Dolžnostni izvod. 1 J'- n. Licejska knjižnica. Posame» AftO. *»*■*» « —— Ljubljana. Naročnina listu: Celo leto 66 dim, pol leta 30 rtin, četrt leta 16 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 120 din. Inserati ali oznanila s® zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem Inserlmnjii primeren popnsl. Upravništvo «prejema naročnino, inserale la reklamacij«. Telefon inierurban st. 113. politics list za slivsnslio ljudstva Poštnina platm v STRAŽA izhaja v pondeljek. Uredništvo ta upravništvo Ju Koroška cesta it 5 Z uredniki______ govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. i Rokopisi se ne vračajot Nezaprte rekiaznadje so poštnina Telefon inlenirbon št 113. IO. štev, Maribor, dne 24. januarja 1923. Letu Ilc XV. Številke jasno in glasno govore. Da boije poznamo gospodarske razmere v naši državi in da spoznamo, v koliko prispevajo posamezne pokrajine k pokritju državnih stroškov, da ugotovimo, kako so nekatere pokrajine preobremenjene, dočim druge z ozirom na davčno moč premalo plačujejo, da vidimo, kako se upošteva proračun, da javnosti predočimo podatke, katere da tu in tam finančno ministrstvo na razpolago, naj govori sledeče: Neposrednih davkov bi se moralo plačati po proračunu do 1. novembra čez 452 milijonov dinarjev, a plačalo se je le 396 milijonov dinarjev, torej za 56 milijonov dinarjev manj. Odkou izvira ta primanjkljaj? Primanjkljaj izvira od tod, ker je Srbija s Črno goro plačala 45 milijonov dinarjev manj, bogata Vojvodina pa 47 milijonov dinarjev manj, kot določa proračun. Zanimivo je, da je siromašna Dalmacija plačala 6 milijonov dinarjev več, Bosna 18 milijonov dinarjev več, Slovenija pa celo 33 milijonov dinarjev več, kot zanteva proračun. Srbija s črno goro vred šteje nad 4,300.000 prebivalcev in je plačala do 1. novembra torej za deset mesecev, 94.3 milijonov dinarjev, Slovenija, ki šteje le 1 milijon prebivalcev, pa za isto dobo 52,8 milijonov dinarjev na neposrednih davkih. Ministrstvo trdi, da je vzrok slabemu plačevanju davkov v posameznih pokrajinah, premajhno število davčnih uradnikov. Z ozirom na dejstvo, da se nri nas plača znatno več neposrednih davkov ko zahteva proračun in da svota v Sloveniji vplačanih davkov ni v nobenem pravem razmerju z plačilom v Srbiji in Črni gori (52.8 milijonov dinarjev pri 1 milijonu prebivalcev, t'1.3 milijone dinarjev pri 4.3 milijonih prebivalcev), z ozirom na to, da pride na 1 prebivalca v Sloveniji za dobo 10 mesecev 52.8 dinarjev neposrednega davka, na 1 prebivalca v Srbiji in Črni gori pa le 21) dinarjev, torej niti ne polovica, bi človek po izjavi ministrstva trdil, da imamo pri nas preveč davčnih uradnikov, ali pa — da so preveč goreči. V smislu člena 25 finančnega zakona za leto 1922-23 mora finančno ministrstvo vsak mesec finančnemu odboru predložiti izkaz vseh dohodkov in stroškov. Dobili smo v roke izkaze za prvo četrtletje novega proračuna, za mesec avgust, september in oktober. Dočim so bili dohodki v mesecih avgust in september za 89.8 milijonov dinarjev večji kot izdatki, izkazujejo dohodki za mesec oktober primanjkljaj 41.9 milijonov dinarjev. Slovenija je plačala v teh treh mesecih neposrednega davka 17 milijonov dinarjev, štirikrat večja Srbija pa le 34 milijonov dinarjev. Posebne trošarine je plačala Slovenija 2.823 milijonov dinarjev, Srbija pa le 