206. št. — 5. leto. Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 D. V Ljubljani, v petek 8. septembra 19Ž2 Naročnina za kraljevino * ' SHS ^ » D. Letno 180 D Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letao 240 D enostolpna mm vrsta za ■“krat 50 paro, večkrat popust Uredništvo: T ciliova ulica l/l Telefon 3®l ^alni franko, / rava Telefon 44 ano do: na knjižnica ■Ljubljana Pred kongresom lavnih delavcev. DEMOKRATSKA STRANKA se kongresa strašno boji £L 7. sept. (Izv;) Včeraj Je na seja demokratske organizacije _ Magrebu, na kateri je bil definftiv-j|®4*Pr«Jet sklep, da se dr, Tomije-novic, dr. Gavrančič in dr. Stopar, ** se nameravajo udeležiti akcije jav- nih delavcev, obsojajo, ker sodelujejo brez pooblastila kluba pri pripravah 2a otvoritev kongresa, ki se sestane v nedeljo 10. t, m. in ki se bo, kakor zatrjujejo, bavil z revizijo ustave in bo naperjen proti demokrat, stranki. Kongres lavnih delavcev ie ruši sedanji rešim. Predsednik demokratske stranke proti ministru pri- BIČEVICU. - DAVIDOVlC PODAJA OSTAVKO IN IZJAVLJA, DA OSTANE PRI DAM BESEDL - KONGRES KOLJE DEMOKRATSKO STRANKO. ^Magreb, 7. Septembra. (Izvirno.) *5Iobodna Tribuna« poroča iz Beo-jfrada; Včeraj je Imel glavni odbor demokratske stranke dopoldne in Popoldne sejo, na kateri je razprav-ali naj se demokratski klub ude-{®2l po zastopnikih kongresa inte-lektualcev v Zagrebu ali ne. Skupina Predsednika demokratskega kluba Llube Davidoviča stoji odločno na KuliSču, da mora klub odposlati svo-J* zastopnike in da je treba s Hrvati gfušati doseči sporazum. Minister Pribičevič pa je z vso vehemenco Zahteval, da klub sploh ne sme iskati Jbližanja s Hrvati. Pribičevič je \z-fevik da bo demlsionlral 'kot minister, ako njegov predlog ne bo spre- jet. Nato je predsednik stranke Ljuba Davidovič naznanil, da podaje demisijo na svoje mesto. Le z veliko težavo se je posrečilo pregovoriti oba gospoda, naj se ne prenaglita, ker se bo na jutrišnji sej! kluba o tej stvari obširneje razpravljalo. Skukina ministra Pribičevlča hoče izvajati posledice, ako se bo Davidovič udeležil kongresa Javnih delavcev v Zagrebu kot načelnik stranke. Ljuba Davidovič Je izjavil, da ostane pri svoji besedi. Dr. Voja Marinkovič je s svojimi naprednjaki zavzel v tem vprašanju drugo stališče kot minister Sveto2ar Pribičevič. S svojimi pristaši je bil tekom vse debate precej neutralen. Razkrinkan atentat na kralja Aleksandra, kralja Ferdinanda, predsednika Masarvka In min. predsed. dr. Beneša. HORTY ZAPLETEN V ZAROTO. — »LOJALNOST« MADŽARSKE. Joiia Triton* i lastni Marci Zagreb, 7, sept. (Izv.) Današnja »Siobodna Tribuna« javlja na vodilnem mestu, da se je z današnjim dnem začela tiskati v lastni tiskarni. List je Izšel v novi zunanji obliki. Pariz, 7. septembra. (Izv.) Kakor do-^vajo list! Iz Budimpešte, so priznali are-‘•franci, da ie bil admiral Horthy zapleten v *aroto, ki Je nameravala usmrtiti jugoslovanskega In romunskega kralja, kakor tudi različne državnike, predvsem predsednika češkoslovaške republike dr. Masaryka ter ministrskega predsednika In ministra zunanjih poslov dr. Beneša. Konferenca o naših financah. EfHo-Mo vojno. Carigrad, 7. septembra. (Izvirno.) Grške oblasti so izpraznile okraje Beinit, Eslne, Aivadlik in Bigha ob azijskem obrežju Dardanel. Rim, 7. septembra. (Izvirno.) Italijanska vlada je pristala na angleški predlog, naj se skliče konferenca vrhovnih komisarjev Francije, Anglije in Italije, ki bi razpravljali z zastopniki grške in angorske vlade glede premirja med obema državama. b London, 7. septembra. (Izvirno.) Reuterjev urad doznava iz Smirne, da so po prihodu medzavezniških vojnih ladij zasedle francoske, angleške in italijanske mornariške čete njim pripadajoča skladišča. Kakor poročajo »Times«, sodijo dobro poučeni angleški krogi, da je padec Smirne neizogiben. Kralj Konstantin je zapustil Atene. Doslej ni bilo stavljenega Še nobenega predloga glede premirja vojujočih se držav. Wash!ngton, 7. septembra. (Izv.) Mornariški departament je odredil, naj torpedovke, ki se nahajajo v Carigradu, odplujejo v Smirno. Carigrad, 7. septembra, (tzv.) Francoski, angleški In Italijanski dragomani so Izjavili angorski vladi, da Je Grčija pripravljena izprazniti jyj,|jp Azilo, ako se takoj sklene premirje- Ako se ta predlog sprejme, naj bi se zastopniki obeh držav sestali v nevtralnem pasu In določili pogoje za premirje. Angora, 7. septembra. (tZv.) Potrjuje se, da so bili grški general Trikotls In drugi častniki generalnega štaba ujeti. Orške rzgube se cenijo na petdesettlčos mož, med njimi petnajsttlsoč ujetnikov. ftJCCIJA ZA DVIG NAŠEGA DINARJA. - UVEDBA CLIRING PROMETA. j« BANKE ZADOVOLJNE Z ODREDBAMI FINANČNEGA MINISTRSTVA ka bo v sporazumu s pooblaščenimi bankami na ta način storila potrebne korake, da bosta tržišči v Zagrebu ta Beogradu preskrbljeni v zado- ^Beograd, 7. septembra, (izvirno.) Jp®raj pdpoldne Je pomočnik finan-Jtega ministra Dušan Plavšič skli dal Dušan Plavšič v finančnem ministrsvu konfe-tehco, kateri je prisostvovat tudi generalni Inšpektor Jakovljevič. Na tej Konferenci je ministrski pomočnik navšic razlagal povabljenim zastop-®[kotn bank vso akcijo za ojačen je *®*aja našega dinarja. Banke so se »teinjale predlogom glede skupnega ^delovanja t Narodno banko in u-jteobe klirinškega prometa. S tem bi 2* Poslovanje na borzi zelo olajšalo. ®**ke so se glede nove naredbe o Poslovanju z devizami in valutami J*verile, da morejo delovati in na za-Jtenit način zadovoljevati povpraše-po teh plačilnih sredstvih. Ze-*Pngoden utis je napravila ugotovi-da so se tečaji na zagrebški jP beograjski borzi zadnje dni izjed-*te®ni in da si zasebniki polagoma tečaje na teh borzah za ^Perpice, Gospod Plavšič je izjavil, r* Narodna banka še nadalje u-•teegia vsem dovoljenim potrebam PP devizah, ki se z zasebnimi ponudbami ne morejo JkritL Narodna ban- stni množini tudi s takozvanimi slabšimi devizami, posebno z markami, avstrjskimi in madžarskimi kronami ki jih zahtevajo v velikih množinah in Čijih tečaji so bili zadnje dni nekoliko napeti. Po izjavi gospoda Plavšiča bo Narodna banka'Skupaj S pooblaščenimi bankami že jutri u-vedla kliring, tako da bo pojutrišnjim lahko stopil v veljavo. Na konferenci So splošno obsojali dejstvo, da se tečaji naš. denarja v Curlhu ne boljša in da se noče ravnati po zagrebških in beograjskih kurzih. Sklenili so, da je treba zaradi tega storiti korake, da se v inozemstvu širijo resnične vesti o razmerah v naši državi in da se na ta način onemogoči sa-molastno določevanje tečaja našega denarja v Curihu. Zaradi tega se pričakuje, da pridejo tečaji na curi-Ški borzi kmalu v pravilno razmerje s pariteto na beograjski in zagrebški borzi • . ivtŠ-fU • ..... Spominski dan na pričetek poglnianla Reke. VZUGA OBLETNICA PRIHODA D* ANNUN2LA ITALIJANAŠ1 HO CEJO FRAP1RATL Kraljeviča, 7. sept. (Izv.) Na Reki ntmt j ve^e priprave za sveča-obWr,r 12, t- m- povodom druge Reki fe Prihoda D' Armunzia na rsta in Italije prihajajo ve- tninska0 t denar^a’ da hi se ta spo-haiai» o Vnost ®ttl svečaneje ob- do vuiLV™,.80*111(15 nado’ da bo‘ io, daJLl k? Vna 1^ritetnp komisi-S č£š’ da je Reka Italijo^ Č ia se oče združiti z vaii v-ci Dp?a slavnosti bodo Kodelo- pašist? h2w h°dejo ali ne. svS ^ i Sll° ozab’šati m raz-bivni 1 j£e avtoriomasev. Pre-na ?ekI ** bojL da ne bi *ooet do krvavih spopadov. napadov in ropanja. Vsled tega so vsi uglednejši avtonomisti zapustili Reko in zaprli svoje hiše. Glasilo avtonomistov »Voce del Popolo« pozivlje Rečane, naj bojkotirajo to slavje, ker je spomin na oni dan In na ono periodo, ki pomenja za Reko pogin in prekletstvo. "likvidacija našecu-razmerja do AVSTRIJE. Beografl. 7. septembra. (Izv.) JustiČnl minister dr. Markovič odpotuje te dni na Dunaj, da nadaljuje pogajanja glede likvidacije razmerja do Avstrije. Ta pogajanja so nadaljevanje beograjskih porazgovorov, ki so se svojčas prekinila. POSLOVANJE REŠKE PARITETNE KO-MISIJE. Kraljeviča, 7. septembra, (tzv.) Paritetna komisija za rešitev reSkega vprašanja se sestaja vsak dan. Vendar doslej še ni naredila nič posebnega, ker trati čas s formalnostmi. Vse to Je treba pripisovati dej stvu, da Italija še ni ratificirala sporazuma, sklenjenega v St MargerltL NOVINARJI ODKLANJAJO VLAD NO PODPORO. Beograd, 7. septembra. (Izvirno.! Predsednik Jugoslovanskega novi narskega udruženja Dušan Nikolajevič je odklonil podporo v znesku trldesettisoč dinarjev, ki jo je vlada naklonila udruženju. za novinarsk kongres v Subotici. Natančni vzrok še ni znan. — Najbrže bo vzrok ta —da se novinarji ne dado podkupiti po režimskih novcih. IMENOVANJE IN UPOKOJITEV URADNIKOV. Beograd, 7. sept. (Izv.) Minister za poljedelstvo irt vode je 'včeraj podpisal več ukazov glede imenovanja novih in upokojenja starih uradnikov. RAZMEJITEV I AVSTRIJO KONČANA. Beograd, 7. sept. (Izv.) Delovanje razmejitvene komisije z Avstrijo gre h kraju. Mejna črta je že določena. Sedaj se končujejo tehnična dela. Mejniki se že postavljajo. Borzna poročila. Curfh, 7. septembra. Berlin 0.425, New-york 526.25, London 23.51, Pariz 41.35, Milan 22.95, Praga 18.40, Budimpešta 0.245, Zagreb 1.55, Varšava 0.075, Dunaj 0.0375, avstrijske krone 0.0875, Berlin, 7. septembra. Dunaj 1.68, Budimpešta 55.93, Milan 5617.95, Praga 434435 Pariz 10162.50, London 5617.95, Newyork 129837, Curih 2456935. Praga, 7. septembra, Dunaj 0.0375, Berlin 2.30, Rim 12935, Budimpešta 135, Pariz 23335, London 131.25, Newyork 29, Curih 558.50, avstrijske krone 0.0375, Italijanske Ure 128.50. Zagreb, 3. septembra. Devize: Dunal 0.1025—0.11, Berlin 635—6.50, Budimpešta 3.90—4.075, Bukarešta —, Itaitja 343—845, London (izplačilo) 350—353, (ček) 340—350, Newyork (izplačiio) 77.50—79, Pariz 615— 621, Praga 272—278, Švica 1475—1505, Varšava 1.10—0. Valute: ameriški dolarji 75— 76, avstrijske krone 0.105—035, češkoslovaške krone 275—278, nemške marka 7,50— &SO, Italijanske Ure 340—345, se ne vračajo. je priložiti znam odgovor. Prehrana in draginla. Vse časopisje v državi se zadnje dni bavi s vprašanjem prehrane pasivnih pokrajin. Prihajajo Verodostojna poročila, da je v Bosni in Hercegovina Otu maciji, Cmigori in južni Srbiji izbruhnila lakota. Daleč smo prišli. Država, M je na glasu kot žitnica srednje Evrope, tdm. niti toliko organizirane prehrane, da bi nasitila vsaj svoje državljane Premnogokrat se toži, da je preskrba z živili zato nezadostna,, ker m iurdtr cijonira promet. Primanjkuje prometnih sredstev; železniško aslažbenstvo sebno v Banatu in Baranji ne opravlja svoje Službe, kot bi jo moralo. Nekaj bo resnice na tem. Vendar glavni vzrok prehranjevalne krize to ttL Ravno zadttfl čas'smo. dobili na račun reparacij veliko število strojev in vagonov, H bi izdaitu/ lahko pokrili primanjkljaj, ki smo ga v tem oziru trpeli. Ampak nekaj je! V centrali, kjer so združene niti prometa, sede nezmožni ljudje, ki nimajo pojme o organizaciji In ki dopuščajo, da stoje novi ter stari vagoni in stroji na postaj# neporabljeni. V vagonih so še poleg tega nastanjene nesrečne družine, mesiti da bi zanje zidala država stanovanja in dala prometna sredstvu svojemu ha mena. Kar se pa železniškega osobja tiče, bo pa gotovo rado delalo, samo primerno plačati ga je treba. Problem prehrane leži izključno le v špekulaciji. Nakup žita In živine je pri nas monopoliziran po velenokupovaicih In bankah. V ugodnem trenutku pokupijo nakupovalne družbe vsa živila, jih vskladiščtjo in čakajo zopet ugodnega tre; nutka, da prodajo blago po najvišjih cenah. Kot denar, tako se tudi blago kupiti pri nas v posameznih rokah, dočim je konsument brez vsakega varstva pre puščen vedno večji dražitvi ih pomanjkanja. Koncentracija blaga in denarju v špekulativne namene je torej pravi vzrok draginji in lakoti v nekaterih dem naše države. T Papirnate odredbe te ati one oblasti ne odpravijo zla. Izkušnje prefektih te potrjujejo to in naravnost zločin ie, da se javnost vara z vestna o draginjskfh anketah, termanih tega ali onega ministrstva, kot odrešilnemu sredstva za od-pomoč prehranjevalni mizerljl. Vse skupaj ostanejo prazne čenče, od katetrih ima ljudstvo le še bolj prazne želodce tn žepe. Edin Izhod Iz prehranjevalne krize bi bH, da se vso letošnjo žetev, |d }e naprodaj, zaseže in maksimira nakupno ta prodajno ceno« Isto M $e moralo zgoditi s klavno živino! Na ta način bi bila Izključena špekulativna vmesna trgovina, ki goljufa tako konsumenta kot producenta. Eno izmed gldvnih težišč gospodarske krize v državi je zapopadem v prehrani. S ceneno prehrano bi bilo odpomagano rastoči draginji tudi drugih kag-sumnih predmetov. S ceneno prehrano bi skoraj odpadle zahteve nameščencev in delavcev po zvišanju plač. Državno gospodarstvo bi se bližalo konsolidaciji in denar bi pridobival na vrednosti. Težko verjetno je, da bi sedanja vladna sestava posegla po radikalnih odredbah v oblažitev draginje. Vladujoči so v preveč tesnih stikih z veieoankamt, ' špekulanti in izvozničarji, . . Dokler ne bo padel današnji vladni sistem, rd pričakovati zboljšanja rozin‘m. Pomanjkanje trpeče ljudstvo Ima samo v rokah svojo usodo. Alt podpira današnji velekapitailštični sistem Ut se izreče za prazne želodce, ati pa pošlje na odločilna mesta zastopnike iz svoje srede, ki so zato, da udobno življenje rd te za bankirje in njih metrese, ampak za vse, hi ti služijo kruh s poštenim delom svojih rok. 1 > ■ ■■•■■ ; : il/"1 .■ Avstrijsko vpraianie pred društvom narodov. VELIK VTIS DR. SEIPLOVEGA GOVORA. — POSEBEN KOMITE ZA REŠITEV AVSTRIJSKEGA VPRAŠANJA. svetnik Motta In le govoril v prHog Avstriji Za njim Je povzel besedo zastopnik Norvegiie Frithjoff Nansen. Tudi ajo- ženeva, 7. septembra. (Izvirno.) Svet društva narodov se je včeraj bavU ves dan z avstrijskim^ problemom. To vprašanje je intenzivno obravnavala dopoldanska in popoldanska seja. V popoldanski seji je Imel avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel govor, ki je močno vplival na navzoče. Po Javni seji se je vršila tajna seja. Ko je bila ta zaključena, so bili Izdani komunikeji. Ti naglašajo, da priznava društvo narodov važnost perečega avstrijskega vprašanja in da ustanovi v to svrho poseben komite, v katerem bodo zastopani predstavniki Franclje, Anglije, Italije In Češkoslovaške. Ta komite je upravičen v gotovih slučajih povabiti k pogajanjem tudi zastopnike direktno Interesiranlh držav. Prva seja omenjenega komiteja se bo vršila v petek, dne S. t. m. Ukrenjeno je že vse potrebno, da se bo poslovanje komiteja vršilo v redu. Ženeva, 7. septembra. (Izv.) Pred otvoritvijo današnje plenarne seje društva naro-dov Je imel predsednik Edward govor, v katerem se Je spominjal stoletnice neodvisnosti Brazilije. Nato.se Je bavtla skupščina ponovno z avstrijskim vprašanjem. Kot pr-vi govornik Jo nastopil švicarski zvezni j gova izvajanja so veljala Avstriji. Izjavil je, da .po njegovem mnenju ni druge pomoči za Evropo kot društvo -narod. Kajti ako ne morejo vsi narodi skupaj pobijati zlo, W ogroža Avstrijo, potem to tudi ne bo v$»e-lo enemu samemu narodu. Norvegija trpi prav posebno pod težko gospodarsko krteo, ki sedaj pretresa vso Evropo. V tej sjjsisi se obrača do društva narodov, mu Izreka svoje zaupanje In ga prosi, naj še bavi t vsemi važnimi dnevnimi vprašanji Zaradi tega vabi vse države, vse dobre meščane Evrope, naj pomagajo društvu narodov, da se mu posreči veliko delo, ki ga ima dokon-dati. Potem se Je zahvalil Japonski veleposlanik v Parizu Išl za gostoljubnost mesu 2eneve in je rekel, da je problem, ako. prt-' de pred društvo narodov, takorekoč pred" forumom sveta. Kot primer navaja govornik Gornjo Slczljou Angleškemu zastopnik« lordu Balfourju se govornik zahvaljuje s. toplimi besedami, da se Je tako toplo zavzel z* razorožitev. Japonska predvsem pozdravila razorožitev na morju in njegova dežela »e bo nikoli stala’ob strani, ako gre za to, da se društvo narodov s sodelovanjem podpira bt ščiti Madžarska prosi za vspreiem v društvo narodov. Ženeva, 7. septembra. (Izv.) Šesta komisija, ki se bavi s političnimi vprašanji, Je danes ugotovila pod predsedstvom delegata Laudona (Holandija), da fe doslej prejel od društva narodov le eno samo prošnjo za 3prejem v zvezo, namreč prošnjo ske. Po dosedanjem, običaju Je komis)!