7. številka. Trst, v četrtek dne 7. januvarija 1904. Tečaj XXIX Izhaja vsak dan tudi ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. »•savezne številke «e prodajajo po 3 novč. (6 stotinki »mnogih t^hakamah v Tr*tu in okolici. Ljubljani. Gorici. Celji. Kranju. Man boru. Celovcu. Idriji, Petru. Sežani, Nahrežini. Norem mestu itd Oglase ln naročbe »orejema uprava lista „Edinost". •Oca Molin piccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. C?ne <>eriaffoin 16 stotink na vrsto petit: poslanice, osmrtnice, javue zahvale in domači oel&ni po pogodbi. TELEFON št v. 870. > - .-r^-— Ecttnosi Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron. pol leta 12 krcn, 3 mesece t> kron. Na naročbe brez dopo^lane naročnine s? upiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nslrankovane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liBta UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12 Položaj v vzhodni Aziji. Brzojavno poročilo ) KARDIFF »>. Na borzi za premog bilo je dane* živahno povpraševanje po ladijah s prem g m za vshcdoo Asijo. Šsst velikih parn kov s > firn:«* že prej zagotovile za Ja-paa. Včeraj so se pridobili za Japan nedaljni »tre isrrik. prem gi. Admraliteta zahteva tedaj paraike s premogom za vožnjo v Hoa-kong n druge zaloge ps vshodu. \vashington 6. Kapitan amerikan- ; ske vojne ladje »Vicksburg« je brzojavil iz < hemtiip > : V pogovoru z amerikanskim poslanikom došla sva soglasno do prepričanja, da je p-jložaj v Soeuiu silno resen. Tam obstoji nevarnost vstaje korejskih vojakov. PETROGBAD 6. Kakor javlja »Novoje Vremjs« z Port Arturja, izjavlja »Novi Kraj« : Nikake pretnje ne prisilijo Rusije, da bi oistopila od svojih pravičnih zahtev v Mandžuiiji. Na Koreji bi se lahko sjedinili' interesi Rusije in Japonske, a da se ne bi pri tem kršile pravice Koreje. Vspeh pogajanj da je odvisen od števila oklopnih ladij v Port Arturju in čet v Mandžuriji. Rusija se vojne ce boji, ali si je niti ne želi in zato se trudi, da bi vojno preprečila. LONDON 6. »Standard« javlja iz To-kija : Poluslužbeni listi smatrajo že razdor z ! Rusijo kakor za gotovo dejstvo. Predpriprave za vojno se v Vladivoatoku z naglico nada- j ljujejo. »l>arly Telegraph« javlja iz Tokija : Za slučaj vojce bodo, kakor za zadnje vojne, vlada, generalni in mornarični slab, v Hto-šimo ki ima najpovoljnejši položaj. Komentira se zelo odsetstvo ruskega poslanika ba-r< na K< »ma na svečanostih v Tokiju zadnja dva ti ni. LONDON ri. angležkih upokojenih morn-.rjev sn rezervistov, kakor tudi 10 čast-> ni kov je odšlo danes v Genovo, da prevza ! mejo službo na bujnih ladijah »Moreno« in »Rivaiavia«, ki jih je kupila Japonska. BIZERTA 6. Russa križarka »Dimitrij Donskoj« je odšla z dvema uničevalcema torpedov v sudajski zaliv. PARIZ ♦». Agencija »Havas« javlja iz Soeula : Dve ruski križarki se nahajati vsidrani v Hemulpu. Dve angležki križarki in ena ameriška so tudi v pristanišču vsidrani. — l astniki izjavljajo, da ostanejo ladije tam do konca krize. Zaradi nesigurnosti v Soeuiu, poklical je ameriški pcslanik 100 mož za za •Či to poslaništva. Koreanska vlada ne . Včeraj je umrl predsednik akademije znanosti , tajni svetnik Zittel. DUNAJ l!. Zaani geograf Kanitz, častni član skoraj vseh geografičnih društev je včeraj umrl. Ob novem letu — pro domo. m. Mi moramo ohraniti to ozemlje svojemu narodu. Moramo, da si ohranimo nacijonalno tisoče slovenskih duš, moramo, da ne bodo trpeli škode veliki gospodarski interesi. To mora biti naloga in cilj politiki (naroda slovenskega. Ali ca vršenje nalog treba sred- stev, za hl žanje ciljem trebi primernih poti.] Tako sredstvo za čuvanje narodnih interesov in gospodarskih koristi v velikem trgovskem mestu tržaškem je nared sam, složen na delu, oprt na vzajemno pomoč. Za tako kon• centrirano delo treba neizogibno dvojnega. Prvo je, da se narod, ki živi na tem ozemlju, moralno jači, da se mu krepi narodna zavoer in da se utrjajo materijalno fundamenti, da more — tako vaposobljen na vse strani — čim najvspešneje odbijati vsaki napad na njegovo moralno in materijalno ekzi-stenco. Ali, ker so navali nanj od sovražne strani presiini, ker so sredstva in podpore, s katerimi razpolaga nasprotnik, preizdatna, da bi se mogel narod naš, živeči na tem ozemlju, sam definitivno ubraniti pred grozečo nevarnostjo in obraniti celokupnosti naroda to neizmerno važno pozicijo, je potrebno se drugo : on potrebuje pomoči, podpore od narodne vseskupnosti ! A ta narodna vseskup-nost je dolžna dajati temu odlomku naroda potrebno, izlast' moralno pomoč. Dajati jo je dolžna radi — sebe. Je-li pa možno dramiti narod na tem ozemlju., jačiti ga moralno, ubrjati ga v samozavesti, dvigati ga kulturelni, uverjati ga o potrebi socijalne in gospodarske organizacije, ako ni tu, na licu mesta, glasila, ki prednjači na vrienju te naloge ? ! In kako bi mogli v drug h rojakih drugače vzbujati zmisel za neizmerno važnost te pozicije, ako ne s tem, da j h seznanjamo s tukajšnjimi razmerami in potrebami ter jih obveščamo o težkih bojih, ki jih mora vojevati odlomek naroda na tem ozemlju za svojo ekzistenco in s tem celokupnost nje narodnih in političnih interesov — kako bi mogli, pravimo, vršiti ta drugi nujni dtl naloge, ako ne bi imeli tu, na licu mesta glasila?! Mi smo rekli že v prvem teh člankov, da je živa potreba silila ustanovitelje tega lista v letu 1876. To ponavljamo zopet: v živi potrebi im>* obstanek tega lista svoje opravičenje ! — Ista živa dejanska potreba je pa tudi silila narodne Činitelje na tem ozemlju, da eo ga postopno spopolnjevali in da si prizadevajo tudi dan danes, da ga spopolnjujejo po danih močeh. Kdor hoče dandanes vapevati bodi v političnem, bodi v socijalnem bodi v gospodarskem boju, ta mora urejati svoje postopanje primerno razmeram, ki jih ima okolo sebe. Izvestno sovražno časopisje je postalo v Trstu veleraoč. To časopisje drži na uzdi duhove s silo tirana in absolutista. Nikdar ne bi so bilo med italijanskim ljudstvom sovražtvo do našega plemena razvilo do take stopinje, da ne bi bilo tega časopisja. A moč