873.000 dinarjev, dohodki iz taks so znašali v Sloveniji 15.5 milijonov dinarjev, v Srbiji pa 34.8 milijonov dinarjev, dohodki državnih posestev v Sloveniji 11.2 milijonov dinarjev, v Srbiji pa komaj 2.6 milijonov dinarjev. Slovenija je plačala v teh treh mesecih neposred-li j trnov dinarjev več ko zahteva proračun, monopolski dohodki so večji za 16 milijonov dinarjev, neposrednega davka je za 4 milijone dinarjev več ko določa proračun. Če primerjamo specijalne dohodke prvih treh mesecev z dohodki v proračunu, vidimo, da je Slovenija plačala za 28.5 milijonov dinarjev več, ko zahteva proračun, Srbija pa le za 24 milijonov dinarjev več, bogata Vojvodina jedva za 4 milijone dinarjev več. Pri pregledu izkaza izdatkov vidimo, da je ministrstvo prosvete prekoračilo proračun za 18 milijonov dinarjev, ministrstvo zunanjih del za 8 milijonov din., ministrstvo vojne za 39 milijonov dinarjev, ministrstvo šum za 30 milijonov dinarjev, ministrstvo agrarne reforme za 22.5 milijonov dinarjev. Na račun dolgov iz prejšnjih let se je izplačalo okrog 107 milijonov din., kateri znesek se ne nahaja v proračunu. Ostala ministrstva so potrošila manj', kot imajo dovoljeno po proračunu, tudi od budžetskih rezervnih kreditov, od katerih odpade na 3 mesece 20.250 milijonov dinarjev, se je porabilo le 65.000 dinarjev. V prihodnji seji finančnega odbora se bo razpravljalo o izkazih prvih treh mesecev in zahtevalo pojasnila glede izdatkov, s katerimi se prekorači proračun, oziroma niso v proračunu navedeni. Vlad. Pušenjak, Politični položaj. Protič kontra Pašič. V soboto je imel Stojan Protič v Kruševcu velik shod, na katerem je razvil svoj program. Opisal je svoje politično delovanje in navedel vse glavne momente iz tega delovanja. Dokazal je, da je deloval v smislu radikalnega programa in končal z ugotovitvijo, da delo sedanjih oficijelnih voditeljev radikalne stranke ni delo po programu radikalne stranke, ampak nekaj, kar je škodljivo za radikalno stranko. Soglasno so bile sprejete resolucije, v katerih se za - hteva, da se naj znani proglas glavnega odbora radikalne stranke, ki odgovarja na proglas Stojana Proti-ča, umakne, glavni odbor pa mora izdati izjavo, da je bil ta proglas prenagljen. V resoluciji sc dalje poziva glavni üuwor radikalne stranke, da spremeni svojo dosedanjo poiitijh.0 in da se postavi na stališče Stojana Protiča. Končno je shod soglasno izrazil Stojanu Proriču popolno zaupanje. Resolucije so se poslale gin . nennt odboru radikalne stranke, .mod je prav dobro uspel. — Protič je tudi nosilec liste v kruševaškem volilnem okraju. Njegova lista se imenuje neodvisna radikalna in najfirž jo bo postavil tudi za celo Šumadijo, kjer je začel sedaj z volilno agitacijo ter ima tudi vse intelektualce, a ne iščejo profita od politike, za seboj. Protič je edini srbski politik, ki se ni obogatil kot minister in to je njegovo najboljše priporočilo. Protičevcem preti obznana. Najprej je «Balkan« proglasil Protičevo akcijo za protidržavrio, sedaj pa prihajajo tudi ministri s trditvijo, da se je Protičev agilätor dr. Momčilo Ivanič ogrešil proti zakonu o zaščiti države pri svoji agitaciji po južni Srbiji. Najbolj se je zameril s tem, da je nekaterim prebivalcem Ma-eedonije priznal, da so Bolgari in da imajo vse pravice, da to tudi ostanejo. Nadalje naj bi bil tudi izjavil, da je današnja