* imenovala podkomisijo, ki naj prouči lo vprašanje. ODPOŠDUATEV DIJAKOV NA ŠTUDIJ V INOZEMSTVO. Beograd, 7. septembra. (Izv.) V zmlslu § 2 pravilnika o študiranju dijakov v inozemstvu bo ministrstvo za promet, kakor 1— Imrftn tolrn fniR laŠM mlnAAlni>t tfnfnVA število dijakov v inozemstvo, vendar, J morajo biti to dlplomir. dijaki Zaradi tpi se Je mihistrstvo za prosveto obrnilo na ri ostala ministrstva s prošnjo, naj ran nijo, koliko dijakov Je potrebng m m panoga. b dežele neverjetnosti. Srbija Je živela lepo pttrijarhalno življenje. Narod Je gostoljuben ter globoko ljubi svojo remija Mirno Je obdeloval svoje po* II® in pasel živino. Kadar Je bilo treba braniti državo. Je vedno ubog* Ulvo segel po orožju. Vso politiko ta vsa odločilna mesta so bila v rokah gospodarsko močnih slojev v Beogradu in pa inteligence. Dobršen del duševne hrane so- prejemali ti sloji iz Francije, zlasti iz Pariza. Kljub nekako družinskim razmeram med srbskim narodom, je vendar nastala vrzel med duševno in finančno elito ter preprostim narodom. Prva se je dvignila na zahodno-e^opsko višino, narod p* je ostal v' .nizki kulturni višini, ki bi bila še globlja, da mu ni stala ob strani cerkev s svojim nacijonalnim karakterjem. V takih razmerah ni bilo pri n$lem narodu težko, voditi držav v »partansko-vojaškem duhu, je pa tudi razumljivo, da za narod in inteligenco ni mnogo eksistiralo izven Srbije. Ko se Je izvedlo L 1918 državno ujedinjenje Slovencev, Srbov fa^ tirvatov, smo bQi za ta zgodovinski dogodek Slovenci nedvomno najbolj pripravljeni. Za 98 odstotkov Srbov smo bili drugi Jugoslovani le »švabi«, prečani, ki smo kot izgubljeni »Srbi« padli v naročje kraljevini Srbiji. To je glavni vzrok, da Ima Še danes pretežna večina srbske Inteligence naravnost kanibalske nazore o Slovencih In njihovi kulturi, pri čemer Jih 8e posebej zavajajo znane slovenske demokrat-skraamostojne poturice. - c-Zalosten dokument take nevednosti smo čltall zopet v »Samoupravi^z dne 31. avgusta Ll,v glavnem glasilu radikalne Stranke. Tam je napisal uvodnik o prosveti profesor In ,5e Inšpektor prosvetnega ministrstva A. Stanojevič, kjer piše med drugim: »Kakav Je to rad na utvr-divanju narodnog i državnog fedln-sfaa stvaranjem jednog provincijal-nog Unlverziteta, kao što je ljubljanski, s provincijskim nastavnim Jezikom. upravo dialektom, koji je čak jedlni nastavni Jezik I u svilna ostalim škoiama te pokrajine? Nije U to pri poznatoj razlici izmedu srpsko-hrvatskog I slovenačkog jezika naj-neposrednlje podsticanje na toliko anatemisane »separa tis tičke« struje?* — Pohvalno je omeniti, da so se .zdeli navedeni nazori, ki bi se jih komaj upalo zagovarjati slovensko velesrbsko glasilo »Jutros predebeli celo redakciji »Samouprave«, ki Izjavlja, da je to le mnenje dičnega gospoda Stanojeviča. 5 Značilne pa so navedene besede aa^razmere, ki vladajo po centralnih ministrstvih v Beogradu. Ignoranti a« Stanojevič referlrajo in mnogokrat tudi odločajo o slovenskih za-deVah, ki so jim prave španske vasi. Alf je potem čudno, da razni Štamparji preganjajo slovenske zdravnike?: Ali niso ravno razni Stanojeviči inuStamparjl najglasnejši memento, da le edino v avtonomiji naša narodna in državna rešitev? Brez revizije ustave ln obširne avtonomije gremo v upravi in gospodarstvi nevzdržno v**repad... Ali ste že (lan Jugoslovanske Matice! Mik Twaln: Mo si Majal sMoiMO* tti lin - Ne brez zlih slutenj sem prevzel začasno uredništvo nekega strokov-no-upljedelskega lista. Tudi poljedelce ne bi prevzel ladijskega ocrv^elj-stv*. brez zlih slutenj. Toda Ml sem ravno v razmerah, ki so me nagarati* k zaslužku. Običajni urednik Usta. je hotel na dopust, pristal sem t-irej na pogoje, ki mi jih Je stavil it- stopil na njegovo mesto. -JPočutek, da imam zopet delo, je bileftijajen. cel teden sem z neumorni^, veseljem koval članke. Sli smo v ln skrbelo me je nekoliko en dani; kako bo neki sprejet moj trud in napor. Ko sem zapuščal proti sojftčnemu zahodu bir6, je stala ob vznožju stopnic gruča mož ln mladeničev, ki se je hipoma razdelila, da mi napravi prosto pot. Ko sem stopal po sredi mimo njih. sem sll-ialctega ali onega, ki je dejal: »To je oni« Seveda sem bil tatinsko ve-sel;, te ga prigodljaja. Naslednje Jutro naletim ob stopnicah na slično gručo, tadi na cesti so stali tu in tam V parih in skupinah in me z zanimanjem motrili na mojem potu. Ko sem prišel, se Je gruča razdelila ln odstopila korak nazaj. Slišal sem nekega'moža, ki je .dejal: »Le poglej Bigo v* OČI!« Pslgj sem se, kako* Masarvk o Rusiji. Sotrudnlk berlinskega ruskega Usta »Vremja« je obiskal predsednika Češkoslovaške republike Masa-ryka na Capri pred njegovim odhodom. Bil Je navdušen nad prijaznim sprejemom od strani g. predsednika. Po daljšem razgovoru v ruščini je pričel Masaryk govoriti o Rusiji. Dejal je med drugim tudi sledeče: »Bil sem večkrat gost Tolstoja v 'Jasni Poljani Prvikrat sem ga obiskal L 1878. Cesto sem z njim obiskoval selske koče, katerih ubožna oprava je. name napravljala vedno utis tesnobnosti, da bi pa pri tem pla-kal, kot Je to nedavno trdil Tolstojev sin v Inozemskem časopisju, tega se pa ne spominjam. Rusiji posvečujem tudi tukaj ves svoj prosti čas: delam na tretjem delu svoje knjige o ruski kulturi, ki je že skoro gotov za tisk. V poslednjem času sem moral v njem mnogo predelati ln spremeniti. Rusijo sem zapustil v 1. 1918, potem ko sem sklenil z boljševiki znano pogodbo o svobodni trgovini češkoslovaških legijonarjev v Sibiriji. Te pogodbe boljševiki niso držali; tega sicer n!so toliko zakrivili osrednji uradi, temveč predvsem krajevni sovjeti, ki so nas napadali brez vednosti Moskve. Boljševiki so nas s početka obdolževali, da podpiramo protirevolucijo, kar pa Je bila le zlobna Izmišljotina, ker nam ni prihajalo niti na misel, da bi se vmešavali v ruske notranje razmere. Takrat nas je obvladovala samo ena misel, samo en cilj: dospeti čim preje na francosko fronto. Poveljevali pa so nam ruski generali, to pa samo zato, ker v početku nismo Imeli lastnih vojskovodij. Na vsak način pa so bolj- ševiki sami kmalu opustili bajke o napadih češkoslovaških legijonarjev na sovjetsko moč ln jih tudi pozneje niso več ponavljali, V Genovi, kjer so sovjetski delegati zahtevali od zaveznikov povrnitev škode, povzročene s podpiranjem Judenlča, Kolča-ka In drugih generalov, gotovo niso pustili Češkoslovaške popolnoma pri miru. Med nami In sovjeti je sedaj stabilizirano normalno razmerje. Težko je red, kakšno bo naše razmerje do Jutršnje Rusije. K Češkoslovaški republiki je bila priključena tudi podkarpatska Rusija, kjer žive Rusi. Ta okolnost nas veže na Poljsko* ki tudi obvlada ruske kraje, medi fcjlml vzhodno Oall-cUo In končno ttidi na Romunijo, katera poseduje Besarabijo. Naša republika je član dihale antante, katera nas varuje ne samo proti madžarskemu maščevanju, temveč tudi proti ruskim zahtevam. Češkoslovaška bo v vsakem slučaju vplivala na svoje zaveznike pomirjevalno, ker je za miren, tvoren razvoj vseh narodov. Tudi z ozirom na nemško vprašanje stojimo na prijateljskem stališču; Jaz n. pr. osebno verujem na popolno Iskrenost sed. nemške vlade. Kako da sl predstavljam bodočo Evropo? - . Na to vprašanje ni lahko odgovoriti. Eno pa lahko rečem: naša doba je na ruskem primeru jasno pokazala, da je nemogoče uvesti komunizem z enim samim udarcem. Slepo obsojati boljševizem pa tudi ne gre. On je dokazal, da so široke socialne reforme neizogibne. Kar Evropa v danem trenotku najnujneje potrebuje, to je trden in resničen mir med državami In globoke socialne reforme v notranjosti posameznih držav. bodisi vsled svoje nespretnosti arf ■namenoma, da je prišla ta afera v Javnost. Državnih poslov ne smejo voditi ljudje, ki so namenoma ali vsled svoje nesposobnosti stvorill afero, katera brani kralju povratek v domovino. Naj gredo v »zasluženi« pokoj. Demokratska stranka in plemenske zastave. Znano je, s kako strastjo se Je vrgla demokratska stranka na pobijanje vseh takozvanih plemenskih razlik med posameznimi- deli .jugoslovanskega naroda. ysgA.kar.je plemenskega, kar je posebno za nas Slovence slovenskega, je proglasila za avstrijsko tvorbo, za avstrijakan-stvo. Sedaj pa pride pokrajinski namestnik na Hrvatskem J ur a j Deme-trovič, tudi zagrizen demokrat, in izdaje naredbo o spoštovanju plemenskih zastav, ki slove ta! Me: »Vse plemenske zastave kot spomin na velike tradicije poedinih delov našega naroda morajo biti vsem državljanom enako mile in drage. Vsaka žalitev katerekoli od teh zastav mora zadeti patriotski čut državljanov In idejo državnega In narodnega edinstva. Pozivam zato-vse oblasti, da pazijo na vsak slučaj žalitve katerekoli izmed narodnih zastav, in skrbe za to. da se take žalitve ne bodo ponavljale.« Mi J&rlstavljatno, da bi danes jugoslovanska država stala vse drugače, ako bi bili demokratski strankarjt na enak način, ka- j kor sedaj zastave, spoštovali tudi ostale plemenske tradicije* Mesto da so jim bile drage in mile, kakor pravi lepo g. namestnik Demetfovlč, so jih oklevetali z avstrijakanstvoml Človek se vpraša, kaj so; pravzaprav hoteli demokrati z gonjo proti plemenskim tradicijam? : Šli so in so Imenovali vsako spoštovanje plemenskih tradicij separatizem! Reveži od .Trboveljske. Morgensternovi upravni svetniki Slavonske banke dokazujejo v svojem žerjavoborskem glasilu, da ni revnejše družbe na svetu, kot je Trboveljska. Vendar Je • pa. »JutTO« „ popolnoma pozabilo, odgovoriti preje na očitke poslanca Deržlča, da je' dokazana velika dobičkonosnost Trboveljske pretnogokopne družbe, da pa so gospodje od vlade glede dobičkov revidirali družbene knjige en dan' na pojedini v Trbovljah, en dan pri vinu v Ljubljani ln en dan pri šampanjcu na Bledu Ni čuda, da so žerjavovci po taki reviziji mimo privolili v to, da se cene premogu zvišajo. Kadi verjamemo tembolj, če je pri tem kaj padlo, seveda na račun fingiranih kontov, za propagandni fond žerjavo-državoborcev. “»Jutro« bo lahko še bolj najbolj informiran list In delilo se ga ne bo lahfco zastonj samo na velesejmu, ampak prav povsod. ^Morgenstem Iz Bleiburga*. Tako je vzkliknil pretekle dni odličen pristaš JDS, ko je bral nerodne zagovore »Jutrac glede trboveljske premogokopne družbe, Jutrallzactje Delniške tiskarne to Je pri tem pomislil na kupčije s svincem, kjer Je bil vseučlliškl fond prikrajšan za milijonske svote. »Morgenstem iz Blel-burga« gre danes od ust do. ust, ko bere občinstvo zagovore upravnih svetnikov Sla venske banke (kjer Je pa navzlic »slavenstvu« v upravnem do ramen to en teden starim strni-ščem po gorah in doleh njegovega obraza. Obstane kakor kip to prisluškuje, en prst na ustnih, glavo to telo naprej nagnjeno. Nato obme ključ v vratih to se ml bliža po prstih. Za aegljaj od mene obstane, motri nekaj časa z napeto pazljivostjo moj obraz to izvleče zganjeno številko našega lista iz notranjega žepa to pravi: »Tu, tu, vi ste to pisali. Berite na glas — hitro! Rešite me. Trpim!« Berem sledeče in kakor so prihajali stavki iz mojih ust tako sem videl pri njem, da mu postaja lažje, videl, kako so napete mišice popuščale, kako Je minevala bojazen z obraza to legel mir na njegove poteze, kakor usmiljena mesečina na pusto pokrajino: »Ouano* je lep ptič,- toda njegova reja zahteva obilo pažnje. Tako recimo ga ne smemo uvažati nikdar preje nego v juniju ali pozneje kot v septembru. Cez zimo mu odkažimo topel prostor, kh' zamore izvaliti svoje mladiče. »Očividno je, da bomo imeli pri. žitu zapoznelo žetev. Svetujemo poljedelcem, da izsipljejo žitne strnile in posade pšenične štruklje v juliju namesto v avgustu. * Ouano Je zmes ptičjih tksfcreineotov, Id vsebuje mnogo amoaiakovih ta dragih soli. Z« kemično industtijo yaien izvozni predmet. (Op. pre«J> odboru poleg »Jutrovcev« §e Čistokrvnih čifutov), da Je pope® ma v redu, če revni konsument Čuje vedno višje cene za premoj. Ima »Jutro« dovolj deiaarja za krro deficitov. Morgenstern iz Bleiburg* bo pa vzdihnila tudi vsako jutro tP’ spodinja, ko bo nalagala premog w ogenj in pomislila na kronce, ki *• čast in slavo žgo za »Jutro«, nap°: informiran list na svetu. Vsak sP** nekaj stane. Tako tudi oni od JAff" gensterna iz Bleiburga. Nedolžni kot jagnje. V JDS Ima danes Izključno beJfr* do doktor 2erjav to doktor Kukov*« Oba v svojih glasilih povdarjata W Obešata na veliki zvon kristal**0? čistost svojega političnega udejstvo* vanJa. Slepilo lepih besedi Je pa bu® posebno zadnje mesece docela krlnkano. »Jutro« prihaja vsaki v večje zadrege to ne ve, kako P1 prikrilo korupne afere z Izrabljanj*® milijonskih svot prt »Jadranski bafl* ki«, z dobičkanosniml kupčija1®1 akcij »Trboveljske premogokopn* družbe in z nasilno jutralizacljo BaJO* bergove tiskarne. Mladi demokr*® poizkušajo na vse načine, da bi izvili iz koruptnih zadreg, zavijajo oči proti nebu ta se delajo nedolžn* Toda vse nič ne pomaga. »Jutrovd« so neizpodbitno dokazano označen* pred Javnostjo kot koruptna skupj* na, ki celo med strankinimi pristtf Izgublja svoje najboljše može. JD5 j so zapustili dr. Triller, dr. Ravnih*1' vsi trgovci ta javni nameščenci, k** jih je še bilo pri stranki orgai^ ranih. En glas gre med vsemi prfsftf demokratpv, da je JDS Izgubljen* Tega fakta tudi »Jutro« ne more ut*" Jiti in naj še tako opleta i nedotf* nostjo. „Jntro“ molči. »Slov. Narod* je očital mladini®1 v JDS, da so zakrivili razsulo st raft*, ke, da so s svojo zgrešeno strank*** sko politiko izgubili Ljubljano in d* s katastrofalnimi aferami spravljajo v nevarnost ne le stranko, ampajj tudi državo. Svinčeno »Jutro« mol# kot grob. na očitke svojih ofJih pri* stašev. »Narod« sicer m’ povedal ** opozicijonalce »Jutrovcev« ničesar novega, ampak dobro je, da Je Izre* kel svoje mnenje ža tiste, ki so ho* teli zvedeti resnico tudi od onih. W so bili v najožjih stikih z »Jutrovd« in jih tudi najbolje poznajo. 4- Curich-škl kurz Jugoslovanski krone. Pod tem naslovom prtaas* »Prager Presse« iz Szabadka: Vj' treh mesecih je jugoslovanska kro* na izgubila 30% na svoji valuto* vrednosti. Koncem maja, ko nf bilo več blaga za izvoz to ko je žita prej* šnje žetve že primanjkovalo. Je no* tirala jgsl. krona v Curfchu samo * centima. Kljub temu, da se Je v enefl* mesecu spoznalo, da obeta žete* dobro, Je padla krona še na 1.35 cen* timov. Po vsem lahko računamo, d® bo krona kmalu padla na najntfP kurz, ki ga je Imela decembra skega leta. Nadalje plavi članek, o* so padca naše krone krivi devls® predpisi. Nizki kur* 1.35 v CuricM je fesno svarilo krntkovldrilih pdjjj tičnlm to gospodarskim aktoiiem, “ so ga zakrivili. i.. . *'•*...•• , * v * _ v,---- 1 ' JB-.LM 1 Bgg—» III ii II.... »O bučah. — Buča Je zelo ljubljena Jagoda pri domačinih 1 notranjosti novoangleških držaV.,.:J - štrukljih jih imajo rajši kakor zeU in tudi kravam jih rajS poklad^J Jo kakor navadne jagode, ker bo« napolnijo želodec to Jih krave rava£* tako rade jedo. Buča je edina. na Jagoda iz družine pomaranč, ” uspeva’ v severnih krajih, razen Ione to dveh vrst turških buč. N* vada, nasajati buče v srednjih I** dah zelenjavsklh vrtov, hitro P huje, kajti splošno se priznava* bučno drevo ne daje kaj prida »Ker se pripravlja k toplemu menu ta se pričenjajo gosjakl di*1>' ti r- Razburjen! poslušalec Je pl*®® * meni, mi podal roko ta dejal: »Dobro, dobro, to zadostw*. Zdaj vem, da sem Jaz zdrav. B1*}, ste natanko tako, kakor jaz, do čice tako. Kajti,- neznanec, ko bral danes vaš list v prvo, sem jal, česar bi preje nikdar ne čeprav me drže mojd pod strogi nadzorstvom: Zdaj verujem, da jjjg nor, Nato sem zarjul, da se j® dve milji naokrog in krenil pot, da kogarkoli ubijem; kajo del sem, da pride prej ali slej doJT ga, torej je že vse eno, če takoj nem, kaj ne? Da bi bil popolo^ gotov, sem še enkrat prebral w stavek, potem sem zažgal biso^g. krenil na pot Pretepel in P°r.