaj jej pa zopet las. t avstrijskih čet.
Sodeč po teh brzojavkah mula- -jan |>rve{ra kavalerijskega polka Ijujejo Italijani s svojimi napadi. ki st> nahaja SOtJaj na mehigki mi.
Bitke, ki se vrse po teh krajih, jL Svf>jim Rtarigem jc ved a_ n.majo para v zgodovini sedanje vil ihi spi y orožarni> do-.im ^ je vojne. Po silnem naporu se je po- v re>ni<>i mudU žpnski kat(?r(. sreeilo Avstrijcem za vzet V vrh go- bi ^ scdaj raJ iznebU re. —
Zatem je nastala pavza. trajajoča komaj nekaj ur. Takoj nato so pa, vprizorili Italja i nov napad, in bitka, ki je sledila napadu, se še zdaj vrši.
Rim, Italija. 6. septembra. — Vrhovno poveljstvo laške armade poroča:
Severno od Gorice se boji nadaljujejo.
Včeraj smo vjeli 26 častnikov in več kot -300 mož.
Na treutinski fronti naši vojaki prav dobro napredujejo.
del v ječi. Dasiravno pa je nemški vojaški sistem v Belgiji napravil na belgijsko civilno prebivalstvo velik utis, je slednje se vedno polno upanja kot je bilo prve dni. da bo stvar civilizacije končno vseeno zmagala. Prebivalstvo ve, da je pravica edina moč in da bo konto večji- eno pravica tudi zmagala.
tO v,,'* .*•«#» .»»»-mvv* * twR. i	.
MM
Jetika v Berlinu.
Kodanj, Dansko. (J. septembra. Iz zadnjega berlinskega poročila glede umrljivosti, ie razvidno, da ie l ilo v mesecih marcu, aprilu in ; maju t>5 odstotkov več slučajev jet'ke kot pa prejšnje mesece.
Kipi za municijo.
Kodanj, Dansko. 6. septembra. Neka berlinska brzojavka naznanja. da bodo v Berlinu prelili vse bronaste kipe in material uporabili za izdeljavo municije. Tozadevno povelje je baje že izdano.
Francoske ladijske izgube.
Od 920 ladij, ki so v dobi od 19. do 26. avgusta doplule v francoske luke. in od 1013, ki so od-pulle. so bile pogreznjene tri, velike nad 1600 ton. in ena manjšega prostornega obsega.
Washington, D. C., o. *ept. — V poslanski zbornici se je priredilo danes posebnemu poslaniku baronu Išii ter ostalim članom japonske misije slovesen sprejem. Speaker Clark je predstavil odposlanec. katere so kongresniki in gledalci na galerijih navdušeno pozdravili.
Baron Išii je rekel v svojem nago vt.ru. da je nosi tel j japonske poslanice in zagotovila, da bo storila njegova dežela nesebično in le vodena od Lstih motivov, ki navdajajo ostale zaveznike, svojo dolžnost. Japonska pa je pripravljena doprinesti vse žrtev za skupno stvar. Nato pa je nadaljeval dobesedno: — Izdajstvo od znotraj zahteva v tej uri vašo pozornost. Dočim so zapustili vaši vojaki družine in domove, da se bore na poljih Francije, prepojenih s krvjo, moramo mi varovati svoje meje kot boste vi varovali svoj« proti izdajstvu, ki je našlo zaveti šče v naši sredi in ki seje že deset let seme razdora med nami in vami. Varujmo se teh sil zlobne-žev, katerim manjka najmanjša mera poguma odkritega sovražnika. —
Clark je slavi! v svojem govoru »Japonsko kot zelo napredno deželo.
Washington, D. CG. septembra. — Vlada je odločno sklenila, da ifcWi Industrial Workers of the World ter druge organizacije, ki delujejo proti Ameriki iz narodnega političnega in industrial nega sestava.
Včeraj je bil vprizorjen po vseh Združenih državah pogon na člane in orgnnizaeije I. W. W.. in vladni preiskovalci pregledujejo sedaj dokumente, ki so padli vladnim agentom v roke.
Glasom izjave uradnikov justičnega departmenta. se bo razkrilo presenetljiv program, potom katerega naj bi *<e skušalo ohromiti vojno delo Amerike.
Nadalje bmlo baje dokazali, da s«> zadnji čas vprizar-jali stavke s pomočjo nemškega in avstrijskega denarja.
\ rhovni sodnik < ovington v Wasliingtonu st' pripravlja na poročilo, ki ga bo predložil predsedniku Wilsonu glede svojih raziskovanj o delovanju industrialitih delavcev na zapadn.
On je osebno preiskal vse zadnje izbruhe, katere so zvezni agenti zadnji čas prijavili sodišču.
Uradniki "Patrioti«* Education Society'* so danes javno obdolžil Avstrijce iti Bolgare v t«-j deželi kot direktno odgovorne za vs<- zadnje izgri-d«- in stavke.
I i Avstrijci in Bolgari so baje poslovali po naročilu nemške tajne družbe.
Vlada je odredila, da se neizprosno zasleduje znane voditelje kot so naprimer William B. Haywood. Dan Sheridan ill drugi, če bi se iz predloženih dokumentov razvi-iiela resnost obdolžbe, ki je dvignjena proti njim.
Velike porote bodo pregledale listine ter dvignile obtožbe in sicer lia podlagi nove spionažne postave, dasiravno bi se lahko že dosti obstoečih postav proti uporu in iz-dai uporabilo proti voditelem I. W. W.
Pretlsednik Wilson se posebno zanima za celi razvoj stvari in za protiamerisko delovanje članov I. \V. W. ter najbolj radikalnih soejalistov.
Tukajšnje oblasti domnevajo, da sloni celo gibanju 1. W. W. povečini na vodstvu par mogočnih agitatorjev kot je naprimer Haywood iif da se bo s sedanjo preiskavo v veliki meri prestrašilo pristaše te organizacije.
Chicago, 111., G. septembra. — Vladni uradniki so preiskali uredništvo hrvaškega socialističnega lista 'Ra.l-nička Straža".
Zaplenili so precej rokopisov in tiskovin, češ. ,1;, najbrže izdajalskega značaja.
Proti nem. časopisju.
V zaščito Shermanovega zakona,
^»•■»tnaj^t tovarnarjev, ki izie?
----!uj<jo avtomobilske potrebščine,
Lincoln, Neb.. •"». sei»tembra. — ^ dliam 31. Webster, komi-ar dni-Tako državni kot okrajni obramb- ^ ''National Association ot Altai svet. ki sta zborovala tukaj. >ta	Acce>ory Jobbetsin zahtevala odstavljeuje Franka L.!20 ,,ru-ih Posameznih oseb je bil » Haller kot predM-dnika vseueiliw a ik» zv»-zni veliki poroti ob-(v Xebraski ter uj* ;ra izlwenjc iz ^ztnih. <la v> / zaroto v oviranj« j vsem'iliskesa profosorskejra ^bo-»i u.- trgoiiiix pr-stopili
Pasič proti papežu. Niča, Francija. 6. septembra. — XSkla Pasie. M*b>ki ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve, ki se mudi tukaj, bo kmalu izdal protest proti papeževi mirovni ponudbi soglasno z izjavo "Le Eelaireur*'. ki izhaja v Niei. Protest bo temeljil na dejstvu, da se v papeževi poslanici ni niti o-menjalo imena Srbije.'
KOLEDAR
za leto 1918.
toženih, tla
ira. Ugotavlja >e. da ni Haller niti sl'eimauo\ |o«lirovoril na očitanja nezvestobi- ^ obtožnici je n-eeuo.
bi-
!proti državi in »lede dru?ih >tva- "ri ^J*1' zveznih v tukajšnjem ri. radi katerih ^ dolžilo. Hoteln -Vstor >;»r* jeti sklepi, ki Pri konferenei >,■ je nadalje za- 1,1 v ^'-rla>ju z protitrusto* skim htevalo preklic Moekett postave. 7*kM,,om- Smoter obtožencev vsled katere je pouk nemškega i ^i'' bil. za.lobiti sjimotrštvo mo-jezika obvezen v v«eh šolah v <lr-	nad Izdeljavo potr^U-in f.%
Rojakom naznanjamo, da bo v najkrajšem času izšel naš Sloven-sko-Amerikanski Koledar za prihodnje leto 1918. Glede poučnega in zanimivega etiva in krasnih slik bo letošnja izdaja presegal«, vse dosedanje.
Cena je samo 35 centov.
Da ga boste pravočasno dobili, ga naročite že sedaj. Najboljši dokaz. kako veliko je povprašanje po našem Koeldarju, je to, da smo morali že dve leti izdati po dve izdaji. Ker bomo letos izdali le o-mejeno število Koledarja, se na poznejše naročbe ne bomo mogli veliko ozirati.
Naročajte ga pri:	/
SLovenic Publishing 0*. " tt Oortlaad 8L. H«w Tafk Ottv.
žavL ki majo več leot en razred. Pouk nemščine pa naj bi izostal tudi v višjih šolah in sicer za čas vojne.
Kdor se poslužuje veleizdajal-*kili izrazov, naj se era požene iz dežele ter zapleni njegovo imetje.
Nadalje se je zahtevalo ustavlje-nje nadaljuega izdajanja nemških listov, "razven če bi se prostovoljno oprostili ter prenehali / vsako izdajalsko metodo, potom katere zastrupljajo srca svojih či-tateljev proti Zdr. državam.
avtomobilsko obrt.
Hoyd George in Nemčija. London, Anglija. 6. septembra. Angleški ministrski predsednik Lloyd George je rekel dan«--, v nekem govoru:
Nemčija dozdaj š«1 rir obču-i * --vojne stiske T ^ia ko b<> i»rišel »"vis y 'oma. in ta čas je	bo lo
Nemei znali ceniti pravo prosto«.r, in svobodo. Cv bi Rusija /.«* pred vojuo hrepenela po svoboili. bi bila danes edina.
Pošiljateljem denarja*
■ ■ o >»
Kakor ie znano, ne sprejemamo več denarja za uh plačila t Avstriji, Ogrski in Nemčiji
Lahko pa vedno še izposlujemo izplačila vojnim ujet« nikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tud| onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki af zasedeni po laiki armadi.	„
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pi« smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov.
TVBDXA TMAMK. BAK8D
VSMIIMIlM^ MM. .. OC^ :«JKfW XjMTkx M, ^
......
N/Jvečji slovenski dnevnik •t w 2ediigeriE državah > m m m
I Ve|jt za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00
_ GLAS NAltODA 7. SEPT. 1917.
"O LAS IN A RODA"
(Slovenian Daily.) Owned and published by the
BLOVEHIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.)
FRANTC SAKSFTR, Pwwidcnt _ LOUIS BEXEDIX. Treasurer.
Plsrt« of Business of the corporation and addresses of above officers: _tfct Cortland t Street, Borough of Munhitt.n New York City, N. Y.
Na celo leto velja list ss Ameriko	Za eelo leto m mesto New York $5.00
la 4 amulo................... $3.80	Za pol leta ca mesto New York.. 3.00
Za pol l«*ia.................... 2 00	Za četrt leta ca mesto New York 1.50
Za <Vtrt leta .................. 1.00	Za lnocemstro ta celo leto...... 6.00
•Hi LAS NARODA" lahajs rsak dan tsrzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
(-Vcioe of the People") Issued every day except Sundays and Holidays
____Subscription yearly <3.50-
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčnjejo. Denar naj ss blagor oil pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejfinje bivallSCe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom ln pofilljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" K? Portland t Bt-.___New York City.
_Tolefon : 2876 Cortlandt- _
Ali je to prosperiteta?
Kljub visukun stroškom življenja pri narodu Zdru-« .ili drŽav j«4 slednji zavžil 26 miljonov galon več disti-lirnnih pijač in sicer v fiskalnem letu, koneujoeim se z zadnjim dnem preteklega junija, kot pa v preteklem letu.
Y Združenih državah so }>orabili 879.180, 583 smodk v t r ter SI miljard in 440 miljonov več cigaret.
r<» zadnje dejstvo pripisuje negalantni urad za notranjo davke povečanemu kajenju cigaret med ženskami.
Poraba ž ve«" nega in kadilnega tobaka se je zvišala za miljonov in ">00 tisoč fmitov in poraba tobaka za liju-hanje se je zvišala za 2.200.000 funtov.
Oficiehio poročilo iz Washingtona izjavlja, da je to dokaz |K)večane pospreritete v deželi.
Alogoče tako, vendar pa je to le slabo upanje za t>odočnost. kajti ni posebno zadovoljiva prikazen, da se liudiije narod nad neprimerno visokimi cenami za živila, dočim izdaja vsako leto več za luksurijozne predmete, ki i^imajo »ikakega stika z dejanskimi življenskimi potrebami.
ooo-
Ta izkušenost pa je največjega pomena za samovlado naroda.	^
Govori in razprave Dume, katero se je ustanovilo pred sedanjo revolucijo, so dospele do slednje koče v Rusiji. Narod se je pričel zavedati osnovnih pojmov javnega življenja in stem se je do vedlo do tega, da so postala nekatera imena priljubljena in cenjena, dočim se je dru ga sovražilo in zaničevalo.
Zemstva, občinski zastopi in "miri", ki predstavljajo elementarno vaško samovlado so naprave ki so vzgojile v ruskem narodu čudovito zmožnost samovlade, kateri zmožnosti so se čudili vsi nepristransko sodeči tujci.
Vrojeno spotovanje postave večine je značilna poteza Slovanov, posebno pa Rusov. Po nazoru profesorja Bakli-meteva pa je stem tudi zasiguran uspeh ruske revolucije.

Dopisi.
ki je umrl :brez vsega denarja. Torej, rojaki, zavedajte se. kaj je društvo, ker ne veste, kdaj vas obišče teta bolezen. Danes pride k meni, jutri k tebi. Posebno priporočam tukajšnjim rojakom društvi Slovensko pevsko in tambu-raško ter podporno dr. Zvon. ki ima sedeči v Xewburghu, in društvo sv. Lovrenca, ki spada h KSKJ. Ti dve društvi sta resnih
Boris Stuermer.
Cleveland, Ohio. j*tvo, ti zabrusi kakšno tja v t»l>
Dne 19. avgusta je imelo pev- lie je. AJi. rojaki, v slučaju bolez-sko in podporno društvo "Zvon","! je društvo dobro, ako se kaj ildet v Rend all. Xexreoa je hotela. '<h1 "jega dobi. da ni treba po-bi-daftse je rojak Leopold Pil na v ar rati tor nadlegovati rojakov o-po nesreči nekaj udaril na spod- krog: Prispevaj za tega in tega, nji život in s tem pokvaril čreva. Misleč, da ne bodo zle poslediee. je ostal doma. S tem se mu je stanje vedno slabšalo, tako da je bil primoran iti v bolnišnieo. Zdravnike so takoj spoznali, da se nahaja v groznem stanju, le ako se operacija posreči, ga. morejo oteti gotove smrti.
Dne 23. avgusta je bil operiran. Kmalu zatem začno slabeti ter miruo in udaii v božjo voljo previden s sv. zakramenti zaspi v Gospodu.
Ranjki Polde je bil član slov. pevskega in podpornega društva "Zvon'' iii znan kot izvrsten pevec ter dober tamburaš. Kil je blag mladenič, vedno vesel iii prijazen. Za njim žaluje pevsko dru-&vo iii nebroj prijateljev. Bil je doma iz Tare Čatež pod Za.pl azom in je bil star šele 26 let. V Ameriki je bival 6 let. V stari domovini zapušča stariše, tukaj v Clevelandu dve teti in v Forest City, Pa., eno sestro. Blagemu pokojniku naj sveti večna luč
Dne *JH. avgusta je šel rojak John Hladni k na delo \ Round Hou&e Pennsylvania železnice, kjer je bil zaposlen. Po nesreči je ■prišel mied stroje, ki so ga tako razmesarili, da je bil na mestu mrtev. l>il je član društva Slava štev. 173 SXl'J. in društva Jutranja Zvezda štev. 41 SDPZ. Dni-ŠJvi sta mu v soboto i. sept. priredili korporativno žalni sprevod. Ranjki J. llladnik je bil doma i:
Slovenske novice,
Ali se izpreminja naše podnebje?