ustava sprejeta s podkupovanjem in, pa z grožnjami maščevanja ter celo smrti narodnim poslancem in njih družinam. — Ministri so se že posvetovali, kako bi se dalo proti dr. Ivaniču V okvirju izjemnih zakonov nastopati Volilni proglas zemljoradnikov. Zemljoradniki in sicer Lazičeva skupina so izdali svoj proglas na ljudstvo. V prvem delu proglasa se kritizira delovanje vseh dosedanjih vlad, posebno pa demokratske in radikalne stranke. V drugem delu prinaša proglas program zveze zemljoradnikov o ustanovitvi kmetske zadružne države. Glede zunanje pomike zahteva proglas, da se ustvarijo prijateljske zveze z vsemi slovanskimi drža -vami, z ostalimi državami pa dobri medsebojni odno-šaji. Proglas zavzema ostro stališče proti vidovdanski ustavi, ki nasprotuje zemljoradniškemu programu. --Proglas povdarja prijateljstvo hrvatskih in srbskih kmetov. — Za tem proglasom pride najbrž tudi proglas Avramovičeve zemljoradničke skupine, ki bo samostojno nastopila. Lazičevi zemljoradniki ne napadajo v svojem proglasu Avramovičevih pristašev in če ta tudi ne bo v svojem proglasu grajal druge zemljoradničke skupine, potem bo moral programaticne stvari prvega proglasa potrditi ali pa iti še bolj na levo. Zopet poživljena staroliberalna stranka. V soboto zvečer so poklicali v Ljubljani v življenje staroliberaino stranko. Skupina staroliberalcev krog «Naroda« se je organizirala v takozvano Narodno napredno stranko. Pri tej priliki so izvolili starini tudi začasno načelstvo, ki bo izdelalo program in organizacijski štatut. Kot hitro bo izgotovljen program, bo sklican v Ljubljano zbor zaupnikov, ki bo odobril program, se bo izvolilo načelstvo in postavili kandidati za narodno skupščino. V začasnem načelstvu vidimo imena kot: dr. Ravnihar, dr. Triller, Rasto Pustoslemšek, Jelačin ml. in dr. Ivo Tavčar. Z vzpostavitvijo Narodno-napredne stranke je razdor med slovenskimi demokrati definitiven in politična smrt za demokrate v Sloveniji. Dr. Kukovcu se torej niti ni posrečilo, da bi bil skoncentriral očete in sinove — starine in mladine — kaj šele, da bi bil privabil pod svoje peruti slabostojne in narodne socijaliste ! — da to ni vojaška akcija. Aretirance posadijo v avtomobil ter jih odpeljejo neznano kam. — Nad stoti-soee delavcev stavka — nemška pasivna resistenen napram francoskemu nasilju je izborno organizirana. Madžarska — «otok svobode.« Socijallstični poslanec Estergalyos je na drugi parlamentarni seji nadaljeval s svojim govorom o strašnih razmerah v tabori ščih za internirance, kar smo že zadnjič enkrat posneli. — «Videl sem napol zmrznjene in nage ljudi«, je rekel poslanec. «Baraka, ki služi kot bolnišnica, je strašno nesnažna. V njej gnijejo ljudje v cunjah. R juh že davno niso videli. Nekateri so že nad leto dni v tej «bolnišnici«, pa so dobili v tem času samo dva majhni* koščka mila. Med bolniki so tudi vsled trpljenja in mučenja ponoreli ljudje in te nesrečneže imajo sedaj nage privezane ob železnih posteljih. Za 774 ljudi je samo en zdrjavnik in še ta je po navadi odsoten. Povoji za: rane se površno perejo v mrzli vodi ter se še neposuše-ni porabljajo za druge bolnike. Lakota je tako strašna, da so interniranci psu polkovnika Pr očka začeli jemali topla jedila in nekaj psov so pobili ter pojedli. Če pa pazniki koga dobijo pri tem, ga pretepajo, teptajo z nogami in več jih je že vsled takega mučenja u-mrlo.