in vpliv tega časopisja se nista raztezala le na italijanske elemente. Te časopise so čitali tudi ti soči naših ljudij in se pokvarjali in demora-lizovali moralno in nacijonalno. Č.tanju tega, našemu narodu strupeno sovražnega Časopisja pa so se priučili v glavnem zato, ker ni bilo na naši strani dovolj preskrbljeno v tem pogledu. V našem Trstu so ljudje navajeni citati dan na dan. Ako hočemo torej vsaj kolikor-toliko paralizovati Bovražno silo, ki je v izvestneno italijanskem Časopisju, moramo absolutno imeti tudi na naši strani javno glasilo, ki je po svoji tendenci in po tehnični uredbi vsaj do gotove mere doraslo sovražni sili, s tem, da more-sproti obveščati čitatelje in jim razkrivati in-ternalne nakane sovražaika ter jih s tem odvračati od čitauja listov, ki jim kapljajo dan na dan strupa v srca ! Poznavatelji tržaških lokalnih razmer nam pritrde gotovo, da te neizogibne naloge — ki je conditio sine <[ua non za nacijonalno ohranitev našega življa na tem tržaškem ozemlju —— ne more vršiti noben list (pa bil sicer še tako izborno urejevau), ki ne izhaja tu na licu mesta ! Delovanje pl. društva „Edinost" v molel društvenem letn. Iz poročila tajnika, gosp. dr. B r n č i č a, na občnem zboru po3nemijeno nadalje : Šolstvo na Tržaškem. Da stopimo na pot tej vnebovpijoSi krivici in dvojni meri, s katero se meri Italijanom in Slovencem, sklicalo je pol. društvo »Edinost« na dan 23. avgusta t. L javen protesten shod pri sv. Ivanu, na katerem je bila vsprejeta resolucija, s katero smo protestirali proti ustanovitvi omenjenih paralelk in poživljali c. k. vlado, naj eiatira tozadevni sklep mestnega magistrata. Istočasno je pol. društvo »Edinost« uložilo na ministerstvo za bogočastje in pouk protest, s katerim se pridružuje pismenemu protestu svetoivanskih davkoplačevalcev in s katerim zahteva, naj ministerstvo, kakor najviša šolska oblast v državi, ukrene potrebno, da se uvaži protest slovenskih svetoivanskih davkoplačevalcev! Razun tega poslal je odbor tega pol. društva posebno deputacija na namestništvo, kjer je ista protestovala proti večkrat omenjenemu sklepu mestnega sveta tržaškega ter zahtevala, naj se isti sistira — kar se 'je tudi zgodilo. Shodi. Odbor pol. društva »Edinost« priredil je v tem letu sledeče javne shode: dne 1. februvarja v Sv. M. M. Zgornji; dne L. marca pri sv. Ivanu; dne 22. mareći na Prošeku; dne 25. marca v Barkovljah ; dne 29. marca pri Sv. Ivanu; dne 5. aprila v Skednju ; dne 13. aprila v Lonjerju in Bazovici ; PODLISTEK. Spolnjena želja. (Zvršetek. \ * Famka, pustiva sedaj te razgovore na strani. Povej mi raji, hočei-li vkljub temu ostati meni, edino le meni zvesta za vedno ?« »S kako britkostjo vprašuješ Jakob ? ! Da vedno, do smrti ti hočem ostati zvesta« »Tudi, ako me ne bodeš videla ?« »Judi — tudi«, je zaihtela revica. Skrila je svoje solzno obličje na njegovih prsih in nadaljevala : »Ako te tudi moje oči nikdar več ne bodo videle, moje srce bo vendar vtripalo za-re, dokler se bo pretakala kri v mojih žilah. Ali, tega vendar ne storiš, da bi me zapuščal. Jakob, ostani pri meni ! ali ostaneš r« »Za sedaj ne, ali kadar se povrnec, združi va se za vedno...« — Ni mogel govoriti dalje. Potegnil jo je k sebi. Srce je utripam na ereu, oči so gledale v oči Njece ustnice so se združile z njegovimi v dolg nedolžen, čist poljub. pokopališču pa je pričakoval sprevoda Člo- Potem se je uspel po konci, jej podal deanico in — loSena sta bila. Leta s) minevala urno. Že so imeli pri Kržaju triletnico po smrti gospodarjevi in šestletnico po izginu Jakobovem. Marsikatera deklet, ki so tedaj še skrivala pred očetom, svojo ljubezen, je postala že mati par otrok. Marsikaka kajžica je vzrastla že ta čas, ali o Jakobu še ni bilo čuti ničesar. Toda prišel je čas tudi njemu, da se ni mogel več premagovati. Hrepenenje po Fa-niki ga je premagalo. Po šestih letih je poslal pismo svojemu prijatelju Ivanu Seveiju. Skoro ves list je govoril le o njej. Po stari-iih je vprašal le, da-li še žive ? Ivan mu je takoj odgovoril natančno, kakor ga je prosil. »Tvoj oče«, pisal je, poč.va že tri leta v hladnem grobu. Njegova zadnja želja je bila, da bi videl Tebe in Te zaprosil >dpuščanja. Tudi stari Otič je že slab, ali vedno hvali tvojo značajnost. Mislim, da se je omehčal«. Pisal mu je še mnogo druzega. — Glavno pa je zamolčal : da je Fanica na bolniški postelji. Ni ga hotel žaliti. Vprašal ga je tudi, da-li se misli razodeti vsem, ali pa se vrniti osebno domov ? Nato je pismo zapečatil in odposlal v Chikago. Po prejemu tega pisma je v Jakobu zmagala — ljubezen. * * * Mrzla zimska noč je bila. Pod nogami je škripal zmrznjeni sneg. V Otičevi bajtici je bilo jako svetlo nocoj. Sobica je bila polna ljudij. Na pol glasno kramljanje je ut:hnilo in fantje v gobi so počeli peti pobožno pesem. A kmalu so utihnili tudi oni. Postalo je zopet VBe mirno. Tu pa tam je prišel v sobo nov obiskovalec. Doli po njivah pa je korakal visok mož v lepi črni opravi. Videti je bilo, da je tudi on namenjen v Otičevo kočo. In reB se je ustavil pred kočo, ali ni »topil notri. Pcgledal je prej skoz okno, kaj neki pomenja ta razsvetljava. Malo, da se ni zgrudil na tla. Zazrl je mrtvaški oder in na njem je ležala — Fanika. In ni vstopil. Odšel je v drugo vas k neznanim ljudem. Naslednji dan se je vršil pogreb. Mraz je bilo in sneg je naletaval. V enem kotu na vek, kakor da je izklesan iz kamena. N: čutil mraza in se ni menil za sneg. Neizmerna žalost ga je napravila telesno neob-Čutnega. Lice, itak že mokro od snega, so mu rosile grenke solze. Nemo je opazoval žalostni prisor ob odprtem grobu sredi pokopališča. Ali ostal je na mestu, nepremičen. 