VZEMITE
kar želite!
Poglavje o vremenu je prastaro
Sheboygan, Wis.
Okoli SO nabornikov je bilo po-' trjenili pri prvem poklicu, ki sO| telesno sposobni ter nimajo vzro-'
ka za oprostitev. Med temi se na-.11! vsakdanie- vendar pa ee ne bo hajajo: John Geirieue, Frank Le- *nkdar končalo kajti od vremena skove<* in Anton Ktrtar. — l^ined "»»terijalni in telesni blagor 464 zdravmsko preiskanih pri na- cele°a človeštva, t e vlada vsled boru niso bili sprejeti sledeči ro- teca ve,lko ^"nanje za vremen-jaki: R. O. Sokol. Leo Podgoršek,lske prikazni ie v navadnih časih. Jožef Zoruian, Frank Kol ene. Mi- mora P°stati »e	veliko v ča-
hael Vrani* Filip BLončie, John slll» ko »avidez vreme popolno Simone. John Turk, Anton Zor- lna raallku-je °d običajnega.
man. Val. Skrube. Flor. Slapuik.l Tak ea* smo imeli pred par leti. ... , . ,	_ o
Frank Sepič, Jožef Bendu. Karel ?Iokr.1 lu lnr.zli ^»dadi je sledi- All IlOCete (tODfe HOgCC
Rose vie, John StigUtz, A!c|»j lo l,olotJe- ki -ploli ni zaslužilo
take ki se
Skonemk. Geo. Firlie, John Su- tegu imelia- kaJti vsaki dan j- de-	pQT£
pancie. Mat. Jurie, Jožef Zbač- ževal° 111 tudi zima se l>oka'^la NE	riTTIJO TRTTDMF
s svoje najslabše str am. Bolj kot ^JJ	l^L^ft,
kdaj preje se je povpraševalo p..	nTfcffift
vzrokih te nenavadne prikazali.	Ull!iLLJUt Nekateri so trdili, dn so veliki NE DOBE MEHURJEV,
nik tn Ignacij Kopriva.
j
V St. Nicholas bolnišnici je u-lurl 4t>Lelni Joief Madjaš vsled je-tike, Zii k»tero je že bolehal dalje
časa. Pokojni zapu^a ženo in več aali1vi1.z natw sied^i,ul IH>ulavan,i
posledica
, , . i^o^Mi^a neuiiie^tneffa tukaj pa	15
otrok v starem kraju, _______ .
enega sina.	,nja gozdov,
Starišem F. Žuntar je umrl tri caSU V1Sll° tedne e»tai-i sinček Karel.
ki se je v zadnjem v številnih deželah, vsled cesar se je izvajalo tudi vpliv na podnebje. Drugi pa /a-Milwaukee, Wis. gowijajo teorijo, da se je naše Poročila st«i se Mary Rkg*'ln.ik lK)dnebjc popolnoma i'premenil..
in da se bliža naša mati zemlja mrzlejsi in mokri dobi, kajti v zadnjem času so je preeej oiiia-dila in postarala.
NE DOBE ŽULJEV, izsekava- NE DOBE KURJIH OČES, POTEM RABITE
PEDISIN
in John Strnad
V svojem stanovanju se je obe sil 3i»letni Frank Kozian.
Kar se tiče najprvo vpliva g"/, da na 'podnebje, s*.* iie :nore zani-
Chisnolm, Minn.
Pri vojaškem naboru so bili po t r jeni sledeči: S. Bobie, Joe Plut. kati. da je gozd velikanskega po-
no pošteni, ker plačata takoj bol-	Jjf<^ ^^ ^	vod^v ^J ali
______3• 1___ 'rank turlan, St. hturancvic, Pe- oni deželi. Vsk^tl te^a, da sjireje-
ter Gerula. St. To meek, Mihael majo gozdna tla skoro večino pa-I.ap, J? raaik Krajoik iai Tomaž Bi- da vine, ki pronica le polagoma v čanič. vsi iz Chisholma; R. Me- nižje ležeče plasti, nakar ^ do-skovič. St. Pasič in D. Melosnič vaja vodo vreleem in rekam, se
iz Kuhi a; Peter ^liholič iz Kin- prepreči ali zmanjša pri velikih za več mescev Stane le $1.00. ney; fJohii Mdnordč iz Eveletha. naliviii hitro naraščanje vrelcev
niško pockporo. kakor tudi smrtnimi. To sem jaz sam razvide!, ko >o mj tak<g plačali hmrtnino in bolniško podporo za mojim pokojnim milim in nepozabljenim Maksimilijanom Serš-nom. Društvo sv. I.ovrenea mi je takoj izplačalo -tlOOO in ravno tako mi je plačalo tudi društvo Zvon svoto £100. Na tem mestu se naj iskrene jše zaliv a-ljujean za njih poštenost in točnost. Torej lepa vam hvala!
Naj omenim jwi tej priliki, da je zadnje gori omenjeno društvo sedaj v kratkem dva mlada člana iz svoje srede. Tukaj je tudi precej rojakov vzetih k vojakom in jih še vedno kličejo na nabor. Kakor mi je do«se-«daj znano, so jih vzeli do 150.
Pozdrav v$» m čitateljeni iu či-tateljieam tega lista.
Atuon Seršen.
Rešitelj življenja nog!
Ako nočete dobrih nog, potem rabite kako drugo zdravilo, ker edino PEDISIN zamore dati dobro po--moč.
PEDISIN zahtevajo le previdni ljudje, ki hočejo dobre noge.
Ena velika škatlja dovolj
i •
Grand Rapids, Minn. im, r?k" Pn .tajanju .snega, v p<" K vojakom so bili potrjeni sle-! ?latU fT'	nena-
deči: Geo. Majnarič iz KeewatmJC U?	lenega snega.
E. Jovatič iz Keewatim St. Bosa- doeUn f 1taJU m ^
CROWN PHARMACY
2812 E. 79th St., E. CLEVELAND, OHIO-
birijo kot je bil ta hlapčevsko uslužni ministrski predsednik.
Stuermer je predstavljal vse. čemur nasprotuje nova Rusija. Poznal je svojo deželo le tako kot jo je mogel poznati birokrat starega režima.
V	starosti <J8 let je postal ministrski predsednik. — 1?usi ja je malo vedela o njem. a vedela toliko, da je — re-akeijonaren v vsakem oziru. Vedela je tudi, da je bil prijatelj in branilec umorjenega nekdanjega ministra za zunanje zadeve — Plehve-ja. katerega je nazival 4 4najbolj taniecvanim človekom v Iiusiji".
Ko je postal ministrski predsednik, je začela reak-rijonarna stranka močno delovat L da se sklene z Nemčijo separaten mir.
Stuermer je trdil, da je on pri tem nedolžen in hotel ji' eelo izpremeniti svojo nemško ime v pristno rusko v Jot iz, da zaničuje vse, kar je tevtonskega. Nobena stvar pa ni bila v stanu omajati prepričanja naroda, da je v zvezi z nemškimi agenti.
Reklo se je. da je dobila nova Rusija pozitivne dokaze glede njegove krivde in glede njegovga vodstva v gibanju. potom katerega bi izdala Rusija svoje zaveznike ter sklenila najbolj zadovoljiv separaten mir z centralnimi zavezniki.
Dočim so povzročile njegove izrazite pronemške simpatije, da se je moral umakniti z mesta ministrskega pred sednika, ni to vendar v nobenem oziru škodovalo njegovemu uplivu na carja. v
Stavljalo se ga je v isto vrsto z menihom Razputi-nom ter prejšnjim notranjim ministrom Protopopovom, predstavljajočim ono "temno silo", ki je gnala Rusijo v propast in v novo življenje. Stuermerja se je aretiralo na dan, ko se je car Nikolaj odpovedal prestolu.
Radi njegove bolezni pa se ga ni stavilo pred kazensko sodižče.
Dasiravno ni tega nameraval, je bil Stuermer mogočen faktor pri strmoglavljenju avtokraeije Romanovičev. V sedanjih razmerah v Rusiji pa je še vedno videti posledice izdajstev in kabal, katerih se je vdeleževal on in vsled katerih se ga lahko stavlja v isto vrsto kot Proto-popova in Suhomlinova.
" » *
V	svojem nagovoru na odvetniško zbornico v Saratoga Springs, je izjavil profesor Bakhmetjev, sedanji ruski
«	___T- J- i__r>___■ •___r -1___
Ravnikar je umrl eden zadnjih ministrskih predsednikov ter zunanjih ministrov avtokratične Rusije.
Boris Vladimirov i č Stuermer je preminul kot jetnik v trdnjavi Pet ropa vlovsk.
Prejšnji car Nikolaj je gotovo obžaloval smrt tega Kriuiga Vrha nad Idrijo, star 45 zvestega služabnika avtokraeije, a v istem času čuti lah-jlet-^Tnkaj zapušča žalujočo vdo-
k<>. <la a ni bilo moža — izvzemši niega samega — ki bil™ J" U'1 °frok v, *?arastl <io iii * • i	-	a *	^	o.-	Bodi mu lahKa zemljiea!
MI bolj odgovoren za njegovo sedanje pregnanstvo v Si-| Ni^lalljam cwijellim roJjiUoill
v Clevelandu. posebno v New burghu. da se je dobilo postavno dovoljemje od države Ohio za Slovenski Narodni l>om. V ta namen se priredi vrtna veselica v nedeljo 9. septembra na vrtu it. F. GraLmvunde, 12020 Union Ave. Apelira se na vse rojake, da ni-kdo ne zaanudi lepe prilike. Odbor se marljivo trudi, da bo vde-ležnikotn povoljno ustreženo. Na veselici nastopijo nasi vrli pevei društva "•Zvon", katere je vedno veselje poslušati.
Torej, rojaki vsi na svidenje v nedeljo f>. sept.!
Chicago, 111.
Dne 14. tega meseea bode naša unijska seja v dvorani 19 West Adams St. Ker bo ta seja aelo važna, zato prosimo, da se je vde-ležite vse sivalke slamnikov. Najprvo, kar hoče naša imija, je, da se odpravijo moški iz naših tovarn, kar jih je pri bivalnih strojih, zato. ker je to naše žensko delo. Zidje šivalei ženskih zimskih klobukov imajo svojo unijo in sedaj zahtevajo, da se morajo združiti z našo unijo, ali pa, da mora liitša unija propasti. Tega pa naša unija ne dovoli. Ako propademo, bo propadlo kmalu tudi naše delo. Želeti bi bilo, da bi so tudi Slovenke malo bolj zavzele za poletonska dela pri zimskih klobukih in tako preprečile, da bi se toliko židov vedno ne učilo. Poznamo par žetusk, ki spadajo v njih unijo, in te povedo, kak«, sklepajo pri njih sejah, da mora-Pozdrav vsem rojakom in roja- lia vsak	do tega, da
kin jam žirom Ijudovlade.	«boda tudl
nič iz Marble. Jožef Smuk	sneg zelo hitro ter odteče voda v trov. se izsuši v suld dobi: na is;i
-Marble 1 Delič iz Xashwank u^ J "udouriukov. la vpliv goz- na iu izginejo -dtoki številu h je-
Joe Boiič k Naslnvauk* E.URada-'da pa	sevfda .!e "a	Atlikj-
času izmibilo kovic iz Taeonie, M Galopič ^ ^ pokrajine m obstoj ali po- . Urez vsakega dvoma je vpliv Bovev John Geržisn iz Hovev št ;inanJkanJe ^o7-tla U1 ^ vxrok ve" «i>roiiieinbe podnebja največjega Radociovič iz Bo ve v Geo Vic ko- lildh kllnLLti6uih	kl i,(jr"it,lia poljedelstvo. V sreil-
vič iz Nashw auk F J ''\>rVi iz)S° raztezaJ° Pn'ko razse/.ne^a o- nji m zapadm Hvrupi pade 77 . d-
Goodland. St. SU.par'iz Bovevj.^": - - ,	*U*k"v	^T^
Mat. Minorič iz Keewatin. Jozif' -^°.klcr ^ J,?	° v/r°: *etm "a	diAo m a odstot-
Radakovič iz Keewatin Joe ^ko k,h li5l>renie,ilbe Podnebja, se m kov slabih letu, na mrzlo m devic iz Taeonte St Dra-ič iz T pn^]o do Prave8a spoznanja teh zevno dobo. V suiuii krajih je eon te. Mike Ulič uK.watm sprememb samih Da se je pod- stvar seveda obratna. Marko Vlasič iz Goouland L R.,-' "ebje	Je blla <luka K?r J" i'-P«-:,.e..,ba podr.-b,, v
skovič iz Nash wan k in Peter Elič za'10 .Tsled a^stva- cla su	'Vi\/l *	>» dv.gauj.-:«
: ledeniki v gorovjih v gotovih ea- vode. Ki se nahaja pod p'»vNi:' >
jsšh večji, torej prodirali so proti zemlje, so tudi izpremembe i>"d-dolina!«, dočim so v <lrngih č;isLli neb j a naj\« -jeir.	a /t
Ely, Minn. J zopet izginili ali se skrčili glede zdravst veno .stanje ljudi, živečili Lokalni naborni odbor je od- obsega. To naraščanj«- in pojema- » dotičneai n • 'uiju. '/..i	■ ali
klonil oprostitev od vojaške služ- »ije velikili ledeuih mas pa ni m<>- tifus se je na;»-\:i..-r	p. —
be Aiiiftonu Brula in Jožetu Gra-glo biti posledica temperanirnii; stat i-tik ugotovilo, da j" umrlji-,dišnik. K naboru se niso zglasili: razlik etiega ali par let. temveč se vost v časih - poje najo tei.M j Jožef Fink, D. J. Bohink, Frank je moralo trajno izpremeniti pod- no vodo vt-iiko večja. k.»r |,;t v
iz Keewatin. 3led potrjenimi so nekateri Hrvati in Srbi.
J. Resnik.
Collinwood-Cleveland, O.
Ljubo poletje se je začelo ]>o sla vi jati od nas. zabave iu izleti so se že končali in nastopila bo! 11 V'1?	.
rzopet ta dolga mrzla zima. ko se I**1^™ luaI<J v bo treba bolj držati gospe peei in prijeti ter prijeti zopet knjige v roke. Ali tako skupaj ne bomo kot smo bili prejšnja leta. Dosti jih bo odrinila k vojakom. Stric Sam jih hoče imeti, da so gTedo boriti za svobodo. Da, v jako kritičnih časih živimo danes, brat proti bratu se borita, tako da človek misli, da smo živali, ne pa več ljudje. Pa kaj bom o tem več poročal, saj je tako vsakemu dobro znaiuii današnji položaj, pač pa hočem stopiti malo v našo našel bino in sporočiti širši javnosti o našoan napredku in kako na pre dujemo v tukajšnji naselbini.
Tukajšnja naša metropola se zdi človeku kot bi bil kje tam v beli Ljubljani, ker je toliko slovenskega naroda. Tukaj imamo približno 24 društev in to saano pri nas v CoUinwoodu. Ta društva pripadajo k raznim jedno tam in zvezam, tako da se lahko vsak rojak zavaruje v slučaja bo-
poslanik v Združenih državah, da ima Rusija vec'izkuse- ^V^H^tf^ nosti v oziru na politično delavnost kot se to splošno
| HI"	i iiifir-rMi ,	_ ^ ^^	dft ttU »topi t to ali oK»a
slamnike šivaii; zatorej nam je eukna pot. da se združimo v unijo. To je vse na nas ležeče; ena ali dve ne bosta tega srtoriii. to se bo storilo le z združenimi močmi. Bodimo vse za eno za vse! Vzdramimo se in bodočnost in za gotoviino si naše delo. Vsaka bo Sprevidela potem, da ne bo na izgubi za tbrte cente, kar bo plačala mesečnine. Naša unija noče nobene izkoriščati, ampak želi izboljšati naša dela v vseh rečeh Unija brez članic in denarja tudi ne more obstati. Povedalo se je •pa tudi že pri sejah, da se bo ziki žaio mesečnino prej ko bo mogoče. Začetek je pa težek, to ve vsak človek. Izvedeie smo tudi. kako vabijo ž kije nekatere šival ke v njih uuijo in nekatere tudi pravijo, da bodo pristopile; zatorej naj se jim pave, da, ako to store, bodo enkrat, ko bo prišel čas za to. "mareale" skupno ven.