^ asm nekaj Undi « armdfl Politične vesti ^Informiranost*1 koncentratorja naprednih sli. Dobra dva meseca že piše vse Jugoslovansko časopisje o kongresu javnih delavcev, ki se bo vršil prihodnjo nedeljo v Zagrebu to ki bo, kot upamo, tvoril pprt korak k zboljšanju naSih deSolatnlh notranjepolitičnih razmer — sedaj pa tl pride osebno glasilo dr. Kukovca, Koncentratorja Velikega in pripoveduje svojim začudenim poslušalcem, da se vrši v Zagrebu kongres kulturnih delavcev. Ali je mariborski »Tabor« res prespal obupne krike dr. Žerjava ta Prlblčeviča, ki se bojita, da jima bo ta kongres »kulturnih« delavcev zadal smrtni udarec 1 EJ informiranost Je včasih lepa reč... Defetizem in sloga med demokratskim Časopisjem. Zagrebški organ demokratske stranke se v svojem uvodniku od 6. t. m. silno jezi na »Slobodno Tribuno« ta »Obzor« ter lih nazIvUe defetlste, ker sta oba Usta povedala resnico o današnjem stanju v naši državi In med drugim tudi to, da je sedanji režim pripeljal našo bogato zemljo tako daleč, da giozl splošen glad — lakota v državi, ki je bila žitnica za vse sosednje dežele. Sarajevski organ demokratske stranke »Jugoslavenski List« pa pričenja svoj uvodnik od dne 5. t. m. s sledečim stavkom: »Sada Je svlma Jasno, da je glad na vratima« in ga končava: »Ako njihova aktivnost bude Jednaka onoj u proračunu, on- da ne vidim pozornosti, ki Jo vzbujam, bil pa sem le na skrivnem vzradoščen ta sklenil sem pisati svoji teti o tem. Grem tistih par stopnic navzgor ta zaslišim pri vratih prisrčno vesele glasove ta bučno krohotanje od znotraj. Ko odprem, zapazim dva mladeniča z dežele. Prebledela sta to obraz se Jima je precej podaljšal, ko sta me zagledala. Nato sta skočila z Žvenketom skoz! okno. BQ sem presenečen. Približno čez pol ure stopi posta-ren gospod z valujočo brado in finega, toda precej strogega obraza Na moje povabilo sede. Videlo se mu je, da mu leži nekaj na srcu. Sname klobuk, postavi ga na tla to izvleče iž njega rudeč, svilen robec to številko našega lista. Nato si položi Ust na kolena ln začne brisati očala z robcem. »Ali ste vi novi urednik?« »Da,« sem mu odgovoril »Ali ste že kdaj izdajali kak strokovno-poljedelski list?« »Ne,« pravim, »to je moj prvi poizkus.« »Zelo verjetno. Ali imate morda kaj praktičnih izkušenj f poljedelstvu?« »Ne, mislim da ne.« »To sem čutil Instlktivno,« pravi stari gospod to si natakne očala. Ostro me meri preko njih to zgiba list v pripravno obliko. »Rad bi vam prebral, kaj je vzbudilo v meni ta jggiAJg. Sledeč* članek, poslušajta da neka ne Idu više u gladno selo i neka se ne pokazuje u gladnoj va-roši.« Ta zadnji opomin daje »Jugo-slavenskl List« sicer vsem narodnim poslancem, v resnici leti pa le na poslance vladne večine, ker opozlcio-nalnl poslanci ne morejo za to, če jih vlada o pravem času: ni .hotela poslušati.' Kaj bo dejal demokratski organ v Zagrebu svojemu tovarišu v Sarajevu? Pa menda ne, da Je glasilo de-fetlstov! • i • ■ ’ Nemogoči odnoSaji. Afera kraljeviča Djordja Je 5e vedno na dnevnem redu. Pripoveduje se, da Je za kraljeviča Že pripravljeno stanovanje v Nišu, na drugi strani pa se slišijo tudi njegove izjave, da se ne misli drage volje pokoriti kraljevi zapovedi. Govori se tudi o temu, da se ga bo prisililo k pokorščini. »Pravda« javlja, da Je v poslednjem momentu podal kraljevič izjavo, da bi se pokoril kraljevi zapovedi, če bi mu bila dana prilika, da se na Intimnem sestanku v Beogradu sporazume s svojim bratom. Da se širijo po beograjskem in vsem Jugoslovanskem časopisju in po vseh ulicah take vesti, med katerimi zgoraj navedene §e niso najhujše, to jasno kaže, da je skrajni čas, da se ta afera spravi na 'delikaten in Intimen način s sveta. Objavljanje Intrig, ki se tičejo najvlSJOi ošeb v državi, gotovo samo škoduje tako ugledu dinastije, kot države. Na vsak način je skrajni čas, da se zgube Iz Javnega življenja oni ljudje, ki so dopustili ——caa msa .......................... in povejte mi, Če je sentenca vaša: ,Repe ne trgaj, ker Ji škoduje. Mnogo bolje . Storiš, če spustiš splezati dečka na drevo, da ga otrese.’ Kaj pravite k tej modrosti? Domnevam namreč, da ste vi sami to zapisali.« ..i. 1 »Kaj da pravim? No, mislim, da je misel zelo dobra. Ne dvomim, namreč, da gre vsako leto v teh krajih na milijone to nrlijone mernikov repe samo zaradi tega v nič, ker jo trgajo v napolzrelem Štadiju. Ce bi pa pustili dečka splezati na drevo, da ga otrese r-« »Otresajte vi vašo staro mater! Repa vendar he raste na drevesih!« »Cesa mi ne poveste! Da ne raste? Hudlrja, kdo pa trdi, da raste? Samoposebi umevno ie, da se morajo razumeti moje besede samo v prenešenem pomenu, od konca do kraja v prenešenem pomenu. Vsak do, ki ima le količkaj soli v glavi, bo vedel, da imam v mislih grozdje, Id naj ga deček otresa.« Na to je dedec stari vstal, raztrgal list na drobne koščke, mendral po njih, razbil to to ono s svojo palico in izjavil, da se razumem na poljedelstvu približno toliko, kakor krava na boben, potem je odšel, zaloputnil vrata za seboj to se sploh tako obnaial, kakor da mu nekaj ni prav. Ker pa nisem vedel, čemu se jezi mu tudi nisem mogel pomagati. Kmalu nato prihrumi skozi vrata mrtvaška prikazen, dolgin, s kodri H. Ljubljanski v 2 Mirom ecS 2. do 11. septembra 1922. ** teden bni nk? ’f*utra7' 5,a velesejem podaljša >«ejem saktefi a-‘la velese'mski *>se IL ljublanski ie- 6 Uri zvečer T nCn° P° pro£ramu in sicer II. septembra ob biti še teh nšr J • j V ^dn°st naši javnosti, da bo znala izra-°biskati to Lx 111 • 2aključitve velesejma. Kdor doslej ni utegnil so najpopolnejšo gospodarsko razstavo, naj ne za-mudi storiti prihodnje dnil zadnjimi navali. tesnem “a13 pribala w- Jande. mL-*'016. naravns Propa- Pbi$kaie Uvhv^ 50 ,prve dneve Se vrane m ^esejem, so širile vtise f S0 naravno raz' šale. Ta m’ kar so videle in sll-Povžročil» nlrav?a Propaganda je Polno now>, t ,dovatžaJo vlaki vse 8a se lS obiskovalcev. Poleg te- aakhui« * Uiibljanski velesejem ■*- ' 1 ‘Ocno po programu da bo v5° po Programu tako, tued » xledal’ da ne zaide kati r^i e» ki bodo morali ča- *eJm$ko°n ■ >-na prihodnJo vele- Pru-editev. NI ga stanu in Prostnn na razstavnem oSi ne prišel do računa. Zbra-tnati H.-P 0 vse> kar more zani- veliki ?? človeka. Tovarnarji in opremaPO jein^ najdejo kar cele r*n ^vara, pivova ren, opeka-razlfn omel jaren Itd. Tu najdeš Watv-k e ra^iške stroje poleg hladn« mehov, bmsilne stroje, za ?J?e ®aprave, stavbeni materij al k Jel®znice, sušilnice, šivalne stro-ttt nt6, Kaj pomeni tak nazo-tak neposreden stik z krivljenimi vzorci strojne in-% r‘J.e 2a podjetnost posameznika, da t*?i m‘skmo. Velika škoda je, Uubljanski velesejem v šol-Bj-i^vitnice, tako da ni šolam dana v nost mladinskega obiska in raz-Glista vodstvom strokovnega ^buda podjetnosti In Gospodarskega dela ha velesejmu. Va>^e je 2a velikega industrijca Ulm; ’ da se seznani s konkurenč-*erhei„?ro*2vodi ostalih tu- in ino-riskih tvrdk, kaj šele pomenijo ftwi 2n°VrstnejŠi predmeti obrti in *Hav mdustr«'e za medsebojno spo-^ anje in Izpopolnjevanje. Občln-inter 1?avadno> ne gospodarsko zasl Q ®s*rano, pride na velesejem ter ierm- ule Pestre izdelke in si kvei-2abeleži tvrdke, kjer si v na-jteda?em nakupu more omisliti do-tilke ^laS°- Za trgovce In obrt-ie velesejmski gled povsem 3jj k^cen. TI neposredno kupujejo Ijgjjp Premišljeno študirajo razstav-Predmete, jih primerjajo ter na tako strokovnega ogleda ja, Qjsijajo po svojih bodočih nalo-$Wdel‘h- Veliko je še mest po kjer bi ** lahko spričo IfcčhT e vodne sile in drugih oko-ln •: .mogle ustvariti cvetoče obrti h Ljubljanski velesejem ^Jboljši dokaz, kam lahko pride-^krajšem času in iz naj-temnejših začetkov, ako se posve-Podjetnemu in vztrajnemu ih-^.^j^kemu In obrtniškemu delu. g^nja Vzorčna raztava Ijubljan-' Je v pravem pomenu besede sej- mišče gospodarskih pobud, posebno pa obrtnih in maJjh industrijskih iniciiativ. Gospodarski besednjak. £nano je, s kako težavo zbirajo naši obrtniki in trgovci domača imena za gotove stroje, orodja in gospodarske dobrine. V oficijelnem katalogu ljubljanskega velesejma najdejo vse potrebno! Če ga prelistaš, nehote vzklikneš; Kako pester je postal slovenski gospodarski besednjak! Na velesejmu najdeš cerkvene ure, jeklene litine, omrežja za okna, razstreliva, spojke, verige, vijake, vitle, zakovice, zavore, železne brane, opore, pločevinaste izdelke, dele za viseče svetiljke, izdelke z medi, kopalne medi, strojne nože, okove, omotni materijal, papirnate sponke, risarske žebljičke, zapornice, žične pletenine, Žične vložke za postelje, brusila, sesaljke za gnojnico, kuhalnike, kurilnike, pretikače, svetlobna telesa, droge, števce, zdravilna zelišča, čistilni papir, senčne slike, pleteno pohištvo, zložljive postelje, jermenice, metlar-stvo, okvirčke za opeko, plutovino, rezbarije, ščetarstvo, košarstvo, bo-žjepotne spominke, kresala, čistila, lepila, mazilna olja, škrob, testenine, igralno orodje itd. Itd. OficijelnI katalog spada v priročno knjižico vsakega lesnega trgovca in obrtnika! Graver fLnton Žarne. Na ljubljanskem velesejmu naletiš prav lahko na kaj zanimive sejmarje. Zamakneš se v razstavni prostorček, občuduješ vzomoskrbno pripravo in Učno opremo, nehote se začneš zanimati tudi za postanek tvTdke, za njen razvoj in končno, kar Je poglavitno, za dušo podjetja, za lastnika. S takim radovednim povpraševanjem naletiš, kakor rečeno na zanimive sejmarje, ki jih drugod imenujejo selfmademene, to so ljudje, kojih neumorna podjetnost in poslovna snovanje je ustvarilo tako-rekoč iz nič veliko podjetje. Znajo se s posebno srečno roko prilagoditi hitremu gospodarskemu napredovanju. Tak mož je tudi ljubljanski gra-veur Anton Čeme, ki je v zadnjem času s svojimi brezkpnkurenčnimi graveurskimi izdelki preplavil urade in podjetja cele Jugoslavije. Skromno delavnico izpred vojne je razširil v Veliko in moderno graveursko podjetje, s katerim ne more konkurirati nobena slična domača, zagrebška ali beograjska tvrdka. Njegove pečate naročajo Iz Slovenije, Srbije, Makedonije, Bosne itd. V najnovejšem času se je tvrdka Čeme opremila z novimi stroji za izdelovanje luksuznih in trgovskih znamk, k! se rabijo na zaiepni strani zasebnih ter trgovskih in bančnih pisem. Poleg tega je ustanovila še poseben umetniškograveurski oddelek. Tako smo v Ljubljani dobili najmočnejši graveurski zavod Jugoslavije. Tvrdka je razstavila v paviljonu E št. 64. Podjetja g. Fr. Čučka v Strnišču in Ptuju. V Smišču je zadnje čase začelo vreti... Kraj, na katerega so spojeni temni spomini nedavne preteklosti, se preživlja in preraja. Iz mrtvega taborišča vstaja živahno industrijsko središče. V ta kraj je namreč posegla podjetna roka štajerskega trgovca in šampanskega tvot-ničarja Antona Čučka. Ta je celo stmiško kolonijo kupil od vlade in je v par mesecih naselil že nekaj svetoiih inJrctrij. |j-sebno tvomfco slamnatih tuljcev, tvomico za sadne konzerve in eks-portno tvrdko vloženih finih sliv, končno tvomico za plutovinaste izdelke ter industrijo pletenin. V raz-ženem taborišču je še dovolj mesta za razne druge industrije, delavstvo je preskrbljeno z udobnimi domovi, malimi vrti, kanalizacijo, električno razsvetljavo itd. V kratkem se bodo tja naselile nekatere češke tvrdke, tako da se bo v Strnišču v kratkem času razrastlo industrijsko središče prvega reda. G. Čuček je svoje Industrijske proizvode razstavil tudi na ljubljanskem velesejmu, kjer so predmet splošnega povpraševanja. Na razstavnem prostoru pa je g. Čuček postavil tudi nekaj paviljonov, v katerih dokazuje dobroto svojih vinskih pridelkov ter odlično kvaliteto slovitega ptujskega šampanjca lastnega Izdelka. Posebno njegova najnovejša znamka »Diamant« je zaslovela po Srbiji, kjer se tudi v glavnem pije ptujski šampanjec. Tvrdka Čuček prideluje že sedaj okroglo 6000 steklenic šampanjca na leto. Tvomica pa se ravno razširja, tako da bo kmalu postala vodilno podjetje šampanjske produkcije v Jugoslaviji. Opisi vin in šampanjca pa So zelo nerodni, zato naj se vsak posameznik potrudi k Čučkovim paviljonom, odkoder mu bo slovo gotovo prav težko., Grafična stroka. zastopa častno na ljubljanskem velesejmu zagrebška tvrdka Dragana Tomljenovlča, Gunduličeva ul. 2JB, ki je razstavila prilično vse, kar se v modernem grafičnem in knjigovez nem podjetju potrebuje. Njeni proizvodi so solidni ter vzdrže vsako inozemsko konkurenco. Zato naročujejo naša grafična podjetja prav po nepotrebnem svoje potrebščine iz zamudnega in dragega InostTan-stva, mesto da bi odjemala pri domači, priznano dobri firmi. Tatija Perko mizarstvo, Zgornja Šiška pri Ljubljani, je občinstvu še dobro znan od lanskega velesejma, na katerem je razstavil opravo po krasnih načrtih v domačem slogu. Letos je ta mojster pripravljal za velesejem dve sobi, spalnico v domačem slogu in moderno opremo za ravnateljsko pisarno. Obe sobi ostalih sta vslcd izbruha stavke le na pol izdelani in na žalost se vzlic vsem trudom In ! prizadevanjem ta domača tvrdka letos ni mot.la udeležiti razstave. Pc končani stavki bodo na razstavi predmeti občinstvu na ogled v delavnici v Zg. Šiški. Tovarna kemičnih izdelkov v Tacnu pri Ljubljani. Po prevratu se Je ustanovila v Tacnu pri Ljubljani kemična tovarna, koje lastnik je g. Sajevic. Tovarna je narodno podjetje z izključno slovenskim kapitalom ter izdeluje razne keminče izdelke v prvi vrsti tinto. Izdeluje črno antra-cen tinto, ki teče modro Izpod peresa ter nato popolnoma počrni ter o-stane tudi trajno črna ter ne porjavi kakor nekateri drugi manj vredni Izdelki. Tinto prodaja v vseh vrstah steklenic kakor so običajne pri tem izdelku. Poleg tega izdeluje vse vrste kovinskega črnila in sicer rdeče, zeleno, modro in vijoličasto, ravno tako v vseh veličinah steklenic. Poleg tega izdeluje pa še v malih steklenicah, ki vsebujejo približno deset kubičnih centimetrov črnila. Kakor lastno iznajdbo, ki je že priglašena pa prodaja tudi tinto v obliki papirja in sicer črno, modro in rdečo. Vsak zavojček z navodilom zadostuje za 1/32 litra črnila. Tl zavojčki so posebno praktični in ceni za domačo vporabo. Tvrdka pa Izdeluje tudi tintni prašek ter ga prodaja v dozah po pol in en četrt kilograma, ter v majhnih vrečioah za en liter tinte. Pol kilograma tintnega praška zadostuje za 20 do 35 litrov črnila. Vsi izdelki te tovarne nosijo znak Ides, ter se prodajajo na korist Jugoslo-venske Matice. Narodne trgovce, občinstvo, prav posebno pa še urade opozarjamo na Ides-čmilo, katero je dobiti skoro v vseh naših trgovinah, kjer ga pa ni, naj ga pa občinstvo zahteva. Polovične enodnevne vstormlce Imajo dijaki srednjih in visokih šol trgovse in tehnične stroke, ako se izkažejo s posebno legitimacijo svojega ravnateljstva oziroma dekanata pri velesejmskih blagajnah. Pri izdaji vstopnice, ki stane 5 dinarjev se ta legitimacija obdrži pri velesejm-skem uradu. Najdeni so bili na sejmišču sledeči predmeti; 1 dežnik, 1 par rokavic In ena damska torbica z manjšo vsoto denarja in dvema legitimacijama, katerih ena je izstavljena na ! ime Emilija Bras, Ljubljana. Ti predmeti se dobijo v centralni blagajni | velesejmskega urada. Miv industrije na zemlji. Gospodarska stopnja kakega naroda se pokaže v poljedelstvu, živinoreji In rudarstvu, a še veliko bolj pri obrti in industriji, ki zahtevata intelektuelno udejstvovanje v največji Izmeri. Hišna obrt dela za dom in je še danes značilna za vroče tropske pokrajine; tam je večinoma še vsak svoj lastni strojar, kovač, mizar Itd. Rokodelstvo, opirajoče se na dolgo izročilo in na krajevne potrebe, je značilno za pokrajine na obeh straneh tropov; v Siriji, Tuneziji, Algerijl, Maroku, v Turkestanu, na Kitajskem Itd. delajo še tako kakor so delali v srednjem veku; če hodi človek tam po trgu, se prav lahko zamisli v srednjeveške arabske pripovedke. Obrt In industrija na veliko je pa doma v našem pasu, je drugi dve vrsti kolikortoliko Izpodrinila. Zato vidimo veleindustrijske države drevo, kjer mi je po poijub-LDa razpola&o- Mislil sem pa. oglasim mimogrede še tu pri rmmogreae se tu pn PtijLr1 $e še enkrat popolnoma pre-at In zdaj sem gotov in to je IaTrtata na drevesu. Nazaj-^ kajti vstopil je pravi ured-bl hii; pri sebi sem si dejal: če V kakor sem Vam PriPorr^. c*lpL kakor sem Vam e?le Jr*®1', bi mogel kaj napraviti iz v1® h/S Vi te?a rdste 5torili riivjti) Skoraj, d n sem Vas priča- ^ ie P° lepinjah, ki < stari razgrajači in mla- ril; kmetov za seboj la nato de-žalostna kupčija — zelo ^bit u kupčija. Pisker za pop je ^ šest šip, pljuvalnik in V J.. eC'nika. Kar pa je hujše: do-našesa 11513 ie šel rakom M hoihn se za vedno. Res, vghja . ^ nikoli toliko povpraše-iPo hstu in da še nikoli nisem tako visok« naklade ali ga dvignil do take siave, toda aii stremimo za tem, da postanemo slavni radi mesečnosti in da rensiramo potom duševne abnormalnosti? Prijatelj moj dragi, kakor gotovo Sem poštenjak, zunaj je cesta polna ljudi, še več jih je splezalo na ograje in čakajo, da vas vidijo, ker vas smatrajo za norca. In ne brez vzroka, prebravši vaše članke. Vi ste sramota za novinarstvo. Kako vam je moglo priti na um, domišljati se, da ste zmožni urejevati list, kakršen je ta. Zdi se mi, da ne poznate najele-mentamejših stvari poljedelstva, Vam je brana al! brazda eno in isto. Vi govorite o mlečni seziji pri kravah in priporočate udomačen j e polarne mačke, ker se rada igra in rada miši lovi. Vaša opazka, da so školjke pri miru, če slišijo godbo, je bila odveč, popolnma odveč. Prav nič ne moti Školjk. Školjke so vedno pri miru. Školjke se sploh ne brigajo za godbo. In, gromska strela, prijatelj moj dragi! Če ste si postavili kot življenski cilj višek nevednosti, potem niste mogli odličnejše prestati izpita, kakor ste ga prestali danes. Vaša opazka, da pridobiva divji kostanj konstantno na ceni, Je naravnost preračunjena na pogin našega lista. Odstavljam vas od vašega mesta, glejte, da izginete. Odpovem se dopustu, če bi ga tudi že vzel, bi ne imel nobenega užitka od njega. 