6e le, ko je svečenik odmolil molitve za dušo pokojnice iu duše vseh onih, ki spavajo večno spanje na tem pokopališču, se je maknil z mesta in se bližal svežemu grobu s težkimi koraki. Pokleknil je na grudo zemlje, ki je zakrila njo, katero je toK srčno ljubil, radi katere je zapustil dom in svojce in po kateri je toliko hrepenel in je slednjič pri h i tel, da jo pritisne na ljubeče prsi... In ravno, ko je meni), da po dolgem prestanku pritisne zopet enkrat k ustnam kupo ljubezni, odtegnila mu jo je kruta smrt s koščeno roko svojo... Klečal je na grobu, sklenil roki in molil... Sneg pa je naletoval huje in huje, da je kmalu pokril grobove z belo odejo... Govoril je bil nekdaj pokojni ljubljenki, kako ju bo dičilo belo cvetje, ko jo sprovede pred oltar... A sedaj je bil odičen z belino nje — grob.... dae 2-j. aprila v Rojami, dae 1'6. aprila pri sv. Ivanu in dne 17. maja v Trstu eamem. Giavci pre imeti teh zborovanj po l>ile ve-"- noma volitve v mestni svet oziroma deželni zbor ttzaik - Uazun tega razpravljalo se je na teli «-bod h o raznih drugih vprašanjih, ki zasegajo v naše socijalno in poli-t. življenje. Vseh ehodov po vseh okrajih se je udeležilo veliko zborovalcev. Doirodki na HrFatšktiu. Eden najvažnejši) shodov pol. društva' »Klinost« je bil dne 17. maja v Sjkolovi 1 ivorani v Trstu obdržavani javni manifesta-c i j k i shod radi dogodkov na Hrvatskem. — Hrvatski narod, ki ima svoje pisane zakone, avoju avtonomijo, dvignil se je proti krvo piji banu Khuenu. ki je čez dvajset let gazil javno mora o na Hrvatskem in je nekdanjo -.avno hrvatsko kraljevino spravil na beraške palic j. Po hrvatskih mestih je tekla kri, a jece -io bile prenapolnjene s hrvatskimi mu-'•en:ki. Da so bile naše simpatije na strani naših brat j v Hrvatov, na strani revežev, ki so i»ili pri»iijenit da z orožjem v roki branijo svoje pravice, o tem ni treba n ti govoriti. Neštevilnim m^nifjstacijskim shodom, ki so se ob tem č^bu obdržavali po vseh južnih slovanskih deželah, pridružilo se je tudi pol. društvo *, Edinost«, ki je v to svrho sklicalo aa ^.r j 7 maja že omenjeni shod v S »ko-lori dvorani v Trstu, da izrazi svoje simpa-'V j hrvatskim mučenikom ter da javno pro-testuje ]»roti postopanju Madjarov na Hrvatskem. Ta shod je bil eden najlepših, ki so jih tržaški Slovenci doživeli. Sokolova dvorana je bila tako natlačena, fia be je moral velik del občinstva umakniti £ia sosfdnje dvoriš5e oziroma ostati zunaj na rjtfieL Lica te množice so izražala, kako se da so se sešli v resnem trenotKU in za h , "aien namen. • rniki so upravo ganljivo po- Kazm s , . , , . »;u0 bede, v kateri se nahaja dajal, jasDo a- kszal; načln, kako hrvatski n..od, id " -e ea izsesuje in fc?M€F^ — i- • •'i*- v rem. madiarski imperijalistisKi J*. J r . ___ 'li nenavadnim Vsi govori so se odliko**. ..... ki 16 zanosom, neko posebno toploto, ■> J .... • ,___ 'lutstvenih gala mej poslušalci pravi piamen * pojavov. ».1 Shod — katerega so se udeležili tu. socijalisti — je izrazil svojo solidarnost s pravičnimi težnjami hrvatskega naroda v Banovini ter je protestiral proti temu, da skupna vlada podpira tiranijo Khuenovo ter da mu daje na razpolago skupno vojsko. Razun omenjenega manifestacijskega shoda dalo se je pol. društvo zastopati po svojih odbornikih na manitestacijskem shodu, ki so ea dne 7. junija t. 1.- priredili nabrežinski socijalisti ter je priredilo dne 24. maja mašo zadušnico v cerkvi sv. Antona za pale žrtve na Hrvatskem. Konflikt med Rusijo in Japonsko. Včeraj zjutraj po zaključku lista nam je doposlal korespondenčni biro to-le brzojavko iz I^.ndona- »Reuterjev privatni ko-respondent ie Petrograda javlja iz uradnega vira, da je ruski odgovor Japonu sestavljen jako spravljivo. Nadejati se je, da že pri-hodn i četrtek, na pravoslavni Božič, car Nikolaj naznani m:r:« Vsporedite Bedaj to-le brzojavko, ki jo priobčujejo listi iz Berolina: »Oficijozni ruski trgovinski brzojavni biro javlja: Admiral Aleksejev je izročil noto ruske vlade ruskemu poslaniku, ki jo bržkone jutri (6.) izroči japonski vladi.« Domislimo se sedaj najprej vseh onih neštevilnih veati, ki so se širile o kontiiktu med Kus.jo in .laponsko : kako da je Rusija odklonila zahteve Japonske in kako da je vojna neizogibna. Neka brzojavka je pred par dnevi zatrdila celo, da je odgovor Rusije tako ogorčil v Tokio, da so sedaj za vojno proti Rusiji celo trgovski krogi, ki bo se je do sedaj vedno bali. Iz gornjih dveh brzojavk pa izhaja dvojno, kar nam je posebno v drastično ilustracijo, kako so lagali oni, ki so želeli videti Rusije v krvavih zapljetljajih. To dvojno je: 1) da je odgovor Rusije ae stavljen tako spravljivo, da so v Petrogradu uverjeni o ohranitvi miru ; in 2) da se je ta odgovor dostavil japonski vladi še le včeraj dne *>. t. m. Sedaj pa nam pojasnite, kako je mogla ruska nota razburjati japonsko vlad® poprej, nego je poslednja sploh imela note v rokah ? ! Na teh mahinaeijah vidijo čitatelji, koliko je bilo izvestnim krogom na tem, da bi Rusijo spravili v neprilike na skrajnem Vztoku ! Rusija in Italija in nemška nevarnost. 1 ^ 1'gledni ruski list »Novoje Vremja« izvaja, da med Rusijo in Itabjo ni nikakega navskrižja v interesih na daljnjem in bližnjem Vztoku. Nasprotno: obe državi imati na bližnjem Vztoku skupnih interesov. Toliko Rus-j a kolikor Italija imati interes na tem, da se adrijansko morje ne pretvori v južno germansko, in zato je vedno v iutereau Rusije in Italije, da si podajati ena drugi roko prt ko balkanskega poluotoka in da zgraditi tam trden zid proti germanskemu Đrangu na^.H Siiden. Nemčija dela v tej smeri energično in neprestano in napenja svoje sile od vse.h strani. Ako uvažujemo da na severu avstrijski Nemci pripravljajo teren za Nemčijo, poten? ni mogoče tajiti, da je nemška nevarno b t jako blizu. Slovanskim goram preti nevarnost, da jih prodre nemški tunel ! Di nemški naval ne počoe duši ti slov \astvo in druge narodnosti na balkanskem poluotoku — morati Italija in Rusija budno paziti na vsaki tevtonski korafc na bsikansl 'em poluotoku in okolo njega.« Tako »Novoe Vremja«. Avstrijski t državniki pa ne vidijo nič od t3ga, kar t t* godi okolo njih in so gluhi za take pojave.