Torej še enkrat poživljamo vse šivalke klobukov: pridite na sejo 14. seprteraibra zvečer ob 8. uri in katere še niste vpisane, pristopite! Zanaprej bodo naše seje dvakrat na mesec, vsak drugi in četrti petek v mesecu v gori omenjeni dvorani. Prihodnjo sejo bojno dobile tudi unijske knjižice.
Pocdnr xiem!
Unijske delavke.
Vel igo j in E. Hodni; vsled tega se nebje dotičnega ozemlja. Profe- časih, ko ta voda narašča. Z. smatrajo od naborne komisije kot sorju liriicknerju v Bernu. Švica, druge «-pidei.i: -ne bolez.-.i i a u -potrjeaii.	j g it zasluga, da je razkril in ute- kajo dose-'aj j»oti'e?mi j»o<-.itk:.
Jožef Smuk je zahteval od me- meljil menjavo podnebja. I"če- vt-ndar }«a >•• d...... .. ia i<-
sta Ely $500 odškodnine za ško-'n.jak je bil prtidvsem opo.rorjin preiuemba pod lebja veliheg;- po do, kateio mu je povzročila voda na dejstvo, da je šlo z odhaja- mena za razširjenje k<>!ere in i vsled poškodovanega kanala, ki njem ledenikov roko v roki giba- lluence.
je pritekla iz ceste v Idet. Porota nje glede površine jezer, posebno	-
mu ni priznala odškodnine.	Ionih brez odtoka. To gibanje po-
. .	j vršin jeze«- brez odtoka je moralo	Ruski beg.
,,, j. . A	;	'imeti svoj vzrok v vtvji ali manj- Berlin, Nemčija, >»-pteinbr;i.
I a distrikt mora dati 2<J6 v o-
jai j o v. (Jd k naboru poklicanih se
:ši padavini, kajti višina dežja j<- 1-. ruska armada, ki j. bila i>n -rxl začasnega zračnega masana pri llijri. umika v- dii« ter od temperature, bolj proti severu. Nemške čete jo
odvisna ' pritiska
jih ni javilo 54. 0»1 353 zdrahi
ško preiskanih je bilo potrjenih Vsled tc„a ^ je ^ Trsti prt?iska. neprestano zashdnjej
lo vse te prikaknL Pri tem se je Zdaj so prodrli Nnnei že štiri-pojavil presenetljiv rezultat, da deset milj severno od Iiig»». se namreč približno v dobi 35 let --er ^e b >je obkrožt »ija. >.» redno ponavljajo gibanja ledeni- maknile tudi čete, nahajajoče v kov ki jezer nadalje množine ob D vini.
jKidavine. (»b."»eg zračnega priti- Nemci so prepričani. da se ska in druge. S tem pa se je tudi Dvinsk ne bo mogel dolgo časa ugotovilo, da je podnebje cele vzdržati.
zemlje podvrženo gibanjem, ki Nemška armada je vjela pri za-trajajo nekako 35 let in katera ^ vzet ju Ki-e 120 častnikov in 7500 vsled tega imenuje sekularna gi- mož ter zar>!enila ogromno množi-banja.	I1'0	materjala.
Iz gibanj termina vinske letine	NAZNANILO,
katera se je iz pradavnih časov 1 ( lanom društva sv. Barbare
80, med katerimi se nahajajo: R. Ropovič, Mike Malič, Anton Mi-k ose nič, Jožef Ki-alj. ilike Mar-kovič, Nikolaj Strajdar in Peter PešeL zadnja dva iz Mount Iron.
Anton Mehvič tozi mesto Evc-leth za odškodnino 110 dolarjev, ker je njegova krava požrla neko strupeno stvar na mestnem smetišču iai potem poginila. Mehvič navaja, da je mesto zanemarilo, da bi bilo pokrilo smetišče.
Hibbing, Minn.
Od 250 poklicanih k naboru je bilo oproščenih 145. 38 pa se ni zaznamovalo, ter ;z ponovnega postaja št. 55 v (*oih uaugh. Pa., zglasilo. Potrebuje se skupaj 2»J3 nastopa ostrih zim. katere s.' da daje na znanje. tLi je bivši taj-vojakov. Sprejeti so bili; Mihael zasledovati nazaj do l«*ta 1000 - ik s<,l>i:-t Frank Gnezda zaradi Sarie, St. Brieovič, Mihael Vari-.Kristu, se je dokazalo v 35 sluea- vojaških razmer tajništvo < dložil sovič in B. Klobučar iz Carsoc jih to 35-letno izpretnembo po«l- i:i za mtsee ptemi)er je prevzel Lake, Joe Minorič iz Stevenson.'neb j a. Malenkostno izpremembo r pravo p-»stajnega tajništva brat Aleks Stimac iz Carson Lake. (temperature stopuije Celzija bi Frank Petrie. B">: 2. ParkhiH,
jsanatral človek z«i dejstvo, ki ni l a ^bria Co., Pa.
Eveleth, Minn, l iiti ,vredno vpoštevanja. Dejstva T<-m potom opozarjam v.s» čla-
Ker niso bili oproščeni od lo- pa nas pouče drugače. Ledeniki ne, tLt zadoste zahteva n pravil do kalnega aprostilnfrga odl>ora vo-! Visokih Tavrov se zmanjšajo v 15. septembra 1»17. ker kdor no jaške siužibe, so se obrnili na viš-'suhi dobi za nekako 16 odstotkov bo plačal ases uent do o ncnjuue-jo instanco za-oprostrtev: John in cela masa ledeaiikov se z manj- j;a dne, i*> suspendiran. Pane iz Aurora, Marko Cavič iz ša aa 25 kubičnih kilometrov. V^ak član naj pa se gotovo vde-Eveleth, J. G. F'abic iz Aurora.'Potom tako malo zmanjšane tein- hvi meseca oktobra, ker ino-Tomaž Daric iz Gilbert in B. MLs- peraturc se stopi ledena koeka »au:o voliti tajnika; 4>edaj je p«i čič iz Kamazaea v Dalmaciji, ka- treh kilome»trov debelosti in do1.- staja upravljana po nadizornem teri navaja vzrok, da mora podpi-'gosti. Površina Kaspiškega morja odboru, ker nobedeu ne sprejme
je padla \ suhi dobi za tri metre tajniškega posla. Tort j vsak naj in njegova porvršina s»- je zirmnj- pride na sejo. da se reši ta važna šala vsled tega za 13,000 kvadrat-'zadeva.
Bratski pozdrav!
rati stari še v staži domovini.
McKinley, Minn
Do 30. avgusta je vstopilo pro- nih kilometrov. Jezero Genrg? v stovoljno v vojaško službo osem Novem Južnem Walesu v Avstra-oseb. Med njimi sta Leo Strah in liji, ki je v deževni periodi dolgo Me*. Smuk, ki a(a pri kompangš 20 do 30 kilometrov, široko 10, •F" ▼ Eveiethu.	kilometrov ter frk>boko 5 do 8 me
Za postajo štev. 55; Frank Pecrič, Mihael Vadnal, predsednik. (7-11—9)
GLAS K
DA, 7. SEPT. 1917.

Slovensko Republikansko Združenje.
Sedež v Chic&gi. 111.
IZVKSEVALNI ODBOR.
Frank Bostie, Filip Godina, Martin V. Konda, Etbm Kristan, Frenk Krže, Anton J. Terbovee. Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR:
Matt Petrovich. Ludvik Benedik. Frank Veranie.
CENTRALNI ODBOR:
Anton Zlojrar, Matt Pogorele. Anton Motz. Frank Mravlja, Ivan
Ku.šor, Frank Šavs, Frank Udovich. Joseph Steblaj.
(Opomba.
prišla
Zastopniki organizacij in listov, ki se dozdaj še li, postanejo člani reutralnega odbora kakor hitro se
pravilno priglasijo m izjavijo, da s»e strinjajo s temeljnimi načeli S H. Z. — Naslov za pi»ma in denarne poišiljatve je sledeči: Anton J. Terbovee, P. O. Bos No. 1. Cicero, M.).
--OOO-
Naše razmeije do srbske kraljevine.
-ooo-
Včeraj siiH> pojasnili, zakaj smo proti Avstriji in zakaj ne moremo in ne sinemo biti zanjo.
Danes pa hočemo pojasniti in razložiti svoje stališče in s tem tudi razmerje do srbske kraljevine.
Kraljevina Srbija kot je obstajala pred sedanjo svetovno vojno in pred balkansko vojno, je sadež več stoletij trajajočih bojev pretežnega dela srbskega plemena za [»rostost, ki so jo Srbi izgubili v znani bitki na Kosovem
}K>ljU.
Bili pa niso edinole Srbi, ki so s svojo močjo izvojeva-li za m* prostost, ampak bilo je že več drugih stvari ki so pri I* »mogle k uresničenju hrepenenja srbskega naroda.
V prvi vr>ti ji- bila Rusija, ki je hotela z vstanovitjo ^lov«-nskih držav na Balkanu utrditi tudi svojo moč v tem delu sveta.
Nadalje Turčija, ki je vedno bolj hirala ter ni mogla več držati svojih priropanih dežel.
Bile pa so končno še dru^e države — predvsem pa Avstrija — ki si je tudi dosti obetala od samostojne srb-c države, kajti vedela je, da ji taka majhna država nikdar ne more postati v resnici nevarna.
Tako je prišlo najprej do vstanovitve odvisne kneževine iu ta odvisnost je postajala vedno manjša.
Končno se je vstauovila srbska kraljevina, a medtem t,t -i kraljevsko čast menjavali domači srbski dinastiji: Obreuoviči in Karagjorgjeviči.
Srbi so bili turške raje, in njih zatirana in preganjana vera je bila grško-pravoslvana.
Slovenci in Hrvati pa so bili avstriski in švapski raje in njih vera je bila in je še zdaj rinisko-katoliška.
Vsi ti narodi pa so trpeli, dasiravno na različen način — in služili tujini gospodarjem brez vsake razlike.
Srbi so se osvobodili s svojo lastno močjo in s pomočjo bližnjih in daljnih sosedov. Postali so samostojen narod ter so bili ponosni lia to.
Slovenci in Hrvati pa so lilapci še danes* in je umevno, da zrejo Srbi na ta dva naroda kot lia naroda, katera morajo rešiti in obenem z rešitvijo Slovencev in Hrvatov povečati svojo narodno silo.
Slovenci in Hrvati — dasiravno še danes zatirani in pod tujini jarmom — so vendar napredovali na vseh poljih in bodo sedaj, ko se bliža ura odločitve gotovo natančno razmišljali o razmerju, ki vlada med njimi in njehovi-mi srbskimi brati.
Pri Srbih, ki so bili bojevit narod od nekdaj* se je razvila iz različnih vzrokov narodna samozavest, ki sega včasih preko primernih meja.
To in pa neki verski fanatizem, ki je le plod odloče-nja od ostalega sveta ter pomanjkanja stika z drugimi ter drugače vstvarjcniini narodi, se je razvila lastnost, ki je edina na srbskem značaju vredna grajanja.
Slovencem in Hrvatom, katere je treba prištevati med njanaprednejše slovanske narode, se ne more zameriti. če razmišljajo o svojem razmerju do kraljevine Srbije ter dajo izraza svojim nazorom celo sedaj, ko bo kmalo napočila usodepolna ura odločitve.
Drugi koncert Zveze Jug. Pevs. Društev.
Z veliko napetostjo je Cleveland pričakoval letošnjega kon-eerta jugoslovanskih pevskih društev, kajti vedeli smo. da bomo doživeli nekaj, česar še nismo nikoli.
Pričakovali smo mnogo, toda videli in slišali smo mnogo več.
Koneertni program sam na sebi je bil bogat in kdor ga je videl, je moral priznati, da je bil zapeljiv. Ni tedaj čudo. da se je nabralo toliko občinstva. Gledališče, drugo največje v Clevelaudu, je bilo naponjeno.
Točka je sledila točki in vsaka je bila lepa, da ni mogoče povedati kateri gre prvenstvo. Meti drušlv je bila Edinost prva, ki je nasto-
Treha je pomisliti, da j<* srbski narod v kraljevini sKora.i izključno ]m »ljedelski in da ni imela Srbija do najnovejšega časa nobene industrije.
Vse, kar je pridelala, je morala izvažati v dežele — ki » m«\jil»* nanjo — to j<- v Avstrijo in Ogrsko.
I/, tega so nastale številne sovražnosti, kajti ogrski v lik;s-i nalašč nagajali Srbiji z različnimi visokimi pri-M(;i»iuanii in nezadovoljstvo med srbskim narodom radi wstroogrhke je postajalo vedno večje.
K temu je pa še prišlo, da se je Avstrija polotila Bo-»t iti Hercegovine, kateri deželi smatrajo Srbi za svoji. Srbi so vedeli, da bo težko kdaj izpuliti ti deželi iz < k ugi-kili ma gnat ov in židovskih izkoriščevalcev, in s tHVL la -eiio aneksijo leta 1!KI8 je prikipelo ogorčenje srbskega naroda do viška.
Tako so sledili dog<>dki ter se razvijali kot se razvija plaz, ki drči proti nižini.
Začela se je svetovna vojna. —
Vojnih dogodkov samih ne bomo opisovali in tudi ne . !« Mite usode, ki je zadela srbsko kraljevino in žnjo celi srbski narod.
Tevtoni so jo pregazili; evet njenega moštva je popa-lal v bojih ali jMxllegel boleznim; kar je ostalo, se je delo-' t izselilo, deloma pa nerado uklonilo tujemu jarmu.
Slovenski narod družijo s srbskim vezi istega pokole-ijtt in sorodnega jezika.
} kn ne želje Slovencev so bile od nekdaj, da bi Srna uspevata, rasla na moči ter se je razvijala in procvi-tala duševno in materialno.
So pa stvari, ki pridejo globljemu premišljevanju ta-l o j pred oči in med te pada tudi ona velika, dasiravno ne n.-premost Ijiva meja, ki loči iztočni pravoslavni svet od zapadnega rimskega.
S tešno je sicer govoriti v sedanjih prosvitljenih ča-*ih o verskih razlikah med narodi, a nihče ne more kljub i emu zanikati, da ta zev v resnici obstaja.
pila. V mešanem aii pa v moškem zboru je bila na mestu; petje nam je zelo ugajalo, bilo je ubrano, gladko.
Sledila so društva iz Johns-tow na in okolice. Slišali smo jil že lansko leto iu poznamo jih tudi že iz časopisja; zato se jim nismo čudili, kajti vse, kar se more lepega govoriti o društvu, smo vedeli že prej. Priznavam jim ve liko zmožnost in smelo rečemo, da so vzor pevskih društev.
!>o zdaj nepoznana so nam pa bila newyorska društva. Keeite. kar hočete, vaših pesmi se bode-mo spominjali, kajti segle .so nam do srca. Nepoznana nam je bila do sedaj Hladnikova skladba "Blejskemu jezeru'' Ta milina, ta krasota ! Med slovenskimi pesma-mi je brez primere. "Domovina' jo je izvajala z vso fineso. Drge tale so nam žile. ko je nežni pianissimo naglo prehajal v fortis sime. Pesem je bogta melodije in než" Vot prva pomladanska eve tliea. Solo, katerega je pela gdč. I la Zakrajšekova nam je imponi-ral in priznavati moramo, da tako izborne solistinje še nismo slišali v Ameriki. Vse pa je prekašal njen glas v pesmi "Na Ozlju gradu ". Tu je pokazala vso silo in lepoto svojega glasu. Po kon eertu je vsako hotel govoriti ž njo, vsakdo j: stisniti roko. Z<» res, očarali ste nas.
