Štv. 13. V Mariboru 26. marcija 1874. Tečaj TUL
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3g!d. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja kujigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejem jo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr.
Nasledki „verskih" postav.
O nasledkih že zamoremo zdaj govoriti, kajti je skoro celó gotovo, da bodo te postave tudi p o-trjene. Svetli cesar, ki imajo oblast, sklenjene postave potrjevati ali pa potrjenje odreči, so dali pismo Nja Svetosti, papeža Pija, kakor poročajo novine, ministru vnanjih zadev, grofu Andrassy-u, da sestavi odgovor. Minister bo z vso spoštlji-vostjo in v gladkih besedah blizo tako-le odgovoril : Sveti oče! mi Vas kot poglavarja kat. cerkve, h kterej spada ogromna večina avstrijskih pod-ložnikov, spoštujemo; al Vaše prošnje vendar ne moremo lahko uslišati. V Avstriji imamo ustav (verfassung), vsled kterega delajo zastopniki ljudstev postave. Ker je silna večina obeh zbornic „verske" postave sklenila, ni lahko odreči potrjenja.
Tudi ugovor prečastitih škofov utegne isti vspeh imeti, kakor 1. 1868 zoper odpravljenje pogodbe s papežem: dal se bo vladi v pretres, potem pa spoštljivo — na stran djal. Smemo torej že zdaj govoriti o nasledkih teh postav, to pa zdaj tudi bolj odkritosrčno, ker še vendar niso potrjene, se torej spis proti kaki postavi pregrešiti ne more. —
Da zamoremo nasledke najti, treba važniše določbe poznati. Postave — kakor so poudarjali vsi govorniki naše stranke, ter so izrekli sveti Oča — merijo na to, da ima država, t. j. državna policija popolno oblast nad kat. cerkvijo, kar izvira iz načela: država je edina vsegamogočna oblast na svetu, kterej se mora podvreči vse, kar leze in gre, toliko bolj kat. cerkev, ki je od nekdaj brezvercem in lahkoživcem hud trn v peti, a ti dan denešnji zvonec nosijo. — Zatorej je v „postavi" pred vsem poskrbljeno za to, da od kaplana do škofa nijeden duhovnik službe nastopiti ne more, ako ga vlada za to sposobnega ne spozna. V vladinih očeh pa ne sodi nihčer, naj bi tudi sam sv. Alfonzij Liguori bil, za cerkveno službo, kakor le on, kteremu za-
more okrajni glavar v svojem policijskem sporočilu dati spričevalo, daje „v državljanskem oziru neoporečenega vedenja". (§§. 1. 2. 3. 6. 15). Če je doslej kat. cerkev vsaj v tem svobodna bila, daje pri nekterih, posebno cerkvenih patrona-tih zamogla z ozirom na pravico in vrednost cerkvöne osebe imenovati, odpade to zdaj povse, ker ne sme nihčer, kterega kdo drugi kakor vlada za duhovnijo prezentira, službe nastopiti, dokler mu vlada ne pritisne pečata vrednosti in sposob-noŠti, kar se godi v 30 dneh počenši od dneva, ko je škof imenovanega preponižno vladi naznaniti se podvizal. Če pa vlada reče: ne, bo treba vnovič službo razpisati in zopet blizo 3 mesece čakati in se loviti.
In kakor vlada z ozirom na „vorwurfsfreie staatsbürgerliche Haltung" vse službe oddaja, tako si tudi prisvaja nadzorništvo nad duhovniki, ktere bo le tako dolgo v službi trpela, dokler se v kaki stvari ne pregrešijo. Taki grehi so (§. 8.) : Ce kdo avstrijsko domovinsko pravico zgubi (kar je lahko mogoče, ako se napravi kakor na Pruskem postava, po kterej domovinsko piavico zgubi, kogar je gosposka obsodila, ker je ravnal po načelu: Bogu treba bolj pokornim biti kot ljudem. Drug greh je, če duhovnik pohujšanje daje po svojem obnašanji, (pri tem tudi cerkvena oblast dozdaj rok križem držala ni). Tretjo vrsto grehov pa delajo „drugi oziri", iz kterih zamore vlada po §. 8. rednemu dušnemu pastirju potni list podpisati. Kteri so še ti „drugi oziri" ali vzroki, postava ne poveda, kar tudi treba ni, ,ker §. 2. že vse_poveda: „neoporočeno državljansko vedenje". Če se torej najde kakošen Božidar Rajč, kteri vsled §. 19. ustava matice na slovenski zemlji slovenski vodi, je propal in živa duša mu več pomagati ne more. — Da se pa za vsak slučaj policijskega strahovanja duhovnikov potreben §. najde, skrbi končni §. 60., ki veleva: „Državna bogočastna uprava ima paziti, da cerkveni organi iz svojega področja ne sto-ma y4 i »o le priloge.
p!jo in določbe te postave kakor tudi uredbe, ki se bodo na podlagi te postave osnovale, spolnu-jejo. V ta namen smejo oblastnije nalagati globe premoženju strahnvanega primerne, in posluževati se vt>eh po postavi dovoljenih po silnih pomoč-kov (Zwangsmassregeln)~.
Kje pa je škofovska oblast proti takim določoam? bo«te vprašali. „Postava" na to odgovarja: 1) Škofi in njih namestniki vladajo po škofijah le na toliko, kolikor jim „državna" postava pripušča (§. 14) 2) Odpadnikov in onih, ki ne živijo po cerkvenih predpisih, smejo sicer kaznovati, službe jim pa proti vladini volji vzeti ne morejo, ti še imajo pravico, proti odločni, ostri cerkveni postavi pritožiti se proti škofu pri posvitni vladi (§§. 18. 19. 28 ) 3) Če je škofu neljubo, da vlada zvestega duhovnika zarad „državljanskega vedenja" strahuje, se sicer sme pri ministru pritožiti, pomagati pa nič ne more, če minister strahovanje potrdi. (§. 6.) Ker slednjič postava samo „v nanje razmere cerkve proti državi" vravnava, zamore vlada 4) ustaviti „iz javnih ozirov" vsako cerkveno naredbo zadevajočo javno službo božjo. (§. 17.) —
To so torej poglavitne določbe prve „verske" postave. Iz tega je razvidno, da ima odslej državna policija popolno oblast nad kat. cerkvijo. Minister Stremayr je pa tudi brez ovinkov izrekel, kam da vse to meri. „Trpeti se ne more, da bi cerkveni služabniki postali pooblaščenci držav-nopravne opozicije." Ker je namreč libe-ralstvo ustva ilo cerkvi in krščanstvu pogubnih postav (glej šolske postave); ker pravi katoliški duhovniki tudi k temu molčati ne morejo, da se nArodne pravice zatirajo; ker slednjič sedaj vladajoča nemško - liberalna stranka upora od strani duhovnikov ne more trpeti, katoliško du-hovenstvo pa z liberalci držati ne more, zatorej je bilo treba postav, ki izdajejo kat. duhovenstvo državni policiji, ki bi naj upor proti liberalnim ustavakom zadušiti pomagala.
Kakošensad bo to rodilo? Značaj ni, svojemu poklicu in narodu zvesti duhovniki, bodo ostali dosledni tudi pod to postavo in v društvih kakor tudi sicer ljudem pravo pot kazali posebno ob volitvah. Po ovaduhih in po lastnem opazovanji bodo vse to okrajni glavarji zaznamovali, in vsi ti značaj ni duhovniki so v državljanskem oziru nevarni ali vsaj sumljivi, kar je zadosti, da se jim prošnja za cerkv. službo odbije.