« — Kakor prvič, tako so se tudi sedaj navzoči razjezili nad poslancem in ne nad vlado, ki take stvari uganja. Ogrska je danes, kakor je bila tudi poprej, ~ «črni madež« na karti Evrope, kakor je rekel pisatelj Björnson. ? Izjava poljskega ministrskega predsednika Na zadnji seji varšavskega sejma (parlamenta) je izjavil ministrski predsednik Sikorski med drugim: Poljska želi mir na podlagi mirovnih pogodb. Posebno bo gojila poljsko-francosko prijateljstvo. Glavna garancija za evropski mir pa je prijateljstvo med Anglijo in Francijo. Z Ameriko, Italijo in z Japonsko bo Poljska ob-državaia prijateljske zveze. Sporazum z Rumunijo je rodil že dobre plodove za oba dela. Konkordat z Vatikanom, na čegar prestolu sedi vzvišeni cerkveni knez, ki je pokazal že toliko simpatij za Poljsko, je vlada prevzela od prejšnje vlade in bo kmalu zaključen. Raz-merje med Poljsko in malo antanto se bo uredilo na podlagi medsebojne dobrohotnosti. Protestirala pa bo vlada pri svetu poslanikov proti neopravičeni zasedbi Memela po Litvincih. Od Nemčije in Rusije pa bo Poljska zahtevala, da se držita sklenjenih pogodb in da se izpolnijo prevzete obveznosti. Poljska bo z ostalimi državami vred rada sodelovala pri konsolidaciji Evrope. Beležke. Po svetu. Francoska zasedba rufarskega ozemlju. Francozi pošiljajo vedno nove čete v Porenje; Mainz je napolnjen s francoskimi četami. Adjutant generala Degoutte-ja, kapetan Brasard je izjavil, da ima Francija pripravljenih za zasedbo 226.000 mož, med tem ko je do-sedaj vkorakalo šele 96.000 mož. Pruski minister za narodno gospodarstvo je po sporočilu o zaplembi drž. gozdov v Porenju prepovedal svojim uradnikom iz polnjevati naredbe medzavezniške porenske komisije. Nameravana uvedba posebne valute v zajedenem ozem lju bo izvedena dne 1. fenruarja, od tedaj bo veljata kot edino plačilno sredstvo. Za enkrat bo znašala emi sija eno milijardo francoskih frankov, iz Pariza p> ročajo dalje, da bo francoska vlada zairla vsako obstrukcijo Nemcev z najostrejšimi sredstvi. Če nemški železničarji ne bodo vršili svoje dolžnosti, jih bo zamenjala s francoskimi in belgijskimi. Napetost v ruhrskem ozemlju raste od ure do ure. Francoski generalni št2b je prejel iz Pariza tajno povelje, v katerem se mu nalaga, naj pazi, da bodo čete ohranile svoj ugled in se ne bodo pustile po nemških protiukrepih demoralizirati. Komandanti so dobili nalog poskrbeti čimpreje za večje transporte premoga v Francijo in zaprositi za slučaj potrebe delavcev iz domovine. — Gele vrste tankov drdrajo skozi zasedena mesta, nemške upravne organe izganjajo in druge, ki nočejo izdati davčnih spiskov, zapirajo ter spravljajo pred svoja vojna sodišča in — francoska vlada še vedno trdi. Proslavljajo in postavljajo se. «llustrovani list«, u-rejevan v Beogradu, tiskan pa ndf Dunaju, prinaša raznovrstne slike iz naše države z napisi v štirih in še več jezikih. S tem listom so nameravali nekaj takega, kot Čehi s svojo «Prager Presse«, Nemci s slikanimi prilogami k raznim listom, ki imajo namen, da pokažejo svetu svojo kulturo, so pa svoj cilj temeljito izgre-šili. Kar je dobrega in lepega pri nas, ne znajo ali pa nočejo pokazati, temveč prinašajo rajši vse to> kar najbolj razvnema svet proti našim razmeram. Ni številke, da ne bi poleg vojaških parad predstavljale