-Oni ne vidijo nič druzega nego svoje Neance in ne slišijo nič druzega, nego to, kar jim velevajo iz Berolina. Ali to se utegne britko maščevati. Danes jutri bo naša mouarhnja Bamevala ob strani Nemčije in bo imela jedino »prijateljico« v državi, v kateri vidijx» večina nje — avstrijskih — narodov svojo. sovražnico. Dogodki na Hrvatskem. Neki dopis, doposlan v dunajsko »Information« od hrvatskega patrijota, ki ne pripada nobeni stranki, se bavi z govoricami, ki jih širijo razni nehrvatski listi o nekem namišljenem ozlovoljenju med mladimi elementi proti »Obzorašem«, oziroma proti voditeljem hrvatske stranke prava. Dopisnik v dunajskem listu oporeka odločno tem govoricam. Mladi realisti — tako trde one govorice — da hudo zamerjajo »Obzorašem«, ker ti po3lednji streme za tem, da bi njihova Bw'ranka postala ^naslednica sedanji madjaron-vladni stranki. Dopisnik v »Information«, pravi, tla mladi realisti ne morejo zamerjati tega, ker vedo, da vsaka politična stranka na svetu stremi za tem, da bi dobila veČino v narjdnem zastopu, ker le tako more vreči vlado, ketero pobija. Ljudje, ki nimajo tega cilja, utegnejo biti družba jako poštenih ljudij, ali politična stranka niso. Mladi realisti žive v najboljem sporazumljenjn z »Obzoraši«, v boju pa so s takozvanimi »čistimi«. Tu je ravno vzrok širjenju onih govoric. Ker to večno neslano obdolževanje lin sumničenje »Obzorašev« ne nahaja več odmeva v Hrvatski sami, pa je skušajo širiti na zunaj tisti, ki nočejo, da bi se opozicija v Hrvatski konsolidirala, pa bodi, da so te duše formalno v vladnem taboru, ali pa pomagajo pod zastavo nekega skrajnega radikalizma pomagati — madjaronskemu zi-stemu ! No, hvala Bogu, ne vspeva jim več posebno ta grda igra. Ljudje so se začeli emancipirati od bučnih gesel brez dejanj in dela in Be ne dajejo več tako zavajati od gromečih fraz. In lepi sadovi so se že zaceli kazati v tem minolem letu. Politično življe-I nje na Hrvatskem se je jelo prerajati. Politično življenje naroda hrvatskega je začelo ozdravljati in vsporedno temu se boljšajo njega razmere do druzih plemen, izlasti do srbskega in slovenskega — Češki »Hlas Naroda« piše, da more brez pretiravanja gledati čutom zadovoljstva na južne Slovane. To leto je pripadalo Hrvatom in Srbom. Hrvatsko srbski spor je začel izgubljati na prejšnjem pomenu. Hrvatje in Srbi so zložno protestov al i proti Khuenovemu zistemu in so roka v roki zahtevali na javnih skupščinah financijelno samostojnost Banovine. Minolega leta je Hrvatska odvalila s svojih prsi.... pacifikatorja Khuena, ki je skozi 20 let se- j jal v inteligencijo nemoralo, med ljudstvo pa strahoto ter deželo siromašil gospodarski in pravno. Odšel ie — in danes konstatuje opozicijonelno novinstvo, da se, četudi hr-* vat ske prsi še občutijo pritisk Khuenove roke, ob Dravi in Savi diše svobodneje. V Hrvatski se dela danes na polju slovanske zavesti pod Češko zastavo-vodnico. Na drugo stran se goje kulturne dotike s Poljaki in to delo nahaja odmeva v poljskih krogih. Z eno besedo — tako zaključuje »Hlas Naroda« : Plima vedno veče nadutosti v Avstriji budi in jači spoznanje v skupnih potrebah avstnj-ekfga Slovanstva. Dnevne novice. Imenovanje t sodni službi. Avakul tant dr. Edvard T o m m a s i n i je imenovan sodnim adjunktoin na trgovinskem in pomorskem sodišču v Trstu. Koncertni vodja g. Hubad, ki je bil, kakor znano, dlje čaBa resno bolan, se je povrnil zopet iz južnih krajev v Ljubljano čil in zdrav, kjer zopet prevzema artistično vodstvo »Glasbene Matice«. Da izrazi Bvojo radost na povrnitvi gospoda vodje mu je pevski zbor »Glasbene Matice« priredil baki j ado. Tako treba! Vse občine kozjanskega okraja na južnem Štajerskem so storile sklep, da bodo odslej z vsemi javnimi uradi dopisovale samo v slovenskem jeziku in da bodo zavračale vsaki dopis, ki ne bo slovenski pisan, kakor neumljivega. Tako treba ! Ko že vse tako tišči na nas, pa izkorisčajmo tudi mi svojo moč vsaj tam, kjer je imamo in kolikor je imamo ! — Uverjeni, da se bo sklep dosledno izvajal v praksi, stavljamo občine kozjanskega okraja v izgled onim slovenskim občinam na Primorskem, ki si kar ne morejo predstavljati t 'isto slovenskega uradovanja. ' Slovenske pesmi r Gradcu. V »Slov. N; irodu« čitamo, da v »Orpheumu« v Gradeu nat topa tudi »or?g;nalni nizozemski plesni in j,ev »ki ensemble«r ki sc imenuje »Las tleurs d* C >ra.nge«. Ta zix>r pa peva med drugim — Bi ^veda z nemškiin tekstom — — slovet »ke pesmi »Fd» jezeru bliz' Triglava« in »Pi idi Gorenje«. Tako se dajajo farbati v >najbol i nemškem« i® po takem, seveda, tudi najbolj... ~ kulturnem aa estu ! Pa še aplavdi- dirajo po vrhu ! p. s tanislav šk** bec, znani Blavist in frančiškan v samostanu* na Kostanjenici pri Goriei pra znuje danes £* 'ojo šestdesetletnico. Prem esčenje t smR ii službi. Više deželno sodišt « je premes) pisarniškega ofi-cijala Viljema Bern*, teina s trgovskega in pot lorskega sodt« ;a na dež. sodišče v Trstu, Intfrrniicijonalizem - - antinacijona lizem. Pod tem naslona 1 smo prejeli: Iskrenim zadoščenjem sem čU al v Vašem listu o pošteni in krepki beiml ki je prinesla revija Enrico J^erri). — kiw« mož je gotovo ena prvih avtoritet v to boru socijalne demokracije vse Evrope - l'roti slepemu odklanjanju nacijonalne ideje od strani mnogih socijalnih deaokratov, in A« proti nasilju, ki je vrše istrski nasilniki škodo slovanskih eodeželano v. Hvaležni moramo biti Ferrijevi reviji na srč»i be.*>di, r s katero je nacijonalno idejo označila za »plemenito«, in s katero je obeodda istrske 1 »aeilnike, ker to »plemenito idejo« onečaščajo. Ali nič manje ni bilo mtfje zadoščenje, ko sem čital v VaSem hm o predavanju onega moža iz Rovereta — imeaoa »e ne spominjam v tem hipu —, ki je n* | >redavanju, prirejenem po radarskih socij»lnib d einokratih, imel poštenega poguma za odkrito izjavo, da pojma »internacijonalizem« m smeti identfi-cirati b pojmom »antinacijonalizem«. Hvaležni moramo bitird»seje< nkrat našel kdo med souijalnimi demokrati sa mimi, da je na glas povedal to — resnieo. Kaj obseza pojem »internaeijonaln o« ? To je vBe tisto, kar se godi, obstoji in velja nied različnimi narodi ! Internacijon alizem more biti torej le posledica nacijonai liima ! Ta poslednji je predpogoj za internacij onali-sem ! Goli nezmisel je torej to, ako se g< >vori, da internacijonalizem izkljuČa nacijonal aem. Ljudje različnih narodov se morejo