2 vami na uredniškem stolcu prav gotovo ne. Noč In dan bi tre- petal, kaj novega zopet priporočate. Le se spomnim na vašo razpravo o morskih konjičkih pod naslovom »Konjereja na deželi', me mine vsa potrpežljivost. Glejte, da izginete. Nič na svetu me ne pripravi do na-daljega dopusta. Sramota, da mi niste povedali, da ničesar ne razumete o poljedelstvu!« »Vam, da bi povedal, vi slamo-glavec. glava zeljnata, vi kolerabo-vič? Prvič v življenju, da si kdo dovoli tako brezsrčno opazko napram meni. Štirinajst let sem že pri novinarstvu in prvič čujem, da moram nekaj razumeti, če hočem izdajati časopis. Repal Kdo pj$e gledališke kritike za manjše liste? Kaj, kdo? Nekaj izučenih čevljarskih in apote-karskih vajencev, ki toliko razumejo o dobri igri kot jaz o poljedelstvu in živinoreji, pa nič več. Kdo kritizira knjige. Ljudje, ki nikdar nobene spisali niso. Kdo piše tehtovite uvodnike o finančnih vprašanjih? Ljudje, ki so imeli najobsežnejšo priliko ne proučiti jih. Kdo kritikuje indijanske bojne pohode? Oospodje, ki ne razločujejo bojnega klica od wigwama, gospodje, ki se niti enkrat niso poskusili v teku z bojnimi sekirami; gospodje, ki niso izruvali niti ene puščice iz raznih udov svojih svojcev, da ž njo pripravijo večerni ogenj v taboru. Kdo piše treznostne pozive in dela hrup, če vidi kadečo se bow-lo? Ljudje, ki ne napravijo enega treznega diha, predno ne leži v gro- bu. Kdo Izdaja poljedelske liste, vi — požeruh?! V splošnem ljudje, ki niso uspeli s poezijo, hujskajočimi novelami, senzacijskiml dramami Itd. končno se vržejo na poljedelstvo, da se začasno rešijo ubožnice. VI mi bote peli o novinarstvu!? Poznam ga, častiti gospodine, od Alphe do Omage in vam povem: čim manj človek vi, tem več črpa sam Iz sebe, tem večjo plačo Ima. Bog ve; če bi bil nesposoben človek namesto sposoben, nesramen namesto ravnodušen, bi postal slaven mož na tem mrzlem, egoističnem svetu. Zdaj se poslavljam gospodine. V očigled načinu, kako ste blagovolili ravnati z menoj, grem rade volje. StorU pa sem svojo dolžnost. Izpolnil sem najino pogodbo, v kolikor mi Je bilo dopuščeno. Obljubil sem vam, da napravim vaš list zanimiv za vse stanove — in obljubo sem držal. Dejal sem vam, da bom mogel dvigniti vašo naklado na dvajsettisoč iztisov in posrečilo bi se mi v dveh nadalj-nih tednih. In pridobil bi vam najboljše čitatelje, kot jih še nikoli nikjer ni Imel noben poljedelski list — niti enega kmetavza, niti enega edinega poedinca, ki bi znal razločevati melonino drevo od češpljevega grozdja, pa če bi mu šlo za vrat Vi ste stranka, ki ima Izgubo pri najinem polomu, ne jaz, vi pastetn« rastlina! Addio!« Nato sem šeL v zmernotoplem pasu in v njega bližini: Anglijo, Nemčijo, Belgijo, Francijo, Švico, Češkoslovaško, Avstrijo, dele Jugoslavije, zahodno Poljsko, deloma Rusijo, severno Italijo In severno Špansko na eni. strani Atlantskega oceana, na drugi pa Unijo Us Kanado; ob Pacifiku se je razvila Japonska. Te države ne zalagajo sar mo samih sebe z industrijskimi izdelki. zalagajo tudi druge, uvažajo pa njih slrovlne. Pri tem pa seveda ne smemo misliti, da n. pr. španska ali pa tudi Belgija In druge sploh nobenega industrijskega izdelka ne bn-portirajo, nekaj uvaža vsaka. Rusija n. pr. skoro vse; rečemo le, da je deloma industrija tam tako razvita, da tisti del Izvaža. Industrija potegne tuje slrovlne nase, jih predela, porabi fabrfkat doma ali pa ga zopet proda, In sicer večkrat ravno tja, odkoder je sirovino dobila. Zato nj čuda, da se dotične dežele skušajo osamosvojiti in da rastejo tovarne in z njimi veleindustrija tudi izven, zmemotoplih pokrajin, posebno še/ če je domače ljudstvo inteligentno. ;1^ Kje bo lndustriia najbolj razvita?/ Tam kjer so trije pogoji skupaj: 1. si-/ rovine, 2. premog ali petrolej ali vo-/ dna moč, 3. Inteligenca podjetnikov/, in delavcev. Vpliva tudi cenena moč f delavcev, popraševanje po blagu,, število podjetnikov, nakopičeni ka:_ pital Itd., a to Je deloma tudi Šele posledica že razvite industrije. Vse tri/ pogoje ima n. pr. Unija, nekaj siro vin in oba druga pogoja Anglija lit Nemčija, deloma drugi pogoj ic; predvsem tretjega n. pr. Švica Itd/' Vidimo torej, da se lahko razvije"' velika Industrija, tudi če manjkata' kar dva pogoja. Sirovine lahko prepeljemo, vodno moč tudi, ostane inteligenca, torej gospodarska stopnjšt}' Le ta je mogla Izumiti stroje in uspo- ' šobiti delavce, da so znali delati z--, njimi. Povsod, kjer je duševni raz- ' voj zaostal, je zaostala tudi Industrie ja v našem smislu, poslužuje se §e-bolj primitivnih sredstev. Ker pa kulturo lahko prenesemo.' ni Izključeno, da bo veleindustrfia-igrala enkrat v tropskih pokrajinah1" in na severu in Jugu od nj!h dosti: večjo vlogo kakor jo igra danes, poi sebno če bodo Izkoristili vodne sfler-zlasti v tropih. Notranji deli subtropskih pokrajin ne bodo nikdar pcL' sebno Industrialni, manjka jim vode,' premoga in sirovln in jih je mogoče spraviti tja le s stroški, ki se ne Iz* plačajo. Včasih so mislili Angleži, d*-Imajo oni za zmeraj nekak monopol In da morajo vsi drugi kupovati pri njih. Številke trgovine In prometa nam pa pokažejo, da so se uračunlB-Sedaj mislijo nekateri, da ima beto pleme za zmeraj prvo besedo; Jah\ ponska nam pa deloma že kaže, da so se tudi tl uračunili. Gotovo se bo, sčasoma ustalilo vsaj delno ravnotežje in zmagal bo tisti, ki ima dos£, sirovln in dosti mehaničnih snovi, torej premoga, vodnih sil I. dr. Tudi veter, klima in oseka, vse to bo pomagalo. Sedaj je tako-le: Ml v našem pasu imamo naiveč premoga, tropi In deloma subtropi dosti dragocenih si-rovin, bombaža, svile, džute Itd. Inr teligenca nam zaenkrat zasigura prednost. Ko bodo pa v tropih znali Izrabiti vodno moč, bodo Imeli vse doma, vsaj deloma. Nam bodo ostale le naše domače sirovine In nastalo bo tekmovanje na polju znanosti In tehnike, kdo bo vsaj nekoliko spredaj in bo znal dotično sirovino bolje in bolj poceni predelati. Vsakoletne razstave, velesejmi I. dr. nam pokažejo, koliko smo v tem oziru že nar predovalL * - v.s • •• Naš telefon. Poštni kontrolor Rdthl je napisal pred nekaj dnevi v »Slov. Narodu« zanimivo razpravo o telefonu sploh in posebej o razmerah pri telefonski centrali v Ljubljani Kot strokovni uradnik je čutil In uvidel pomanj^ kljivost te prevažne tehnične napeve, iz česar lahko sklepamo, kako težko morajo to občutiti tisti krogi, ki so predvsem vezani na telefon — to so naši trgovski krogi. Treba se je samo uživeti v dnevno poslovanje velikega trgovca, tovarnarja ali bančnega zavoda. V« a imajo razpredene obširne trgovske zveze s tuzemstvom in inozemstvom. Dnevno je treba sklepati in razve-ljati kupčije, dobivati poročila ali j& odpošiljati. Tu ne more pomagati-'• brzojav ali celo navadna korespbn- • denca, ker je mnogokrat v dveh alf treh urah odločena usoda premoženja, ki gre v stotisoče. Le oni trgovec more uspeti s svojo konkurenco, ki svoje blago takoj lahko kupi ali ponudi, kar je še posebno velike važ- ' nosti pri današnji nesigurni valtftl. To je praktični pomen telefona s sta« li*Ca Pafesa gospodarstva. 1 Sedaj pa si predočlmo ooslovanie našega telefona zlasti mea trgovskf* ml centri UuMjana-Zagreb-Beagrad. Wro isu telefonski klijent prav po* •ebno srečo doseže recimo telefonsko zvezo Ljubljana-Zagreb v dveh ali treh tirah. Kakšnega praktičnega pomena naj bi tedaj bil telefon? — Zvezo bi se moralo dobiti vsaj v en četrt ali pol ure. To Je le ena primera, ker podobne razmere vladajo po vsem nalem telefonskem omrežja Naj bo nradništvo pri svoji Itak naporni službi ie tako vestno, vse ne pomada nič, če povsod primanjkuje telefonskih vodov. Posledica more biti le, da se tudi pri tej eminentno gospodarski napravi razpase korupcija. Tako Je pripovedoval pred nekaj dnevi trgovec po poročilu ne* kega bančnega ravnatelja o telefon-kih razmerah v večjem mestu v Vojvodini, kjer plača banka telefonistki za vsak razgovor po 100 K, če hoče dobiti pravočasno zvezo, kar bi bilo pri znani solidnosti slovenskega u- radništva popolnoma izključeno. — Poleg korupcije, ki se na tak način omogočava, Ima pa tudi erar dnevno ogromno Škodo, ker je ravno radi nezadostnega omrežja telesonska u-poraba veliko manjša. Predvsem so dolžni naši parlamentarci, da se za te razmere pobrigajo. Kakor je država dolžna graditi železnice, ceste In druga prometna sredstva, ravno tako ali še bolj se pa mora pobrigati za napravo zadostnega telefonskega omrežja. Ni to samo zadeva posameznih trgovcev in zasebnikov, ampak čisto gospodarska zadeva cele države, da niti ne upoštevamo civilne In vojaške uprave, za katero je telefon življen-skega pomena. Cas Je, da se tudi trgovska in obrtna zbornica z vso odločnostjo zavzame za odpravo nezdravih in nezadostnih telefonskih zvez. Dnevne vesti. — Pokraftnski pokojninski sklad za Slovenijo, čegar upravo )• poverila pokrajinska uprava vladnemu komisarju in mu dodelila sosvet 8 članov, posluje od 1. t m. dalje ▼ prostorih barake na Danajski cesti, kitt ie nastanjen tudi stanovanjski urad. — »Slovenski Učitelj« — izključen. V Motelu sklepa zborne seje višjega Šolskega ■veta s dne 17. H pr. L )e Ust »Slovenski Učitelj«, glasilo »Slomškov* tveze« Izkljo-t«l te vseh šolskih in uCltelisklh knjižnic. — Prodaja barak. Oddelek za socialno politiko pokr. uprave x Ljubljani, invalidski odsek nam sporoča: Dne 30. septembra 1932 ob 13. uri se proda potom Javne draZ-#* troje barak invalidskega doma v Dolenjskih Toplicah, In sicer: dva stanovanjska Objekta, 32.50 m dolga in 11.20 m Široka, In gospodarski objekt, 25JO m dolg in 6.40 m Urok. Barake so zgrajene na zidani podita-M na tujem svetu. Stene so te lesenega predalčj a, l*»to pa tezldano » opeka Za strelni krov je uporabljen etemlt V vse trt objekti sta napeljana vodovod in električna raz-mtUavm. Stavbno stanje vseh treh objektov fe dobra Stavbna izvršitev je solidna. Iskilo-fta cena )• 50.000 dinarjev. Udeleženci motilo pred začetkom dražbe položiti varlO-■o 5.000 dinarjev. Potrebna pojasnila dobe interesenti po IL url gori omenjenega dne M dražbenl komisiji na lica mest« (r barakah). — Tombola na koriti Jugoslovanske Marte* v Kamniku se vril v nedeljo, dne 10. septembra popoldne v Mestnem parku vsled tega se tombola minolo nedeljo vsled skrajno slabega vremena ni mogla vršltL Matica prosi vse zavedne, narodno misleče ljudi, da se te prireditve na korist naše naj. večje obrambne organizacije v zelo obilnem ittvUu udeleže. Vsaka matična prireditev aaj ae smatra ob enem tudi za lepo manifestacijo za naše brate tako na Koroškem kakor v JullJskl BeaeCiJL Vsi na delo, da zaide bratom čimpreje zarja svobode. — Začetek šolskega leta 1922-23 n mostni ženski realni gimnaziji In na £ njim združenih oddelkih. Petrazredna glmn. osnovna šola. Vpisovanje v L razred in ostale razrede se vrli v torek dne 12. sept etf 9—11 ure. Pouk se prične v sredo, dne 1& septembra t L za L razred ob 9 nri. za ostale razrede ob 8. n\ Mestna Zenska realna IH roL realna gimnazija In licej. Vpisovanje za nanovo vstopivle gojenke, v L do VUL razred ae vrli v torek, dne 12. septembra od 9—10 ure. — Sprejemni Izpiti za gojenke za I. razred in za gojenke v ostale vlije razrede so v sredo 13. sept. Ob & url Oojenke, ki so bile ie na zavodu, n Javilo dne 13. sept od 9—11. z zadnjim Spričevalom. Ponavljalni m dodatni izpiti ca UMI b gimnazijo ae vrle ▼ sredo, 13. sept Ob & ort. Enoletni trgovski tečaj. Rok za Vpisovanje Je določen na petek, dne 29. sept 1922 od 15—17 ure. Sprejemni Izpit Je v soboto, 30. sept ob & nri. Enoletna gospo* dlnjska lote. Rok za vpisovanje Je določen aa dan Z oktobra t L od 10.—12. ure. — Italijanski špljon. Zmagoslav Jug, 19 M stari delavec na Sušaku Je bil pretečeni poodeljek n« zagrebškem sodišču obsojen na d mesecev Ječe radi veleizdaje. Jug I« sam priznal, da Je za svojo sramotno sinite prejemal od Italijanov razne zneske. — Pobeg od doma. Od doma Je pobegnil 11 let stari Ivan Hribar z Bleda, ranilč se že več mesecev klati po sveta. — Dolgoprstna itvttja. Šivilja Marija Orel Je kot hišna livilla Šivala pri družini MOller v Zagorju. Pri tel priliki Je oškodovala mater la hčer za vsoto 1680 kron, za kar bo sedela 2 meseca v Ječi. — Gozdni tatovi so ukradli posestnici Mariji Bobnlkovi te Bizovika te njenega go-zda S voz hoste. Orožništvo v Stepanji vasi Is neka) tatov ie izsledila J-~ Tatvina v cerkvL V noči od 3. na 4. t ah Ja bilo ukradeno te pravoslavne cerkve ▼ Os]eku raznih srebrnih in pozlačenih pred-AStov v skupni vrednosti 45.000 K. — Samomor. Pretečeni torek si je v Zagrebu vzel življenje v Beogradu rojeni sanitetni poročnik Oj oko Soa*°Jevfč. Nahajal M J* v ondotnl vojaški bolnicL Najprej M to nesrečnež z britvijo na široko prerezal vrat »ato pa le odprl okno in ves v krvi skočil te drugega nadstropja na tla. Utr to obležal z razbito glavo. Kaj J* mola gnalo v smrt se ne va. «— Smrtna kota. Na Dunaju je umrl slo-sdramafle dt Voia Snbotifi, id- zdravnik beograjske bolnica Podlegel Je težki operaciji. Pokopali ga bodo x Beograda, — Ker Je nagnal t lainikom župana Mavsarja b Pleševlce, bo moral France Novak, tetotam, plačati 1000 Din globa, — Umrla Je ob Ohridskem Jezeru v Južni Srbiji gospodična Marija Slokar, doma te Ajdovščine. Naj v miru počival Uubllana. •» Protestni shod vojnih invalidov, vdov m sirot sklican na nedeljo dne 10. t m. v dvorani Mestnega doma v Ljubljani se prekliče vsled brzojavke sredlšnjega odbora te Beograda, da Je vlada vse zahteve vojnih žrtev sprejela la da va« potreba« pojasnila slede pismena ■■ Mestna Mastavtjalnleo trna tomeseč-no dražba Januarja 1922 zastavljenih predmetov v četrtek 14. t m. popoldni, o Uchtentumov zavod. Vpisovanje v ta lolskl zavod Je 12. in 13. septembra, od 8. do 12. in od 2L do 5. ura. Sveta maša Je 15. septembra ob 8. ari, redni pouk se priča« 16. septembra. — Otvoritev nove gostilne. CL Vinko m Marija Magister sta otvorfla na novo gostilno v Ljubljani, Strma pot 8. Cenjene čitate-Ue opozarjamo na današnji oglas ter in prav toplo priporočamo! «= Požar v koUnstd tovarni. V sredo je izbruhnil okrog 15. ure požar v kolinskl tovarni in sicer v mlinskih prostorih, kjer se melje In meša zmes, ki Je pripravljena za izdelovanje cikorija. Požar je nastal v rovih In sicer na ta način, da Je zašel med mlinsko kamenje košček železa, kt je dal iskre potom katerih se Je vnela fino zmleta moka. Ogenj je zašeJ iz spodnjih prostorov v podstrešje ter vnel streho ter lesene rove, v katerih so na konceh sita za sejanje moke. Na lice mesta došil gasilci in sicer poklicna gasilska straža ter oddelek prostovoljnih gasilcev so požar takoj zadušili. Škode ni velike. ■t Nesreča. Na Zmajskem mostu so v četrtek ob 7. nri 35 min zjutraj povozili topničarji dečka po Imenu Kobilca, ki Je vozil cvetlice na trg. Zelo poškodovanega j« rešilni voz odpeljal v bolnica ■» Ne M loncem1 Ker Je Pranja Sattler-Jeva na Sv. Ptra c. it 78 udarila med prepirom Ivano Starčevo z loncem po glavi bo delala 14 dni pokora — Izgubila Je uradnica v paviljonu na sejmišču od kavarne »Evropa«, Dalmatinova ulica. Kolodvorska ulica. Sv. Petra co-sta. Jubilejni most do Streliške ulice črno denarnico • vsoto 30.000 kron. Pošten najditelj se prozi oddati denar na policijskem ravnateljstvu. ■» Nepoštenost. Mizarski pomočnik Ja-peU Simon je bil zaposlen nekaj mesecev prt FrlnJcu in Brezniku in Jima je med tem časom pokradel raznega orodja v vrednosti 3160 kron. S«tol bo 2 meseca v težki JeO. — Policijske vestL Krtačarju Ignaciju Medenu te Cerknega Je bflo ukradeno 4800, Ignaciju Gabriču pa 15.000 kron. — Policijski nadzornik TopUkar Je ugotovil, da sta mednarodna žeparja Ivu Kunstelj in Ignacij Franc, o katerih smo pred par dnevi poročali, brez potnih listov in brez vizumov prepotovala Francija Belgijo in Italijo, ter se končno vrnila v Jugoslavijo, kjer so Ju spravili na varna Oba, Franja in Kunstlja so na policiji fotografirali In odposlali njune slike raznim oblastem, da se ugotovi, ko-liko »dobrih dal« imata mednarodna žeparja ž« na vesti. — Nagla smrt. V sredo zvečer Je na sejmišču zadela kap 56 let starega prodajal, ca sladoleda. BQ Je tako) mrtev. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k «v- Krt- Maribor. Sodjalno - demokratski prottdraglnJsM shod v nedeljo zjutraj je bO še precej dobro obiskan, ker na take shode pridejo vsi sodjalno • demokratski pristali in vsi radovedneži. SUlall nismo nič novega. Videli uno stare znance Golouha In železničarja Bahuna, dalje tudi novega socialnega demokrata Hugona Pelikana. Babun )e branil dinarski občinski davek, in se Je hvalil, kakor da bi bila samo njihova zasluga, da Je kreirana nova mestna mesnica, katere J« pa le plod delovanja nar. socialne stranka Golouh to zopet temperamentno udaril po vladi, ki izdajta pnlijont za vojaštvo, a ne j Skrbi niČ zb pobijanje draginje. Na deški meščanski šoli v Maribora je vpisovanje v prvi razred dne 11, trt 12. t m. vsakokrat od 7. do 13- nre. Učene? na] pridejo po možnosti v spremstvu roditeljev in naj prinesejo seboj zadnje Šolsko spričeva- lo, krstni list ali Spisek, domovnico In Izpričevalo o cepljenju proti kozam, V prvi razred imajo pravico vstopa učenci, ki se z dobrim uspehom dovTšill peto šolsko leta Ob istih dneh in istih urah se morajo javiti tudi učenci, ki so se koncem preteklega šolskega leta priglasili za vstop v drugi, tretji ali četrti razred, da bo do 13. t. m. natančno določeno število učencev v posameznih razredih. Šolska maša Je dne 14. t nx, pričetek pouka 15. t m. Učenci naj ne kupujejo nikakršnih knjig in drugih šolskih potrebščin, dokler ne dobi v Šoli potrebnih navodil. Ravnateljstva Celje. Ljudsko vseučilišče v Celju. V letošnjem šolskem letu se bode vršilo v risalnici tukajšnje deške meščanske šole vsakih 14 dni po eno redno predavanje in zraven tega še pet tečajev po 2 ozir. 1 mesec (tedensko po 2 uri t J. mesečno 8 ur in skupno 16 ur) lz sledečih predmetov: v mesecu oktobru in novembru se bo predavala slovenščina; y decembru in Januarju fizika; v februarju in marcu srbohrvaščina; v aprilu in maju knjigovodstvo in trgovsko računstvo; v juniju pa kemija. Predavali bodo strokovnjaki. Redna predavanja ali tečaje lahko obiskuje vsak, Id Je član »Ljudskega vseučilišča«. Ti redni člani morajo pri vstopu plačati vpisnine 2 Din ter mesečne članarine po 1 Din t J. v celem šolskem letu 14 Din in imajo s tem prost vstop k rednim predavanjem, ki bodo letos vsakih 14 dni. Dani pa, ki hočejo obiskovati tudi enega ali drugega zgoraj navedenih predmetov, plačajo za vsako uro l Din, torej za eden predmet ki se obdela v; 16 urah 16 Din. Člani dobe tudi izkaznice. Te dni se bodo od tajništva razposlale celjskim društvom vpisovaine poje za slušatelje rednih predavanj. Za slušatelje tečajev bo pa vpisovanje t nedeljo 24. septembra od 8. do 11. in od 14. do 16. ure v zisainici deške meščanske šole. Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Za šoL leto 1922-23 bo vpisovanje gojencev v pripravljalni letnilc, prvi in drugi ietnik ter deklic v drugi Jetnik v pondeijek, il septembra, od 8. do 10. sre. Sorel«m novih gojenk v pripravljalni razred in prvi letnik Je izključen. Ponavljalni, naknadni in sprejemni izpiti se prično v torek, 12. septembra ob 8. uri. V četrtek, 14. septembra bo ob 9. uri otvoritvena siužba '»ožja v cerkvi Marijinega Vnebovzetja. Nato se zbero učenci in učenke v svojih razredih,/ kjer se jim prečita in razloži disciplinarni In šolski red ter naznani urnik. V petek, dne 15. septembra, se prične redni pouk ob 8. urL Glasbena Matica v Celja bo za letošnje šolsko leto poskrbela za prvovrstne učne moči Dozdaj se ji Je posrečilo pridobiti odlično pianist in j o gdč. Novakovo, ki Je do-zdaj z odličnimi uspehi delovala na konservatoriju »Glasbene Matice« v Ljubljani. *— Skladatelj g. Slavko Osterc bo poučeval teorijo, harmonijo in mladinsko petje v zboru. Da bo »Glasbena Matica« mogla vzdržati te odlične učne moči. Je dolžnost Občinstva, da ta zavod podpira v vsakem oziru. Družabni večer na čast srbskim Seljakom, ki posetijo v nedeljo 10. t. m. Celje, se vrli v nedeljo zvečer v veliki dvorani Nar. doma. Obrtno razstavo v Mariboru posetl celjsko obrtništvo v nedeljo 10. t m. Odhod z jutranjim vlakom Gibanje prebivalstva v Celju. Prvega pol leta tekočega leta Je bflo v mestu Celju 68 porok; 106 porodov, med temi 37 nezakonskih In 15 mrtvorojenih. Umrlo Je skupno 170 oseb, T mestu 34, v zavodih pa 136. Cvetlice z grobov kradejo zadnji čas razni nepridipravi na okoliškem pokopališču. Rujejo Jih kar s koreninami. Straža naj bi zasludovala te vrste tatov«. Primorje. V Kombi so se pripodfle močne faustovske tolpe to ga zasedle. Podivjani razbojniki — prvobpritelji italijanske kulture so napadle mnogo mirnih prebivalcev. Podrobnejših poročil-še nimamo. Sobps ingosl proleiodeT t Llobiiaiil Včeraj ob IL predpoldne se Je otvoril kongres jugoslovanskih profesorjev v Ljubljani. Ze v torek popoldne Je prispelo okolu 150 srbskih in hrvatskih profesorjev, ostanek pa tekom včerajšnjega predpoldne. Kongresni otvoritvi Je prisostvovalo okolu 300 profesorjev te vseh krajev Jugoslovanske domovine. Kongres Je otvoril predsednik osrednjega odbora UdruženJa, Inšpektor ministrstva prosvete Simič nalgašujoč velik pomen sedanjega tretjega kongresa tn njegove naloge. Njegov govor Je izzvenel v pozivu, da naj profesorstvo deluje zajedno na veliki vzgojni nalogi, ki jo enodušno stavila edinstvena domovina. Po končanh verifikacijskih delih Je kongres prešel na dnevni red. Za predsednika kongresa Je bk izvoljen dr. Vlad. Korun, predsednik ljubljanskega poverjeništva UdruženJa. V imenu ministra prosvete Je kongres pozdravil inšpektor dr. Kan gr ga, ca njim pa Je v daljšem govora slovensko m srbohrvatsko razvil načelnik prosvetnega oddelka pokrajinske j uprav« v Lttfbiiani dr. Fran Skaberne neka] inicijatimlh misli, katere Je Zaokrožil v za^ htevt, da naj kongresi srednješolskih profesorjev služijo skupni domovini, člje prosvetno delovanje naj se medsebojno izpopolni in zjednačl. Naš naj višji smoter bodi duševno ujedinjenje troedinega naroda. To pa bo zopet mogoče doseči i>ptom temeljite srednješolske vzgoje in novega srednješolskega zakona, ki bo naše šolsko ustrojstvo iz osnove preuredil. Svoj globoko zasnovani govor Je zaključil s pozdravom srednješolskim vzgojiteljem, želeč bratom Hrvatom in Srbom dobrodošlico na slovenskih tleh. Popoldne se Je kongres ob pol 4. nadaljeval. Prof. Vlad. Lapajne Je sporočil kongresu pozdrav srednješolske omladlne, nakar se je prešlo k dnevnemu redu r to Je H« tanju poročila o poslovanju Osrednjega odbora. V glavnem vsebuje poročilo načrt, ki ga Je odbor predložil prosvetnemu ministrstvu z raznovrstnimi zahtevami, povečini že znane. Kritika, ki je sledila temu poročilu, ie postala zelo ostra, mestoma naravnost pikra. Debate so se udeležili ■ predvsem Hrvati in Srbi, ki so predbacivali osredniemu odboru, da je premalo ščitil interese profesorskega stanu. Pali so tudi glasovi o eksponentih vlade. V to debatp se S'ovenci ni* so vmešavali Govorilo se je o Šlrajku, o ostavki celokupnega profesorštva Itd. Končno pa je prodrl predlog opozlcloualne struje, ki je zagovarjala, naj se poročilo osrednjega odbora vzame na zcan|e, toda brez najmanjše, prvotno predlagane, pohvale. S tem se Je prekinilo kongresni zborovanje. Zvečer se Je vršil v Zvezdi prijateljski sestanek, ki je potekel v izredni gostoljubnosti in intimni zabavi. Glavne razprave se Vrše danes. Sokolstvo. Sokolsko društvo v Logatcu priredi danes 8. septembra javen nastop združen z vrtno veselico na svojem lastnem prostoru. In sicer ob 14, uri sprevod po Logatcu, ob 15. url Javna telovadba, po telovadbi prosta vrtna veselica z različnim sporedom. V slučaju slabega vremena se vrši veselica r zaprtih prostorih. Logaški Sokoi si s svojo agilnostjo gradi lasten dom, ki je že skoraj do vrha dograjen. Apeliramo na vsa sosedna bratska društva, da se polnoštevilno udeleže naše prireditve. Za vsestransko zabavo je preskrbljeno. Na svidenje. Zdravo! Gradbeni odsek "Sokola v Št. Vidu prt Ljubljani priredi dne 10, oziroma y slučaju slabega vremena 17. septembra 1922 pri »Slepem Janezu« v Zapužah vrtno veselico v pristno narodnem slo sen. Bogat in raznovrsten spored bo nudil vsakomur obilo prijetne zabave. Postrežba bo v gostilni dobrega slovesa točna in vsestranska. Poselite našo prireditev. Vrtna veselica gradbenega odseka Sokola Moste se preloži radi slabega vremena na nedeljo dne 1. oktobra. — Zdravo! Sokolsko društvo Litija-šmartno priredi danes 8. septembra veliko lavno telovadbo. Sodeluje sokolska godba Iz tlubljane. Vstopnina 5 In 3 Din. Bratska sosedna društva opozarjamo na ugodne zveze In polovično vožnjo na progah Južne železnice in vabimo na korporativno udeležbo. Za polovično vožnjo veljajo savezne legitimacije. Za zabavo s plesom ter dobro Jed In pijačo Je preskrbljena Danes vsi V Litija — Zdra. vol Sokol v Novem mestu razvije v nedeljo 10. t m. na glavnem trgu ob pol 12. uri dopoldne naraščajskl prapor; po razvitju pohod po mestu m K and! JI; popoldne ob 15. uri Javna telovadba na LokJ, ob 19. uri ve-seHca v Narodnem domu. Na predvečer bak-ljada In serenada. Zveza s rednimi vlaki zelo ugodna. Šport in turistika. Mariborski Rapid Igra v nedeljo 10. t m. v Ljubljani prod IUrfjL nirtjo—Hermes. Danes ob 16i uri se vrši na igrišču Sirije pred drž. kolodvorom nogometna tekma med Ilirijo ln Hermesom. Kolesarski klub »Ilirija« v Šoštanju priredi v petek dne 8. t m. klubovo dirko na progi Šoštanj — Ljubljana km 80. Start ob 7 uri, prihod v Ljubljano približno ob 9J0, Cilj na Dunajsld cesti pri km L. Gledališče In glasba. Iz gledališke pisarne. V petek, dne 8. septembra, poje kot gost vlogo Janka v »Prodani nevesti« gospod Marij Šimenc te Maribora. Začetek ob pol 8. uri. Gledališče »Deveta dežela« (Hotel Tivoli) spored za dne 7. septembra: 1. Kaj sl plešeš Katlnka? 2. »Berceuse«, uspavanka iz opere Goderta. 3. »Gospodična U«, kitajska ljubezen, 4. »Salome«, orientalska’ zgod- ba, 5. »Tanko smrG*, dramski prizor * dentfaa plesi 6- Salonski £oor bratov Z»r cev — nova pesmica »Mamica kaj naj ^ rimo?«. 7. Je sais que vous etts 8 »mačil smeh in mišje solze«. £. Gora ni do* ra«. 9. »Danses modernes« gz- £!>te ^ ^ lard. 10. »Ljubezen harlekinov«. rovod«, nove pesmi in plesi. — Začetek OD pol 9. zvečer. V slučaju slaftega vremen* se točke proizvajajo v dvorani hotela »v* voli«. : '•■••M' Domači glasi. Cerkvene pesmi ** mešani zbor. Uglasbil oz. harmonij ral Janko Leban. Cena partituri dinarjev. — Kar se založništvo tiče pripade Jugoslovanski knjigarni gotovo največja hvala za njeno podjev’ nost. Predvsem zalaga cerkvene skladbe, in te prav pogosto, pa tu® posvetne. Pričujoča zbirka cerkveiun pesmi se bo po deželnih korih hitro, priljubila. Resnice so blagodonecft zelo priproste, ne povedo niti v melo-dičnem niti v harmoničnem oziru M novega, so pa prikladne za Šib*® zbore, kakršnih pri nas. po vaseh n* malo. Večina skladb je Janka Leba* na, nekatere pa so duševna last P°" kojnega Avgusta Lebana, ki je bu prav dober skladatelj in je le škodfc da je izdaje njegovih del težko dobi* ti. Kar je njegovih napevov vzel svojo zbirko Janko Leban, jih Je tuw primerno harmoniziraL — Domafl glasi bodo kot rečeno — podeželnl® zborom dobro došli in ne potrebujejo posebnega priroročila. lliiint in im. VELIKI NARODNI KALENDAR »JUOO> SLAVUA« ZA GODINU 1923. U najskorlje vreme Izače Iz štampe kV lendar »Jugoslavija«, koga Izdaje SaV** Dobrovoljaca u Zagrebu. Kalendar op sef* 20 štampanlh tabaka sa 320 stranica, B* finoj hartUL Pored mnogobrojnih I Još nlgdl^ ne objavljenih slika iz ratova za osiobodj** nje, Kalendar donosi ceo Jedan niz odličnik popularnih člaaaka naših sajjistaJoautijih Jzt* nih rednika. Kalendar donosi veoma veliki Brd stvarnih, podataka o svakome nastojanjn ** našu što skoriju i što svestraniiu konso* Udaciju. Naročita Je pažnja poklonjena stanju I prilikama naše brače u ropstvu po* čevšl od one pod Talijanima, NemcimV Msdjarima i Rumunjfma pa sve do onih n* krajnem Jugu naše države, za čije se opsta-nak I Jade danas kod nas gotovo nfšta I fl* zna- Svi ovi čl and pisani su stvarno 1 struC" no. U kalendarn se takodjer nalaze I d** taljni podacl o životu I prilikama one nal* brače što odoše u Amerfku I u AustralliU* da tamo traže zasujni kruh. Posle svega ovoga unešena n u 1» lendar I na§a oslobodilačka delatnost sa onft strana, o trojima se do sada nfje pisalo. Opisan Je u tančine dobrovojački pokret u St* blJI I Italiji, Jer smo u lanjskom Izdanjn ka* lendara opisali taj pokret n Amerlci I Rusiji Konačoo dolazi I zabavni deo kalendar* sa obflnom 1 odabranom sadržlnom. Ne treba, da bude I Jedna lugoslavensk* kuča, a naročlto ne treba da bude ni Jednot dobrovoljca, koJI ne nabavi sebi kalendar »Jugoslavlju« za 1923. god. Narudžbe I 00* vac se šalju na Savet dobrovoljaca — Z*" greb, Klpnl trg 9. Cena je kalendara 18 0» Knjlžarama I preprodavcima 15 po sto V°“ pusta. Tfco pošalje 18 dinara doblja kaU* dar sa plačenom poštarlnonv - - - -...................... Društvene vesti. Družba sv. Cirila in Me’toda vabt *• svojo 33. redno veliko skupščino v nedefl0 dne 10. septembra 1922. leta ob 10. dopot* dne v Ljubljani, v veliki dvorani Narodne** doma. Spored: 1. Nagovor prvomestnlka. ^ Tajnikovo poročilo. 3. Blagalnlkovo porofl* lo. 4. Poročilo nadzoruištva. 5. Volitev 8** nov v družbeno vodstva 6. Volitev nadzor* ništva. 7. Volitev nmodnlštva. a Slučaja®' sa, II. Kongres Saveza apotekarskih sttrt& nika se vrši v Ljubljani v magistralni rani 9. in 10. septembra. tV. sekcij »k* skupščina 8, t m. ob 8. uri sveder v stratnl posvetovalnici 9. t. m. ob & url W* mers v restavraciji Zvezda. Pletene jopice rokavice, nogavice po najnil mi pri: fl. Sinkovič ™.K. Soss, Ljubljana, Mestni trs 19* nerazhodljie kaufuk pete za čevlje. m »JCTOOSOlVIJA«, 8. sept T92Ž. Stran 5. Gospodarstvo. Proti lakoti in L draginji. g^avne zadružne zveze, 8e ^°?f.rency Glavne Zadruž-*P:a5an-e’ ^icana radi pretresanja Jivnih u3 ^raginJ1 in prehrani pa-je.Četrtega tega me-k sa cD SV0Je delo. Konstatira- SO Cd A_* 1 * , _ sledeča iejs^af 04 tei karenci !tvnos?a!iV11? kraittl Je stan^e na" iokf>v* stfa^ao in to iz dvojih vz- wn?