Nekatera društva, dasi moramo
[priznati, da so v popolni meri zadostili svoji nalogi, so vendar imela previsoke skladbe; bile so težke in preumetne. Zato pa nas je' tako prijazno iznenadilo narodno ' petje društva "Slavee" iz New j Vorka. "Kako bom ljubila'' je i večno lepa pesem in človek bi jo' poslušal noč in dan. Toda, kakor j jo je pel Slavee, je bilo nekaj po-' sebnega. Ako si med to pesmijo1 pogledal po gledališču, tedaj si videl, kako si je občinstvo brisalo oči; bilo je v resnici ganljivo, j Tu se je pokazalo, da so nam na- j rodne pemi še najbolj pri srcu in j želeti bi bilo da bi peska društva mnogo bolj vežbala narodno pesem kot so jo do sedaj.
V Vilharjevi skladbi "Mornar" nam je **. Prm. Kogoj zopet pokazal velike svoje zmožnosti, na-larjeuosti in lepoto svojega gla-;u. —
Očarani pa smo bili pri duetul 'Oblačku", posebno pa še "Na' z pre hodu'Proizvajala sta van Zorman in g. Prim. Kogoj. ?esmi "Na izprehodu" je g. Zor-uan sam spisal besedilo in ga u-rlazbil ter obenem pel in sprem-jal na glasovirju. Občudovati ga moramo in ne vemo. kje je večji imetnik; ali pesnik, skladatelj, pe-•*ee. ali oianist. Vsekako mu gre vse priznanja; dovršen jc v v^a-ieui oziru.
MoiaN5 osebna ^ poslanica nade.
Želim, me pozna vsaki nož in vsaka žena v tej deželi, katera trpi bolezni. Želim, da me poznajo vsi kot prijatelja—da vedo kdo sem jaz'kai setn storil v preteklo«ti in kaj delam sedaj. Moja slika vam lahko »pričuje, da sem osivel v medicinski praksi, katero vritm ie dolgo vrsto let; moji lasje ao danes anežo-beli po dolgih letih itudiranja. raziskavanja in dela. Skrbno sem proučil in analiziral vse tiste stare, kronične in globoka vkor-jeninjene bolezni, ki ae tako teSko zdravijo in o katerih ima rnaoco drugih zdravnikov le porvrtoo znanje. Želim, da mi vsak bolan 'rooiki in vsaka bolna ženska zaupa svoje teikoče in tajnosti; vsakemu bom dal posten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Pifate po brezplačno knjižico, katero vam nudim, in čitsjt« mojo


ŽELODČNE BOLEZNI
okorela jetra, žolčnica. wpelra, zlata žila, romati* sem, katar, naduha in funkcionalne bolezni srca se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z
majhnimi itioikii
Želimo, da se seznanite z našim znastvenin načinom zdravljenja na domu mnogih akutnih in kroničnih bolesti; tudi nalezljivih in podedovanih bolesti, kakor nečiste krvi; slabe krvi; bolesti kože. otekle, zažgane, bolne in občutljive delove; slabe, nervozne in obnemogle kondicije; pomanjkanje energije, ambicije in zaupanja; nadlogah ledvic in mehurja, ter veliko drugih bolesti in nadlogah od katerih bolniki pogosto trpe.
Zdravniška knjižica, katera šteje _ 96 strani, zastonj.
PiSite Se danes po to knjižico in u njej boste ntili enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsak moški in vsaka ženska. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč. pišite takoj po to brez-platno knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Nepo&iljajte denarja! — pošljite samo vase ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravju, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaia teskoča obvladati.
Kupon za brezplačno knflžlco
Zapis Le vaše popolno ime in naslov, izrežtte in pošljite nam ie dane«.
Dr. J. Russell Price Co..
S 11 SO Madison £ Clinton St*.. Chicago. III.
Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vaio zAravnliko knjižico p«|nils«w zaslon} in poštnine prosto.
Ime in priiack_____________________________________________________________
Št*«, in alien ali Box________________________________________________________
Mesto ______________________________________Država................._____ ....
Novel električni premikajoči se znaki za vašo izložbo.
Premikajoče se stvari vzbujajo pozornost. Izložba, ki je le srednje opremljena vzbuja malo pozornost. Prvuiikajoei se oglas v vaši izložbi bo pritegnil nase polno gledaleev.
"Canteen" in "'Spiral Glob" sta dve premikajoči se električni znamenji, ki vas bosta zanitnali- Vsako si lahko nabavite za $6.00 ali več.
< • hočete povspešiti svojo trgovino, si nabavit« eno teh premikajočih se znamenj. Pridite in oglejte si te nove povspeše v atelje trgovine v katerikoli naši izložbeni sobi.
The New York Edison Company
AS Your Jcrvicm General Offices : In ing Place and 15th Stnx* Branch O&ca Show Rooms for the Convenient* of the Public 434 Broadway J 114 W 42nd St I 362 E 149th St 126 Deiancev St 151 E 86th St All S bow Rootm 1« living Place | 27 E 125th St | open until midnight
i

Pohvaliti moramo tudi vrlo de-, .troitsko društvo "Ljubljanski j Vrh", ki nam je zapel "Pastirja", j kjer sta se posebno skazala soli-jsta <rjr. Kenie in Yihtelie.
Impozantna ie bial pesem "Xa Ozlju-gradu". kjer smo videli vno veličino Vilharjeve skladbe. Pel jo je skupni možki zbor s sopra-liovim (^rde. l ia Zakrajšekova) in baritonovim samospevom (ir. Prim. Kogoj).
Poslednji dve torki sta bili me-' šani zbor "Zarja" in moški zbor "Jadransko morje"* >ta izzvali velikanski aplavz, katerega ni hotelo biti konec. Mogočni so bili ti " jakordi. bučali so kot morje in zopet nežni kot pomladanski dih.
Xaj omenimo, da ie pri skupnem zboru nastopilo 200 pevcev it 00 pevk.	Poročevalec.
Zmaga.
Saj vem. kam jo bom mahnil.... k Balkoveu, ker tam bom dobil prijatelja-
Kadar se gre za postrežbo za krepčilo telesa, kakor tudi za lepo urejena prenočišča za potnike, takrat je zmaga vedno na moji strani Moja dolgoletna skušnja v splošnem pri hotelski obrti jamči mojim prijateljem pravo domačo postrežbo. — Torej ee čuti telo slabosti, si lačen ali otožen, pridi k meni, in in postregel te bom prav izvrstno.
JohnBalkovec Hotel
5400 Battler St., Pittsburgh, Pa.
ROJAKI NAROC4JTE SB NA *GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO. VENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH
ROJAKI, NAKOČAJTB SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Važno za vsakega.
KADAR želite izvediti za naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev,	stvu itd.
KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hiso, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-histvo, trgovino itd.	telja ali znanca,
KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena naznanila,
rabite VSELEJ "GLAS NARODA"
"GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenib državah, kakor tudi v Canadi itd.
"GLAS NARODA" je najpriljubljenejsi in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. CENE SO SLEDEČE:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 [ Enkratno iskanje dela stane................$0.30
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota	S Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke
itd. stane.................................$1.00 j ali kaj enakega stane..................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane............$1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane.........$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar.
H— na: "GLAS NARODA" [H
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa
oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem va- *rocaj°, da se prepričajo če je oglas v našem listu ;	- ... .. , . .. in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj
rujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih ga ni. Posebno velike važnosti je za vsakega pri na-
je vsepovsod dovolj.	ročOih po pošti.
J. Harry Covington,
viiiovai sodnik.
C- »U n, i'<MnMMUf	»uiwmtow
m



Hmli—ni lil........' i —......■■--
GLAS LABODA, 7. SEPT. 1917.
Pota moderne ga slikarstva.
Veliki problemi modernega slikarstva niso imeli na ši>aiwko slikarstvo posebnega vpliva, šele Zu-loajra je ubral novo |w>t s tem, da jep okazaf svetu stare slikovite narodni' tipe \* novih barvali. Xje-Bove slike so velikega formara. dekorativne: osebe slika v naravni velik«* >ti, barve so ploskovno rab-l.ieiie. temne in nasičene, tudi črno barvo rabi z efektom On slika španski narod, tuintam krasne ti-1*\ v obee pa bolj degenerirani narod, o>ebno>ti. iz katerih pa Vendar v posameznostih odmeva *e medlo «>ijai nek Janje španske «run «l«*zze. Značilne so njegove slike -španskih mladih žena k pajčola-noui. torerov, kruljavih in grba-vih, >i»!«»h deformiranih beračev >tarih bornih žena. To mu je izumirajoča Španska.
Zidoasra -»lika dalje zaiuišecua španska mesta, mrtva obzidja, tu r«»bne ravnine, Njegove pokrajinske -like naptavljajo sploh temen melanholičen vtis, kakor bi bile xa*trte - težkim zajrrinjalom žalosti. Ta vtis fvoveeujeio Še pose-i bej skoro grozni barvni akordi, n pr. /vpelenorurncua barva na su-ki "Samotar in cerkev >v. Device na skali."
Naravo komponira v črtah in zrak slika v barvah, da mu dvignejo osebe. Sam se je izrazi!: — *'Zrak je za dihanje in ne za slikanje." V svojih shkah iz narod negra življenja se deloma naslanja na Velasquez*, še bolj na Goya, v barvnih ekspresijah mu je vzor Ureco. V slikah mladega sveta | prevladuje počutnost, izražena 11. pr. v očeh. na ustnicah. Celo na sliki "Krvavo razpelo" nima več mlada španska deklica, stoječa polet* križa, neoskninejnih oči. — Poirosto ponavljanje te strani človeškega življenja ni simpatično.
Res kruwii, statuarično lep je njegov "Torero el Coreito'*, krepek. barvno dober pot ret Lueienne 1J rev al v vlojfi Carmen.
Znano ie. da moderne slikarske smeri niso pospeši'vale moti umen -talnega slikarstva. Poleg soeiahiih razmer je slikarstvo samo krivo da je liiiuiumeutalnost iz umetno-1 sti izginila. Zato se ni čuditi, da iz vrst slikarjev niso nikdar izginili slikarji, ki stremijo po monu-metalnem slogu, po nekem novem idealizmu. Res. da niso imeli dosti prilike. da bi bili svoja dela izvršili v monumcntalnih stavbah, kamor spadajo, in bi v menumental-nem slogu koncipirane slike tudi na zunaj, po namenu postale monumental ne, vendar so v svojih delih (Hikazali nova pota monumen-talnega slikarstva.
Mouumeutalnost v slikarstvu je pred vm'ui odvisna od k rep k os t i črte. Tako je bilo vedno in bo tudi (»talo. Zato je naravno, da mo-demi, ki hočejo slikati monumen-talno, poudarjajo i z nova črto. jas-no konturo. Eden takih mogočnih slikarjev ie Sviear Ferdinand Ho-dler. rojen leta 1n»:J blizu Iterna. Zdaj /i\i v Cenevi, njegove važnejše sliRc pa hrani muzej v Berlin. S,t|al m- je pri Francozih. Dela njegove prve dobe niso dosti znana, raztresena so po raznih krajih. Starejša dela kažejo lepo tehniko, označujejo tudi v detajlih krasno diferenciran je barv. — Slikal je interiurje. .s |w»lno dušo *e je vglabljal v pokrajino aevsko jezero , portretiral je tudi z bistrim ume van je m bistvenih potez. Potem pa m* je spremenil iu je nastopil s silnim osebnim slogom. O IfodJerju *e je mnogo pisalo. nekateri so ga hvalili, celo oboževali, drugi grajali, zaničevali. Puh g zgodovinskih sdik *Boj pri ilar;gnar.u' v muzeju v Curi-hu iu * Odhod prostovoljcev leta i 1813 na vseučilišču v Jeni je u-^tvaril Ilodler mnogo alegoričnih in simboličnih -lik. Xaj navedemo nekaj imen takih »lik: Sveta noč.l Pomlad, Izvoljenec, Razočarani. Naveličani življenja. Noč, Dan Pesem iz dal jeva. Pov*od so figure Oktre. suhe. v izrazu nepojmljive in neizrekljive žalosti. Pogled strmi v daljavo, kakor od težkih sanj izmuee-n. To ,ii>«> več osebe, am-j pak simboli človeške usode in človeških strasti. To gledalca m umiri. Ilodler je težko umljiv. kar povečuje vtis skrivnosti njegovih! »lik. Včasih so psdiologičuo kar mučne. Ilodlerju je glavno črta, risba. Namenom« poudarja kon-> turo. »trogo xaertano silhueto, po-' go*to je arhaično »trogr in re»en Obleka se kakor mokra tesno o-prijemife If!*** v ozkih gubah. Vi bar\sh je enoličen, skoro revpn, na nekaterih :-liirah so njegove barvr 1
JKndke iigure. štiri, pet, šeat. se
! jo duševno razpoloženje, i»ogosto krat pa mučno monotonijo le povišujejo. Na sliki "Razočani" 11 j pr. sed ipet mož na klopi, vsi v črnih haljah simetrično eden poleg drugega, le srednji -se drugače drži in je drugače oblečen, nekaka geometrična proproeiouala. Tc I ie llodlerjeva simetrija.
Paralelizem iu simetrija v umetnosti >ta že stara. Gotovo ni oboje lepše izraženo kakor v starokrš-čauškili mozaikih, kjer se strinja ta način v krasno izražen mir. Ho-dlerjeve figure pa kažejo prav dobro mod erne ga duha. Vse so ne-proste. brez volje. Prisilno se gib-1 jej. ■ in zvijajo ude. kakor očarani gredo Ilodlerjevi ljudje za daljnim glasom ali s repo in nemo strme eden v drugega in naj s tem izražajo kako idejo. Pogostokrat je Ilodler oduren, n. pr. v slikah Dan in Noč, kjer se je lotil nagote. — Ilodler je slikar pesimizma.
S Ilodlerjem bi lahko primerjali Tirolea Albina Egger-Lieuz, roj. leta 186S v Pustriški dolini. Zdaj rivi v svoji domovini, ko se je odpovedal lani profesorski službi v VVeiaru, kamor je prišel z Dunaja Ilodler in Egger-Lienz nista prijatelja. Egger-Lienz je Jlodlerje-vo umetnost močno napadel. Tudi Egger-Lienz je monumentalni slikar. Kako dobro ume slikati tirolskega kmeta v tipu moči, truda žrtve, ljubezni do domovine. O-giblje se vseh posameznosti, kai bi moglo motiti enostnost iii značaj. V barvah es giblje v rjavih in rjavordečih tonih; to je vsa skal? njegove palete. Kako čudovito izrazita je n. pr. njegova slika 44 Smrtni ples leta 1809" ali '*Ha-•>pinger in črna vojska" (1909) Pri poslednji se človeku zdi. kakor da zemlja bobni pod težkimi koraki cesarju vdanih Tirolcev Defrcgger in Egger-Lienz. kakšen razloček v karakteriziranju! Tudi j bibličnih motivov se je slikar lotil n. pr. v sliki "Sovražnik". Predstavlja biblično misel o sejaveu in sovražniku, ki je natrosil slabega j semena na njivo. Za mestno liišc na Dunaju je naslikal monumentalni friz "Vhod Atile in Kriem-litldc na Dunaj".
Prezreti ne smemo slikarja Mak-^a Klingerja, roj. leta 1857 naj Lipskem. Ne spada sicer v vrsto :>rav modernih, ali ker ima močno] individualno razvit značaj in ker sta ilve izmed njegovih velikih dik, ki jih je zasnoval kot rnonu-mentalne. na Dunaju v avstrijski Iržavni galeriji, namreč ''Parido-va sodba" in ''Kristus v Olimpu" »a moramo omeniti
Kling«-r je umetni« globoko raz-tnišljajočega razuma in ognjevite lomišljije. je kipar, slikar in pred. . sem risar. radisar. V monumen-j alnem velikem slikarstvu se mu n vse posrečilo. Shko Paridove >odbe so spočetka močno grajali, frda risba in trdo slikanje, pa tuli pomanjkanje nravne nežnosti ie bilo vz^i>k temu. Pokrajine slike je pa vse hvale vredna. Slika Kristusovega križanja, v zasebni j asti v Trstu, je naletela na splošen odpor. In res nam jasno kaže. la slikarju ni prav nič ne na zgo-loviuski, ne na duševni tematični "esniei predmeta; vse kar je dodal slikar iz svojega, je nemotivirano elo žaljivo. Klingerjeva posled-tija velika slika ie "Kristus v O-impu". Delal ie na njej deset let. )limpski bogovi, deloma prav sia-| :>otue figure, so zbrani na cvetoči i ravnici, vesele se nad plesom de-i tlet, ko pride mednje Kristus resnega obraza. Za njim neso štiri J ženske, alegorične podobe glavnih dednosti, križ. Ves Olimp se preplaši. le boginja neumrljive duše Psiha, se zateče h Kristusu. Ideja je precej nenavadna. Rekli so ia predstavlja slika zmagoslavje nt poveličanje krščanstva. Slikar »i je težko kaj takega mislil. — Kvečjemu je hotel pokazati konflikt krščanskega svetovnega na-ciranja in poganskega. Na sliki je narsikaj lepega v zamisli, v for-, rnaliii kompoziciji, v tehniki. Ima r>a tudi velike hibe. Pred vsem manjka dnševnosti v Kristusu, ki naj bi nastopil kot nekaka vis tnaior, in v personifikacijah čed-no«ti. Klinger je dal obema svojima velikima slikama ahitekton-ski, s plastičnimi marmornatimi kipi okrašen okvir, kajti njegov ideal je arhitekturo, kiparstvo in slikarstvo združiti v harmonične soglasje in enotno monumental-adet.