slik*“ še kakega zaklanega hajduka ali pa kako justifikacijo iz južne Srbije. — Posebno so se pa postavili z zadnjo številko, ... ima na prvi in drugi strani pod napisom «Smetišče sredi Beograda« slike iz skrajno zanemarjenega Beograda. Na pni strani je pet slik, desno predsednik beograjske občine, levo podpredsednik, naokrog pa kup smeti in nesnage pod okni ministrstva za zdravje, silno zanemarjeno ter z vso mogočo nesnago in navlako zaphano dvorišče ministrstva za šume in rude in končno nekaj ogalov kralj Milanove ulice s svinjaki, greznicami, mlakami ter velikimi kupi nesnage, kamenja in raznih odpadkov. Slike na drugi strani nas vodijo po drugih beograjskih ulicah. Povsod nesnaga, da naša najslabša vas take ne zmore, ulice raz-vožene, razdrapane, vse polno jam in blatnih jezer. Pred lepim poslopjem Karnedjijeve knjižnice je toliko blata, .* se mimogredoči lahko ogledujejo v mlakah, na drugem oglu pa se vidi na smetišču tudi mrhovino. — In to naj služi v reklamo za Beograd in državo! Čehi kažejo v svojih ilustriranih listih lepe stavbe, muzeje, gledališča, šole, bolnice, Nemci tudi in povrh še najmodernejše stroje, mi pa — smetišče sredi presto-lice, hajduke, justifikarije, vojaške parade — vsak pač to, česar ima največ! Lakota in politiku — lačen narod in sita vlada. Če ministri ne govorijo na svojin sejah o raznih proti-kandidaturih in o tem, kako bi se jih dalo pobiti, potem je gotovo, da se posvetujejo o prehrani pasivnih krajev .Vedno še najde kak kredit in govori se o nabavi cele množine vagonov koruze za Srbijo in črno goro in celo na prekosavske kraje se razteza skrb radikalnih ministrov. Žitnice se otvarjajo, krediti se najdejo, vagoni se pošiljajo in vse to samo za to, ker stoji samoradikalna vlada pred volitvami. Lačen narod dobro pozna svojo sito vlado, pa naj si bo zvezna demo- y catako-rađikalna, ali pa samo' raefil .• Tüa in se ne Ix» Ml «ipd jati m z volilno koruzo in ■ z lepimi übSi«-> om k vladni, voiibu skrinjici. Proč z birokra:ii«icm! Ko smo dobili leta 1Ü8 svojo državo, smo bili v išem tđea'izmu prepričani, da bodo v novi državni -tuni organi v uradih in upravi odstranili vse, kar bi ; ličkaj spominjalo ali dišalo po starem avstrijskem ' icokfahzinu, ali recimo po domače »uradnem širne!- 1 in pričakovali smo, da bomo živeli brez uradnih i oblastnih šikan mirno in zadovoljno pod «svobod- ) vim solncem« . j l oda dogaja se baš nasprotno. Priliko imamo opa- j * vati — to opazujejo posebno naši župani in občinski . -'gani — da je birokratizem v današnji upravi v ne- j ■Jterih stvareh še hujši, kot je bil poprej. Posebno sc j < opaža v poslovanju z vojaško oblastjo. Taista po- j d ja potom okrajnih glavarstev, pa tudi naravnost ob- j inskim uradom razne, dopise, odloke in «naredjenja«, j . katerih zahteva naravnost .nemogoče stvari. Če pa se takšnim dopisom ne ugodi, ker ugoditi ni mogoče, se -zagrozi županu s kazenskim postopanjem. Evo, dokaza! ~ Pred seboj imamo izmed mnogih takih dopisov .sopet enega, iz katerega nav edemo dobesedno par točk v izvlečku: «Kr. okr, glavarstvo......... U. 163. dne 10. januarja 1923. Vsem občinskim predstojništvom! «Priklopljeni spisi vojničarjev se naslovu z nalogom izr oče, iste v tozadevnih razpredelkih natančno in Taviino izpolniti in zanesljivo do 10. februarja zopet < mkaj predložiti, ter se bo v slučaju brezbrižne, ne- »ravilne in netočne izpolnitve proti občinskemu predstojniku kazensko postopalo.......