Ker pa ima — hvala Bogu — vsaka slovenskih škofij dovolj odločnih, pravega duh& vnetih duhovnikov, ki službe kot župniki ne bodo dobili, bo v malo letih mnogo far& brez župnikov. Odprč se obširno polje ovaduštvu, ki narašča tem bolj, kolikor bolj čutijo slaboverci in razuz-danci, da zamorejo duhovniku škodovati. Kar pa zadeva one, ki bodo pred vsem drugim vladini sluge, je resnico povedal v državnem zbcru izvrstni dalmatinski župnik Pavlinovič, rekoč:
„V očeh ljudstva niso več duhovniki po božji volji, poslani dušam vzveličanje, ako se dajo posvétni vladi rabiti za orodja krivice in protina rodnega na-silstva." —
Pri takem stanju zgubi duhovski stan vso postavno obrambo, ker je duhovnik popolnoma izdan ovaduštvu in vladni policiji, ki ga strahuje, preden ga je zaslišala in preden se je mogel zagovarjati. Je pa tudi nevarnost velika, da duhovski stan vse spoštovanje pri ljudeh zgubi. Če namreč duhovnik v sedanjem času, ko se po liberalnih napravah brezverstvo med ljudstvom širi in narodnost zatira, molči, ali še celó z liberalci vleče, bo razžalil vse, ki so še pošteni in narodni. — Slednjič nastane pri takem stanju v nekterih letih grozno pomanjkanje duhovnikov; vojaška postava je že zdaj veliko mladenčev du-hovskemu stanu vzela, druge bo odpodilo žalostno stanje duhovenstva pod takimi postavami, kajti mikati ne more mladenča, da se odloči za stan, v kterem se vrh mnogih drugih težav od človeka še to zahteva, da zataji svojo národnost in vso politično svobodo.
In prav pomanjkanje duhovnikov bo rodilo dobrih nasledkov: britka skušnja bo tudi zatelebanim nemčurjem oči odprla, da bodo spoznali, kaj se pravi nemčurje in slovenske liberalce, ki z unimi vred take postave sklepajo, pošiljati za poslance na Dunaj. Tega nasledka bo „Gospodar" še posebno vesel zato, ker je lani vse to pred povedal, pa ga mnogi niso poslušali, drugi mu pa s „Slov. Narodom" očitali, da „visoko politiko" dela! Le počakajmo; Bkušnja bo pokazala, kdo da je bolj poznal velike koristi ljudstva: mi, ki smo učili in opominjali, da nikar ne volite liberalcev, ali pa oni, ki so v „Narodu" in „Tedniku" brez konca in kraja ljud-| stvo ščuvali, da so le liberalci zaupanja vredni možje?
Nezaupnica
Oosp. Konrad Seidlnu, deželnemu in državnemu poslancu.
Odkar ste se štajerskim Slovencem s pomočjo nemških liberalcev vsilili v deželni in državni zbor, smo imeli vedno nezaupanje do Vas, kot tujca, i ki naših zadev ne poznate in za nas srca nimate, • kar ste zadostno pokazali v deželnem in državnem zboru, kjer ste naše najpravičniše želje pobijati in naše verno srce žaliti pomagali, držč se nem ško liberalne stranke, to je onih, ki naš narod zatirajo in katoliško vero očitno zasmehujejo; a naše nezaupanje do Vas se je še veliko pomnožilo od zadnjega državnega zbora, kjer ste vseskozi vlekli z najbolj zagrizeno levico, ter dvakrat nam v škodo glasovali za državni dolg onih 80 milijonov. Do vrha pa bo prikipelo naše nezaupanje, ' kedar boste oddali svoj glas za konfesijonelne po-
stave *), zarad kterih nam že zdaj krvavi naše verno srce, ker najglobokeje žalijo naše kršansko čut! Sprejeli ste kandidaturo v državni zbor zoper našega narodnega kandidata g. prof. Pajka, kte-rega ste v svojem oklicu leta 1873 grdo očrnili, ki pa, kot naš domačin in rojak, zasluži naše zaupanje v veči meri od Vas.
Primorani smo tedaj naznaniti Vam, da v našem okraju nimate zaupanja, kar že to kaže, da ste pri zadnji volitvi v državni zbor tukaj ostali v manjšini. Pričakujemo torej od Vaše zasebne poštenosti in častiljubnosti, da brez odloga odložite svoj mandat za državni zbor. **)
Sledi 61 podpisov volilcev in srenjčanov iz Vuzenice, sv. Primožu na Pohorju, sv. Antona in Št. Janževega vrha v Arlci (Marenberškega okraja.)
Štajerski dež. zbor.
XXII. Seja 16. jan. 1874. Na dnevnem redu je bila volitev dveh deželnih odbornikov. Veliki posestniki si izvolijo enoglasno grofa Kottulinskega; volitev drugega odbornika izmed vseh poslancev namesto dr. Schlof-ferja, ki se je odpovedal, se pa je morala 6krat ponoviti. Pri prvi volitvi sta imela dr. Schloffer in baron Konrad največ glasov, nobeden pa ne absolutne večine. Pri ožji volitvi zmaga sicer Schloffer z 28 glasovi, a službe noče prevzeti. — Pri naslednjih 4 volitvah je dr. Schreiner dvakrat zmagal proti Konradu, pa se je branil, dokler ni k slednjemu z veliko večino (38 glasovi) izvoljen bil in službo sprejel. Kot namestniki so bili potem voljeni: dr. Gmeiner, Scholz in Remschmidt; v deželno komisijo za vravnanje zemljišnega davka je bil voljen poslanec Lohninger, česar smemo veseli biti. — Iz poročila dež. odbora od sept. 1872 do sept. 1873. je fin. odbor dve reči povzel in nasvete stavil, zastran „pomanjkanja učiteljev" in njih „imenovanja." Kljubu temu, da se je do tega časa iz dež. blagajnice blizo 400.000 gld. podpore za učiteljske plače potrošilo, manjka vendar mnogo učiteljev, 63 šol ceI6 praznuje, ker ni učiteljev al pa primernih poslopij; tudi pri drugih šolah manjka 140 učiteljev. Da se tem potrebam v okom pride, nasvetuje fiu. odbor in zbor temu pritrdi, da se naj od vlade zahteva: 1. da se mladeničem, ki so bili med vojake vzeti, odpust da, ako se hočejo za učiteljstvo pripravljati; 2. da imajo po dokončani pripravniški šoli in dokler se na glavno skušnjo zrelosti pripravljajo, iste pravice, ktere vojaška postava daje onim, ki so skušnje že dostali, da se namreč k vojnim vadbam za 8 tjednov le v počitnicah pokličejo, po napravljeni skušnji pa odpust dobijo; 3. da imajo služeči podučitelji in provizorični uči-
*) Je že, kakor tudi slov. liboralci. Vred.
**) Ne bo, kakor tudi dr. Razlaga nezaupnica i deželnega zbora ne spravi.	Vred,
telji ob času vojske iste prednosti, kakor jih uži» vajo redni učitelji v smislu §. 26. vojne postave, da se jim namreč odpust dati zamore.