Posebno vrsto monumentalnega doea si je ustvaril Dimajean Gu-rtav Klim t, roj. leU 1862. V tehniki si je prikrojil ra fini ran vrste OointiHcem. stvarno sta nra človek m narava le dekoracija. Sprva
I	H. A. GARFIELD.
F član komisije za določen je cen.
! je slikal v zniislu Makartovega ko-lorizma, izvršil je lej>e slike v dvornem muzeju (umetnostnozgodovin-ski muzej) na Dunaju, v palači grofa Dumbe supraporto "Schubert pri klavirju". Pri luči sveče spremlja Schubert na glasovirju petje dunajskih deklie.
Pozneje je prehodil vse moderne struje, da so mu očitali eelo neoriginalnost in odv:snost. Najbržc ga je to spodbodlo, da je skušal na vsak način doseči kaj novih efektov. Zato je zašel predaleč, i Znana je zaeva o slikah za slav-
I	nostno dvorano dunajskega vse-(učilišea. Naslikal naj bi alegorije
prava, odroslovja. zdravilstva. — Proti slikam se je dvignil tak protest. da je bil slikar primoran slike umakniti. Ni tu prostora,*da bi slike analizirali, kdor se zanje zanima. se bo mogel drugod poučiti. Slikarsko in tehnično imajo te slike velike vrline, stvarno jih pa ni mogoče odobravati. Klimtove slike sploh so "poeutnost trudne o-rientalske pasme, ki se je izživela obdana in odeta z vsem, kar blesti in očara, v izberi snovi se nagiba k stvarem, ki žnjimi jezi pobožni okus. — "Kiimtova umetnost je skozinskoz ne moška in pri tem govori nadčutno, lahno se izgublja-jočo govorico, ki se pa, kakor se zdi, poraja iz pijanosti hašiša, kajpada ne brez njegovega slabega poskusa."
Tako snio si na kratko in povrh ogledali pota in razvoj modernega slikarstva.
Naše domače slikarstvo je vsem znano. Naša umetnost je iz druge, tretje roke. Rečemo pa laliko. da naše slovensko slikarstvo tiči še globoko v impresionizmu. Mogočnih skokov mu bo treba, da ne pojde korak a korakom po vseh t ti« 1 i zablodnih potih dosedanjega razvoja, kakor se je v Sni drugod.
K sklepu le še nekaj splošnih o-pomenj. Kolikokrat se dandanes čuje: dajte umenost ljudstvu! — Splošnost je namreč, kakor vidimo, precej apatična nasproti moderni umetnosti. In kai vidimo! Kdor hoče dati umetnost ljudstvu v reprodukcijah umotvore starejših .slikarjev. Z izbiro pri modernih smo kmalu pri kraju. Ali moderni slikarji ne slikajo za sploš-
II	Ost! Impresionisti so se še trudili, da bi s"ojo umetnost popu-lazirali. Pa že Cezanne je priznal • "Vidim, da se bo umetnost obračala vedno le do majhnega števila izvoljencev."
To je čisto napačno mnenje. Zato pa tudi umenitkom ne cvete sreča iu mnogi morajo reči z Li-bermannom: "Slike slikati zna vsakdo, a prodat jih. to je umetnost"" Na razstavah opažamo značilen listek "prodano" navadno na slikah, ki občinstvu vsebinsko in formalno kaj povedo'. Druge stvari si obiskovalci hitro ogledajo in gredo mimo. Kako se morejo vendar moderni slikarji tako premagovati, da slikajo samo za umet nostni snob, ki sta ga pomagala vzgojiti nesrečno plačauo slovstvo o umetuosti in borzno urejeni u-metnostni trg "Prokletstvo naše dobe je. da pojo vsaki prenapetosti in vsaki dvomljivosti v umetnost^ zmagoslavno pesem, da govore vedno o nerazumnosti tope mase in dnini revščini estetike, če se obrača proti takim dekadentoim in boiesUim 1irO^i^^sprrfi
pa je obžalovanja vredno, da se dobijo ljudje, ki z blestečimi besedami oznanjajo kot umetniška, celo genialna razodetja, kar je v resnici nenaravno in odurno"
Ni se bati, da bi Ijutrstvo prave umetnosti ne razumelo. Ljudstvo se je vedno zanimalo za umetnost, dokler mu je imela kaj povedati.
ilisiimo dalje na globokozamiš-Ijeui simbolični plastični okras sredjeveških katedral. Ljudstvo ga je umevalo. Ko so odkrili o Vseh svetih leta 1509 Miehelan-gelove freske v Sikstini, je vse rimsko ljudstvo hitelo gledat nesmrtne umotvore. Ljudstvo je tudi umevalo to giganasko delo. — Čudno se nam morda to zdi. Saj ni treba, da bi umotvor na prvi : hip ill prvi mah odkril vso svojo [vsebino. To bi bilo kvečjem. ako [bi primitive .-.likali za primitive. Reven in plitev bi bil umotvor, ki (bi kar ob prvem vtisu razodel vse. kar ima povedati. Platon in Aristotel pravita, da je čuditi se, z občudovanjem opazovati vir filozofije. Na umetnost preneseno bi se to reklo: ako zna umetnik s svojim umotvorom, recimo s sliko, glede na njeno vsebinsko in formalno stran pridobiti gledalca, da ju bo z zanimanjem opazoval in premišljeval, se mu bo polagoma, čeprav ne brez truda, odkrila ideja, ki jo izraža umetnik s svojim umotvorom To nam nepobitno dokazuje umetnost vseh časov, v kolikor je klasična veljavna tudi /a nas in ne samo trenotno hedonist ičn a
Zeli m izvedeti za naslov svojega brata FRANKA UČAKAR. doma iz Ihana pri Domžalah. Prosim, da se mi oglasi. — Jernej U«'a kar, ."»24 Knickerbocker Ave.. Brooklyn, N. V. (5-7—9 j
Iščem svoja dva prijatelja JANEZA ROGELJ iu ANTONA POZMAN. Doma sta od Kranja na <Joraujskem. Prosim eenjene rojake, če kdo ve za katerega izmed teh dveh, da mi naznani, ali naj se pa sama javita. — S. ŠvegeJj, C. L. P. Co.. Quistino, B. C., via Port Hardy, B. ('.. Canada.	(6-8—9)
OPOMIN.
Vse one. ki mi dolgujejo na hrani in v gotovini, poživljam, •la sT> mi (.glasijo in poravnajo svoj dolg najkasneje do zadnjega oktobra, če ne, sem jih prisiljen obelodaniti s polnim imenom.
Jolm ilikodie, Kosarirar, 25 Harrison St.. New York, N. V. re-8—9)
Zastonj
čaj za po8kusnjo.
■5 ČUDODELNIH RASTL'N unem* m-
Mcijo»«lna zdravniška iznaKfb« - FATHER MOLL NCERJEVEGA GLASOVITEGA RASTLINSKEGA C * J A — Ako imate mmttiirin
raortje. nečisto kri. rwrwlni želodec, glavobol, nered v ledieah ali jetrah, pošljite na dopisnici «voje imo in prejeli boste brezplačni zavitek. Naslov:
MOLUNGER MEDICINE CO.
21 MoKacer Bvildat«.
14 Eait Park W.y (N. S.)
Pittsburgh, p«.
Rojakom v ujetništvu naznanjam, da bi rad izvedel kaj o svojih štirih bratih IVANU. MIHAELI". JAKODC in JER-1 NEJl" KEPIC. Doma 30 iz Tr-f zinn. fara Mengeš. Vsi štirje so' bili v \ojni po vseli bojiščih. Mogoče se zdaj kateri izmed njih nahaja v zavezniškem u-! j«-tništvu. Zato prosim rojake v | ujetništvu če kdo kaj ve. da mi; poroča, ali naj se pa sami javi-; jo svojemu bratu: Joseph Ke-j pie, 1^24 \\\ 22. Place. Chicago, j Illinois. I". S. Aiueri"-a. (5-7—9)
KOJAKI NAKOCAJTB SB NA : "GLAS NAJtODA**, NAJVEČJI SlA : VENSKI DNEVNIK V ZD& DRŽAVAH.
--i
Kad bi izvedel za FUANCA in! JOŽEFA MAZN1K, ki se nahajata v ruskem ujetništvu že 2 leti. Doma sta iz vasi Orehovee.' pošta Št. Jernej. Prosim rojake v ruskem ujetništvu, da mi ja-- vi j o nju naslov, ali naj se pa sama oglasita. — Josep-h Kova-čič. Box 87, Kay lor. Pa. L*. S. America.	(6-S—9)
NASJ. ZASTOPNIKI.
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" Je: za celo letu $3.50, za pol leta $2.00 in za Četrt leti, pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo 1 za svoto. katero je prejel ln jih rojakom priporočamo.
I San FranHsco, CaL: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: Louis Andol5ek m Frank Skrabec.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, J oba Germ, Flank Janesh in A Kocbevar.
Salida, Cole, in okolica: Lou. -iCoeteUo.
Somerset, Colo.: Math. Kernelj. Clinton, IncL: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Budmtm. Aurora, 111.: Jernej 15. Vcrbie. Chicago, IL.. Jos. Bottle, Jcs. Bllsb In Frank Jurjovec.
Joliet, I1L: Frank Bambleb, Frank Laorich 111 Jolin Zaletel.
La Salle, HL: Matija Eomp. Livingston, IIL: Mih. Cirar. Nofeomts, 11L in okolica: Math. Galshek.
North Chicago, HI. in okolica: Anton K obal in Math. Qgrin.
So. Chicago, IIL: Frank Cerne. Springfield, IIL: Matija BarborUL Waokogan, IIL in okolica: Math. Ogrin in Frank PetkovSek.
Cherokee, Kaas.: Frank Režlanlk. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskorsc. Prontenac, Kans. In okolica: Bok Firm m Frank Kerne.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajnk tn Peter Schneller. Mineral, Kans.: Frank AugnStla. Bingo, Kans.: Mike PeneiL Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodopivec.
Baltic, Mith.: M. D. Likorieh. Calumet, Mich, in okolica: M. F Kobe, Martin Kade in Pavel Rbaits. .Masroutah, ID.: Fr. August in. Chishohn, Minn.: Frank Govts, Jak ; Petrlch in K. Zgonc.
Ely, Minn, in okolica: Ivan Gooflo Toe. J. Peshel, Anton Poij&nec ln Loui> M. PeruSek.
Eveleth, Minn.: Loots Gov?? ln Jurtj Kotze.
Gilbert, Minn, in okolica: L VessL Hibbing, Minn.: Ivan PooSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcb Kansas City, Kans.: Peter Schnel-i Jer.
, St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. MsnL: Math. Urtch. Bound np, Mont. : TomaS Panlin. Gowanda, N. Y.: Karl SterniSa. Little Falls, N. ¥.: Frank Greftork* Barberton. O. m okolica: Matb ■ Kramar.
Bridgeport, O.: Frank HoBevar. CoUinwood, O.: Math. Slapnik John Malovrh.
Cleveland, O.: Frank Sakesr, Jakot , Debevc. Chaa Karlineer. J. MarinčiC Frank Meh in Jakob Besnik.
Lorain, O. in okolica: Louis Balant in J. K11 m.še.
NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom Sirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica -jr
(Regiment po cesti gre	' 3 «
E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b*lo n r
(Divja rožica	I DC
B 3260 (Škrjanček poje žvrgoli nr (Slišala sem ptičko pet* ' d C Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressn. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto.
To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; pojo na obe strani
Se priporoča Vaš rojak: IVANPAJK, 156 Chestnut St., Conem&ugh, Pa.
Nlles, O.: Frank KogovSelc. Voungstown. O.: Anton Klkelj. Oregon City,Or eg.: M. Justin tn I Misley.
Allegheny, Pa.: M. Klan eh. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Besemer, Pa.: Louis Hribar. DrowghUn, Pa in okoUca: Antra Iparec.
Bardine, Pa. h okoUca: Jobr DemSar.
Canonshnrg, Pa.: John Kokllch. Cooemangh, Pa.: Iran Pajk, Vid RoranSek in Joa. Turk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna In Anton
Kozojjlov.
Export, Pa.: Louis Supančlč tn Ft Trebets.
Forest City. Pa.: Mat. Kamin. Frani
Lei »en.
FarelL Pa.: Anton Valentina«. Grecosburg. Pa. in okoUca: Fra..
; Novak.
Hostettcr, Pa. In okoUca: mm
Jordan.
............. Pa.i *Vank Gabreajo u
i John Polanc.
Lozerne, Pa. to okoUca: kntoa
, Osolnlk.
Manor. Pa. in okoUca: Fr. Den*ar Moan ba, Pa.: Frank Maček In F»
PodmllSek.
Pittsburgh. Pa. In okoUca: O. M
Jakobich, Z. Jakshe. KLsrieh Mac. 1 1 llasistpr.
Beading. Pa. in okolica: Pr. Spebmr Sooth Bettdehem, Prana: Jenuj : KoprlvSek.
Steelton. Pa.: Anten Hren. Turtle Creek, Pa. in okolica: Fraaj ! S« hifrer.
Tyn, Pa. In okoUca: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Josip Joraa. ! Willock, Pa.: J. PeterneL
Murray, Utah in okoUca: J Kaiteis« Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Diamond. Wash.: G. J ' Porenta.
' Davis, W. Va. In okoUca: Job
Brosieh in John TarfelJ. Thomas, W. Va. In okoUca: A
Korenehan.
Milwaukee, Wis.: Aug. Collander «
Josip Tratnik.
Sheboygan. Wis.: Anton lie, John Stampfel iii Herinin Svetlin. West AlUs, Wis.: Anton Demšar li i Frank Skok.
Bock Springs, Wyo.: Frank Fortuoa A. Justin. In Valentin Mareina
POZOR, FARME!
V Rome, N. V„ so 11a prodaj lej>e farme na lahke obroke. 127 akrov dobre zemlje, 90 akrov iz-čišeenih , da se lahko takoj orje iu uertalo je šuma. Na farmi je hi-z 10 sobami, hlev in vse drn-Ko dobro urejeno gospodarsko l*>sk*pje, 8 krav, 1 konja, 2 sviuiji, - teleta, 00 kokoši iti vse poljedelsko oredje. Dobra voda. ki teče skozi farmo, dovolj sadnih dreves jabolk in hrušk. Xahaja se blizu mesta, šole in cerkve. Cena •t ^H), K) st takoj plača, ostalo pa r.a letne obroke. Dru^a farma je 150 akrov. je iaaeiSeene zeudje iu drugo L-s. L^ia in gospodarsko poslopje prve vrste, 14 krav. 1 bik. S tolie iu vse orodje, ki se ga rabi. Cena *4>500. $2500 takoj, i^taio pa na leta. Kdor želi kaj več izvedeti, naj se obrne za poja.snila na laj<tiiika:
John F. Mae ;.g, (31-^1,7.(^9}	Rome, N. Y.
Kje je mornar?
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJS.
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne poailjatve. t številka mi, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej komogoee svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila.