« «Dolžnost odgovornih organov je, da najtočneje ■ hirajo podatke za vsakega in doženejo, ali je, koliko •osa in kje je služil? Je bil potrjen ali ne, ali je bil v nekaj tednih radi že stare bolezni kot nesposoben ali j sled vojne poškodbe odpuščen?« ...... S «Opazka «bil je vojak« ne zadostuje in naj se po- i prayi, kakor že omenjeno. «Neznan«, «popolnoma ne- i -.znan« je izključeno in naj se poizveduje skozi (!) j . .1 tvornike pri sorodnikih in drugih. «Je služil v Jugo- j - aviji« ne zadostuje in naj se navede tudi čas, ako je j i-red ali med vojno služil in koliko časa in kje. «Baje«, i • ajbrž«, «po lastni izjavi« se ne more upoštevati in j j se zadeva natančno preišče. «Pri vsakem se mora natančno vpisati mesto sta ovanja, bivališče in zanimanje (poklic)«. — «Za umrle morajo mrtvaški listi ali sodnijski sklepi Pukovski .mandi vposlati; za domovinsko pristojne naj se zahtevajo od nove domovinske pristojne občine domov-.rice in se komandi vpošljejo, ker le na podlagi omen-enih dokazov se zamorejo v tukajšnji evidenci črtati, o iroma prepisati«....... To je nekaj točk, navedeno namenoma obširneje, a se lahko razvidi, kaj in Koliko se od občinskega rada, oziroma od županstva zahteva, če se pomisii, da se na podlagi sedaj veljavnega zakona zahteva vojnica (vojaška taksa) še od leta 1875 in naprej rojenih, ara bi. vsakemu trezoomislečemu jasno, da je ne-ogoče zvedeti županstvom po teh pretečenih, burnih jnih časm, za stanovanje in poklic vsakega posa-eznega, četudi bi bil v občino pristojen. Pripomniti pa moramo tanoj, da so v prvotno nadenem spisku vpisana imena vojaških obveznikov, ■ >o čegavi zasmgi, nam ni znano), kateri so popolnoma ■znani in niso niti v občino pristojni. Kako naj pri j rj županstvo spisek izpolni?! «Neznatno« se ne sme zapisati, prazna rubrika tu- I ne pustiti. Zopet drugi v spisku navedeni so odšli j davno pred svetovno vojno iskat v svet dela, bodisi ; Ameriko, Nemčijo ali kam v inozemstvo. Doma niso , . tavili nobenega sorodnika. Kako naj poizve županstvo ! .njegovo bivališče?! Za umrle se zahtevajo mrtvaški listi, oziroma sod-jski sklepi. Kedo in kje naj se isti preskrbijo, ker se a mnogega ne ve, kedaj in kje je umrl?! Niti župni, j e manj pa občinski uradi, so dobili tozadevna poro- i la. Je res neverjetno, kaj se vse zahteva! In to navzlic | jstvu, da se morajo itak vsako leto meseca prosinca j eviti vsi vojaški taksi zavezani pri pristojnih občins- j h uradih. Ali je potem še sploh čudno, da gineva veselje do j .davanja v javnosti? Ali se s takim postopanjem ne j buja nezadovoljstvo in mržnja da uprave!? Naj bi merodajni krogi to uvideli in n išli d fuga ■ ota! Naloga in dolžnost naših bodočih poslancev pa -iLij bi bila, da tudi v tem oziru podučijo vojaške in dru . e oblasti in zahtevajo temeljito remeduro v korist na-.ih, že.itak z drugim delom preobloženih županov in očinskih poslovnih organov. Dnevne novice. Socijalni demokrat je — denuncijanti. V Beogradu je vršil kongres jugoslovanskih socijalnih demo-ratov; Ob tej priliki so se seve najbolj odlikovali so-; tjalisLi, ki se zbirajo okrog «Napreja« in Bemota. Ber-■ ot je nastopil na kongresu proti centralizaciji stran-e, in zahteval za peščico svojih podrepnikov v Slo-eniji