_' slabe letine in vsled BSS-tafcp Produkcije. Suša je K) 3 v Pasivnih krajih ni- lo °^® niti one kulture, katere k 1.5P1 ®dino mogoče. Ravno tako k. iUdi V fllftivnJh IrToilh Ho1r> lei PreSli v splošni pasivni v aktivnih krajih delo-so mnogi pro- in se tako osiro-ne morejo kupovati niti pa draginja Ha e1~r * aKuvnin ki Kii ietina- PoIeS te«a Prešli v sp ^»Poloiai da ne morejo italn ^rane- Medtem Ur0 faste. Siromaštvo in pa slaba Ujta,le zavzela letos take dimen- I j aa se je bati naj gor j ih posledic k ri!?| nern življenju. Vsled tega fičn iS.t države, da prične z euer- irtsk ? ciJ0 protl takemu zlu m da fonn, x ^‘m Preje na pomoč svojim Odia* -*01 Sladnim državljanom. Ivj^^^e pomaga špekulantom, L!** draginjo in otežuje delovanje t^teljera, ki so voljni, da pri asclji pomagajo državi. 3]tL H^neiša Je pomoč za Dalma-Vvat i5rceg°vino» Liko, Primorje in Dtin . Zagorje. Zveze Zadrug so j Pravljeui sodelovati pri pobijanju Prehrani pasivnih krajev V) nju pomoči, ker mislijo, da e organizacije za to po-'^roi^ *?°klicane, ker so v zvezi s ji Kimi masami naroda, posebno z Romsko slabe j Šimi, predvsem pa ker ne delajo za dobiček. V pa so se zadružne zveze s 2? delovanjem zadrug tudi dose-y Uspešno bavile. Toda oziraje se (L l«žke razmere, bi delovanje za- * brez državne pomoči ne bilo in to toliko bolj, ker se po-: oranje denarja vse bolj In bolj se cene živilom čim bolj znl-le predvsem potrebno: • 'k. * Da bodo krediti. Izdani za kapital, brezobrestni ali vsaj 5°obrestni. fcj-Da se bo prevoz živil vrša j^Plačno, kot je bilo to določeno T^ko leto. Dfid' Da se jim prodajajo Živila, ^ goljena na državnih posestvih ^ ^ogo nižjo ceno, kakor notirajo Produktnih borzah. 4. Da se omogoči hiter prevoz živil. Zvez zadrug se s svoje strani zavezujejo, da hočejo preskrbi jevati ljudstvo z živili, da hočejo pobijati draginjo in se podvreči zakonitim predpisom in kotroli vlade. Da bo zadružno delo čim popolnejše, je potrebno, da pri njem sodelujejo vse združne zveze brez razlike, ali se nahajajo v aktivnih ali pasivnih krajih. To sodelovanje mora biti medsebojno ter se morajo po možnosti izključiti vsi posredniki, kateri podražujejo živila, V to svr-ho je potrebno, da se vsem zadrugam, bodisi v pasivnih, kakor aktivnih krajih dado potrebni krediti. Najuspešnejše se bo izpeljalo to delovanje, če se bo v vseh krajih, kjer je zadružništvo razširjeno, prehrana in pobijanje draginje izdajalo edini le potom zadrug. Z ozirom na pravičnost in na u-spešnost pubijanja draginje bi se ne smelo v krajih, kjer zadrugarstvo še ni razvito, drugim nezadružnim ustanovam dajati krediti in državna pomoč pod ugodnejšimi in boljšimi pogoji kot zadružnim ustanovam. Zadržništvo polaga važnost na vse to in zahteva vse to samo radi tega, da more kolikor najbolje mogoče izvršiti svojo dolžnost in se kolikor najboie odzvati pozivu vlade na pobijanje draginje. Zadruže zveze stoje na stališču, da naj ljudstvo plača samo hrano, katero v resnici dobiva. Velika gospodarska pomoč za Ijudtvo bo, če se, posebno v krajih s Slabejšo produkcijo, izvedejo javne delavnice, predvidene in zagotovljene v proračunu. V teh delavnicah bi si moglo delavstvo ozir. ljudstvo zaslužiti denar za svoj obstanek in za kupovanje potrebne hrane. Istočasno bi se delo v teh delavnicah relativno cenejše izdelavalo. Iz fonda za prehrano siromakov, ki je po zakonu predviden, bi se ravno tako lahko dobila potrebna sredstva za delovanje v siromašnih krajltL. Jdko mnogo bi pomogalo tudi to, če bi mogli pokrajinski kreditni zavodi dajati hipotekama posojila, katera b se mogla lombardirati pri Narodni banki. Na ta način bi se silno povzdignilo savbinsko delovanje in ljudstvo bi našlo zaslužka za svoj oprehrano. Naše skupno prepričanje je, da bi se našemu ljudstvu v pasivnih krajih efektivno pomagalo in da bi se uspešno pobijalo draginjo, če se bo delalo po predlogih, katere smo predložili. S takim delom bi se umaknilo tudi nevarnosti socijalnih nemirov, kateri prete naši državi rad! draginje in pomanjkljive prehrane ljudstva.-:. Poleg tega predlaga Zveza zadrug še nekatere druge stvari, tako izpremembo starega pravilnika za pobijanje draginje. Te izpremembe se tičejo predvsem ugotovitve maksimalnega dobička pri kupčiji z živili. Zveza misli, da dobiček ne sme biti večji, nego 10%. (Kakor bo našim čitateljem znano, sme danes ta dobiček znašati 25%). Država naj rekvirira pri živilskih trgovcih in bankah nakopičena živila. Določitev cen življenskih potrebščin naj se poveri aprovizacijskim komisijam, katerih odločitve naj se predlože pred-stoječim oblastem. Znižanje cene ali eventualno brezplačno prehranjevanje naj gre na breme občin. . Industrija Slovenile. Z lanskim ljubljanskim velesejmom se je takorekoč odkrila Industrija Slovenije. Pred vojno smo še bili narod malih kramarjev, skromnih obrtnikov in poljedelcev z nekaj jare gospode po mestih. Življenje v lastni državi pa je preko noči izpre-menilo naše prejšnje malenkostne gospodarske razmere. Po naših mestih so se ustanovile velike Izvozne in uvozne tvrdke, trgovina se je razmahnila v ogromne dimenzije, obrtništvo je napredovalo s čvrstimi koraki. Predvsem pa se je pojavil nov gospodarski faktor: domača Industrija. Naši veliki denarni zavodi so po svetovni vojni uvideli izpre-menjeni položaj in hiteli ustvarjat! eno industrijo za drugo. Na ta način se je položil temelj Industrializacije Slovenije, ki je kakor rečeno na lanskem velesejmu prvič pokazala svojo kvaliteto in obseg. Nasi južni brati, ki so tedaj prihiteli na sejem, se kar niso mogli načuditi Industrijski Sloveniji. Prej so o njej Čuli samo kot o nacjjonalno zavedni, borbeni tn kditumo napredni severni pokrajini jugoslovanstva. Tu pa odkritje novega sveta: Slovenija najbolj Industrijska pokrajina jugoslovanske države! Priznajmo si odkrito, tudi mi Slovenci se nismo zavedali, da smo na polju industrije, obrti in trgovine tako daleč napredovali. Poleg tega; kar smo lani videli, pa Je sedaj prišel zagrebški ekonomski publicist, ki je napisal obširno knjigo o Industriji Slovenije. Ta publikacija je prvi skromni poizkus prikaza naše Industrijske produkcije in opisa slovenskih Industrijskih tvrdk ter obrtniških proizvodov po Številu, obsegu, dobroti In nastanku. Ob drugem ljubljanskem velesejmu ne bo odveč, poka2ati s kratkimi Izvlečki na slovensko industrijo kot celoto^ Pri enostavnem posetu velesejmsklh razstavnih prostorov oko prerado obtiči pri posameznostih, na proizvodih in cenah. Dobro pa Je, da se splošnost seznani tudi s slovensko industrijo kot celoto, da ve za obseg tvomic, število podjetij, njih nastanek in razvoj. Vsled tega smo se odločili, da prinesemo za časa drugega velesejma kratek prikaz slovenske industrije in obrti. Dosedanja slovenska industrija se raztega na vse glavne industrijske panoge. Zastopano najdemo lesno, rudarsko, železno, usnjarsko, kemično, živilsko, oblačilno, papirno, električno, gradbeno 5n keramično Industrijo. Na ‘vse teh poljih smo ustvarili temelj za nadaljno industrijsko osamosvojitev slovenske pokrajine. Na koncu se bomo ozrli tudi na njene nedostatke ter pokazali v glavnih obrisih smernice bodoče industrlj-skogospodarske politike. Lesna industrija. Za Bosno in Hercegbvino je Slovenija najbolj gozdnata pokrajina Jugoslavije. Gozd pokriva 44.5% celokupne produktivne površine, v hektarjih izraženo 677.686 ha od 16.197 kvadratnih kilometrov njene površine. Od tega odpade na zasebnike 580.435 ha, ostanek na državo, verski zaklad Itd. Obenem je zasebno lastništvo tako razdeljeno, da se 30% nahaja v rokah posestnikov s 50 do 1000 ha in nad, medtem, ko pripada 70% malim kmetom, kojih gozdno posestvo često ne prekaša par sto kvadratnih metrov. Ta ugodna razdelitev gozdov in pa številne vodne sile so ustvarile v Sloveniji izredno ugodna tla ža razvoj lesne industrije, tako da jzavzema prvo mesto v Jugoslaviji. Parne In vodne žage. Statist, iz 1. 1920 navaja v Sloveniji 100 parnih in 1944 vodnih žag, ki so obratovale s 153 polnimi jarmi (gatri), 2015 obIČnimi jarmi, s 3943 erzili in 1022 cirkularji. Največje število vodnih žag se nahaja v pol. okraju Slovenjigradec 516, Maribor 202, Kranj 181, Konjice 179 in Celje 159. Zag z električnim pogonom je sorazmerno Še malo, ker se uporablja električna pogonska sila samo pri večjih podjetjih In samo tamkaj, kjer se je v najnovejšem času izpre-menila vodna sila v električno. V Pohorju Ima slcoro vsak srednji posestnik svojo vodno Žago, s katero izdeluje les za svojo potrebo. V Sloveniji se predeluje povečini mehki les. In sicer se izdela 5/6 mehkega in Samo 1/6 trdega lesa. Nasprotno pa se uporabi 3/4 trdega lesa in samo 1/4 mehkega lesa za kurivo. Oboje izhaja iz tega, ker so slovenski gozdovi v pretežni večini iglasti, ter v manjšini listnati. Letna produkcija je navedenega leta znašala približno 1,034,080 kb. in 1,003.700 povr. m. Tudi izvozne številke niso še natančno določene. Ugiba se, da se je izvozilo približno 750.000 kubičnih metrov. Z neposredno predelavo lesa, to je z žaganjem in rezanjem, se bavi okolu 100 industrijcev in okolu 20 društev. Enako število podjetij se bavi z nadaljno predelava Lesne družbe. Sele z osvoboditvijo so se zaseS* ne Žage in tvomice razširile, prevzele so družabni kapital in moderni način obratovanja Njih število je prilično ter so največji lesni Inda-strijci dobro znan. Glavne lesne družbe so: v Ljubljani Sava, Croa-tia, Impex, Gospodarska zveza Ilirija; v Mariboru Sever, Jug, Drava; v Celju Savinja Prva jugoslovanska lesna Industrija; v Kranju Kokra; v Ribnici Velika Gora; v Loškem potoku Tabor; v Slov. Bistrici Bistrica; v Mislinju Južnoštajerska lesna industrija; v Teharju pri Celju Teharska lesna industrijska družba Gospodarske vesti. + Prodaja starega materijala. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu bo prodalo dne 12. septembra t. L ob 9. url dopoludne v skladišču materijala na glavnem kolodvoru v Sarajevu stare obroče od koles, staro kovano železo, stari papir, staro pločevino, star gumij Itd. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. +■ Dobava krušne moke. Dne II. septembra t. I. ob 10. uri dopoludne se bo sklenila v intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani direktna pogodba glede dobave 125 tisoč kg krušne pšenične moke. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri divizijski Intendanturi v Ljubljani interesentom na vpogled. + Češki trgovci za zmanjšanit draginje. V Pragi so Imeli 4. sept. češki trgovci in zastopniki mnogih trgovskih korporacij posvetovanje, kjer so se izrekli proti sedanjim visokim cenam. Povdarjali so, naj se omogoči prosta konkurenca z tao* zemskim blagom In da naj se zmanj«« šajp dajatve, tarife in pristojbine. Kopirne rele (suhe in mokre) The Rex Co; Ljubliana. IJT I/*"* /"\ n\/TA družba z o. z. Ljubljana VllJVJ\J-r\V 1 KJ Telefon štev. 547 Začasno: Poljanska c. 3, po 1. X. 1922; Dunajska c« 36. Trgovina z avtomobili, motorji, kolesi, pneumatiko, bencinom, oljem in sestavnimi deli, mehanična delavnica, avto taksa, garaže. Zastopstvo tvrdk: Motocikli, bicikli: B. S. A. Cyc!es-limited Birmingham Great • Britaln. Avtomobili «Steyi~ osterreichische Waffenfabriks-Gesellschaft ’ Wien. Pneumatika: MIchelin & Cie. Manufacture de Caoutchouc Cler» mont-Ferrand France. ^ Paviljon na prostoru novega sejmišča PP. 565. D V t G EN GROS S*;'"EL & DRUG a platnenega In bombažastesa blaga Dunajska cesta št. 31. EN GROS. SOLI KflmEMTE in SOH drobne (zmlete) nudi samo na vagone po zmerni ceni Kirilovič i Sazdanič, Novi Sad. I I I I I I v l delniška družba v LJUBLJANI Telefon «. 1-67 (Uubiiano). mara* Brzojavi: PAPIRNICA VEVČE. tein Mili MU I Ktt. UII i IM p umu Postaja južne železnice ZALOG. Papirnice v Vevčah: papirnica—tvornica celuloze In lesovine v Goričanah m tvornice lesovine v Medvod ah Mesečno proizvajanje IOO vagonov raznih vrst papirja: Papir Iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni, strojepisni, bankpost, karton in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept, meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). Navadni tiskovni, kuier in papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski —■ = tiskovni — papir. Ovojni papir iz čiste celuloze in navadni ovojni papir. ~~* Lastni razstavni paviijnn na ..Ljubljansfiem velikem sejmu* od 2. do 11. septembra 1922. I I I I I I { TBimauGO, d. d.S Stalne sortirano ‘j S 2ag«EB I ^a*UrMiiev trtf 3 J t®AMS3U«■■■■■ sedna ulica Št 11. «»»» Telefon Intr. 461. Paviljon F. St. 151 Telefon Intr. 461. „5YtI LA d . d za iarnke in eSskl Centrala: LJUBLJANA, Mestni trg št 25. — - -= Podružnice* ZAGREB, Frankopanska ailio br. 2. — Teiefon- 802. NHRIBO^, Gosposka ulica štev. 20.:? Telefon 450. Števci Kurilni in kuhalni aparati Materija! za slabi tok Materija! za proste napeljave Instalacijski materlial Svetlobna oprema Žarnice Kabel Zastopstvo r&stllhih svetovnih firm. Solidna In hitra postrežba. Brezhibni maferijal, odgovarjajoč tehničnim predpisom ntninttnnnnniimmmuuuniiunEtiniiinninmuHmninuuinniimHimniiuiiiiiiiiiumiiiiiiiiiHimiiiiatmumniuuiioHiiu aaraviirgia Oblafllnlca ga Siovenlio. r. 1.1 o.i. v llubiganl vn'11 —ti————jmjjBujli.—uwjjL-—^iil ———l—ii.■ i L.m n um■ ■■tmrmi—i—i —■ in■■ h bi~rrr -rm—firi T-r-TTr en grds. — Zadružna centrala za manufakture ~ en delali I Zgolj prvovrstni Češki in angleški izdelki I Skladišče v „KRES1JI", Lingarjeva ulica 1, prvo nadstropje. Prodajalna na drobno v Stritarjevi ulici štev. 5. Podružnica v SOMBORU (Bačka), Aleksandrova lilica štev. 11. Upaštevafte pri nakupih I m a a a a a Upoštevajte pri nakupih! e©?. Socialni pregled. Postranski zasiužek državnih nameščence«?. Iz krogov finančne kontrole smo prejeli k temu vprašanju dopis, iz katerega posnemamo sledeče vrstice; V vprašanj« postranskega zaslužka nam ne prizanaša več niti »Naš Glas«, kateri se je posebno dobro odrezal v št. 33 od 16./8. tl, v kateri svetuje pisec članka »Postranski zaslužek«, da naj si poišče postranski zaslužek vsak dr-favni nameščenec, »ki zna več, kakor hruške peč«. — Ne mislim pisca omenjenega članka žaliti, toda če misli, da Je postranski zaslužek tako lahko dobiti, se zelo moti. Dvema gospodarjema ni lahko služiti, vsaj dobro ne. Kako bo z ugledom države, če bodo vsi državni nastavljenci navezani na postransko »zarado«, in kakšno bo postalo uradništvo, si vsak lahko predstavlja. Dobre moči zapuščajo državno službo ena za drugo. Kaj bo ostalo na koncu koncev, če se bo ta proccs nadaljeval?! Čitali smo, da železnica ne more dobiti praktikantov. Isto velja za finančno kontrolo, ki je že ponovno podaljšala, sedaj do preklica prijavno dobo za vstop v finančno službo. Nlkdo se ne odzove klicu, nik-do. noče več iti v državno službo glasovat Kam vse to vede, si ni težko izračunati. Redukcija urad« niitva v Avstriji in pri nas. Samo za primer, da izvemo, kako se »avna t'uradnIStvom v Avstriji in kako pa V Eshaezijl, kakšen : mloček 'obstoja med razmerami tu in tam — naj povemo našim Stateljem sledeče: V Avstriji so napravili za redukcijo iradnBtva — seveda na postavi sporazuma X uradniškimi organizacijami —- posebno postavo, ki prav natančno določa, pod katerim! pogoji se ima uradništvo reducirati. Pravkar pa le bila izdana še posebna izvršilna naredba, ali kakor bi ji v Beogradu rekli •pravilnik«, tudi sporazumno v organizacijami. Zanimalo bt>de naše uredništvo pred vsem, da predvideva ta »pravilnik« posebna zastopstva organizacij v vladni Inter-Btinist6ri}alnl komisiji za reduketjo ter določa natančno njih pravice In njh vpliv za vsak posamezni slučaj. Nadalje se ustvarjajo pri posameznih oblastvih posebni odseki uradniških zaupnikov, nad katere je pa postavljen' §e poseben »Osrednji odsek« kot nekaka prizivna instanca. Na ta način Je prizadetim osebam dana popolna sigurnost, da se Jim ne more na noben način zgoditi kaka krivica — ne glede na to, da Intermlnlsterijalna komisija a prlori že pdstopa kar najbolj objektivno in prizanesljivo. Da pripadnost uradnika h kaki politični stranki ne igra nobene vloge — Je nekaj samo .ob šebi razumljivega in ni treba posebej povdarjatl. Ravno tako je ob sebi umljivo, da določa pravilnik, da se reducirano uradništvo ne meče na cesto — kakor pri nas — marveč vsak dobi pravo* časno, bodisi svoje penzljske prejem«, bodisi odpravnino. 