Tvrdka Frank Halniir
Bachnik Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 330733 Bear Dan
No. 260638 Besens May Mina
No. 330062 Blatnik Joe
No. 330326 Bobič Vajo
No. 26C583 Božičkovič Djuro
No. 260581 Brann Mary No. 260t>43 Dokusovie Stif
No. 260630 Dolar Valentin
No. 330086 Grgurič Blaž No. 260573
J&klich Liouis No. 329634 No. 331028 Jankovic Mihael 830395 -
Esttelie John
No. 44706 KoiirWnmk
irttiiiMiif- r lin 1 i"
Kovač Frank No. 260641 Kul o vi c Josip No. 330772 Lenarčič Josip
No. 44555 Malavašič 330218 Mastnak Frank
No. 329776 Meden John
No. 331014 Merkun Anton No. 331355 Mikolič Josip No. 331062 Milavec Matevž
No. 330627 Oswald Luise No. 260632 Oswald Joe
No. 260621 Pekol John No. 44749 Pershe Geo.
No. 330784 Poldan Marko
No. 44518 Rak Forko
No. 330001 Ranch Mstk
Hesman Frank
No. 44296 RoIls Anna
No. 329638 Samide Frank No. 330721 Sinčič John No. 330762 Smalcel Math.
No. 331010 Sodec Anton No. 329694 Spanieek Rood
No. 328894 Spanrblek Jo«
No. 330661 S tarče vie J oh ana
No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej No. 239741 Anton Vev€P No. 329670
Taklisch John
Mo. 330404 Žtlf&r Frisk
OR. ROSENTHAL,	IIIP8WT"
SPECIALIST,
622 PEXN AVE., PITT8BLRGH, PENNA.
Dr. Rosenthal, Specialist ie Cea 30 let. Ako	MR. ^^SHi
imate kako bolezen iz kateregakoli vzroka,	/ T	Jt^^m .
bolno kri. Kte nervozni, bolan želt»dee, Icdice,	^^	J*
jetra, mehur, revmatizem, ruazulje ali ka-	r^	~
korkoli drugo bolezen, npraSajte za nasvet	^ C
I>r. Itosenthala in povedal vam bo ^e ste	£	^^
POSEBNA PONUDBA za kratek to'in ^ I« zelo nizki cenL
Dr. Rosenthal sdrari s najbolj»mi sdravlll, ki Jih doM Is Uvropa, Indije, Kitajske, Južne	ln rsek drugih krajev sveta. On flall
cdrarlti le trojo bolnika
Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsbursrh. Pa.
CrLAS NARODA. 7. SEPT. 1917.

Jugoslovanska

Katol. Jedeota
Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minn
sedež v FIX MINN.
GTAVN1 URADNIK*:
Predeodnik: klHAEL ROVANŠEK, R. P. D. No. 1, Con*
maugh, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Are.. Lorain. Ohio.
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Ui»n. Blagajnik N. &: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 Eaat Ohio Street, Pittaburgk,
NADZORNIH:
JOHN GOUZE, Bo* 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Avenue "M", So. Chicago 111.
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waah.
LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, III
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ. Jr., 432 — 7th St.. Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth Minn. JOHN RUPNIK, Box 24, S. R., Delmont, Pa.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Winn
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih eadev, kakor tudi denarne poidjatve, naj pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-•oibe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode ostaslo.
Druitveno glasilo:4'GLAS NARODA".
********
COrmiSMT HARRIS * twins, WASH.
WILLIAM McCLELLAN.
ravnatelj fin. odd. na Columbia vseučilišču.
so. da ravna on le po svojem "bistrem umu in po svojem poštenem srcu. Zato so ga spoštovali kot nepodkupljivega poštenjaka, a ga tudi mrzeli kot živega ami-klista.
Jakopovič je bil obšel mnogo sveta, bil je večkrat v Pažuuu, v Pragi in na Dunaju. Znan je bil z dvorjaniki. z udi kraljeve liaše in vedel je za vsako reč, ki se je tikala njegovega mesta.
Vidši, kako je obče razburjeno plemstvo, podal se je v Požun, kjer je bilo osredje notranje vlade^ d'a vidi, kakšiie so cele zadeve. Kmalu je spoznal«, da bi rad nagli Draškorvie nadvojvodi Krnesta in Karla pomiril s plemiči; spun i al je pa tudi. da to ne bo dobro za Zagreb.
"Treba bo zbrati vse moči!"' je rekel, ko se je vračal domov. Odločil se je. da hoče pripravljen stati na braniku /.a svobodščine rojstnega mesta, čeprav bodo ua-vali hruli od vseh strani.
(Dalje prihodnjič).
LAHKO STE OZDRAVLJENI!
■V Pridite k mini - Jaz vam povrnem va$3 zdravje.
Jaz imam najboljše pripomočke za zdravljenje vsakovrstnih bolezni.
X-žarki (električna) preiskava
jS .
Kajn.
Mojih otrok dvojica molitve šepeta,
moja duša je žalostna.... O Bojr, o Bojr.
sredi zemlje s krvjo prepojene, s krvjo junakov, krščanskih bratov.
sredi zemlje, namočene s solzami sirot iu vdov in mater, sredi velike sromile. sredi posvečene, je vstal
in dvignil roko v zločin.
omadeževal mater zemljo.
kri junakov in grob.
solze mater in vdov in sirot,
izsilil kletev stotisočem
izsilil kletev stotisočem
bratov, vernih kralju in spominu
dedov. — Kajn!
O zemlja bedna, kje si to zaslužila, da si jra rodila, ki mu je ime Kajn! O zemlja, ti si morila! Ti si kralja morila! Ti si moža morila! Ti si ženo morila! Ti si očeta iii mater sirotam morila ! Ti si <ra rodila, ki mu je ime — Kajn! Ali je to plod, ki raste iz mater naših,
da svojejra »rospoda mori. svojejra gosta mori, prosta iz zasede mori? Ali je to plod mater naših? Kajn? — Mati! Bolno obličje zakri! ! .Mera tvojih boli je šteta, huje več ne boš zadeta, kot tc dni. ko ti pljunil je v oči tvoj sin, tvoj Kajn!
Mojih otrok dvojica molitve šepeta,
moja duša je žalostna.
Zlatarjevo ziato.
Historična povest i* 16. stoletja. Spisal Avgust Šcnoa.
ir.
vstopiti, da se kaj pogovoriva. Doma me ne čakajo žena " i otroci."
"Vem" . odgovori zlatar. "Oh, imamo hudo vreme! Drrh Do si*?a me je prezeblo'"
__, "Glej, lz Požuna! Kaj je tam
Iradi nas* '
(Nadaljevanj«).	j "Pravdo proti Gregorijaneu
XV.	bomo nadaljevali.7'
V začetku let« 1578. je bilo zelo] . "°h> nadaljevali! Ali ja2 mi-bunio vreme. Zima je bila tako's!im* X£ u'	ne bode poga-
huda. da niso najstarejši ljudje '1-"' meni zlatar in odkiina z pomnili takšne. Snega je bilo ei<vo'aVu-
koleno, a snežinke so padale na-l Ali *tc vi neverni Tomaž!" prej kakor iz vreče.	j "Rekel seui saiino, ne preroko-
Bilo je ob sedmi uri zvečer. Po'va'*	„ '
ulicah ni bilo videti ži.e duše ;| "Bomo videli! Se nekaj vem— kdo bi pač šel ob ti.kem vremenu'*""* il»amo!"
iz sobe! Nekatere meščane in me-ščanke je objemalo že prvo spa nje. A v hiši zlatarja Krupiča je bila še Luč. Mojuter je sedel pri ptHvi ter svetlikal zlato čelado, jpo-h'g njega pa je sedela Dora in či tala iz debele in močno okovane knjige življenje svetnikov. Dekle je bilo m koliko bledo, a vendar lepo. Ni se ji z lira bralo drugega kakor neka tajna otožnost. Ravno je bila prečitala življenje sv. Avguština, Atgivbškega škofa.
"Dovolj je. hčerka", pravi oče, "prihrani ostalo o svetem Policijami za jutri. Pozno je že. Magda sr je že zakopala v svoje ležišče. Žitna je iu burja brije okoli oken. Idi tudi ti!"
Starec je pogledal svojo hčerko. Zdrava je, zdrava, ali kam jo šlo njeno veselje? Od tega časi, ko je pretrpela tako hudo muke, ni več vesela.
Dekle zapre knjigo in jo položi na polico.
4"Da, dr,nji oče, prav ste rekli!" meni Dora. "Spanje me sili. Nekoliko slabo se čutiiu. Krivo je bržčas slabo vresne. Lahko noč. dragi oče!"
Dekle poljubi očetu roko, on jo pa poljubi na čelo.
"Lahko noč. drago dote!"
In Dora odide v svojo sobico.
Za malo časa jnitrka nekdo s tr-kahenu. kakoršne »o prej imeJtina vel i kili durih, trikrat na zlatarje-ve duri. Mojuter se začudi. Kdo bi molili biti tako poauo? Brž pomoli glavo skozi okno in vpraša:
"Kdo je?"
'' Domačin !' * odzove sc močen
Zlatar odpre duri ter v proda-julno v«tnpi visok m temen čl o-vek. Lu-sje in brki so mu pokriti »z iv jem; brž strv^e z velikega ko-•ftuha sue ur iu vrže kožuh na klop.
' Oh, \i »te, boter Ivan! Pomagaj Bog!" pozdravi zlatar prašle-ca in mu ponudi roko. "Odkod
pridete?"
"Hvaljen bodi Bog in dober večer, mojster Peter!" odgovori mož. 4 4 Pridem ravno iz Poiuna. Ko sem ;el imiiio iti sem ie videl pci vasi	žepa
•' Tako! Koga pa .''' "Kakor pravijo, barona l'n-gnada."
"Čudno! Kako njega?" "Da dete nosi ime. "Kakšen pa je? Kaj govori svet o njem?"
"Tako, tako —" in prišlee strese rameni.
"l»il je dozdaj gen tira l v Jegru. Nadvojvoda, kakor pravijo, ga zelo čisla." "Da čisla?"
"Pravijo tako. Sicer pa aii do-mačin. Štajv-re je s* I i kaj takega; ne vem."
Veni, vem", reče zlatar, "ker se še spominjam starega L'ngna-da z veliko brado. Ivan se je imenoval. Ni iz Samobora'.'"
"l$il je v Samoboru. Dedščiiu je zapravil in zastavil. Zdaj, ko je postal ban. bo si je lahko zopet rešil. '
"Kakšen bo kaj za nas?" "Hvalijo ga, da je odločen. Ali preveč se nam ni nadjati. Meščanom ne bo preveč ugajal. Štefan Gregorijanec Medvedgrajski bj baje podbati."
"Na zdravje! To so lepe peami ^a nas! Varuj nas, sveti Blaž!"
" lt»-klo se bo zbrati vse moči, da nam gospoda ue bo prerastla čez glave. Sicer bi bilo slabo za naše mesto."
"Res je in še kako! Obrezujejo nam uaše stare pravice kakor cekin. Bojim se. a osofcito Štefana Gregorijanca. *?
"Ne bojte, mojster Peter!" reče prišlee odločno. "Dobro m<? if>oznate. Česar si Ivan Jakopovič
JAZ SEM najstarejši kristjanski Specija-iii^t v Pittsburgh. Pa.: let skušiije v z«lnivlj»-iiju Itoluiluiv. JAZ VAM ROM	ako morete biti
• miravijetii brez dronUjenjs in ozdravil vas t*»m. ako se ni i«»sreeilo inlaj-iini :i!i neixkofieuim »Iravuikom. JAZ K.\BLM najboljše iu naja«pe»nejNe sum vila pri zdravljenju mojili bolni-
kov.
JAZ IMAM sv«.jo lekarno in laboratorij,
vse liajlHtijše za tedne Ijndi. ZačudiU In »ste kakor hitro zamorete biti ozdravljeni. Kn saiu obisk vam bo zagotovil mojo sjH>sobiii»st in pr*i»ričali se boste za-_r . .	iuuim uspeh v kratkem easu.
Vse kronične bolezni moških in ženskih zdravim usoesno
PRE,SKAVA IX NASVET ZASTONJ. €*ovori sTs^Z.
•i 9. zjatraj 4 "i «,«« PROF. DOCTOR B. F. MULLIN
hxmjditib*	Specialist	__■ ~1
M U2 «	411 - 4th Avenue PITTSBURGH, PA~
t* Izrezite ta	iu pruiesite ga s seboj ko pridete k meni.
namisli, to on tudi izvrši. Dolgo,davost. Pa, gospod Ivan. sami veje že, ko sera premisijtil o tej za- ste predobro, da se človeško sree devi. Že ko je pokojni Ambrož, ne da brzdati kakor pluli konj. a prijel v našo soc»t*)ko, promislje-Jjaz nočem svojemu otroku nala-val sem ie, ali bi se mu prihod ne srati inuk. Siix>ta je že itak ti^pela dal zaprečitl Povedal sem mestni I dovolj. Prigovarjal s^m ji z do-
gospodi, kako monuno ravna tu Vsi so bili takoj za moj nasvet Iz začetka je bilo vse v živem plamenu, res. A pozneje so je prikradla v njihova area prokleta zavist in sklenilo se je, naj prevzame celo reč in jo vodi Kapto-lovič proti Gregarijancn. Kap t o lovič se je sakoo&i v .učena pra-
brin? in ona se je na vso moč čuvala. da bi ne dajala povoda k obrekovanju. Sami dobro veste, kakšni so zagrebški jeuaki. Moja hči je celo nedollžna. to ve liog. Krotila je svoje srcc. • Ali kaj 1' Ljubezen se ji je zarila premočno v sree, moči jo m muči, da tni dekle vidoma porjema. Mladi Gre-
čist kakor solneiv. Dobro poznam
svet in itrznani tudi mladega i ..
<jregorijanea. glejte, sel je v | vojno, in sicer je šel prostovoljno. I da ne bo ~ brezpotrebnega govoričenja isi ne očetove jeze. Večkrat !seui se že vprašal, kaj bo. Vpra-1 ^al sem se sicer, a nisem mogel •najti odgovora. Naj bi ima šla za • mladim \elikašeui? Težko, ni mi i verjetno. lcer gre proti navadi. Ali pa morem njega pognati iz jiiiše. ki ji je vendar dvakrat rešil i življenje, ko je pueiten človek? i I>og je tako dal in vse je v njego-j vi roki. jaz pa sem bil in ostanem j pošten Zagrebčan."
' Bog ne daj! Kdo vam očita. ! mojster Peter, kdo pravi, da bi bili vi krivi ' Reč se je tako dogodila. Jaz sem jo omenil le toliko, da se spon mite, kako važno delo f»onio imeli Zairr»4><'-ani. kako nam '»o veljalo 1-iti pametnim, kako se bo reklo paziti, da nas nftadoina ne cadenojo nezgode. Ivekel bi po svoji izkušnji, da bo strela udarila kmalu in hudo bo. ako nas zadene! Zato bodite za mene. delajte za mene, da bomo videli, ali smo vredni kot svobodni meščani «>bdižati naše svobodščine, ali smo rojeni, da bomo kmetfi. <k1-visni po imetju in življenju plemeniti gosposki. Pozno je že; jutri me pričakujte, pa govoriva laije. Vi zame, jaz za vas in vsi za naše mesto. l>ahko noč, mojster Peter!"