druži ti za gotove svrhe, za gotove ideje, za dosez toje gotovih skupnih ciljev, ali radi tega ni tre »ta, da dotične narodnosti nehajo obstajati, se razvijati po svoje in čuvati svojo narodna individualnost. Kes, hvalevredno je bilo odj dotičnega predavatelja, da je odkrito povedali to resnico. To pa je bilo tem hvalevredneje,. ker je iz resnice takoj tudi izvel logično-konsekvenco, izjavivši, da je socijalni demokraciji v dolžnost, da se vojuje za pravico narodov do samodoločevanja v narodnih in. kulturelnih stvareh, da tudi ona pripomore v to, da pride vsaki narod — do svojih pravic. Tolažilni so taki pojavi. Počaai, zelo počasi sicer prodirata spoznanje in rtsnica. Ali prodirata vendar. Zavarovanje delavcev. Že več let ee razpravlja o ustanovitvi zavarovalnice za brezposelne delavce in o zavarovalnici za onemogle delavce. V Avstriji obstoje sedaj okrajne blagajne, v katere morajo biti vpisani vsi oni delavci, ki niso zavarovan' za slučaj naravne bolezni pri druzih, zasebnih delavskih društvih. Obstoje tudi »Delavske zavarovalnice za slučaje nezgod«, v katerih pa so vpisani le oni delavci, ki delajo na večih podjetjih, dočim so ostali delavci do danes brez vsakega zavarovanja za slučaje, da so na delu težko ponesrečili ter s tem zgubili možnost za prisluževanje — kruha. Mi smo se že opetovano izjav li za ustanovitev uvodoma omenjenih zavarovalnic, oziroma za to, da bi že obstoječe »Delavske zavarovaln ce« razširile svoj deloktog tudi na dosedaj nezavarovane delavske sloje in even-tuelno tudi na vse za delo nezmožne delavce. Mi smo prepričani, da bi take zavarovalnice uspevale. Trebalo bi pa že v naprej natanko proračuniti ; koliko naj bi v take zavarovalnice plačevali delavci in koliko gospodarji, da bi iste mogle izhajati, oziroma pokrivati troške, ki bodo gotovo veliki. Take zavarovalnice pa bi ne smele služiti raznim lenuhom i" simulantom v pocuho. Treba bo marveč, ko se bo (in mi upamo, da pride do tega, da bodo v državnem zb-^ru reševali to velevažno vprašanje) Bkrbelo tudi za primeren zakon, ki naj bi določal najostreje kazni za vse one, katerim bi se dokazalo, da zlorabljajo take človekoljubne zavode ! Ne pišemo radi slične stvari, ker se b tem podajamo v nevarnost, da se nam bo očitalo, da delamo to iz mržnje do delavcev. Ker pa moramo pisati, kakor odgovarja resnici, Bmo uverjeni, da bi bila strogost ie na korist vsem poštenim delavcem in menimo zato, da bi morali ravno delavci sami siliti na to, da ne bi krvavi žulji pridnih delavcev prihajali na korist brezvestnim izkoriščevalcem. Mi ne pišemo teh vrstic, kakor dela tu kako židovsko trubilo, le za voljo lepšega, ali pa s posebnimi špekuladvnimi nameni — ne, nam, ki smo earni delavci, je blagor delavstva ies na srcu in zato hočemo storiti tudi v bodoče vse, kar je v naših močeh, da složnim prizadevanjem pomoremo nesrečnemu in potrebnemu delavcu. Star delavec. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani je prejelo nastopno brzojavko iz Prage : Na večeru, prirejenem v proslavo prisotnosti č. župana Hribarja, utrjena je bila vnovič sijajna vzajemnost češko-slovenska in toplo prijateljstvo obeh narodov: Na večeru v veliki zofijski dvorani ao bili zastopani vsi odličnejši krogi češkega naroda, kateri pošiljajo srčne pozdrave dragemu pobratimskemu narodu slovenskemu. —- Oeški» podružnica »SI. planinskega društva«. Razglednice v prospelt vscsokolskega izleta v Ljnbljani je založil »Sokol« v Gorici. Gotovo je važno vsakega sokolskeg2» delavea, posebno pa za one obmejnih sokolskih društev, da se vdeieže tega pomembnega sestanka, kjer bo prilika videti vspehe vsega dosedaajega Bokolskeg-a dela med Slovenci, kjer se nam pokaže* natančno določana pot, vodeča do sokolskih ciljev iw kjer we bomo navduševali za nadaljno aeporno deE©. In da ee bo mogel > izletnikom 30 ker so razglednice-v vs:*kem oziru sokoiake in vsestransko zadovoljuTOČe,. apelujemo brat®- »Sokole*, naj" ekrbe; da se bodo p-re«iajalfetajo bohinjske železnice v Štanjelu, zopet ce-col d »premene ter da se postaja napravi lal in širša nego je bila do sedaj nacrtana. Sicer pa napreduje še precej dobro t:led« planiranja prostora, kjer bode S'.ala «,menjena p »taja. Po »Gorici«. Odbor političnega društva »Edinost« aiel bo danes v četrtek, ob 9. uri zvečer svojo -r;<». Ker je na dnevnem redu konstituiranje lbora. vabijo se vsi odborniki, da gotovo pridejo v to sejo. — Predsedništvo. Tatvina t cerkvi. Lnrška Mati božja okradeua. Predsinočnio noč so neznani ta-i okradli lurško Mater božjo v takozva aej jezuitskej cerkvi. Ko so cerkovniki .red včeraj njem zjutraj odprli cerkev, je nad-^erjsovnik g. Laurenčič ukazal enemu svojih p.nirejeeeev, naj gre pr žgat lučice pred -.?ar urš*e Matere božje. Mladenič je šel, la zvrši dobljeni ukaz. A ko je prišel do ..tarja, je obstal od začudenja: se sobe Matere botje so bile popolnoma pobrane vse Iragocenosti, ki so jo kitile. Cerkovnik Laurenčič je takoj prijavil var redarstvenoj oblasti, katera je poslala i»a lice mesta kancelista Oraša in enega re-dmrstveaega nadzornika. Pozneje so prišli na •e mesta višji svetnik Zekelj, koacipijent tr. Zechini, otic jal T:tz in nadzornik poli-jsfc i i agentov, Petronio. Vsi skupaj so za-^eli iskati, od kje da so tatovi prišli v cer-s.ev. A ves njihov trud je bil zaman. Vse vrata so bile nedotaknjene. Šli so tudi v ; o izemeljske prostore, a tudi tu niso nsšli mktka»t:h sle lij o tatovih. Vkradeni predmet so : 5 zlatih nitt, <>sa zapestnica s tremi dragimi kameni, še ena zapestnica s petimi dragimi kameni in tjia o v ratna verižica. Vsi ti predmeti s-> cenjeni na SOM kron. Pozneje, tekom predvčerajšnjega dneva, *e je konstatovalo, da so tatovi razbili tudi posije ta milodare ter pobrali iz istih denar. Sodi *<-. da je bilo v pusicah kakih 20 kr -n. Rešen obtožbe. Pred nekoliko dnevi -rno bili sporočili o nekem namerjanem na-; a In na neko barako v Hudijužni, v kater. so se nahajali železniški delavci s Kranj-.»»i, in smo omenili, da je ob tej priliki arčmar Kavčič streljal skozi vrata ter zadel enega napadalcev. Proti Kavčiču