Kar zadeva imenovanje učiteljev, ae kaže zdaj resnica vsega tega, kar je „Gospodar" tačas pisal, ko je šlo za to, ali se naj učni na pridrži ali pa odpravi. Pri tej stvari ne gre toliko v poštev u č n i n a sama, ampak pravica učitelje imenovati. Učnina se je odpravila, učiteljem so se plače zboljšale, kar jim iz srca privoščimo, naložil se je okrajem šolski davek, poprej 10°/o 0(i direktnih, zdaj 7°/0 od vseh davščin, napravile so se nove šole, z vsem tem se je pa strošek za šole tako pomnožil, da mora deželna blagajnica povsod prikladati. S tem pa je šla pravica imenovati učitelje mnogim okrajem rakom žvižgat. Po postavi namreč (§. 7. od 4. febr. 1870) zadobi deželni šolski svčt pravico imenovanja, ako pri nezmožnosti krajnega ali okrajnega fonda deželna blagajnica ves ali nad polovico stroška za ktero šolo trpi. Tako je prišlo, da je do lani meseca septembra dež. šol. 6včt na 636 šolah pridobil pravico učitelje imenovati, in bati se je, da dobi to pravico zastran vseh šol, ako se namreč s pomnoženimi šolami tudi strošek vedno bolj množi. — Temu je hotel finančni odbor v okom priti z neko premembo postave, vsled katere bi dež. šol. svčt le tačas imel pravico imenovanja, ako doplačuje dežela v okr. šolski fond 8/i stroškov. V svojem poročilu izrekel je fin. odbor besede, s kterimi smo tudi mi ob svojem Času pobijali odpravljenje učnine, videvši nevarnost, ki iz tega izvira: „Po postavi od dn6 19. dec. 1873 se je učnina odpravila, učiteljem pa plača povišala; ker so pa prikladki okrajev blizo enaki ostali, mora dežela več doplačevati, kar je kraj-nim in okr. šolskim svčtom pravico imenovanja skrčilo". —
Proti predlogu fin. odbora govorili so dr. Vrečko , dr. Recbbauer, dr. Fleck in deželni predsednik Ktibeck. Vsi so poudarjali, da bi se z omenjeno premembo postave nič ne doseglo, ker pri sedanjem stanju šolskih stroškov drugače biti ne more, kakor da — dežela priklada, kar bo vedno bolj potreba, ako se na vrat na nos nove šole snujejo. Če pa pomislimo, da so tudi deželne priklade iz denarjev deželanov, bi res pravično bilo, da se krajnim in okr. šol. svfctom ne krči pravica učitelje imenovati. — Sprejeta je bila po dolgem besedovanji resolucija bar. Hakel-berga v tem smislu, da se dež. odboru naloži: Pre-tresovati vprašanje, kako ločiti obojo stvar, imenovanje in plačevanje učiteljev, in v prihodnjem zasedanji o tem poročati ali tudi predloge staviti. Srenji vJurkloštru se odbije prošnja za posojilo iz dež. blagajnice za dovršenje šolskega poslopja, ter se naloži dež. odboru prošnjike za-vruoti na štajersko hranilnico v Gradci, ki v ta namen prav rada ubožnišau srenjam pomaga.
Po predlogu cestnega odbora privoli se graŠ-
kemu mestu 20.000 gld. za novo cesto iz mesta do kolodvora graško - rabske železnice. Nasproti je govoril dr. Srnec in dokazal, da ta cesta le Gadčanom koristi. — Zastran dež. jezdarske šole se pooblasti dež. odbor, vsa poslopja za najmanje 25.000 gld. prodati. — Sprejeti so bili tudi predlogi fin. odbora, da se deželne po silnice v Messendotfu in Lonkovci proti primernemu povračilu stroškov državni upravi odstopijo. — Deželni fond prevzame stroške 26.250 gld. za od-kupljenje šotišč pri vravnavi reke Aniže. — Mariborski mestni srenji se dovoli, da sme tri leta od 1. jan. 1874 pobirati vvoznino na pivo od vedra 108/io kr. od žganih tekočin vedro l7/8 kr. Baron Rast je predlagal, da naj to samo za to leto velja, kar pa ni obveljalo, njemu pa nezaupanje Mariborčanov naklonilo.
Cerkvene zadeve.
Udom bratovšine sv. Cirila in Metoda. Vsakega vernega Slovenca veseli zvedeti, kako bra-tovšina sv. Cirila in Metoda napreduje. Dokler so premilostljivi škof Anton Martin, njen pobožni začetnik še živeli, so vsako leto po „Zgodnji Danici" kratko poročilo o tej bratovšiui razglasili. Preblagi vrtnar že 12to leto v hladni zemlji počivajo, drevo pa, katerega so 1. 1852 na slovanskih tleli zasadili, se lepo razcveta. V semeniški cerkvi v Maiiboru se nahajajo glavne bukve te bratovšine. Na čelu se sveti preslavno ime Antona Martina Slomšeka, prvega uda omenjene bratovšine. Za njim so zapisani vsi tadanji korarji La-vautinske cerkve, od katerih sta le še dva živa, sedanji mil. knez in škof Lavantinski in častni korar, konjiški- dekan g. Jož. Rozman. Lepi izgledi pastirjev so obilno število vernikov k tej bratovšini pripeljali. Sedaj je v tej glavni matici že nad 100.0^0 udov vpisanih. *)
Druge glavne družbine bukve so shranjene pri sv. Jožefu nad Celjem. Tamkaj je bilo do letošnjega praznika sv. slovanskih apostolov 17.298 udov vpisanih. Te dni so pa prejeli več sto novih udov, katere je „Zg. Danica" nabrala. Pri sv. Jožefu je tudi društveni altar, na kterem se po želji rajnega ustanovnika te bratovšine vsako leto v praznik sv. Cirila in Metoda prav slovesna božja služba za vse žive in mrtve ude te bratovšine opravlja. Vrh tega ima bratovšina še več podružnic, med kterimi je ona v Konjicah, ki šteje 541 udov. Srce vernemu Slovencu veselja poskoči, ako premisli, koliko molitev in dobrih del da se vsak dan za združenje v veri ločenih slovanskih bratov opravi. Kedaj da bo Bogu do-padlo pocireti zid, ki staroverce loči od rimsko -katolške cerkve, tega nobeden človek ne ve. Zgodilo se pa bo, in se mora zgoditi, saj nam je
*) Tako mi je č. g. Horvat, misijonar pri sv. Jožefu v Celji povedal.	Dopisn.
Kristus obljubil, rekoč: „Če sta dva izmed vas na zemlji edinih misli o kakej stvari, za kar prosita, zgodilo se jima bode od mojega Očeta, ki je v nebesih" (Mat. 18, 19.) Ako že združena molitev dveh toliko premore, koliko še bo le združena molitev več kakor 100 tavžent bratov in sester bratovšine sv. Cirila in Metoda premogla! Zatoraj le ne opešati!
Misijon. V Zrečah so čč. oo. jezuiti 22. t. m. (tiho nedeljo) začeli sv. misijon, ki bo 8 dni trajal. To je že tretji misijon, katerega isti neutrudljivi misijonarji v konjiški dekaniji vodijo. L. 1866 so bili na Prihovi, 1. 1867 pa v Konjicah. V Ločah so deset let poprej vodili ljudski misijon čč. Lazaristi od sv. Jožefa pri Celju.