"Z Bogom, gospod Ivan!" •
Ivan Jakopovič je bil potomec stare zagrebške rodovine in je bil v vsakem oziru imenitna oseba. Oprav ni bil plemič, vendar se je ponašal s svojim meščanstvo«!-Meščaiiske vrline, delavnost, trd-:lo in nepodkupljivo poštenje — vse to je dičilo tnga vrlega in iz-vanrednega človeka; Jakopovič ie i.il povrh š<* jako ostrega un t, '»ii je literal '. to je pismouk •lovek. a ne samo takšen, kakršni »o bili odlični mešč«ju (patriciji) svobodnih mest. ampak bil je iz-vežbau v pravu iti drugih znaoio-stih. katere so se gojile v tisti do-oi. Ju kar je bila največ vredno: vse svoje znanje in urno van je si je pridobil zato, da proslavi svoje mesto, da mu ohrani svoboščine in da ga stavi na dično mesto. Pomagala mu je posebno njegova irdna in nepremagljiva volja, iz van redila izgovornost in brezozir-na ravnotlušnost. Ni imel ne žene in ne otrok, a bil je iniovit. Bil je v najlepši moški dobi in trdnega zdravja. On ni poznal ne jeze in ne strasti, a vse svoje zdravje t?r znanje in imetje je tolmačil le za sredstvo, da koristi sreči rojstnega mesta. Someščani so ga <*le-dali
ter ira smatrali za neko živo čudo. katero ni osvajal kramar-ski duh tedanjih Zagrebčanov. Mestna gosposka mu pa vendar ni bila prijazna, ker je vedela, kako
ji Jakopovič gleda na prste. To opazovanje ji ni posebno ugajalo. No, ker pa je videla, da ima Jakopovič vse ljudstvo na svoji strani, da je zadrugam nekako "bog" in da zim mesto zagovarjati ter braniti najbolje ravno on. klanjalo, se mu je. ker ni šlo drugače. A tudi Kami velika« so pozabili vpričo Jakopoviča svoje nasilno nagneeje in ga spoštovali, ker jim je znal povedati resnico v obraz in se jim ni klanjal, ne lepotičil. Dobro so "vedeli, da ga
ne njune ne plemenitaška sladka
.........
v"ttn* WP^iwisi k ■ vcOSil
SO JAKI NASOČAJTE 8S NA -OLA8 NASODA" KAJ-TEČJ1 SLOVENSKI DNEVNIK 7 ZDSUtJENLH D&tAVAH
Povejte svojim prijateljem.
Kako je naravno zdravilo
{EYROPEJSKIH DEVET BASTUfC
dalo fiomoC- v slučaju želodčnih bolezni, revmatlzma. zaprtja, neprehave, neredu v ledic-an. mehurju in jetrah. Kako čudovito zdravile ila in kako zabranijo bolezni. EVROPEJSKIH DEVET RASTLIN ileluje milo in prijetno na pre-(»avne or^ajie želodec, ledica. jetra, kri in ereva. 1'ošljite i>o eno škatljo še danes. Cena $1.00.
G LEN THE R DREG COMPANY. Dept. C.
6430 St. Clair Ave.. Cleveland. Ohio.
ISOE SE MAJNARJE
Duncan-Spangler Coal Co. |5pangler, Cambria County, Pa.*
Moltke in obseg armad.
— Vsaka vojna in celo zmagovita je narodna nesreča. — to ne zveni kot izjava Moltke-ja, velikega nemškesra stratesra iz leta 1870. a kljub temu je bil on, ki je napisal te besede. Te besede pa je izrekel' v nekem pismu na človeka. ki je prosil Moltke-ja. naj u-porabi ves svoj upliv pri nemškem cesarju, da bi se zmanjšalo obsejr stalne nemške armade. Pismo je bilo objavljeno v "Militaerisches Woehenbladtt" ter se jHasi v prevodu : — Kdo bi si ne želel videti, da bi se olajšalo vojaška bremena. katera mora nositi Nemčija, če hoče vzdržati svoje stališče kot svetovna sila sredi njenih mogočnih sosedov t Princi in vlade ne zapirajo oči temu dejstvu, a boljše razmere pridejo lahko šle takrat, ko bodo narodi spoznali ,da je vsaka vojna, tudi zmajyov'ta. narodna nesreča. Celo sila našesa cesarja pa ni v stanu vliti teza prepričanja v clave ljudi Priti more le potom boljše verske in moralne vzjroje narodov.
Jeseni
Zunaj je jesenska noč. Fautje pojo.
Rože vidim in slano in slišim žalost po dekletu.
Pokličem se in si odgovarjam:
Razparam si prsi. z roko zgrabim
po sredin ga treščim ob steno, da ji vtisne rdečo roio in pad
8 urno delo in najboljša plača ter točno.
Central 1'einia. Bituminous U]«erators Association in The United Mine Workers of Amerka. l>ol>re hiše, nizka najemnina. Stalno delo.
Naši majnarji zaslužijo od "0 do 100 dolarjev v dveh tednih.
Kdor prinese jK>trdilo od vožnje mu I h »vrnemo in i »utoni po $1.00 na teden uraeunauio.
Pridite ali j»a pišite na Pun<-an-Span-jrler Coal Ctmip., Spangler. Camlria County, Pa. ali na John Iteilly. Super- John Tiloit. intendent. Spongier, Cambria County, ^Jath. Prildič.
PROŠNJA.
Cenjeni rojaki:—
S to prošnjo se obračam do va--ih usmiljenih sre za malo podp^> ro. ^ hvaležnim srcem se vam ^e \iiaprej zahvalim za vsak najmanjši dar. ki si ga odtrgate iu ga podarite meni.
Starost, bolezen in revščina so me prisilile, da se obrnem do vas in vas prosim pomoči. Star sem CO let in imam ženo ter še dva uedorastla otroka, katerim ne morem j »omagati delati življenja, temveč sera jim še v večjo nadlego. Oči so mi skoro oslepele; noge so mi ozeble tako. da so mi pi-sti otlpadli od njih.
Da je to uola resnica, navajam tudi zdravnico izpričevalo in izjavo javnega notarja.
Zdra\niško izpričevalo.
Muskegon Heights, Mich., 16. juiija 1917.
Danes sva preiskala Johna Sehneiderja iu sva «ra našla, da je popolnoma nezmožen za delo. Star je t>u let. na levo oko popolnoma slep. pogled desnega očesa je pa zelo reven. <Jbe nogi sta od ozeblin tako zelo pohabljeni, da je hoja nemogoča.
Pitt S. Wilson. 31. D.
T. J. Wilson, M. D.
Priče:	—
I*a. Postaja je Cresson. I'a.
Span^ler leži blizo mesta Barnesboro, i Pa.
HARMONIKE
boOlal kakrtaeton rrste iadelnjea U popravljam po najnižjih cenah, a do-lo trpežno In sanealjlvo. V poprav« ■aneoljlvo vsakdo pofilje, ker tem it tad IS let tukaj v tem potici ln sedaj r svojem lastnem doma. V ponraveik omeni kranjske kakor vse dros» larmonike ter računam po dela ka corfino kdo mahtev, bres »■H-ijmifc rpraAanj.
JOHN WKNZKL, 101? East 62nd St, Oeveland. Ohla
PRIPOROČILO.
Rojakom v Pennsylvaniji 121 West Virginiji naznanjamo, da jih be obiskal na« rojak
Mr. OTTO PEZDI*. ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izda-vati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporoča mo in upamo, da icu bodt šli na rake.
S spoštovanjem
Upravništvs "Glas Naroda".
Albin Kruh.
Izjava javnega notarja.
Država Miehigan, okraj Muskegon. S. S. Jaz Marv L. Nix, javni notar v in za imenovani okraj Muske-gon. s tem potrjujem, da sta dr. 1'itt S. Wilson in dr. T. J. Wilson zdravnika in stanujeta v Muske-L'on okraju t« r imata uradno dovoljenje izvrševati svojo službo.
(Pečat.)	Mary L. Nix.
♦ % -M'
Darovi naj s<- pošljejo na Glas Naroda ali na:
J< hn Sehneidor, IKS. Muskegon Ileiirhts, Mkdi
Oboi.
Hila si zvezda 111 nisem Te videl, da bi rekel v temi: Svetloba. Zdaj Te vidim, ko iz *rroba poiran.iajo misli in se vezejo v žareč, 7-0Č obroč krog srca in vanj režejo besedo, eno samo besedo: Mati!--
Lahko se ozdravite
Ako ste bolni, pridite k meni.
Jaz ii^a-m najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen.
PREISKAVA Z X-ŽARKI.
Jaz vam povem, če morete bitj ozdravljeni ali ne,
Jaz vam povem natančno, kaj j« pravzaprav vaša bolezen,
Jaz rabim le najnovejše znanstv* ne metode in iznajdbe,
Jaz imam sam leke in laboratorij«
Jaz rabim le pravi Neosalvanpn, 914 in 606,
Jaz ozdravim, ako drugi ne morejo
Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni. Jaz sem Specialist ■ večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vas.
ZDRAVIM USPEŠNO VSE KRONIČNE MOŠKE IN ŽENSKE BOLEZNI.
Posvetovanje in nasvet zastonj.
JWPff, , ^^^TMSp** caSffiH*
40S SIXTH A VENUE
met je vrgel za pee. Zdaj naj bi iztirali lisico, ko je stokrat hujši-Ste tan bo podban, a črti nas do' skrajne sile zaradi — — no. /-a-j radi vaše hčerke. Uitgnad bo ugo- ^ dil velikašem v malih rečeh, »la bodo velikaši popustili v volikiiiJ Prejaana nadvojvoda sta uvidela.1 da se ne da zlomiti velikaško kljubovanje; poslala sta torej veaidar bana. a ravnal 11" bo dru-j gače, nego po volji vojvod. Erne-' sta in Karla. Slišal sem tako v j Požimu.
<:No", mepi Kmpič, "to je sta-; ra pesem. Ko ste mi povedali. da< ! dobimo bana, razveselil sem se j misleč, da bo vse bolje; toda ko j ste mi rekli, kakšen je, uvidim. da bo šlo vse po starem tira. Velikaši so nekateri nasprotni nam , meščanom, ker nočemo biti kmeti m hočtino ostati pri svojem. Navezani bi bdi na pomoč tujih ge ucralov, a to je v razen posel: jaz ne gi'em rad v to 0I0. čeorav S'.-je že večkrat govorilo pri nas tako."	%
''Kesnica. resniea!" potrdi Jakopovič. " 1 rav govorite, dragi mojster. Ali kadar ima človek pred očmi, kako je prav, mora iti l>o svojem potu iii ne se vezati na razsodbe drugih."'
" Kako pa hočete drugače.'"
Tako le. Kadar se jaz branim koLra, rabim prav lahko pomoč od tretje strani, dokler mi je zdravo in prav; ttxla nikdar ne bi hotel biti t o por išče za sekiro tretjega. Ako se rešim, rečem mu hvala za pomoč in želim mu srečo z Dogoni. Pod
vrgel se bom gosposki volji le' tedaj, ako bo spoštovala naše svo-bodščiue. Pa pod štajerskim nemškim vodstvom? Ne, nikdar' Hrvati smo!"
"Tako je res. Tako rečeni tudi jay.", potrdi Krupič.
' Bog 111 naše srce hočeta tako. Niti za las ne smemo popustiti gospodi. niti za dlako ne smemo odstopiti luiiših pravic. Vi ste pameten iu moder človek, gospod Krupič, pametnejši, nego marsikateri izmed naših modrijašev. Na vas gledajo meščani, vas slušajo tudi. Skupno nama bo treba delati, meni s peresom, vam pa z jezikom. Iii ako liog da, postalo bo naše plemenito mesto, kakršno je Kio nekdaj in kakršno mora biti. Vi 11am morate vsem trdno stati na strani kajti če propademo in pridemo pod gosposko oblast, tedaj bo zlo za lias; a najbolj «lo bo za vas in — vašo hčerko. Štefan Gre-fforijanec se je zaklel, da se ln^čt maščevati nad vand, ker ste mu odtujih sina."
"Gospod Ivan!" odgovori dobrodušno Krupič. ' Bog sam mi je priča, da nisem nič kriv. Meni samemu ni ljubo, da je prišlo tako Rad 'bi bil videl, naj bi se bila hčerka piimožila k meščanski hiši. naj bi bila meščanska žena. meščanska mati, kajti vsakdo ve v Zagrebu, da me ne navdaja gu-

SLOVENSKO
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA.
lM«r»MiraM dne ZL januarja 1905 v dtfari PcnasjlTanla.
GUVM URADNIKI:
Predsednik: F. 8. TAUCIIAR. 674 Ah*ay Are.. Rock Spring«, Wjo. Podpr*dm>datl^ JAKOB DOLENC, box 181, Brought on, Pa. Tajnik: FEANk PAVLO'ClC. box 647 Forest Cilj, Pa. Pomo&nl tajnik: AVGUWT GOSTI ft A, box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JoKIP liARINflč, ^Aio .št. Clair Are., Cleveland, Oblo. Pomoiid blaga Jat k in zaupnik: ANT. HOCHEVAR, I1FD. Na 2, box 11 H, Bridgeport, Oblo. <
NADZORNI ODBOR:
Predsednik uadz. odbors : JOSIP PETERNEL, box 95, Wlllock, Pa. L uadsornlk: JERNEJ HAFNER, box 65. Burdlne. Pa. 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, 880 11 137tb išt„ Cleveland, Oblo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot odbora: MARTIN oBKLŽAN. box 72. K. Mineral, Kans.
1.	i>orotntk : FRANC TKROpClO, R. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark,
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St.. Springfield, ILL
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh. Pa,
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", Cortlandt St., New York, N. T.
Oenjena društva, oziroma njih uradniki so naprofieni pošiljati vse dopise direktno na glavoejra tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pa poki I Ja edino potom poštnih, ekspresnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčlč, Farmery A klinom National Bank, Forest City. Pa.
V tUuAajo. da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pmnanjklJlvuNtl, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da se za more napako popraviti.
UMETNI JAHAČ
-: ROMAN v
lil
(Nadaljevanje).
Oprostitev od osemletne želodčne bolezni.
IZ URADA OL. PREDSEDNIKA S. P. DR. SVETE BARBARE.
,	-OOO-
Na iiestuieseetii seji grl. odbora t*. D. sv. Barbare sem bil izvoljen, da med članstvom nabiram prost ovol jne prispevke za slovenske vojne befjmiee, ki so ube/.alt v 8vieo za časa vojne. To so večinoma slovenski dijaid iu visokotoolei, kateri bodo po vojni velika pomoč >4a reorganizacijo 5» loveiieev. Teli moči naš narod nikakor ne Miie izgubiti! Zat«> pa je nata. dolžnost, da materijalno podpiran'io le naše brate v tedanji potrebi iu nepiijetnem položaju.
Pismo je bilo steer že davno poslano na-me. toda sam se nisem smatral zn toliko avtoritetiwega, da bi zadevo predložil pred članstvo; hotel sem stvar predložiti seji ^lavjiej»a odbora in medtem dobiti M* potrebne informacije, če. je liašu pum«.č rya laku nujiio potrebna. Informirali bjiio se, tla naši bratje ros v veliki potrebi, ker v .Švici se tudi navadno delo jako težko dobi. Zato je gl. odbor sklenil. da toplo priporoča ceuje-neuiu članstvu naše organizacije, du \->ak po svoji moči daruje za te naše trpeče bnate.
Ju/, torej toplo priporočam na-tnu krajevnim postajam, da napravijo na »vojiJi sejah kolekte v prosf>e^j tujpL. Ako vsi stopimo na plan tu damo vsak nekaj malega, bo omiii precoj pomagatio in s hvaležnostjo \ svojih .srcih .se bodo spominjali svojih dobrotljivili bratr>\- v Ameriki.
Tu priobeujem cjio izmeti pisem, ki sem jih prejel od tozadev-nejni odbora, kateri se nahaja v Ženevi v Švici:
Slovenski podporni odbor
v Ženevi (Švica; Ženeva, dne marcu JilT. lila gurodni gospod!
Z dopisom dne 11. fctbr. im.-li
s u io čast Vam javljati, tla »no ustanovili v Ženevi 44Slovenski IMxlpoiaii odbor". Ker so poštno-prometne zveze z Ameriko precej naradne. dovoljujemo m. da .se znova obračamo do Vašega Blagorodja.
Vsled vojne biva v S v k* i piilič-
—	Ne bodite predrzni, gospod grof! — Vse sme iti le do gotovih meja.
Gulf je položil roko na čelo in stopil dva koraka nazaj.
—	Melanija. ako ne nadaljujete, ne vem kaj. bom storil.
—	— Ali se ne boste jezili, če vam samo nekoliko omenim? — se je zasmejala.
—	Prosim vas. prosim vas--je jecal Gulf.
—	Slišala sem, da imate zveze z ono komedijantsko rodbino....
—	Veliki Bog'
—	Nikar ne pozabite, gospod grof v tem trenutku, kje se nahajate.
—	Veliki Bo«'! — je za jecal Gulf in postal bled kot stena.