avtonomijo. S svojimi avtonomističnimi in ko-itarskimi zahtevami pa je izzval Bernot občno ogor-. en je in so ga postavili pred dejstvo, da se tekom 10 . ni. pokori stranki, ali pa -odo pognali iz centralizirane ociialistične organizacija njega in njegove tovariše okrog «Napreja«. Iz stranke so bili nadalje ob priliki »ongresa izključeni socijalni demokratje okrog ljubljanske «Zarje«. Mariborčani so se uklonili strankine-mu diktatu in ostanejo še nadalie pravoverni jugosh»-Vunski socijalisti. Glede komunistov je odkloni! bet« i grajski kongres vsako sodelovanje ž njimi, jih obdolžil proiidržavnega delovanja in jih naravnost denuiicirai - Mastem. O kakem enotnem nastopu socijalnih demo- j kratov v Sloveniji pri bodočih volitvan ni niti misliti, j S svoj»m denuncijantskim postopanjem napram komu- j nistom pa so izgubili socijalni demokratje pri pošte- .j nib delavskih masah vse še morebitne, dosedanje sim- j parije. _ ' ‘ j Edino prave narodne kandidature. «Tabor« od tor- j •■a poroča, da so se sestali v Zidanem mostu dne 22. t. j m. demokratski zaupnim iz laškega, sevniškega in bre- j žiskega okraja. Pri tej priliki sta bila intronizirana j Eot kandidata demokratske smrti dr. Franc Roš iz Las- j kega trga m ,.ol namestnik brezisai brivec Jože Holy. ‘ «labor« še pristavlja, tla se je s to postavitvijo priznalo j Posavje soglasno k napredni meji in da so zgoraj o- j men jene kandidature prave narodne kandidature. Na- j rodne menda radi tega, ker je bila pri postavitvi teh j kandidatov navzoča peščica mladoliberalnih frakerjev j brez naroda, \olilne komedije in šale morajo biti in j za te nam pridno skrbi mili ata .-s. Kukovec s svojimi j po «taboru« m «Jutru« objavljenimi intronizacijami j mladoliberalnih kandidatov. Po volitvah oo lahko na- j stopil g. dr. Kukovec kot «August« v kakem Jugoslovan j sitem cirkusu, ker se bo med volitvami v tej stroki do j dobra izvežbal in ima za to že nekak naraven talent. • Minister Niko Zupanič je na svojem potovanju po j Slov. Štajerski agitiral pri gostilničarjih, kjer je kosil, I za srbsko radikalno stranko. Dr. Leopold Lenard išče te dni po naših krajih kan ! didate za radikalce. Vprašanje poštni direkciji v Ljubij'ani. Iz najzanesljivejšega vira izvemo, da se je gospod Lovro Pe-tovar hvalil s tem, da dobi vpogled v vsako pismo pri poštnem uradu Ormož. Ker smo mnenja, da velja pisemska lajnosi pp mednarodnem dogovoru in po vi- ! dovdanski ustavi, dovoljujemo si resno vprašanje, ka-...o zamore g. Lovro Pptovar dobiti pri ormoškem poštnem uradu vpogled v pisma, kalfo varuje torej ta ; urad dolžno pisemsko tajnost? Zahtevamo od direkci- j je v Ljubljani, da svoje podrejene urade pouči o nji- j hovi dolžnosti in tudi odgovornosti! -Če sc ne motimo, j ima g. Lovro Petovar tudi pošto v Ivanjkovcih. Gotovo j bo prav primerno, ako se pouči tudi njega 6 dolžno.