Ne odlagaj sv. spovedi na slednjo uro! —
V bolnišnici mariborski je ta mesec umrl delavec iz slov. Goric, Fr. Fekonja, kteri se nikakor ni hotel spovedati. Spovednik ga silno prigovarja na spoved, bolenik pa mu odgovarja: „Prosim ne nadlegujte in ne mučite me, saj vidite, da se ne morem spovedati!" To se je godilo popoldan ob četrti uri. Spovednik je menil, da bo lep izgled drugih bolenih trdovratneža spreobrnil, in je ravno v tisti izbi več bolenih preskrbel s sv. zakramenti. Potem se vrne zopet k omenjenemu boleniku in ga prosi za božjo voljo, naj bi se vendar spove-dal, sicer bo prepozno. Bolenik pa odgovarja: „Ko bi moral umreti, bi mi dali piti in jesti, kar koli poželim; zdaj pa že tri dni nisem vina videl, — ne bom umrl ne!" — Spovednik odide žalosten in hoče zvečer še enkrat poskusiti spreobrniti ga; ali prepozno je bilo! Ob sedmi uri zvečer je nagle smrti umrl. — Učimo se iz tega, ne zanemarjati milosti pokore, dokler jo še usmiljeni Bog ponuja.
Gospodarske stvari.
Posnetki iz gozdne postave za vojvodstvo Štajersko.
II. Oddelek.
O pospravljanju gozdnih pridelkov.
Vsak zemljišni lastnik je dolžen gozdne pridelke po svojih zemljiščih pospravljati, in le takrat, če se to zgoditi ne more ali je le z neprimerno velikimi stroški mogoče, se sme tudi po tujih zemljiščih to goditi, vendar na najmanj škodljivi način. Narejena škoda se mora povrniti.
O potrebi spravljanja gozdnih pridelkov čez tuja zemljišča in o odškodnini razsoja nižja politična oblastnija.
Nad razsodbo te oblastnije zamore stranka rekurirati do više oblastnije, in če se tudi po tem potu porazumljenje ne doseže, se sme redna pravna pot nastopiti. Kakor hitro je pa predbežno
1
15 —
določeni znesek odškodovanja položen, se pospravljanje drv ne sme dalje zadrževati.
Za p o d al j šan j e riž vsake vrste ali drugih naprav za pospravljanje drv čez javne pota, vode, skozi vasi, rnemo in prek tujih poslopij je dovoljenje okrajnega glavarstva potrebno.
Splav drv (pospravljanje po vodi), v kterem koli stanu, tako imenovano plavljenje in naprava plavišč potrebuje posebnega dovoljenja. To dovoljenje daje okrajno glavarstvo, če se hoče pla-višče skozi tisti okraj napraviti, in ne trpi nad 3 leta. Če |gre plavišče skozi več okrajev, ga dovoljuje politična deželna oblastnija (namestnija), če pa skozi razne kronovine in če gre za podaljšanje plavne pravice nad 3 leta, je dovoljenje mi-nisterstvu notranjih zadev pridržano.
O porabi privatnih vod za pospravljanje drv razsoja nižja politična oblastnija v porazumljenju strank. —
Če se plavna pravica izključivo le na porabo določene vode razteza, se brez privoljenja opravičenca nova pravica plavljenja nikomur drugemu podeliti ne sme. Opravičenec je glede sprejemanja plavljenega lesa, družbinskega plavljenja, potem glede na branivne stavbe in škode po plavljenju narejene vezan na posebne določbe.
Pisane prosbe za novo dovoljenje plavljenja, za ponovljenje že doteklih splavnih pravic, morajo povedati čas plavljenja, kraj, na kterem se začne in do kod ima iti, potem vrste in množino plavljenega lesa kolikor mogoče natanko.
Prosbe za dovoljenje naprav splavnih stavb morajo naznaniti kraj in namen naprave in v prid-janih virih in opisih namerjavano napravo stavb, njih razmero k celi okolici, k drugim stavbam in navodnim napravam na tisti vodi postavljenim razložiti.
Prosbe za dovoljenje novih splavi, za ob-novljenje doteklih splavnih pravic in za dovoljenje splavnih stavb, 6e morajo od političnih oblastnij nemudoma razglasiti v tistih srenjah, skozi kterih meje splav gre ali včinek splavnih stavb sega.
Če je več prosilcev za dovoljenje splavi v tekočem letu, se morajo prosbe v 14 dneh, sicer pa v 6 tjednih položiti. Ko ta obrok preteče, imajo politične oblastnije na samem mes u potrebne komisijonelne pozvedbe napraviti in pri tej priliki tudi dotične srenje, vse mejaše, udeležence in zvedence poklicati in na podlagi teh pozvedeb ali pa že znanih razmer svojo razsodbo storiti.
Dovoljenje za (slavljenje ali za napravo splavnih stavb, če je sploh dopustljivo, se sme le tam odbiti, kder bi bilo v zvezi z velikimi nevarnostmi ali pa bi se morale druge iz javnega ozira v^če ali saj enako važne naprave odstraniti, kterih ni mogoče na drug kraj prestaviti, in kder se očitno kaže, da bi plavljeuje in splavne stavbe škodo delalet ktere podvzetuiki ne morejo povrniti.
Če jih več za jedno splav ali napravo splavnih stav na taistem ali skoro taistem mestu' prosi, Priloga „Slov. Gosp.u k Št. 13
se mora na to delati, da se prosilci dobrovoljno med seboj pogodijo.
če se to porazumljenje v obroku od politične oblastnije postavljenem ne da doseči, razsojajo o tem politične oblastnije ali po okolščinah mini-sterstvo.
Navadnejše telečje bolezni in domača zdravila proti njim.
(Po „Pr. Ldw.")
Zapeka in napihovanje sesavnih telet.
Ta bolezen ima svoj vzrok v nerednem delovanju črevesa mladičev in izvira večidel iz tega, da se materam brž po porodu zamlezno ali prvo mleko izmolze in tako mladičem potrebno zdravilo za odganjanje telečje smole, t. j. nesnage v črevah, ki jo teleta še iz maternega telesa seboj prines6, odtegne. Včasih je pa tudi prehlajenje temu krivo.
Proti temu bolenju se daje vsake dve uri '/2 maselca lahkega zleznega (ajbiševega) poparka, v kterem je na pint (firtelj) vode 8 lotov glavberjeve soli raztopljene. Takim teletom se tudi ne da preveč na enkrat sesati.
Hudi želodcev in črevin nahod (katar.)
Znamenja te bolezni so, da sesavna teleta na enkrat nočejo več sesati, vedno ležijo in nečejo vstati. Sprva jih spreletava mraz, ušesa in spodnji deli rog so jim mrzli, žilno bitje poskoči v minuti na 120 in više; vedno se ogledujejo po trebuhu in se počasno in težavno trebijo. Vzroki tej bolezni so: prehlajenje po prepuhu, leža na mokri stelji in mrzlih tleh, prepogosto in prekomerno sesanje i. t. d.
Zdravilo tako bolenemu živinčetu je vsaki dve uri 1/i maselca kamiličnega čaja (bokal ali pint zavrele vode, v ktero je bil 1 lot grenke ali angleške soli raztopljen). Dajejo se tudi mjilni (žajfni) klistiri in pokladajo tople odeje teletu na trebuh. Prepuha in drugih škodljivosti je treba živinčeta varovati. Če bi pa drugi, tretji dan ne odleglo živinčetu, ga je boljše zaklati, kajti meso je za rabo.
Drista sesavnih telet.