—	Da, jaz vem vse, — je nadalljevala kontesa. — Meni je znano ._ Ju prosim vas. ne vprašujte me. kje sem to izvedela. — Meui
ni treba ničesar tajiti.
Gulf sn fp podpiral glavo in molčal.
—	In zdaj veste, da je meti nama vse končano. — Zdaj vendar veste, da ne moreva razpravljati o nobenih srčnih zadevah. — Hči grofa Ralpena....
j — Počakate kontesa! — je vzkliknil grof z -pridušenim glasom. I— Počakajte! — Ne nadaljujte!
—	Saj ste me vendar sami pripravili do tega! — Povejte, ali me niste sami prosili, naj vam poVem?
—	Ne, ne, ni mogoče. — Dovolj je, dovolj. — Strašno mi je pa žal, da vam ne moreni vsega razodeti.
—	Ni treba, jaz vem vse. — Nikar se ue bojte, da bom izrabljala vašo skrivnost,
—	Saj ne, Melanija....
—	Ne bojte se, tako netaktna pa vendar še nisem — To sem povedala zategadelj, kar dolgujem vsemu svetu in mojemu stališču.
Grof se je priklonil.
Kdove, kako bi se končal ta razgovor, če bi v tem trenutku ne vstopil grof Ralpcn, vojni minister.
—	Tako. ljubi grof Gulf — je rekel. — Zdaj sem pa že vse izvršil — Zdaj sem vam za dobre pol ure na razpolago. — Poslušaj, Melani ja, ali veš. kaj se bo zgodilo?
—	Kaj pa, dragi oče?
—	Všel nam bo. — Kaj ti pa je, draga hčerka?
—	Oh, nič oče. — Samo glava me nekoliko boli. -- No. kot sem že rekel, irrof Gulf nas bo zapusti — Kje je pa
Rozalija? — Ona bo gotovo najbolj žalovala.
—	Prosim vas, ekseleiea — je rekel Gulf
—	Le povejte, dragi grof. — Pojasnite mi svoje želje.
—	Ali bi vam lahko predložil svoje listine v vaši pisarni?
—	Seveda na vsak način. — Toliko boljše,..če jih imate slučajno pri rokah. — Čakajte!
—	Da. ekselenea.
—	Glejte, glejte, to je pa škoda. — Toda veste, kaj?
—	Zapovejte, ekselenea.
—	Ker že morate imeti dopust, vas prosim, da bi že vsaj danes ostali kolikor motroče dolgo pri nas. — Kaj ne, da boste, jrospod grof?
—	Z največjim veseljem, toda žal, ne morem.,..
—	Nikar se vendar ne izgovarjajte. — Na noben način ne smete misliti, da vam je vaša prisotnost neljuba.
—	Kako 1)i mislil kaj takega, ko ste mi vendar že tolikokrat dokazali.
—	Nikar se ne izgovarjajte. — Torej pojdiva. Ralpen je stopil h hčeri in se ji priklonil:
narodom, kakor predi _ „ "7 Pozdravljen moj ljubi otrok! — Nikar ne beri preveč. -' A es. ee človeka glava boli. mu m treba brati. — Malo zabave bi ti boljše storilo
Grof Gulf se je galantno poslovil od mlade dame. — Ona mu je odgovorila s prisiljeno prijaznostjo.
Staree pa ni tega opazil — Pregledoval je namreč površno listine. katere mu je bil Gulf izročil. — Prijazno je kimal in mu želel obilo zabave. — Odšla sta v pisarno.
Melanija je stala sredi sobe. Njene oči so strmele nepremično ;skozi okno v daljavo. — Če je bil prej njen ponosni duh za hip premagal slabotno srce. ni zdaj mogel več tega storiti.
Po celem telesu jo je nekaj izpreletelo. — Omahnila je na zofo in si zakrila svoj bledi obraz z rokama. In zatem je zajokala kakor otrok.
sinove. • je popolnoma obubožala. Tako je došlo. da je posegla beda tudi v kroge naših tukaj bivajo-čiU bratov. Ko smo videli, kako ustanavljajo drugi narodi za svojce v Švici podporna društva
(tako Poljaki. Kuni unci, Belgijci itd.), Ivi nabirajo sredstva po-mo«' dijakom, da nadaljujejo a »šolanjem, in ostalim v bedi biva-j oči m rojakom iz bede in obupa, smo se spomnili naših rojakov v Ameriki, ki bivajo v ugodni!1 razmerah, ter ustanovili ''Slovenski podporni odbor" izključno človekoljubnim ciljem, pomagati gmotno našim rojakom v Švici. Beda je velika iu nujna pomoč jK>Lrebna. Obračamo se do Vas, blagorodni gospod, du bi blagovolili jKHJiagati našemu namenu in apelirali jia blaga srca naših rojakov v Ameriki.
1'paano trdno, da naš klie po pomoči ne ostane nezaslišan. Pred slovenskin nobenim v Evropi, stoji življenje! in smrt. Od naših volj je vse odvisno. Sklenimo se v krog medsebojne ljubezni ter naša in naših očetov volja do slovenskega samostojnega življe-oja bo zmagala.
Z izrazom spoštovanja: Josip Blrsa, stud. phil., predsednik. A. Gašperčič, Sv. Ivan pri Trstu, tajnik.
F. Prime, veletrgovec v Trstu, blagajnik.
Kot razvidite iz zgoraj navedenega pisma, so ti slovenski beguni v res ude i /elo potrebni naše .lenam«- podpore; /..».to pa: pomagajmo jim!!!
Cenjeni bratje in sestre! Spominjajte se svoj iii trpečih bratov, vojuiJj begunov v S vie j! Vsak u ii j man ji i dar bo s hvaležnostjo sprejet in točno odposlan na pristojno mesto.
Vse darove je }K*šiljati na gl. predsednika S. P. D. sv. Barbare: Frank S. Tauchar, 674 Ah say Ave.,
Rock Springy Wyo. Vse prejete svote bom priobči!
10,
no število naših rojakov in dija-jv našem glasilu "Glas Naroda".
kov. Življenske prilike so postale težke. Vozi, ki se je imelo z domovino, so prekinjene; podpore iz stare domovine a»o izključene. Viharji evropske vojne divjajo tudi «'-ez poljane m domov«, naših očetov. Stara domovina, ki je v mirnih časih koanaj vzdrževala svoje
Daleč na severu, skoraj pri danski meji, je ležala mala prijazna vasica. — Vasica je bila na ravnini, preko katere je tekla bistra reka. Kroginkrog so bili gozdovi. Streljaj od vasi je bil majhen gribček, na njem je pa stala graščina, last Gulfove tete. — Teta je bila že stara in stanovala v gradu. Na stara leta je zalirepenela po velikomestnem življenju in se preselila v K. Pred odhodom je pa napravila oporoko, ki je bila znaua vsem. Da bo pripadel »rad po lojeni smrti mlademu Gulfu, in da je mladi Gulf pravzaprav že zdaj gospod ir eelega posestva, dasiravno nima lastninske praviee.
Gulf se je zavedal te svoje odgovornosti >n je z vso vnemo skrbel, da bi ne bilo oosestvo preveč zanemarjeno.
Žer je imel sam službo v mestu, jc najel poštenega oskrbnika, gospoda Franca, ki je s svojo ženo, s par hlapci m dninarji tako dobro uredil posestvo, da ie že po par letih neslo velike dobičke.
Umevno je. da ni bilo oskrbniku Francu ničkaj povolji, ko mu je pisal Gulf, da jc dal posestvo v najem in da ima v kratkem času
s kuni znesek bom pa poslal toasa-!1,ričakovati -radiču novesra najemnika.
devnemu odboru v -Švico.
Na delo torej, dragi bratje in sestre, storimo nekaj aa nawe brate. kateri se nahajajo v resni po
trebi!
Blagohotno priporočeno vsem. Fran S. Tauchar. predsednik.
*3S PENN AVE. PITTSBURGH, PA. ____SLOVENSKI ZDRAVNIK______
I»r. Koler je najstarejši slovenski zdravnik, specialist v Pittsbur^hu. ki ima 231etno prakso v zdravljenju tajnib moških bolezni.
Jaz zora viui uspešno revtnatisem. kilo, ture, fikrofelne. bol eni pljuč. srca. želodca, jeter, trebušne, ledic. mehnrja. kožne in sploh vse moške bolezni, ki jih povzroči slaba kri. »14 in 60U rabim pri zdravljenja krvnih bolesni.
Uradne ure:
od U. do S., oii petkih od 9. do 5. ure, ob nedeljah od 9, do 2. ure"
Franjo Szilli, 507 North 3rd St..1 Reading, Pa. v sledečem pismu izrazu je svojo zahvalo H. H. Von Sehlieku, tovarnarju BOLGAR- j SKEGA KRVNEGA ČAJA:
"Zamorem Vam povedati, da sem na samem sebi skusil čudovit učinek BOLGARSKEGA KRV-1 NAGA ČAJA in lahko rečem, da | to sredstvo nima para na svetu.
Osem let sem trpel na želodčni bolezni in #ko sem eno škatljo' BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA porabil, sem kakor novorojen, želodčna bolezen je povsem preti e-; hala.
To iu na tisoče enakih pisem svedoči o čudovitem činu BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA |
in zato. če ste bolni nikar se ne dajte zapeljati od vsakovrstnih pouaredb. temveč naročite za +1 eno ali za šest škat«»lj pravega BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA od nas- Naslov:
Marvel Products Company,
9 Marvel Building, PITTSBURGH, PA.
Opomba: Ako hočete pošiljate v zagotoviti, pošljite lOe. več
Strašna nesreča.
Los Angeles, Cal. 6. septembra. Sem je dospela brzojavka, da se je potopila v kalifornijskem zalivu nekit mehiška vladna ladja. 200; vojakov je utonilo. — Vojaki so bili člani jrarnizije v Gnavmi.
Kaj je vojna?
Rojakom v Ameriki je znana vojna le is časni-tirih poročil, is rasnih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne posnajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grozote.
Največja zločinstva
kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, trpe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve.
"Boj proti boju"
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. Zal, da imajo še vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepe j o, kar je
slabo za narod.
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve
"Doli z orožjem P
Knjig imamo le še malo v salogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 60 centov.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Ta novica ga je zabodla kot nož v srce.
Pripomniti je treba, da je bil dozdaj sam gospodar na posestvu ill da je le v lovskih zadevah imel gozdar Bartold malo več veljave.
Gozdar Bartold je bil že starejši človek. — Že šesti križ mu je iezel na hrbet, pa je bil vseeno tako okreten in priročen kot vsak tridesetletni možki.
Pošteni ljudje so ga spoštovali, bali so se *ra pa lovski tatovi. — Če ni tatu nikdo izsledil, ga je izsledil Bartold.
Ljudje so pripovedovali o njem vsakovrstne stvari. — Govorili so ,da nikdar ne spi, da je lahko v enem in istem času na dveh mestih. da zna čarati in zagovarjati točo.
Kake pol ure vstran od gradiča je stala prijazna vasica Camden. — Ni bila velika, toda lična in človeku se je morala priljubiti na prvi pogled.
Ker je bilo ta dan ravno žeganje, je umevno, da niso bili vaš-čani doma, ampak da so se zbrali deloma na trgu. deloma v gostilni.
V vasi jc bila ena sama gostilna, namreč gostilna "Pri zvezdi".
Oskrbnik Frane se je bil odpravil v vas. Hotel je dobiti nekaj^ delavcev za prihodnji dan, ker je bilo na polju in travnikih veliko dela.
Ker je za pogajanja gostilna najbolj pripravna, se je torej odpravil tja ~	- -	-
(Dslje prihodnjič).
aaaniBiBiainia^^
Dr.LORENZ.
Jaz sem edini slovensko gov o-j ! reči Specialist moških bolezni ▼ | j
Pittsburghu. Pa.
Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure zveeer. V ]>et-kih od 9. dopoldne do 2. popol. V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. Bj DR. IiORENZ.	»
Specialist moških bolezni, 644 Penn Ave. II. nmdst. na ulico, S Pittsburgh, Pa.	gg
iaagBiaiaraiBigiaii^^
Premalo municije.	, CHROMATIC HARMONIKE
London, Anglija, 6. sent^mhra.} Iz Kima poročajo, da Italjani sa-!:»*jnovejsega sistema se dobe pri; mo vsled tejara ne moreio na sobici ]	Joseph Kuss,
fronti dobro operirati, ker	claLr Ave., Cleveland, O
manjka municije.	'	v t 21—8)
iflBBBBHBBHMBgBHgBBWag|MgBBMMBBBBH|8BiMBI5i
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.
POZOR ROJAKI
TffimffFrFrrrrrrirrrFn-rrTrn-rr^^
POUČNE KNJIGE:
Ahnor nemkko-angleSki tolmaC,
vezan	i—.80
Cerkvena zgodovina	t^.70
Hitri računar Poljedelstvo
Popolni nauk o Čebelarstvu, rezan $1.00
(Življenje na avstr. dvoru ail Smrt" cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meverllngu)
t	RAZGLEDNICE:
—.50' NewyorSke ■ cvetlicami, b umori stične, božične, novoletne in
f—.Ti
Sadjereja v pogovorih Slov.-angleški ln angl.-slor.
slovar Trtna u£ In trto reja Umna živinoreja Umni kletar Umni kmetovalec Veliki slovensko-anglefikl tolmač
ZABAVNE IN RaZNE DRUGE KNJIGE:
-J2S
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v zanadnih
državah, Wyoming, Utah, v Coo-radi, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
velikonočne komad po	5—.M
| ducat po	i—,21
11.90' Album mesta New Torka ■ krtt-
—.401 niml slikami, mali	t—M
—.60 _.
<_jf01	ZEMLJE V IDI 1
e=.B0 Združenih držav mali	—.18
j veliki	I-.23 $2.00 Avytro-Italljanaka vojca mapa t—.11
| Balkanskih držav	i—.11
Evropo	i—.13
Ettoj«, vesan	—.60
Vojna stenska mapa	f'J.00
Vojni atlas	fc-.2«
Zemljevidi: New Turk, Colorado, Illinois, Kanaat. Montana. Oblo, Pennsylvania, Minnesota, WlwoDsln, Wyoming la Wwt Virginia ln vseh drugih držav po	—JA
Avstro-Ograke maU	—10
veliki vezan	—.60
Celi svet	tr-:a
Velika stenska mapa TJ. S. na na dragi strani pa celi svet $3.00 Naročilom je priložiti denarno vrednoft, bod'sl t gotovini, poStnl nakaznici, all pofltBib	Poštnina je pri vseh cenah že vračunana
Ml Bodi svoje sreče koval "Jf Doli n orožjem Fablola
1 Miklova Zala Pegam in Lamb^rgsr Slovenske norele ln tmvestt
Socializem
. Socljaloa demokracija Trojka
Fojoa na Balkanu 13 zre* Zgodovina c. ln k. peSpoika št- 17 s slikami	«—.50
'—.50 e-.&0
f—.30
—JS0 -—.15
$1.85
Mr. Janko PMkob
ki je pooblaščen sprejemati naročnino u "Glaa Naroda" In izdajati to—davna potrdila. On je pred leti ta večkrat prepotoval države, « katerih eo nafi rojeki naseljeni in je porsed dobro peanaa n Upati ja, da ma bodo Bi rajski r veeb
iihfiniteii^
erH/h£i ■	mri ii v
•p™ CPr o1* r» ■ *
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih drža? in pa ko-lonijskih posestev vseh veksO.
Obsega 11 raznih zemljevidov«
CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE EV&OPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE* DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York. N. T.
tUšiLi.
L- ...i

podp. društvo
svete Barbare
_GLASNAB5PA, 7. SEPT. 1917.
__ SilioSi l>« —a* — Bmm+m tatu trn* H shSiMslakrais. OUmmAbuUi«
tm^tJT^ kmkgg
SSteVBč taM. kM—U bpltta
n !>■■■ v «n dmh o*
iinlsisii tšanumlm Ur M mtim aSrvUs btm MkSloUDAK^Uto 1S11
ZMtOOl.
JAKOB WAHOlO, C7iS Bonna Ave^ Cleveland. Oblo