se je vršila — kakor smo tudi omenili — razprava po i 530 kaz. zak. pred okrožnem sodišču v Go-r ci. — Gospod Kavčič pa je bil rešen oi)-t >£be. Drugače sploh ni bilo pričakovati. Na okrajnem sodlsču v Kobaridu je razpisano mesto kancelista v XI. plačilnem razredu, eventuvelno tudi mesto kancelista na katerem drugem okrajnem sodišču v slučaju premeščenja tamošnjega kancelista v Kobarid. I'rošaje je uložiti do 30. t. m. pred-edništvu okrožnega sod šča v Gorici. Mrj drugim morajo prosilci dokazati, da so io'-rim vspehom položili pisarniški in zemlje-En ižni zpit in da so vešči nemščini, sio-veščini in italijanščini v besedi in pi?avi. Razpis je priobčen v nemškem in — - ovenskem jeziku. Ne dolgo temu ni še bilo :ako. Rojaki vidijo zopet, da moramo trkati, ali. če ee gospo la delajo gluhe, tudi nibijati Da vrata, Če hočemo, da se nam odpro. Za prihodnje nabore. Izžrebanje šte-v k za one v Trst pristojne mladeniče, Ki Drajo n* prihodnji nabor iu so bili rojeni leta 1883, se bo vršilo v četrtek dne 14. t. m. ob 10. uri predpoluiine v mestni telovad-D L.; v ulici Nuova. Za mladeniče, rojene v , kron. Srčna h rala ! Blagajništvo. < italuica pri sv. Jakobu vabi vse svoje p. n. ude na občni zbor. ki se bo vršil dne januvarja 1901 ob 8. uri zvečer v društveni dvorani po nastopnem vsporedu : 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajni-kovo. 3. Poro5ilo blagajnikovo. 4. Volitev n ,vega odbora. 5. Ž^ije in nasveti udov. Ako ta dan občni zbor ne bo sklepčen, vršil se b > drugi ol>čni zbor na podlagi 24. društvenih pravil 8 dni pozneje, t. j., 16. januvarja, ob vsaki udeležbi in z istim vspo-redom. Odbor. Nesrečna starka. Včeraj v jutro ob 8. uri in pol je 70-Ietna Katarina Favič iz ul. Ghega št. T, padla na javnej ulici. O padcu si je pa reva zlomili zapeatno kost desne roke. D »bila je prvo zdravniško pimoo na zdravniškej post«ji. Požar v dimniku. Sinoči okolu 7. ure so se vnele saje v dimniku re*tavrflcije »Centrale Pilzen« na ulici Torrente. Zgorelo je tudi nekoliko stolov in miz v kuhinji. Siode je povzročil požar le kakih 50 K. Mali požar so pogasili gasilci z glavne postaje pod ved-i stvom načelnika Bngliovaz a. Trgovina. Borzna poročila dne K. jami varja. Tržaška borza. Napoleoni K —.----.--. angležke lire K —.— . do —.—, LiOnd >n kratek termin Ki —.---.—, Fra 'cija. K —.---.—. Italija K —.---.—, italijanski bankovci K —.---.—, Nemčija K —.---.—. nemški bankovci K------.—. avstrijska ednoma renta K--.----.—, ogrska kronska renta i\ —.---.—. italijanska renta lv .----.—, kreditne akcije K -.---.—, državne želez lice K---.---.—. Lombardi K —.---.— , Llovdove akcije K-------.—. — Srečke: Tisa K ---—, Kredit K — do —, Bodenkredit 1880 K —.---.—, Bo- denkredit 1889 Iv —.----.—, Turške K — .— do —.—. Cšraske 2% —. — do —.—. Praznik Dunajska borza ob 2. uri popol. : včeraj danes | Državni dolg v papirju 100.n0 — — n v srebru < 100.60 —.— Avstrijska renta v zlatu 120.55 --.— v kronah 4"„ 100.6a —.— Avst. investicijska renta 31/«0 „ 03.20 —.— Ogrska renta v zlatu 4°,n lliJ.20 —.— „ v kronah 4" . 98.95 —.— j „ renta 31,/, 91.05 — Akcije nacijonalne banke 1587.— —.— Kreditne akcije ^>77.— —.— London. 10 Lstr. _>39 40 --.— 100 državnih mark 117.15 —.— 20 n* rk 23.44 —.— 20 frankov 19.04 —. 100 i tal. lir 95.25 — Cesarski cekini 11.32 — Praznik Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.15, i tali j aeska renta 10-.05 e\. španski exterieur 86.50 ex, akcije otomanske banke 586.— Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice .—. Lombardi 8» unificirana turška reata 87 20. menjice na Ix>udon 251.6», avstrijska zlata renta 102 25, ogrska 4"/,, zlata renta 99.75 ex, Landerbanfc —/turške srečke 127 , parižka banki ll.05ex, italijanske m ridijonalne akcije 726.— ex, akcije Rio Tinto 12.38. Slabotna. London. (Sklepi Konsolidiran dolg Lombardi---srebro Špaiska renta —»italijanska renta , tržni diskont--, menjice na Dunaju . , dohodki banke —.—, izplačila banke Tržna poročila 6. januvaria. Budimpešta. Plenica za april K —.— do . za oktolter od do —. -. Rž za april K do —.—, za maj —.— do —.—. Oves za april K do . , za maj Iv —.— do —.—. Koruza za maj K -— do -. . P&enica : ponudbe - —.— : povpraševanje : __ . . Prodaja met st.. —----- Vreme :--. Praenik. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gooJ average za januvar 37. za marec 37V- za maj 37 4, za september 38 1 4, vzdržano; kava Rio navadna loco 33.36, navadna reelna 3740. navadna dobra 41 43. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good average za tek. mesec po 50 kg - .— frk, za inarc - .— frk. Hamburg. (Sklep.j Sladkor za januvar 16.75, za februvar 16.95, za marc 17 10, za .naj 17.45, za avjru-a 17.85. za oktober 18.06. Mlarno. (Vreme: /mrzlo). London. Sladkor iz repe surov 8:; „ Sli. ! Java 9.03 Sh. Mirno S 1 a d k or, tuzemski. Centrifugalpile. promptno ! Iv —. - do .—• za september K —.— do —.—. jan.-avg. -.— do . Concass: in Melispile promptno K — do — . za sept. K —.— do —.—. jan.-avg. .do New-York. (Otvorenje,. Kava Rio za bolove dobave. Vrdrzano , 10 st. zni/.anja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15. — . rž za februar 15.—. za marec-april 15.—. za marec-junij-l.x25 (stan.< — Pšenica za tekoči mesec 21-55. za februvar 21.60. za marec-april 21.70. za ma-rec-junij ^180, (trdno.. — Moka. za tekoči mesec 29.50, za februvar 2'.».45. za marec - april 29.35. za marec-junij 29.1'5 (trdno. i. — Repično olje za tekoči mesec 53. — , za lebruvar >2.75, za m^rec-april 52.50. za maj-avgust 52. (Mirno) £ririt za tekoči mesec 41 75. za februvar 42.—. za marei-april 42.—, za maj-avgust 42 (mlačno.) — Sladkor surov 88" uso no?221,.— 22s - (mirno) bel za tekoči mesec 25.37'.. za februvar 25.621/, (mlačno), za maj-av},'ust 26.621 za okt.-jan. 27-25 ratiniran. 