Drista, če živali rade žr6 in jih mrzlica ne trese, ni ravno nevarna, če se le vedno skrbi, da mladiči radi jed6 in da se drugih škodljivosti varujejo. Če pa mrzlica pritegne in živali izgubijo veselje do jedi, je ta bolezen nasledek zanemarjenega želodčnega katara in žlezna koža v tenkih in debelih črevah je močno razdražena. Tako bolenim živalim se skuha 1 lot cijana (Enzian), 1 lot korenine sedmeroprstnice (tormeutila, Blut- oder Ruhrwurz) v 3 maselcih vode, v kteri so 3 kvin-telci magnezije raztopljeni. Od tega poparka se daja vsaki dve uri maselca. Če pa živinčeta z bolečinami blato od sebe dajejo, jim je treba dajati klistire, ktere se napravljajo, ako se žleza
iz kuhanega lanenega semena z mlačno vodo nekoliko zredči in s tem teleta klistirajo. Topla odejo okoli trebuha, toplo ležišče in zmerno sesanje, če se jim je zopet zahtelo sesa, pripomorejo kmalu do popolnega zdravja, ki v 3—8 dneh nastopi.
(Konec prihodnjič.)
Gospodarske skušnje.
Dobra, krava mlekarica se spozna po repu. Svajcerski gospodarji kupujoči krave mlekarice gledajo posebno na njihov rep. Ako je ta brž na početku, ko se iz hrbta izpušča, debel in tako kratek, da komaj do kolen sega, pravijo, daje to znamenje slabe mlekarice; čim tanjši je od zgoraj in čim niže pod kolena seže, tim boljša mlekarica je krava.
Gnoj za sadna drevesa. Vzemi 1 funt mizarskega kleja (lima), kuhaj ga, da se popolnoma raztopi, pomešaj ga z vedrom vode in zalivaj s tem drevesa. Zemljo okoli dreves je treba prej razrahljati. Za vsako drevo se vzeme 4—6 poličev. Že po nekoliko tednih utegneš zapaziti, koliko si s tem drevesom pomagal.
Dopisi.
Iz Gradca. Pred nekoliko leti smo se mogli tukaj bivajoči Slovenci ponašati, da je med nami bil narodni duh in narodno gibanje, da se je tudi tukaj v Giadci kazalo in širilo slovansko življenje. Bilo je narodnih možev sploh lepo število, kateri so darovali duševne in denarne moči za vsaktero narodno podvzetje, ki niso gledali niti na čas niti na delo, kedar je šlo za slovanske koristi. Radostno še se spominjam, kolika navdušenost se je pred leti kazala pri naših veselicah, kako mnogo-brojne in živahne da so bile seje slov. dijakov; dijaci so kazali, da poznajo svoje dolžnosti proti slovenski domovini. V besedi in dejanji kazala se je iskrena ljubezen do naroda. Zgovornost mladine vzbujala je v srcih že na pol po-nemčenih Slovanov narodno zavest, ter je pridobila mnogo malomarnih Slovencev narodnej stvari.
Starci, ki so bili slov. jezik že davno zavrgli, katerim se je iz prva zdevalo naše početje zgolj bederija, so začenjali spoštovati svoj materni jezik in tu in tam zaslišala se je zopet stara „kranjska špraha". Delo in trud rodila sta dober sad.
Žali Bog, da dandanes gremo zopet rakovo pot, da je ponehala navdušenost in delalnost. Ni več vzajemnosti, ni več narodne ideje, in če jo povdarjaš, najdeš pri sedanjih Slovencih le zasmehovanja. Narodne veselice morajo nehati, društva propadajo eno za drugim, Slovenci začeli so zopet nemškurati, kakor nekdaj in — tu-žna nam majka — mnogo jih postaja celo nasprotnih našim potrebam. Dijaštvo je needino in se jako malo briga za narodni napredek. Vza-
jemnost ostane sploh prazna beseda, dejansko pa se podirajo prav marljivo vse narodne naprave, katere so nam v prejšnih letih vrli naši narodnjaki vstanovili. —
Kaj je vsega tega krivo ? Uzrokov je več, naj omenim le nekterih. Mladeži, ktera se voditi da blagim vtisom, manjka spodbudnih izgledov. V naših zborih, deželnem kakor državnem, je skoro čisto zaspala narodna politika. Liberalni slovenski poslanci, ki so ob volitvah toliko kričali s svojim „narodnim" (?) programom, so se sprijaznili z nemškimi liberalci, našimi najhujšimi nasprotniki, kterih zdaj po sklenjeni zvezi nočejo in tudi ne morejo dražiti s tirjatvami naših narodnih potreb in pravic. Drug uzrok je, da j mladež iz „Naroda", ki se v novejšem času jako malo briga za národno stvar, nič druga ne dobiva, nego slepo sovraštvo proti krščanstvu sploh in posebno proti kat. duh'ovenstvu. To vodi v brez-verstvo, to pa v spačenost in duševno malomarnost, ki je morilka vseh blagih vzorov, kakoršen i je vzor narodnosti. Zbegani duh ne ume več, kar je blago in dobro; popačeno srce pa slabi voljo, odločnost in gorečnost za pravično stvar. Vne-marnež v eni reči ostane vnemarnež v vseh drugih. Ni se torej čuditi, da se mladež na vseučilišču rajši zasukne na „tarok" vkavano, kakor v kako narodno društvo. — Opazovalcu teb žalostnih prikazni je že zdavno jasno, da pridemo Slovenci s hvalisano „svétno inteligencijo" skoro na kant.
Iz Celja, 22. sušca 1874. — „V združbi je moč in napredek!" tako so me učili pošteni ro-doljubje, ko sem še malo poznal pomen tega gesla, ko še sploh nijsem mnogo o politiki vedel. Vendar sem si dobro zapomnil ta pregovor, in ko sem postal starejši, vedel sem ceniti jegovo vrednost. Videl sem mnogo krajev, malih in večjih, iu povsod so bili ljudje vže kolikor toliko združeni v celote, koje so imenovali „društva." Začetkoma so bila takova društva jako prvotna in le sčasoma postajala so olikanejša. Sedaj pa, ko smo Slovenci spoznali , da smo samostojin narod, je ustanovljenih že sto in sto društev raznih namenov. V Ljubljani, Mariboru, Celovcu, Trstu, Gorici — povsod stojé na trdnem stališču narodna društva.*)
Tudi tukaj v Cel ji, v mestu, ki leži na pripravnem kraju Slov. Štirske, se je bilo ustanovilo društvo „Čitalnica." — Navdušeno so delovali tukajšnji narodnjaci, z vrlim domoljubom dr. Ko če varjeni, da se je vzdrževala čitalnica; ali „témpora mutantur!" Dr. Kočevar, predsednik čitalnice, je preobložen z mnogostranskimi opravili, in kakor hitro se je on odtegnil delovanju, jela je tudi čitalnica hirati — in sedaj? sedaj je — zaspala! Navdušenost je omrzela in tudi narodnost mnogo trpi pred navali tukajšuih nemčurjev. Za mesto, ktero ima izključljivo slovenske okoličane, je to n e o dp u s 11 j i v a napaka. Se celó čital-
niške kulise in druga orodja se bodo poprodala in tako bode Slovencu ostajalo edino le gledati, kako se nasprotniki združujejo v našo kvar! To je britko, prav britko! Dobro vem, da bi bilo brez-vspešno, spodbujati na novo vstanovljenje društva; tisti pa, kterim velja ta sostavek, morajo si priznati, da zaslužijo ojstro očitanje.