'A še več. Ne samo, tja država reducirafieifiu penzijonlranemu osbju ne prepoveduje:'postranskega zaslužka, kg* kor pri nas, kjer penzijonist izgubi pravico do draglnjske doklade, če si kaj postransko zasluži (!) — marveč naravnost forsira oziroma ustvarja uradniku-penzijomstu možnost postranskega zaslužka s tem, da prireja brezplačne učne tečaje za proste, rokodelske, trgovske In bančne poklice, da skuša vplivati na velika zasebna podjetja glede nastavljenja reduciranega osobja in podobno. In pri nas? Pri nas te vržejo na cesto če nisi pripadnik režima in naj si še tako kvalificiran — a če si pripadnik »režima*, potem si siguren, če si tudi popolnoma nekvalificiran ali celo sodno zasledovan ali predkaznovan. Kat hočemo? Sistema, kakor Je radikalno . demokratski, ne najdemo na celem svetu razen pri nas. Statistika invalidov. V ministrstvu za socialno politiko so dokončana dela za statistiko o rodbinskih, kulturnih, ipiovinskih in socialnih razmerah invalidov, ki jih je preko 70.000. Od 68.236 invalidov ima svoj lasten dom 45.332. Najslabše je v tem oziru v Sloveniji, kjer sta dve., tretjini brez lastne strehe. Invalidov, ki nimajo niti dovolj sredstev niti' sposobnosti, da z lastnim delom preživljajo sebe, odnosno svpjo djužino, je 12.529. Nekaj nepremične posesti ima 47.379 invalidov; 24.455 jih poseduje do 2 ha, 12,319 ima največ 5 ha; 6439 do 10 ha, 2670 do 15 ha, 1220 do 20 ha, 784 do 30 ha, 156 pa jih je, ki imaio preko 50 ha nepremične posesti. Toda veliko teh posestev je obremenjeno z hipotekami in zemljiškimi davki, kj jih mora plačevati 30.849 invalidov. Davek od zaslužka plačuje 6404 invalidi, od obratov 2412, od osebnega dela 1267, na dohodnino 5545, ki se plačuje skoro izključno v Sloveniji, in na poslovni promet 601. Od države je dobilo zemljišče v last 383 invalidov, 7506 pa je dobilo zemljo v najem. Analfabetov je med invalidi 23.965, z dovršeno osnovno šolo jih je 44.699, s srednjo šolo 420, z dovršeno-univerzo 287. Podatki So ugotovljeni za 74.765 invalidov, od katerih je 33.666 Srbov, 21.Ž08 Hrvatov, 11.467 Slovencev, 2657 Nemcev, 2527 Madžarov, 807 Rumunov, 643 Cehoslovakov, 154 Turkov, 135 Rusinov, 101 Bul-gar, 11 Italijanov, 9 Poljakov, 1262 ostalih narodnosti. Posebna kritična statistika o imo-vinskem, rodbinskem, socijalnem in kulturnem položaju invalidov bo izšla v oktobru, do konca leta pa se bodo zbrali podatki za rodbine v vojni padlih vojakov. Z juga Jugoslavije. Zanimivo pismo iz sere. Tragična smrt glasoyitega hajduka. 2 - Na& prijatelj, ki živi stalno v Črni gori: naift; pošilja sledeče vrstice, ki b$*I6 vsled značilnosti za razmere, -uprav škandalozne razmere, ki vladajo v jlem delu naše domovine ;gotovo zbudile zanimanje pri vseh -naših čilateljih. Naš prijatelj piše:3” ■ »Neprestano zasledovanje ^ po orožnikih je komitaše tukaj (v Crni gori)' popolnoma zbegalo in jih pognalo;; v obup. Prišlo je že tako daleč, cfa se kot izdajalci medsebojno pobijmo in zavratno napadajo za dobro, plačilo, ki jim ga za ta slučaj nudi naša vlada. To se je že večkrat pripetilo in omenim naj za enkrat samo en pomemben slučaj te vrste. Dne 16. avgusta t. 1. se je javil pri okrožnem načelstvu v Nikšiču komita Radojčič ter se oblastniji prostovoljno predal. Leta pa ga je po zaslišanju zopet z orožjem pustila na svobodo, ker je prisegel, da bo v naprej zasledoval svoje dotedanje tovariše in ubil njihovega slovitega vodjo 33 letnega Vuka Stoje-viča. Svojo obljubo je tudi izpolnil 24. avgusta t. 1., ko je v gozdu Bu-kovik zavratno ustrelil spečega svojega ^bivšega voditelja.. : Radojčič je po izvršenem dejanju takoj zbežal k okrožnemu načelstvu v Nikšič, kjer je o svojem dejanju sporočil sledeče: Ko ste me spustili na svobodo, sem-takoj odšel nazaj It ..svojim tovarišem, ki so me pa odgnali, ker so sumili, da sem se za časa'svoje odsotnosti najbrže pred:?! oblastem ter jim izdal njihovo skrivališče. Ker sem to odločno zanikal, so me sicer pustili pri sebi, toda odvzeli so mi orožje in me držali 3 dni pod tiaj-strožjim nadzorstvom. Po dolbem nagovarjanju se mi je končno posrečilo prepričati svoje tovariše, da sem jim ostal zvest ter da sem le padel v pest orožnikom, da pa se mi je poznej‘e posrečilo pobegniti iz zapora. Se isto noč smo se nato podali pod vodstvom našega prvaka in načelnika Vuka Stojeviča v gozd Bu kovik, kjer smo prenočevali. Bili smo.: "samo trije, kar je bilo jako ugodno za izvršitev mojega namena. Odločil sem se, da ubijem Stojeviča. še to noč. Midva s Stojevičem sva spala skupaj, tretji kemita pa je ležal nekaj korakov vstran. Ko se je začelo svitati, sem se najprej polastil Stojevičeve bombe in puške, potem pa .sem mu nastavil cev svoje puške na tilnik — ležal je namreč na trebuhu — ter sprožil. Jaz sem zbežal, v (Jrugo smer — najbrže nazaj k svojim tovarišem — pa je zbežal tudi tretji komita. Štojevič je bil . na inestu mrtev, ker mu je krogla — dum-dum — pretrgala ves vrat in mu odtrgala celo spodnjo čeljust. Dne 25. avgusta je bil pokopan v Nikšiču. Vukp Stojevič je bil eden najgla-sovitejših komitaških poglavarjev v Crni gori in je izvrševal svoj roparski posel že od 1. 1914. Na vesli je imel nebroj roparskih umorov in ubojev.; Vsej svoji okolici je bil v strah in trepet in -posebno premožnejše prebivalstvo se 'je oddahnilo, ko je zvedelo o njegovi smrti. Blagoje Radojevič je dobil za svoje »junaštvo« 25.000 Din., katera vsota je bila razpisana od države na Stojevičevo glavo/. — Prediren roparski napad. Dne 5. t. m. je. prišel na železniško postajo Rudo na progi Uvac -Vardište, v. kateri se nahaja tudi poštni in žandarmerijski urad, nek človek, oblečen v uniformo žandarme-rijskega majorja, " nekoliko pozneje pa je prišlo za njim še nekaj moških oblečenih v žandarmerijsko uniformo In-oborožnih do zob. Z naperje-imi puškami so razorožili osebje, kakor tudi dva orožnika, ter pretrgali telefonske in brzojavne žice. — Potem so razbili blagajno poštnega urada- v katerem se je nahajalo eje-set tisoč dinarjev, iz žandarmerij-urada so pobrali pet tisoč dinarjev. Nekoliko pozneje je dospel na jo vlak s kakimi 150 potmta. njimi je bilo okoli 120 delavce . teri so se vračali od gra£™e,jLoVci pri Vardištu, ostali p»a so bili s ki so potovali v Sarajevo, cia \ pijo blago. Razbojniška ce.ta.,. vSe ‘ dala nekaj strelov, in tie. potnike, da so dvignili roke. v ,g notku so bili razoroženr tudi ]j žandarji, • ki so službeno ,sPfcL0jti vlak. Zbili .so jih s puškinimi wv in jih nato zvezali. Nato o raziJ z bombami v roki preiskali vse ^ nilce in jim" odvzeli ves denar in dragocenosti. Približna vrednos ^ ropanega- sc še ne da ugotovit', to so razbojniki vdrli v privatn^ novanja, 'natovorili vse vredno £ blago na konje, nakar so "'napredno so odšli, se je. prikazal v “ ljavi sarajevski vlak, kateri P11 •« v Rudo ob 14.4. Razbojniki so salvo proti vlaku in samo prisotn . strojevodje,-ki je'takoj z naj'v brzino pričel voziti nazaj, e je^. valiti, da'hi prišlo ponovno ®0, -Bi šnega razbojništva. V tem v*a ..tj bil nikdo ranjen. Po odhod«. v’ j„ so se popravile brzojavne zve^ 2 poklicali so se na pomoč oro^'% vseh bližnjih postaj. Okoli zvečer se je čulo v okolici ljanje, s česar se sklepa, da so,^e niki roparjem za petami in da 5k. med njimi in roparji vnel boj-. ^ rakteristično je, da trdijo potn«K>r so roparji govorili italijansko 'NESPORAZUMLJENJE MED NA$I ANGLEŠKO .VLADO. V-Beograd, 6. septembra. (Izv.) V P° ^ nih krogih govorijo nistrstvu, da sta pri poračunavanitt * gleško državno blagajno oškodovali a!# ške trgovce, ki so trgovali z našo Zaradi tega zahteva Angiija od naše in reši to vprašanje. KONEC. STEPENDNJ ZA SjUDU. V ^ ZEMSTVU. Beograd, 6. septembra. (Izv.) stvo' za prosveto je sklcmio, da v ne bo več pošiljalo dijakov v da tamkaj končajo sv<>je študije, za te svrhe več potrebnih kreditov. ^ . bi ministrstvo zopet potrebni denar, W pisalo natečaj. ODHOD AMERIŠKIH PARLAME^A* •CEV IZ BEOGRADA. V, Beograd, 6. septembra. (Izv.) An»e# parlamentarci so se vččraj odpeljali netke. •' ■ ' im i 1 B ektt i?n 1 stroji d govejo, prašiče, ovce itd. prevzema E ^ ugodnimi pogoji v komisijo. - Na pojasnila pri tvrdki ^ h 1 Sum, murna, * JUGOSLAVIJA«, 8. sept. 19 22 f SABORIAU: Zločin v Ordvalu. »Res (Dalje.) »Oh Ho Wcde?« Jo je prekinil začudeno, «o bolno Savo \ biede 36 * Strašni privIdi begaJo ‘d DSrirL^0?IedAe bii malone radoveden. Strmeti je moral ijJi je bil položaj tem nesramnejša, čim očit- Midva’ ki te tako ljubiva In sva ti tako draga: i prijatelj ta tvoja žena! . . .« la n^[*Pr°sni pogled ji je velel molčati; beseda ji je 13 na ustnicah. >» se ®erta»* ie Povzel Sauvresy. »Zaman je. Ne, * iffleonmi j11* se 1111 bledlo. Strup je strup; lehko bi ti Oh v ’ ne ?a Potegnem iz tvojega žepa.« da j} 3k°^a. Je z grozo, kakor bi bil mož že iztezal roko, vzame višnjevo stekleničico. Ha P°ZDa* sem ka takoj, zakaj izbran je izmed tistih, ki Uh Dni„ osiavljajo sledov, a tudi ne menjajo svojih značil-'Ustih pV‘ omnita li, kako sem jel nedavno tožiti, da imam No ;» s.po POP™? Drugi dan sera vedel, koliko je ura, in 51 it i. I m:uijka,o» da niso ugenili tudi drugi. Doktor R . . . p * >e 2e začudil . . .« »Kh*3 J'6 nekaj jecb’ala, toda Sauvresy Jo je prekinil: 2! W;°r m!sl1 rabiti strup,« je nadaljeval s strašnim posme-fcova i prej seznani ž njim. Vidva tedaj ne poznata svojega Vajin in ne vesta, kakšen je njegov učinek? Nerodi! Oh! tiore J .P Povzroča neznosne bolečine v obrazu; žrtev ne »dita ni^ ie ne omami, še opij ne! In vidva bedaka se ne ^zjed’ me vidita sPati P° ceje noči? Jaz tožim, kako me krt. Potranji ogenj, dočim ledeni od vajinega strupa drob bjajo' vidva ne slutita ničesar! Pojavi izginjajo ta se izpremi-kj vama dvema se oči ne odpro! Sta li blazna? Vesta li, Nial storil> da sem uspaval sumnjo doktorja R . . .? Zabile resni<-'ne učinke vajinega strupa ta jel tožiti o iz-smešnih, nezmiselnih bolečinah. Pripovedoval sem toJ^Protje tistega, kar sem občutiL Poguba je visela nad £ glavo, a jaz sem vaju oteli« [ Uoju°d težo vseh teh udarcev je jela omahovati celo Bertina |o»rS?a P°^- Vpraševala se je, ali ne blazni. Kako je bilo to ^esa Soprog je opazil, da mu zavdaja, in vendar ni rekel Jačn* — da, še zdravnika je sam prevaril in speljal na na-v. o poti Cemu to? S kakšnim namenom? Sauvresy je molčal nekaj minut; a kmalu je povzel: »Otel sem vaju zato, ker je bila žrtev mojega življenja že sklenjena. Tisti dan, ko sem spoznal, da sta zlorabila moje zaupanje in oskrunila mojo čast, sem začutil, da sem ranjen v srce in mi je umreti.« O vsem, o strupu in o smrti, je govoril brez vidnega razburjenja; šele pri besedah »oskrunila mojo čast« se je slišno stresel glas. »V prvem hipu nisem hotel, nisem mogel verjeti. Rajši bi bil dvomjl o svoji zdravi pameti, nego o vaju dveh. Toda oči-vidnosti sem se moral ukloniti. Spoznal sem, da sem v svoji lastni hiši le glup trinog, ki ga zasmehujejo in vodijo za nos. In vendar sem vama bil še napoti. Vajinemu prešuštvu se je hotelo več prostora in več svobode. Naveličana sta bila pretvarjanja in skrivanja. Moja smrt vama je obetala bogastvo in prostost Poklicala sta strup na pomoč, da bi se me iznebila.« Berta je imela v zločinstvu vsaj nekaj poguma. Ker je bilo vse očitno, je vrgla krinko proč. Hotela je opravičiti sokrivca, ki je ležal zrušen v svojem naslanjaču. »Vse to je moje delo!« je vzkliknila. »On je nedolžen.« Sauvresyjev bledi obraz je poškrlatel od gneva. »Zares,« je povzel, moj prijatelj Hektor je nedolžen kakor sneg! On ni tisti, ki mi je ugrabil Ženo, da bi odkupil — ne življenja, ker je prestrahopeten, da bi se ubil, nego čast, katero sem mu rešili Podla duša! Utapljal se je in sem mu ponudil roko ter ga sprejel kakor najdražjega brata; on pa je v zahvalo za moje dobrote oskrunil to hišo s prešuštvom... Ne s tistim pogumnim, ki ga opravičuje strast in poezija nevarnosti, nego z umazanim, drhalskim preljubništvom pod skupno streho ... In pri tem, prijatelj Hektor, si dobro vedel, kaj delaš; stokrat sem ti povedal sam, da mi je žena vse na svetu — oh, neskončno več od lastnega življenja! Vedel si, da me umoriš že s tem, če mi vzameš njo ... A da bi jo bil vsaj ljubil! Saj nisi ljubil nje: le mene si sovražil. Zavist te je žrla, toda nisi mi mogel reči v obraz: .Opraviči se za svojo srečo, ki ti jo Štejem v zlo!’ Rajši si me osramotil, podlo in zavratno, v okrilju teme. Berta je bila samo orodje tvoje | mržnje — in tvoja kazen! 2e danes ti je odveč; preziraš jo in Se je bojiš. Veš, kdo sl bil v mojem domu? Bil si lakaj, ki se maščuje za svojo nizkotnost s tem, da pljune v skledo, ki jo nese na mizo svojega gospodarja!« Edini odgovor grofa Trčmorelskega je bilo nerazumljivo Ječanje. Strašne besede umirajočega so padale nanj okrutne je od zaušnic. ____________________________ Stran T »Evo, Berta,« je povzel Sauvresy, »evo tistega, ki ti je bil dražji od mene, evo moža, zaradi katerega si me izdala- Zdaj vidim, da me nisi nikoli ljubila; tvoje srce ni bilo nikoli moje. In vendar sem te ljubil tako brezmejno! . . . Od dne, ko sem te zagledal prvikrat, pa do dne, ko sem spoznal tvoje izdajstvo, si bila moja edina misel, prav kakor bi utripalo tvoje srce na mestu mojega srca. Vsa, kolikor te je, si mi bila mila in dragocena; še tvoje napake sem oboževal. Zdelo se mi je, da m na svetu stvari, ki je ne bi storil, da si zaslužim tvoj smehljaj. Ti pač nisi vedela, da mi je bilo še leta po najini poroki največja sreča, ako sem se prebudil prvi in sem te mogel gledati v tvojem otroškem snu, občudovati te in božati tvoje krasne plave lase, razpuščene po belih blazinah. Berta! . . .« Nežnost ga je obhajala ob misli na nepovratno blaženost minulih dni. Pozabljal je vse, še prešuštvo in zločin. Pozabljal je, da umira zastrupljen po ljubljeni ženski . . . Njegove oči so se zalile s solzami, glas mu je zastajal v grlu; premolknil je. Berta je stala pred njim bledejša in nepremičnejša od belega marmorja, ter poslušala, vprašujoč se, kaj namerava s tem prizorom. »Zdaj vidim,« je povzel bolnik, »da je duša, ki se skriva za tvojimi jasnimi očmi, zvrhoma polna blata; Kaj si sanjala, Berta, kadar si spavala v mojem naročju? . . . Vzor svojih sanj si zagledala v Trčmorelu. In tvoja ljubezen, ne meneč se za mojo, mu je planila naproti — njemu, ki niti ni mislil nate! Brez rdečice na obrazu si mi ponujala ustnice, ne da bi si obrisala ž njim ljubimčeve poljube . . .« Trudnost ga je premagovala. Njegov glas se je meglil in z venil čedalje tiše. »Brezmiselno si zdrobila svojo srečo, ki si jo držala V rokah. Cesa si pričakovala od podleža, zaradi katerega si našla v sebi strašni pogum za svoje zločinstvo? Mislila si, da ga ljubiš, a vem, da se je kmalu oglasil stud. Poglej ga ta stehtaj naju. Glej mene, ki ležim tu na postelji in štejem poslednje minute svojega življenja; glej njega, ki se zvija v svojem naslanjaču in umira od strahu! Oh, da se zovem jaz Hektor Tr6-morelski in bi se živ Človek drznil govoriti z menoj tako, kakor sem pravkar govoril ž njim, še tisti hip bi ležal žalitelj v krvi, pa naj si bi imel v svojo obrambo deset samokresov.« Hektor je hotel vstati, da bi odgovoril. Toda noge ga niso več držale in njegovo grlo je izdavljalo le še hripave, nerazločne glasove. In Berta, ki Je primerjala oba moža, je res z obupom spoznala svojo zmoto. (Dalje prih.) NalTUH Uglasi >OAJA: CENI dvoje dojenih oken. veli-,^J»0 m, 1—Xl.90. ^restavracijo In go- i k V*, 'nventarjem na kt&di J\rain v Ljublja-I N*JJ li, bolezni. Naslov v GOSTILNA, trgovina, 10 oralov zemlje, živinska trgovina, vaga, 2,500.000 K. VILA. po kupu prazno stanovanje. TRGOVSKE HIŠE, hiše. gostilne, posestva, pisarna 2 agorskl, Maribor, Barvarsko ul 3. 