57--."»7Mrzlo. Ali so /.»temnjevanja io talzitikovanja kupčijskih porodil dovoljena? To ta industrijo in trgovino fundamentalno važno vprašanje razpravlja prof. dr. Rehm v novoletni številki lista >Deutsche Juristen Zeitung« z ozirom na razne procese iz zadnjih časov, ko sd organi kupčijskih družeb zatemnjevali in falzitikovali bilanco in kupčjsko poročilo, da bi podjetje rešili. — Prof. Rehm prihaja do zaključna, da, kakor i je pravno dopuščena raztnerno velika vrsta zaternjnevauj bilanc, velja t> tudi zi kupčij-ska poroč.la ; da je tjrej zatemnjevaoje takih poročil dopuščeno v gotovem obsegu. Mi opozarjamo čitatelje na to zelo važao in bistro utemeljeno razpravo v gori rečenem glasilu jur:stiškega stanu. To glas !o prinaša tudi znamenito novo razsodbo držav, sod,šča o zagreševanju po neizvrševanju trgovske kulance. Uredništvo naznanja ob enem, da prinese v kratkem iz peresa profesorja La-banda kritiko o pričakovani noveli borznega zakona. Z oz r. m na vel ko avtoriteto prof. Liibanda je rečeno kritiko pričakovati z veliko radovednostjo. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi " ulica Tesa št. 52. A. z=z (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, dn se ni bati nikake konkarenc«. Sprejemajo se vsakovrstna dela tud po posebnih načrtih. Iliiatrovan oenUs brezplačno ln franko Pekarna v mestu ki jako dobro vspeva se proda radi bole/ni v družini. Naslov pri upravi »Edinosti«. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij - TRST ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih eenali. GRLOBOL, KAŠELJ, NAHOD, UPADAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi Fastiglie Prendini. Nad 40 leten v spe h. Izdeluje P. Prendini, lekarnicar v Trstu. Neobhodno potrebne za govornike, pevce itd. Varovati se pred ponarejanji ter za htevati vedno „Pastiglie Prendini'" koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele. Pozor posestniki! Izurjen cepilec trtij, sadnega drevja, vrtnic, i. t. <1. Odaja trte, sadno, olepševalno in senčnato drevje, gimiče i. t. d. Prevzema regulacijo zasajenja vinogradov, sadovnjakov, vrtov, drevoredov pj raznih — načrtih in obrisih. Cene zmerne. B'agovoljena naročila na naslov A. Ž. štev. 1000 post9 restante Komen. Pavel Gastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dnnaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Belerije. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnšihej hncae. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. S ima veliko zalogo mrtvaških, predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana, in biserov vezanih z me-; deno žico, od umetnih cvetlic š trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščati za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. Veliki krah! »■\v-York in London nista prizanašala niti evropski ee'ini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svoio zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakemu sledeče predmete le proti tenui, da se mi povrne grld. 6.6O in s;cer: <; komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo : »', komadov amerikanskih pat. srebrni Ii vilic iz enega komada : t> komadov amerikanskih pat. srebrnih jedilnih žlic: i ml kom. amerikanskih pat. srebrni Ii kavnih žlic : 1 komad amerikanska patent srebrna zajemalnica za juho : 1 komad amerikanska patent srebrnu zajemalnica za mleko: »> kom. ang. Viktoria čase za podklado '2 kom. efektnih namiznih svečnikov : 1 komad cedilnik za čaj : 1 kom. najtin. sipalnicc za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6.6O. Vseh teh 4*2 predmetov je popred stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dohiti po tej minimalni ceni gld. 6.6O. Amerikansko patent srebro je zkozi in zkoz bela kovina, ki obdrži bojo srebra 2f» h t. za kar se garaotuje. V najboljši dokaz da le-ta inserat ne temelji na ni kakšni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti bres zadržka znesek in naj uikdor ne prilike, da si omisli to krasno gar-e posebno rikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo: Dobiva se edino le v A. HIRSCHBERG a Exportni hiši amer. pat. srebrnega blaga na Dunaju I! 3 Rembrandstrasse 19. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če s znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina.) Izvleček iz pohvalnih pisem : Uil soni s jx)šilj;itvijii krasne ^iiruilnrt* j;ik«» zadovoljen. Oton J! a rtu se h, e. in kr. stotnik v i',. iH'špolku. I. j u b 1 j a n a. S [>at. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. T o m a ž I: o ž a n e, dekan v Mari 1> o r u. K varovano preti inenja-j< čo te temperatur.'. Jeklena remont. K 9. ravr o taka na eidrj, 15 rubinov, z vutunn tekom na siuio na kazalu, 5 letoim | »um jamstvom /.a tueei?.ui tik, od jekla K 19.—, od srebra K 23—, od dvoj na tega !), z dvojnatiroa pokrovoma c;d srebra »Roskopf« K 14.50. Vdobiva se po poštnem povzetju od tovarniške zaloge M. RUNDBAKIN, Dunaj, IX, Bergg. 3. Ri/.ik je i/.kljueen. ker se sprejme kar ne iruaa. FILIJALKA BANKA UNION A' TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči rartii; .ter se obrestuje: Vrednostne papirje: po 2V/o i^koj °,0 na U mesecev n 3llB°;0 1 leto Xapoleone: po l>V4»/0 na <'» mesecev n 2 V/O »a 1 ,CU> b) Za giro-conto daje do vsakega zneske izplačuje ae do 40.000 K a chetjue; /-i veće zaeaka treba avizo pred opoldansko bor/.j. 1'otrdila se dajejo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgodi lo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto-correntiste in kase in račune n» tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim i/, laja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone pr »ti primerni proviziji. Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in -zaslužnim križcem-- Murnu* marna /a čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in -- - častno diplomo. - IVAN ANGELI ulica Canale štv. 5. (nasproti cerkve >v. Antona novega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna Specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da ae ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega imena. Posojila, ne manjše od 10.000 kron na hiše, zemljišče, dedščine KAROL OFNER Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Casernia štv. 6. (Posredovalci izključeni). Operater kurjih očeh odlitovani specijalist GIORDANI k j ordinira na Corso itv. 23, U. nadstropje — — ~ naznanja vsem. ki trpijo na kurjih očeh ali vsled za-_ raićenih nohtov, da iste takoj odpravi po neki po-B sebni metodi, ki ne prov-zroča n i k a k i h bolečin. cena od ene krone za operacijo ni nič, ako se pomisli na velike dobrote, koje se takoj zadob^. Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Franz« v ulici Geppa št. 16. se toči: tino vipavsko belo.....po 40 nvč. za ca dom.......»36 » strski teran I. vrste . » 36 » za na dom.......» 32 » nad 10 litrov......»28 » dalmatinsko I. vrste ... . » 36 > za na dom.......» 32 » nad 10 litrov......»28 » Priporoča se krčmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolugo so vedno topla in mrzla jedila. Krčma ie odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip F ur lan, krčmar. Alojzij Svapl TRST - Ul. Farneto 8. - TRST i priporoča svojo zalogo jestvin. kolo nijalij, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, nadaj le moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi ua drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra it. 2. (Vogal ul. Torrente.) Zaloga ugotovljenih oblek za gospode, dečlte in otroke. Veliki izbor snovij 2a obleke, ki se po mer izgotovijo v lastni krojašnici. Bogat izbor površnikov, sukenj, havelokov po jako nizki^ cenah. PODRUŽNICA; ,AIXA CITTA Dl LONDRA" tli. Poste niiurt' št. 5. vogal ul. Torre biancai Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: W Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda-siajo vpredmeti tudi na mesečne obroke. Trgovski vajenec slovenskega in italjanskega jezika v govoru in pisavi zm< žen, poštenega značaja ter priden se sprejme pri Klizi Tance, trgovki na Prošeku pri Trstu. Svoji k svojim ! Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine. srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. W Cene zmerne. Svoji k svojim ! Ivan Semulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporcČa slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. YT zshgi ;ira vetkovistco najHneje n diugih rrst iz trtega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. <'ene bo zmerne in postrežba točna in poštena. Tovarna sodov. Tovarna vstakovrstne posode spadajoče v sodar-sko stroko nahajajoča se v ulici Luigi Ricci štev. 4. (prej Vicolo Cieco), do sedaj last gosp. Antona Baretto, se z prvim januvarjem 1904., razširi in bo nosila naslov : Anton Baretto in drug. Ostane pa tudi na dalje pod direktnim vodstvom gospoda A. Baretto, kateri si je našel druga, le z namenom, da se podjetje razširi. Ta tvrdka izdeluje tudi sode po francoskem sistemu, ter se toplo priporoča vsem narodnim krogom. KAVA DRUŽBE SVCIRILA iN METODA V LJUBLJANI. Za bolne na želodcu!! Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vživannje 8 pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavijanje E ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že. izza več let preskusen«. To zdravilo je Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. ^To zeliščno -vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom./S Vj&či in oživlja cel prebavni sistem človeka. Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti v J! 0 krvnih ceveh in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi. Q S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, naperlanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih ) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina | Tonironio plnunčlio nntrohp in nje neprijetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, dlljc UlUVt/OlVO [JUUCUC bitje srca, nespanje in tudi strm nuje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratuih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja i/, želodca 1 in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi. osi abljenje I navadne posledice slalje prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jet er. Pri popolnem pomankauju volje do jedi, pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tndi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči »vežo vspodbujo. Zeliščno vino podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljMi ie t varjenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v sieklenii ah po K .-!. in 4.— v lekarnah v Trstu, skednju Miljah, Kopru. Sežani, Tržiču, Kolibah, Fuimičt-lu. Ogleju, Gradežu. Izoli. Piranu, Pazinu. Uuzetu, Postojni Vipavi Ajdovščini. Oorici. Gradi-ču ob So<''i, Korminu, Komansu, Camplungu. Cervinjanu, 1'naagu, Buiah, Vižinndi ^Ion oni. Lovranu, Opatiji, Voloskem. Reki, Bukaru, SuSaku, Ćabarju. R.bnici, Vrhniki. Idriii. Kanalu, C-d-du, Vidmu, Mor eljanu. Palmanovi, L;ui*ani, Portogruaro, Vodnjanu, Pulju, Labioju, »resu, Čcrnoniblju, Metliki, Noveratstu, Trebnjem, Litiji, Ljubljani, Kamniku, ^kofjiloki, Kranju, Tolminu. Tarcentu, Stanje:u. Codroipo, St. Vidu ob Tagliamentu, Pordenone, Motta di Livenza, Treviso, Lošinju, Arbe. Novi, Cirkvenira. Ogulin, Vrbovsko. Karlovac, Jaška, Samobor, Brežice, Kr>ko, Podčetrtek, Pregrada, Rogatec, < eli e. Plibtrk. Rado-1 i ica. Tržit", Tiviž. Rigolato, l'ieve di l'adore, Scrarolo, Longarone, Belluno, Oonegliaoo. Padovi. Chioggia, Kovigo, l'ago. Zadar; itd kakor tudi v le arnah v^eh drugih večjih ali manjšia krajev Utre, Dalmacije, cele Avstro-Ogrske in sosednjih dežtlau. Tudi pošiljajo lekarne v Trstu ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni v v*e kraje A vslro-Ograke. Svari se pred ponarejanje m ^^^^ Zahteva naj se izrečno W Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital j k 1,000.000 j Kupuje in prodaja vse Trste rent, zastavnih pisem. prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. I PromM« izdaja k vsakemu žrebanju. = Špitalske ulice štev. 2. . Zamenjava in eekomptuje Daje predujme na vred. papirje. izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale Zavaruj© srečke proti kurzni — — kupone. ----— izgubi ===== Vlnkuluje In divinkuluje vojaške žonltninske kavcije. Bmkompt in Inkmmmo menic. Bnr-~im naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge dn -= dne vzdiga. -------- —-- Promet s deki in nakaznicami.