V zadnjem listu ste navedli, daje po izreku g. glavarja Celjskega volitev okoliška pri na-mestnijštvu ovržena; iz najzanesljivejšega vira Vam pa poročam, da se do te ure o tem prav ničesar ne vč, in da tisti, kdor je storil vest po mestu, nij bil glavar, temuč nekdo, kteremu stvar nij mogla biti znana, kajti glavarstvo izve naj-pred vsako, od namestnijštva rešeno stvar, ugovor proti volitvam pa še nij rešen. —
Pri Zavcu so predvčerajnim vjeli nekega Miho Kolenca, hudodelnika, kteri je lani iz celjske jetnišnice uskočil. Hotel je ravno z nekim pajdašem, 14 letnim dečkom, pri nekaj hiši kuretnino krasti, ko ga žandar zasači in odžene. Jegov pajdaš se je pa tako hudo ranil, da je na mestu življenje izdihnil. Hudodelec je gotovo mladenča zapeljal. (Glej o tem poročilo z Brašlovč med „raznimi stvarmi".)
Iz Vidma. —Včeraj 22. t. m. smo pokopali pre-častitega dekana in častnega kanonika A nt. Rej-c a, katerega nam je nemila smrt nenadama v petek zjutraj ob dveh pokosila. V praznik sv. Jožefa so še maševali in predigovali. Bili so rajni gospod, akoravno že 75 let stari, bistrega duha, goreč duhovnik, velikodušen podpornik vsake dobre domače stvari, cerkvene in narodne, duhovnikom ljubeznjiv prijatelj, podložnim mil gospod in celi fari dober oča. Kako srčno da so pokojnega ljubili in spoštovali domači in tuji, je kazal sijajni, velikanski sprevod, kakoršnega Videm gotovo še ni videl. Ljudstva se je vse trlo, in čeravno je bil pogreb v nedeljo dopoldne, se je vendar sešlo 25 duhovnikov in 2 neduhovna meniha. Predigal in sprevod vodil je preč. dekan in častni korar Leskovški. Tudi gospod okrajni glavar in okrajni sodnik sta prišla iz Brežic rajnemu dekanu zadnjo čast skazat. Zavoljo tega se vsim duhovnikom, gospodoma iz Brežic, Videmskemu srenjskemu za-stopu in jegovemu županu Uršiču, kakor celi fari in vsim, ki so se v tako obilnem številu pogreba udeležili, očitno zahvali Edvard Janžek,
provizor.
Iz Pisec 22. sušca. (Nemčurska blago-dušnost.) Kakor je smrt g. J. Drobnica zadela z neizrekljivo žalostjo vse poštene farane in vse rodoljube slovenske, ravno tako se je zasvetila iskra upajočega veselja v srcih nemškutarjev in liberalcev. Kmalo po tem prežalostnem pogrebu je gosp. Nunčič, zdravnik v Videmski župniji, med drugim te le neotesane besede proti nekomu govoril: „Oj, kako so vendar ljudje neumni, da so se toliko jokali pri pogrebu kaplanovem, saj je prav in dobro, da je umrl, ker je v časopise .
dopisoval zoper nas (t. j. zoper nemškutarje in liberalce). *)
V petek 20. t. m. se snide dr. DelFCott iz Brežic z g. Smrekar-jem in ga vpraša: „No, kaj pa delajo Jezuiti pri vas (bil je namreč misijon v Sevnici), kaj predigovajo kmetom? Kaplan v Pi-šecih je k sreči umrl, bil mi je političen nasprotnik itd." —
Tako govorijo tudi drugi nemškutarji. Zdaj pa sodite, ljubi bralci „Slov. Gospod.", je li to pošteno? Niti Nunčiču niti dru. Dell'Cott-u ni rajni kaj hudega storil, kakor tudi nobenemu človeku, in vendar je bil sovražen od nemškutarskih in liberalnih fanatikov, kteri se zdaj veselé njegove smrti! Kaj pa mislite, ljubi bralci, zakaj je bil sovražen tako blagi gospod? Edino le zato, ker je — ne gledé na to, da se nemčurskim liberalcem zameri, ljudstvo k narodni zavesti vzbujal in pri vsaki priliki, posebno pa pri zboru kat. pol. društva, ljudstvu nevarnosti kazal, ktere mu prêté od strani nemškutarjev in liberalcev. Ravno zavoljo tega, in še posebno ob času volitev" je bil rajni blagi gospod trn v peti nemškntarskim fanatikom, ki se zdaj tako srčno veselijo, da ga je smrt pobrala. Ti gospodje si menda zdaj srce delajo, češ, sedaj so Pišečani svojega voditelja zgubili, in mi jih ob času volitev lahko na ujzdo dobimo, kakor Bizelance in Šent- Peterčane, ki copotajo za nami, kamor jim velimo.
Jaz pa imam upanje do Boga, da se bo liberalnim nemškutarjem godilo, kakor pred 18sto leti Judom, ki so tudi mislili, da so zmagali, ko so Jezusa umorili; alj komaj tretjo jutro napoči, pa so bili osramoteni. Tudi naši Breščani se bodo ukanili, ker bodo naši volilci vselej stali za narodno stranko in za pravni program. Posavinskim nemčurjem rečem slednjič le to : Vi, ki nemate ne narodne, ne verske čuti več, ter zasmehujete nas, katoliške Slovence, le sami sebi največ kljubujete, kajti ranite najmilejše Čuti ljudstva in si s tem sami jamo kopljete!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Prav političen dogodek, ki ga ustavaki ne bodo tako hitro pozabili, bil je pretekli tjeden govor grofa Hohenwarta pri splošnji debati o drugi „verski" postavi, ki hoče vravnati — se ve da čudno —] prineske iz župnijskih in samostanskih čistih dohodkov v cerkveni zalog (religionsfond.) Dokazal je pred vsem nepristojnost predložene postave. Potem se obrne proti vladi in brani posebno proti ministru Auer-spergu svoje dolovanje kot minister. „Hotel sem',
*) Nemškutarji in tudi slov. liberalci so namreč za vsak članek, ki se je našel v kterem koli časopisu iz „Pisec", sum zagnali na pokojnega gospoda Drobniča, češ, da gaje on pisal. Dasi to ni res, je vendar znam-nje, kako da so se nemčurji vrlega gospoda — bali.
Dopisn.
— je rekel, „vsled §. 15. ustava premeniti ustav, kteri si kljubu lOletnega obstanka ni mogel pridobiti splošnjega priznanja." Sklicuje se blagi grof na to, da ni pri vsem svojem početju nikomu pravice žalil kakor to stori sedanja vlada, ako so ji novine ali društva na poti, in da ni bilo sedanjemu ministerstvu treba za Hohemvartom ne črkice ustava zopet popraviti, ker jim ni on ničesar pokvaril. — Potem omenja neprestanih napadov na se, kakor se tudi sedanji ministerski prvosednik ni mogel zdržati pikanja proti Hohenvvartu. „Ta boj ni proti moji osebi, ne proti moji slabi moči, marveč proti ideji, ktero zastopam, in ta ideja ostala je živa, je zdaj močnejša kakor tačas, ko sem jaz na ministerskem stolu sedel, kajti se je ojačila po skušnjah poslednjih let, ktere kažejo, da se po vojaškem vladanju (na Češkem) in volilni prenaredbi sicer zbornica sklicati za-more, da se pa ustav, kterega bi vsi avstrijski narodi priznali in tudi branili, po nobeni drugi poti napraviti ne da, kakor le po sporazumljenji z vsemi narodi te države. Naj se temu še tako znameniti nasprotniki ustavljajo, naj se tudi zastopnikom te ideje očita reakcijonarstvo, federalizem, ultramon-tanizem in kar še je več tacih priljubljenih ote-pavnic, s kteriini se kleveta proti meni, posrečilo se vam vendar ne bode, n&rode prisiliti k „svobodi"', v kterej le spako svobode vidijo!" —
Kolik vtis da so te besede na vlado napravile, se je vidilo v drugi seji, ko je skušal minister L a s s e r zagovarjati sedanjo vlado in nja načelnika Auersperga. Sicer se mu ni to nič prav podalo, ter je čutil sitno stanje, ko je brž od kraja izrekel, da se prička z možem, ki ima slavno preteklost in utegne še veliko veljavo v bodočnosti imeti!" — Ta misel tudi milijone zvestih Avstrijancev tolaži, kajti stanje postaja — neznosljivo.