393 436 IN TRGOV-skupaj 6 J"? za manjšo In-?ravno> takoj na I"1 blNo h0* se kuJ? CT0* Vjjsu v° hišo v Maribo- foškega koiodvo- jJkO.OOO K. Ponud- * e Zwitter " 'deva ni. 5 KUPI: VOJNI INVALID I5Č- službe kot skladiščnik pisarniška moč, ali kaj podobnega. Izvežban Je v lesni in kovinski Industriji, 'možen slovenskega ip nemškega Jezika v govoru In pisavi Re-flektlra se le na stalno službo. Naslov v upr. Usta. 430 j-oa; > CStHsfe 2witter. Mari- J^0 WANDERER, kolesna pest za motorno kolo z 2 ali 3 prestavami se Išče. Ponudbe na An. zavod Drago Bcse-IJak, Ljubljana, Sodna ulica 5. 428 Z VINOGRA--Mskem. hiš a na naj- ,'^metnem mestu it ft^erna vila na hi v.®0**, 3000 m vrta, ijston, z vrtovi pred - Ljubliane po tf0izve se pr' —-fljs vsi. različnih vell- so^’ parket, S^fslcg Osvetljava, go- Cl t^slopja, živina P žemlje. Cena W*0l S "c k 28 tovarno v Ma- * orale parka, - TtSUie , kiši in 5 ora-vodno moč, SOPROGA VIŠJEGA uradnika, zmožna nemščine, slovenščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi (tudi cirilici), bivša učiteljica išče primernega dela ali službe, da omogoči nadaljnl študij svojim otrokom. Ponudbe ped »Skrb«, poštno ležeče, Ljubljana I. 434 PROFESOR konservatorija poučuje privatno gosli in klavir, vestno In solidno. Naslov v upr. Usta. 435 RAZNO: DIJAKU Iz boljše H še se nu di primerno stanovanie s hrano. Naslov pod »Udobnost« r upravništvu. 442 SLUŽBE: POZOR/ Posestniki 2. obrtne razstave v Maribom. Kavarna Beograd bode za časa obrtne rzstave ->dprta celo noi, dnevno koncert, pričetek ob 20. do 24. ure. Dobila se bode najfinejša kava. čaj, vina, šampanjec itd ter vsakovrstna mrzla Jedila. Za solidno in točno postrež-KONCIPIJENT, ima na po- bo Jamči lastnica Marija Su-nudbo mesto v od ve.n Iški llgoj. 439 pisarni. Naslov pove Iz pri- Jaznosti uprava lista 440 NAZNANILO. V nedeljo dne ■ 10. septembra 1922 otvori-2 KROJAŠKA POMOČNIKA va OOST1LNO v lastni hiši prvovrstna delavca za veli- na prijaznem vogelnem hrib-ko delo se sprejmeta pričku. Strma pot št. S. Točila tvrdki Drago Schwab, ljub-bodeva pristno vino iz naj-IJana, Dvomi trg 3. 438boljših vinogradov ter po- ' 1,11— ----------stregla goste tako z gorki- KOVAŠKO NAKOVALOM, kot mrzlimi jedili tz staro, dobro ohranjeno, ku-dobre domače kuhinje Slav-pim, kakor tudi nekaj klju-nemu občinstvu se priporoča vničarskega orodja. Po-čava za mnogobroien obisk, nudbe na Stanko Rožič. ko-Z odličnim spoštovanjem vaški mojster, Brezovica pri Vinko in Marija Magister. Ljubljani. 433 437 NA PAVILJON F it. 152 se opozarja slavno občinstvo. Razstavljeni so razni novi modeli, otročji vozički, dvokolesa, motorji šivalni stroj L vsakovrstni deli in pneumatika. Cene nizke. Ceniki franko. »Tribuna« tovarna dvokoles In otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št 14, Zvonarska ul. 1. 395 OSET ANDREJ. MARIBOR Aleksandrova cesta 57. telefon 88. veletrgovina sena, slame, drv, koruze, ovsa, sadja Itd. Brzojavi: Oset Andrej, Maribor.__________338 PrMitesi kisline. Vsaka potrata izkljntena. Popolno jamstvo. Razpošilja proti povzetjoS. KORNGUT W1en XIX, Welnzfns. 3. Abt S. 20-LET N! MLADENIČ z do-ZA POPRAVILO 9>TARJlt brimi spričevali išče službe klobukov so došli novi vzor-kot ključavničar ali Kfnore-ci. Sprejema naročila za co-parateur (strojnik) če mogo-ve» Se vljudno priporoča Se s stanovanjem Naslov Stemberger, Ljubljana, Lm-v upravi lista. 431 raiska c 9(11. 429 Vreže za oglje in bencin motor 5 — 8 HP se kupi. SREBOTNJAK, Kolodvorska ulica štev. 31. Dranke Mm Atlat Jungheus budilke, vsakovrstne stenske ure, nakit iz am. zlata razpošilja lallob Pich, Zagreb, tlico 63 Papirnice in trafike pozori Preskrbite se hitro z lepimi novim! raHni ljubljanskih trgov, umetno izdelane in po nizki ceni 100 kom. K 120-—, 400 kom K 440-—. Dobijo se v pisarni Zvezne tiskarne, Ljubljana, Wolfova ul. 1. kiiino Osti in ta v vseh niansah tovarna IReich | Ljubljana. Sprejemališče: Šelenburgova ul. štev. 4. Podružnice: Maribor, Zagreb, Ko« tevie. Novo mesto. INF* Enkratna objava 11* din. “3P® m Priporočajo se sledeče t rdke: jciza ŠPEDICIJE: Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul 3, tel. 463. Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c. VELETRGOVINA VINA: Restavracija »Zlatorog«, Ljubljana, Gosposka ulica. FOTOGRAFSKI AT ELI JE: Kunc Franc, Ljubljana, Wol1ova ul. 6. Prvi domači zavod za povečanje slik. KNJIGARNA: Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8. MANUFAKTURE: P. Ostrelič, Ljubljana, Vegova nllca št. 12. V bližini državne realke. Franc Brumat, Ljubljana, Mestni trg 2511. TRGOVINA BOMBAŽA: SUKANCA ITD.: Karl Prelog. Ljubljana. Stari trg 12. KONFEKCIJSKE TRGOVINE: J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3. O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg. PAPIRNA TRGOVINA: I. Gajšek, Ljubljana. Sv. Petra c. STAVBENO PODJETJE: Dr. ing. M. Kasal, Ljubi lana. Ivan Vižintin. Ljubljana, Vodmatski ŠPECIJALNA KROJAČNICA ZA DAME IN GOSPODE S. Potočnik, Šelenburgova ulica 6H. SLAŠČIČARNA: Kalaš, Ljubljana, Židovska aL trg 7.------------------ --------- KAVARNE: »Central*, Ljubljana, poleg jubttel* nega mosta, Štefan Mikolič. JADRAN, Breg, vsak dan koncert. TRGOVINA Z ZLATNINO IN SRE-BRNINO: Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari trg 20. KAMNOLOM IN OPEK. STROJI: Kleemanns ver. Fabriken. Ober-tilrkhem und Faurndau. ____________ IZDELOVANJE IN POPRAVLJANJE ROČNIH HARMONIK F. Vodišek, Ljubljana VII., 156. GRADBENO PODJETJE IN TEHNIŠKO PISARNO sta otvorila ing. Alojz Hrovat ht ing. Albin Černe, avtorizirana civilna inienerja v Ljubljani. Krekov trg št. 10.1. nadstr._________ Produktivna zadruga pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev reg. z. * o. z.. Ljubljana, Gosposka ul. 4. IZDELOVALNICA ŽIČNIH VLOG (MODROCEV) ZA POSTELJE TER ŽIČNIH PLETENIN: Šimen Šablatnik, Jesenice - Fužine, domače prvovrstno podjetje. TRGOVINA VINA DALMATINSKEGA IN Z OTOKA KRK A. Karabaič, Udmatska ul. 78, Moste. PARNA PEKARNA: Jakob Kaučič, Ljubljana, Gradišče. grafično-strokovni zavod —= dracan tomljenovK čjSaii. ZflSREB in 26-71, centrala III. Brzoj*avke: Colorgraf. Veliko, dobro urejeno skladišče > strojev in vseh grafičnih potrebščin. ^-Prana3' j/.V°rrdco barv za tlsek Kast & Ehlnger, Stuttgart-H0r*co strA* °Iivr»ico Gebr. Klingspor, Offenbach a. Main, ^ckschnellD drich Heim & Co„ Offenbach a. Main, (Tiegel- Strojevo**"’ Gu?lrnler-. Bronzier-, Lackiermaschinen), tvor-Qo stroiev ,Spless» Leipzig (Rotary Anlegeaparete), tvor- ' Prodal ^ 6t & Go*’ Leipzig (Falzmaschinen). ^laschinerT' ** tVornice Karl Krause, fl-G-, Leipzig (Schnel- ** Ulprlg (22 Lelpzlger Schnellpressenfabrik GretuiA ni- ^ Potr«bščine za knjigoveznice. j&ojo". fc?Cn?^r„anLkOCrafye ^ postrežba. Zahtevajte ponudbe in cenovnlke. Oglej'te si našo stojnico na Pikiajinski obilni rastni v Mariboru A- ijnica iv. li Ista Vam nudi najlepšo priliko za naročila lepega in dobrega blaga, vseh vrst modeme pecive, voščene sveče itd. — 2a naročila se priporoča Franjo Cvilak, Slov. Bistrica. •• Hodni atelije M. SARC Ljubljana, Kongresni trg ? zopet otvorjen. Sprejemne ure od 10. do 12. ure In od 3. do 6. ure. : PRVA JHM1 iMUH KRM! IH SIRtUitlOL: Sprejemam llsICJ* In druge kote v barvo; stroj In popolno izdelavo moderniziranje kožuhovin izvršujem točno in po najniijih cenah. Kupujem vsako* vrstne divja kože po najvišjih dnevnih cenah. P. SEMKO, krznar, Giince 230. M. KUŠTRIN, UUBgJANA. Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi In elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „WaIter Martiny". Na razpolago je hydraulična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev. Centrala: Ljubljana, Rimska cesta štev. 2. Telefon štev. 58& Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana. Podružnice Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. Telefon štev. 470. Maribor, Jurčičeva uL štev. 9. Telefon štev 133. Beograd, Knez Mihajiova ulica broj 3. : v JUGOSLAVIJA«, 8. sept. 1922 F. tv. gospodinja Šivajo, kroteče, čevljarja in »edlerfe opozarjamo, da se dobijo copet najboljši Šivalni stroji „Giitzner“ ▼ vseh Opremah materijal predvojni, cene nalnlij« edino le pni Gričar & Mejač Ljubljana, poleg glavne pošte. Največja in edina konzervna to-vama v Jugoslaviji priporoča vsakovrstne konzerve in mesne s izdelke po dnevnih cenah. :: CENIKI SO NA RAZPOLAGO. Ljubljana, Sv. Petra nasip it.?. Pouk v vezenju brezplačen I ktotam igle, olj* v3e nadomestne dele za vse sisteme Ovalnih atrojev in koles. — Potrebščine za Ovili«, kroj a te. čevljarje, brivce, sedlarje, toaletno modno blago, srajce, kravate, (tetke, palice. Galanterija, gumbi, na veliko In malo! Najnižje cene! Točna postrežbal Zaloga obleke za gospode, gospei n:::: dečke, nsz BRZOJAVI: „TOVACO“, VRHNIKA. PAVIUON NA VELESE3MU. Oglasno in informacna naročila sprejema anončni in informačni zavod Drago Beseijak, Ljubljana, Sodna 5 v pisarni in d paviljonii E K na LjiiSiijanstai velesejmu. Parna žaga FRAN RAVNIKAR ea.':a. '.-ar meStllt tesarski mojster •; ■ ■: LJUBLJANA Linhartova ulica štev. 25 kupuje po najvišjlh dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor ... . tudi cele gozdne parcele. • ■ ■ ■■ — mestni stavbenik. s- LJUBLJANA. Telefon 527. Stoikova Izvršuje nove zgradbe " - popravita vseh vrst, 4 - načrte ter proračun«- ' . i Delo najsolidnejej. Za vsa pleskarska dela, lakiranje avtomobilov in lakiranje voznih koles v ognju se priporoča (Tvornlca slamnatih Seilra I torbicam • Razpošiljam po najnižih cenah Prane Mozovič, Domžale. wsi"W • *mmmm » » 'rnmmmrn » »'—■■►333 t^ieaeea^s » » TONE MRLGRJ stavbeni in pohištveni pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica št 6 Zopet je dospela večja množina Teodor Kom, Ljubljana, Filianska se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih D a a o o a □ □ □ a Največje svetovno transportno pocQeQe EVROPA CANADA AMERIKA Samo 4 dni na odprtem morju. Najhitrejša in najboljša zveza preko HAMBURGA« ANTWERPENA m CHERBOURGA z glasovitimi .EMPRESS", parobrodi na dvostročne vijake, k! so kljub nizkim cenam razkošno in bogato opremljeni in torej s polno pravico nosijo ime „EM PRESS", kraljica morja. Odhod vsak! teden. X CANADIAN PACIFIK. - ZAGREB, - 3UR1ŠIČEVA ULICA 3C. x S L O V E N S K A B A N K A mm Delniška glavnica: K 30.000.000- Rezerva: K 5,000.000'—. Obrestuje vloge po najvišji obresfni meri. IzvrŠ^e vse bančne posle 2elo ugodno. Centrala: v lastni palači Ljubljana, Stritarjeva ulica 9. Podružnice: Novi Sad, Ljutomer, Dolnja Lendava. Ekspozitura: Vrhnika. •»««I •a tu v © I FRfln RflUniKflR mestni tesarski mojster, LJUBLJANA, Linhartova u!. štev. 25. Telefon štev. 415. Postno-čekovni račun 11.428. Izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno, nadtalno ter umetno tesarstvo. Parna žaga in sirojne delavnice. Prevzamem po danih, kakor tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkven, ostrešja, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arhi* tektonična dela. Stopnice, dekorativne strope ter dekorativne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opo* zar,am zlasti na moje patentirane nosilce za veCje proste razpetine od 12 do 15 m« Razstava v paviljonu za stavbena sMa in lesno industrijo. »1* PARFUMS CHRVSIS IMP0RT-EXP0RT k PARIŠ I, 1S. RUe DU LOUVRE. WIEN X •f 22, COLUMBUSGASSE. CEL3E 1, ŠKOF3A VAS. ! n. LJUBLjnnsKi veliki sEmem i l PflUiUOn I. - ODDELEK fl§ 397. • | Slavenska banka d.d.u£C (preje Jugoslovanska Union banka) Zagrab Beograd Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Ustanovljeno 1.1881 ANDREJ JAKIL Ustanovljeno I. 1881. tovarna kož in čevljev, d. d. Karlovac. Brzojavi: JakJl, Karlovac. Telefon: pisarna 70, tovarna 50, stanovanje llS. Proizvaja: Vaches podplate v polutnicah, vaches krupone, okrajne vratove, podplatnice (Bransolne), teletino rujavo in Črno, kravjo rujavo, kipse boxkalf v vseh barvah. Solidna kvaliteta l Čevlje moške ia ženske iz boksa v vseh barvah, iz telečjega in kravjega usnja, moderne amerikanske in navadne de* lavske (bakandje). Elegantna izdelava iz čistega usnja. Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). si Budapest: Balkan Bank r. t Afilaciie: Spnt: jugoslavenska industrijska banka. Wien: Bankhaus Milan Robert Alexandcr. Delniika glavnica in rezerve ca 200,000.000 K. Izvršuje vse bančne posle naikulantneie. I s Zvezna tiskarna in knjigarna V L3UBUANI - Wolfova ulica štev. 1. Paviljon „1“ štev. 386. INDUS D. D. prek CARL POLLAK Tovarna usnja in usnjatih Izdelkov KRANJ, LJUBLJANA, VRHNIKA. Centralna pisarna Ljubljana, Sv. Petra c 68. Tel. 528. L INDUS7RIJA USNJA. PoStni predal 74. Telefon 359. 35Z 2Z2L2222L2UBti5i Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporočamo. Zahtevajte proračun! Točna postrežba! Na velesejmu pav. ,,E“ št. 18. A, VEGETABiLNO (čresiostrojeno usnje): 1. kravtne, rjave, črne tn chagrin, ier za mehove in strehe, 2. kipsi, 3. teletine, 4. ovčine in kozine a) mazane, rjave in črne, b) barvane, za mobilje, tapeti-ranie in konfekcijo; 5. vachettes: a) za izdelavo dokolerdc, barvam ali naravne, b) za izdelavo nogometnih žog, c) za izdelavo razne usnjate konfekcije,' 6. svinjine (specialiteta): a) za fino jahalno opremo\ barvane ali naravne, b) za kovčege, c) za mobilje tn galanterijsko konfekcijo (portemormais, por-tefeuilles in knjigoveštvo); 7. p od plati: a) trovložem hrustosirojent podplati, b) vache; S. c r oup oni za izdelavo transmisij skih jermenov, a) specialno strojeni (angleški sistem), b) hrastostrojenL B. CHROM-USNJE: 1. box-calf, črno in barvano>, 2. chevreaux, 3. chevrette, 4. chrom-usnje za izdelavo nogometnih žog, 5. chrom-uz^je za izdelavo jermenov. C. GALUN-USNJE m izdelovanje vezilnih in šfrahuh jermenčkov■» • ;T p. LAK-U5NJE: J. box-caiff 2. chevreaux. U. INDUSTRIJA USNJATIH IZDELKOV. A ČEVLJARSKJ IZDELKI: 1. čevlji za strapac, 2. čevlji za rudnike, 3. čevlji za šport in nogomet. 4. čevlji po vojaškem vzorcu, 5. sandale. B. KONFEKCIJA TRANSMISIJSKM GONILNIH JERMENOV: f. specialni stroj, 2. hrastov stroj, 3. chrom-stroj, 4. jermenct za Ivanje in vezanje transmistjstkih jermenov, C. KONFEKCIJA za: dokdenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeuilles itd. iz vegetdbilnega, chromr in lak~usnja, nahrbtniki, športni pasovi itdv tržne torbice. •••i • ••• • 90 • • • • GOSPODARSKA ZVEZA IMPORT LJUBLJANA EKSPORT • S J ■ M :Lastni paviljon na Ljubljanskem velikem sejmu.j JUGOSLAVIJA«, 8. sept. 1922; Slive (češplje) hruške i. dr. —- za žganjekuho r-..... vsako množino „Ve!ežgan]ama' Uvoz in prodala raznovrstnega fnožem, manufakttarnega blaga. Ljubljana, Mestni trg, Pdsebni oddelek za pletenine trikotažo in periio. - U&£l\ Ponudbe z navedbo zahtev je nasScwlfl na V -. ? 5 Tajništvo centrale v Ljubljani. L Obrat: Parna žaga, tesarstvo. .; Izpeljava in naprava strešnih stolov za visoke stavbe in zvonike, stropom slepih V \ \\ >* in ladijskih tal, verand, paviljonov, vrtnih : _ ograj, kegljišč ledeni.Cj. mostov, _pilotaže. Obrat: Strojno mizarstvo, stavbeno mizarstvo; okna, vrata, portali, stopnjice, steklenih sten. Ul. Obrat: Tovarna lesenih žaluzij in rolo za okna po lastnem preizkušenem sistemu. Naslov v upravnisfiu f>J«g©sla¥lje' Tiska »Zvezna tiskarna« * , ■.! t y y. P :':;v ‘Slran YS„ ► JUGOSLAVIJA«, 8. sept. 1922. CZJ '4 ‘ v >. ..".' t , : .1 Z&. - ' -» - >. Slovenska gradbena in industrijska d. d. LJUBLJANA. Tekoči račun pri Slovenski eskomptni banki v Ljubljani«, TeL interurb. — 180. Tehnična pisarna v tovarni Keršič, Spodnja Šiška. Izvršile: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije. Vse vrste vodnih naprav na podiagi 25 letnih izkušenj. ŠPECDAUTETA: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode. Zastopa: patent dr. ing. Empergera za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, silo-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov, statičnih preračunov, stroškovnih in rentabilitetnih proračunov. Gradbena vodstva: Kranj, Tržit Logalec. S m m Mig m m-- Izdaja »Justoslov. novinsko d.