Prečast. škofi, ki so udje gosposke zbornice, so oddali pri vstopu predsedniku pismo, v kterem izrekajo, da se glede cerkvenih vprašanj držijo pogodbe med papežem in cesarjem sklenjene, ktere državni zbor nima pravice preklicati. Razgovora o prvi predlogi „verskih" postav se hočejo le tako dolgo vdeleževati, dokler večina — ne mare za pravične tirjatve — ne sklene, da se omenjene predloge vzem6 v pretres. — To se je zgodilo, in škofi kakor tudi nekteri drugi kat. „gospodje" se ne vdeležujejo več besedovanja o „verskih" postavah.
Postava o plačilih v cerkveni zialog je sprejeta bila s 192 proti 38 glasovom. Poslanci „pravne" stranke niso glasovali. Ta postava obklada čisti dohodek župnijskega in samostanskega premoženja, od kterega se ima za lOletno dobo plačevati do 10.000 gld. °/0, do 20.000 gld. lV4°/0, do 40.000 gld. 2]/a %, do 60.000 gld. 37, %, do 80.000 gld. 5%, itd. do 400.000 gld. s 15%. Da se plače dušnim pastirjem vravnajo, je res po-
trebno; če pa „Narod" pravi, da bodo ti zato še hvaležni državnemu zboru, je pozabil, kam da meri prva postava, ktero so — na sramoto svobodi — tudi mladoslovenski poslanci pomagali sklenoti. Skušnje pa bodo pokazale, da ste se grozno zmotili, ako ste mislili, da boste liberalci pšenico želi! Ne vi, ampak nemčurji !jo bodo želi, ako se duhovenstvo strahuje.
Zdaj se v drž. zboru obravnava državni proračun za 1. 1874, zdaj še le, ko je že četrt leta preteklo in je menda že tretjina tega potrošena, kar se zdaj dovoljuje. Toda — „verske" postave so bile bolj nujne! Fin. odbor je zračunil primanjkljej na 22,380.000 gld. Ker še pa ne vemo, koliko z gube da je pri razstavi bilo, in ker se morajo istrijanske železnice tudi v po-štev vzeti, utegne nad 38 milijonov primankljeja biti, to pa je 10. del vseh dohodkov! — Ubogim Dalmatincem niso dovolili ustavaki svote, za cerkvene potrebe v proračun vzete (105.727 gld.), ampak jo zmanjšali. Ker se je ob enem sprejela resolucija, vsled ktere se naj na Dalmatinskem vsaj 2 škofiji odpravite in iz gospodarskih ozirov skušajo tudi župnije zloževati, je poslanec P a v 1 i n o v i č po vsej pravici prejšnjim usta-vaškim poslancem in sedanjim lahonom z Dalmacije pod nas dal: Glejte, kako pravični so nam ustavaki, s kterimi ste se bili sprijaznili! Le tako naprej; bode vsaj n&rod poprej spoznal, kaj delate ! — Minister Stremayr ima zopet pol milijona dovoljenega za letos, da povabi duhovnike, rekoč: Pridite izvoljeni, ki ste neoporečenega državljanskega vedenja, in prosite „podpore"!
V razgovor je prišla tudi spomenica tirolskih Lahov, ki se hočejo od nemških deželanov odcepiti in poseben deželni zbor imeti. Nasproti je govoril med drugimi dr. Pražak in poudarjal, da nima državni zbor pravice, zoper voljo tirolskega dež. zbora o tem kaj sklepati. — Obveljal je vendar Lahom, prijateljem ustavaške večine, predlog, da se posebnemu odboru 15 udov spomenica v pretres izroči. Za to glasovali so tudi naši „mladi". Zakaj? Iz zgolj doslednosti, ker tudi mi želimo združenja! Toda pri nas in na Tirolskem so jako različne razmere. Lahom na Tirolskem nihčer narodnih pravic ne krati, nam pa; mi želimo združenja v mejah Avstrije in nas je nad 1 milijon, kaj pa bo 260.000 tirolskih Lahov zA se? Znano je tudi, da cikajo na — Italijansko !
Slednjič še naj omenimo seje 24. t. m. Bila je prava gonja zoper čč. oo. Jezuite, kteri niso niče-| sar druga zakrivili, kakor da so vselej in povsod brezvercem in krivovercem strašno na poti, ker stoje katoliški veri in cerkvi krepko v bran. Povod hujskanju dalo je to, da je vlada — vsled pogodbe — v proračun postavila tudi bornih 8000 gld. za bogo-slovsko šolo v Inomostu, katero imajo Jezuiti v preskrbljevanje. Vse, kar zamore laž, slepa strast in potuhnjenost, so prekuhali poslanci Sues, Beer, Giskra, Plener in Herbst zoper Jezuite. Pri gla-
sovanji so za zdaj še obveljali vladni predlogi. Razloček med levičniki in vladno stranko je le ta, da hoče ta bolj počasi, levičniki bi pa radi brž Jezuite iz tega učilišča, in slednjič iz države zapodili. To blizo je predlagal dr. Beer in glej, mladoslovenci so tudi temu prikimavali, pa ni obveljalo.
Delegacije so za 20. aprila v Pešt sklicane.
Ogersko. Ministerstvo je sestavljeno. Načelnik je Bitto, prejšnji prvosednik zbornice; Kol. Ghyczy (levičnik) minister financ, Bar t al min. trgovine, grof Jul. Szapary min. notranjih zadev, minister pri cesarju bar. Bela Wenkheim, minister prometa grof Jož. Zichy, drugi so prejšnji. — Komaj je pa ministerstvo zastopnikom v zbornici se prikazalo, so se mu levičniki uprli, češ, da so večidel prejšnji ostali, ki so žalostno fin. stanje v državi zakrivili. Obče mnenje je, da bo ministerstvo kratkega življenja.
Razne stvari.
(Kozi.) Skoro povsod koz6 hudo razsajajo. V mariborski bolnišnici je te dni število za osepnicami bolenih naraslo do 18. Nadloga, da je bolnišnica premajhna, ter se bolniki z nalezljivimi boleznimi ne morejo ločiti od drugih, kakor bi bilo potrebno. — Tudi pri sv. Jernej n blizo Konjic koze hudo razsajajo. Šola je za dalj časa zaprta, v 3 mesecih je več ljudi pomrlo, kakor sicer vse leto. — Isto se nam poroča iz breške okolice, kakor tudi z Brasloveč, kder so pri eni hiši v 12 dnevih trije umrli.
(Zarano začne žgati, kar kopriva misli ostati.) Resnica tega prigovora pokazala se je nedavno v novi Rad vanj ski šoli blizo Maribora. Prav za-rad te šole se je postavil pri fari sv. Magdalene, kamor ona šola spada, drug kaplan, ki je kate-ket v tej šoli. Ko pride te dni v šolo, manjka polovica otrok, in na vprašanje, kako to, mu od-govorč šolarji, da jih je neki fant, sinek zagrizenega nemčurja, iz šole zvabil, češ, da pride sicer oča in jih bo nagnal. In zakaj vse to? Zato, ker g. kateket slovenske otroke krščanskega nauka slovenski uči, kakor je tudi dozdaj še farna božja služba slovenska. V omenjeni šoli uči škol-nik izključijivo vse — nemški, in toraj smo prav imeli, ko smo rekli, da se je šola v Radva-nji edino le zato napravila, da se v skritem kotu nemčurstvo pospešuje. Upamo, da ne bo tega samovolja spregledal okr. nadzornik, gosp. Robič.
(Iz Vranskega) se nam piše: Vaš dopisnik „iz savinske doline" v poslednjem štev. „SI. Gosp." je bil zarad pogreba g. J., bivšega učitelja pri sv. Jurju pod Tabrom, slabo podučen. Zbralo se nas je 8 učiteljev, ki smo pokojnega tovariša spremili iz šole, peli mu „črno mešo" in potem na-grobnico. G. dopisnik dostavlja, da, kolikor je njemu znano, vsi gg. učitelji v savinski dolini z gg. duhovniki složno in v miru živijo. — Tako je prav!
(Zopet nesrečna smrt žganjepivca.) Dnč 22. t. m. si je 231etni mladenič iz občine kuršinske v malonedeljski duhovniji mrzlico ali trešliko tako dolgo sč žganjem zapajal, da so ga brez zavesti na večer na listnjak zavlekli, kder je v grozni omotici umrl. Je li prav, nespametnemu človeku žganjice davati, kolikor je hoče v sebe vlivati? Ne poznate li več tujih grehov
(Iz Braslovč:) Že dalj časa smo bili od tatov silno nadlegovani, ali zdaj se je vendar posrečilo, da so dva ujeli. Na Jožefo zvečer so zasačili žandarji pri tatvini 141etnega pobalina, ki je pa čez 4 ure umrl, ker se je na bodalo nasadil, drugi je sploh znan tat in hudodelnik in Gorenj, ki je že večkrat z ječe ušel.
(Na Kranjskem) je umrl deželni predseduik, knez Auersperg.
(Samomor.) Te dni umrl je v mariborski bolnišnici neki krojač, ki se je v trebuh puhnil.
(Spremembe v lavantinski Škojiji.) Umrl je 20. t. m. preč. g. Anton Rejc, častni korar in dekan v Vidmu v 75. letu svojega življenja. — Za oskrbnika Videmske dekanije je imanovan g. Fr. Miku ž, kn. šk. duh. svetovalec in župnik v Brežicah, — za namestnika Videmske fare pa tamoš-nji g. kaplan Edv. Janžek.
(Za družbo duhovnikov) so nadalje vplačali čč. gg. Urbas 70 fl.; — Merkuš 27 fl. : — Pukšič akc. bk. SI.
Tržna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celju		V Varaž-dinu	
	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Pšenice vagan ....	7	50	7	15	7	80	7	—
Rži .....	5	30	5	10	5	—	5	—
Ječmena „ ....	4	50	4	50	4	—	4	:_
Ovsa „ ....	2	50	2	50	2	40	2	35
Turšice (koruze) vagan .	5	50	5	20	5	—	4	90
Ajde „ .	4	30	4	10	4	60	4	10
Prosa „	—	—	4	90	4	—	—	—
Krompirja „	2	40	2	—	2	—	2	50
Sena.....cent .	1	50	1	60	1	20	1	—
Slame (v šopkih) „	1	40	1	50	'.—	80	1	35
„ za steljo „	—	80	—	95	—	60	—	90
Govedine funt, ....	—	30	—	30	—	30	—	24
Teletine „ ....	—	38	—	32	—	32	—	24
Svinjetine „ ....	—	33	—	30	—	38	—	32
Slanine „ ....	—	37	—	38	—	40	—~	40
l.oterijne številke«
V Gradcu 21. marcija 1874: 70 81 74 40 79.
Prihodnje srečkanje: 4. aprila.
Za jlote pri krajini in vrti
400 mladih hrastovih dreves, pri korenini 8—10 na vršičkih pa 4 palce debelih, je za prodati na mestu (v gozdu) čevelj v dolgosti po 20 kr., kakor tudi mlada po-žlahtnjena sadna drevesa po 50 kr. t mm na Račjem (Kranichsfeid.)
Iz velike K.
viiiarnice
2-3
toči se
3C- v gostilnici „zur Mehlgrube"
(na dvorišču mestne hiše)
Bokal po:
Haloško belo	vino od 1. 1873. 32 kr.
Konjiške rdeče	„ „ 1873. 40 „
Šent Petersko belo	„ „ 1869. 56 „
Ptujsko (Stadtberger) belo „ „ 1868. 80 „
Razun teli raznovrstna vina v steklenicah, o kterih se vsakemu, kdor to hoče, radovoljno cenik da.
Prodaja rib.
Veliko sredo, t. j. 1. aprila ob 9. uri v jutro se bodo v Slivniški grajščini proda-vali karii in ŠČIlke. Kdor želi kaj kupiti, je k temu vljudno porabljen.
(MrMiŠtVO SIMe TOČine 23. marcija. 1874.
Orglarska in mežnarska 2~2
služIm
pri farni cerkvi .v. Jederti blizo laškega trga se oddaje.
Prosilci se naj sč svojimi spričali oglase do 5. aprila t. I. pri cerkvenem predstojništvu Šent-jedrtskem.
Pri Seitz-u v Gorici
so prišle na svetlo bukve:
Sveti
"§|V e i i k. i {e d e
Velika noč,
ali
cerkvena opravila tega sv. časa, v latinskem in slovenskem jeziku, s pravili za duhovne in pojasnili za ljudstvo.
|	Sestavil
Andrej Marušic,
®	učitelj vžrstva na c. k. gimnaziji v Gorici.
Cena — mehko vezanim — je I gold. 50 kr. (Trdo vezati jih, ni letos časa.) Dobivajo se pri • bukvarjih v Ljubljani in pri tiskarju, založniku Ed. Seitz-u v Gorici, kteri jih tudi na poštno povzetje (gegen Postnachnahme) kamor koli pošilja.
Požlahtnjena, sloveča
sadna drevesa
so na prodaj v grajščinskem vrtu na Hačjeill (Kranichsfeld.)
iVIiatilnice, bodi si z rokami, s konji ali z vodo, prevejavnice za žito, ki očistijo vsakovrstno zrnje popolnoma vse lulike; sejavnice, kosilnice za strni in travo; malnice za čedenje, za debelo mlenje in mečkanje, kakor tudi za trenje barv; rezalnice za repo in klajo; robkalnice za kuruzo, amerikanske žage za drva, les in prekle (latve), z vlačilom ali na vodo; motike, grablje, orala, brane, priprave za dreniranje in vsakovrstna gospodarska orodja.
Naročila na večje, v naših tovarnah napravljene stroje, kterih je vsikdar dobiti, kakor: ptifOVOSe, ¡Mivomlatitnivi', IPfffOHtftlnice, žage, sesaljke itd. se urno zvršujejo in po naših masinistih najceneje postavljajo. Zaloga strojev iz tovarne
•I* JHoSine-Jtn
V Mariboru, (graškem predmestji štev. 91.)