- - j in odgovornosti. i Studiranje na inozemskih visokih in srednjih šo- i lah dovoljeno. Mnogo dijakov iz Slovenije študira na j univerzah in srednjih šolah izven Jugoslavije. Posebno i tehnično stroko morajo študirati v tujini, ker v naši j državni nimamo dovolj teh zavodov. Minister prosvete, j demokrat Pribičevič, je leta 1922 odredil, da se nobene- j mu dijaku iz Jugoslavije ne sme izdati potni list za j prekoračenje naše meje. Na ta način je bilo na stotine j naših dijakov, ki študirajo v Gradcu, na Dunaju, Pra- j gi, v Nemčiji, Švici, Franciji, Angliji itd., silno udar je- j nib. Pribičevič ni dovoljeval niti pošiljanja denarja, niti ne obiska svojcev v domovini. Poslanca Pušenjak in Žebot sta na prošnjo staršev intervenirala in interpc -lirala v ministrstvu in te dni je dobil g. Pušenjak od ministrstva prosvete obvestilo, da je Pribičevičeva na -redba preklicana in je dijakom dovoljeno nemoteno šiudiranje v inozemstvu. . Stoletnica Louis Pasteurja. Tudi mariborska ljudska univerza je počastila s predavanjem g. dr .Toplaka v ponedeljek zvečer spomin na Pasteurja, ki je tako velikega pomena za človeštvo. Louis Pasteur se je rodil dne 27. 12. 1822 kot sin revnega usnjarja. Študiral je v Parizu, kjer je leta 1844 začel s svojim znanstvenim delovanjem. V glasniku akademije znanosti je dokazal, da je za naravo telesa enakovredna z notranjim ustrojem njegova prostornost. Tako je dal podlago novi znanstveni vedi: prostorni kemiji. Po absolutoriju je učil tri mesece na gimnaziji v Dijonu, leta 1854 je bil pa odpoklican v Lille, Isti čas je Francija silno trpela na vinski bolezni. Ogromne količine vina, namenjene za izvoz, so se pokvarjale in prizadevale francoskemu narodnemu gospodarstvu silno škodo. Pasteur je poiskal povzročitelja bolezni: stensko plesen (glivo kvasiv-ko). Dognal je, da se te glive nahajajo v zraku in da kot nevidni živi organizmi prehajajo v vino, kjer povzročajo vrenje in bolezen.' Iznašel je tudi lek, ki je znan pod pasterizacijo vina, piva, mleka itd. V tem času je dokazal, da se iz mrtve tvarine nikdar ne more poroditi življenje. S tem je ovrgel hipotezo eksaktne vede o spontani generaciji in ižpodmaknil tla tajivcem vsega metafizičnega. Odpor proti njemu je bil silen. Ovreči njegovega dokaza pa ni mogel nihče. Pasteur se za strele ni zmenil, marveč je deloval dalje. Leta 1866 ga je napotil njegov bivši profesor Dumas na južno Francosko, kjer je razsajala kuga med sviloprejkami, ki je grozila uničiti to panogo gospodarstva. Pasteur je dognal, da povzročajo pegaviro na sviloprejkah glivice. Z izolacijo obolelih sviloprejk je odpravil zlo in svilo-preja se je začela sijajno razvijati po Franciji in Italiji. Pasteur je zaslovel. Leta 18138 ga je zadel mrtvoud po eni strani telesa, vendar je delno okreval in nadaljeval znanstvena raziskovanja. Poraz, ki ga je Franciji zadala leta 1871 mlada Nemčija, je velikega genija prvič potrl. Odšel je na svoj dom. Angleški kirurg Lister je med tem časom na podlagi Pasteurjevih zaključ kov dognal, da povzročajo vnetje ran bakterije, s katerimi je prenasičeno ozračje. Začel je Izpirati okolico in rane same s karbolovo kislino, prekuhava, je razne inštrumente, obveze itd. in naenkrat so prenehala vnetja in zastrupljenja. Tako je prišla do veljave moderna kirurgija. Pasteurjevi nasprotniki pa niso mirovali, tako da je bil ta veliki mož le z enim glasom večine proglašen elanom medicinske akademije. Ko se je na FrancosKem pojavila občutna živinska kuga, ki je ponekod zahtevala po dve tretjini goveje živine, konj in drobnice, je vlada pozvala Pasteurja, naj dožene vzroke obolenja. Pasteur je ugotovil vranični prisad po glivicah in je iznašel lek po cepljenju. Na podlagi tega so se razvila cepljenja zoper vse bolezni, uspehe vidimo danes vsepovsod. Razvila se je nova znanstvena panoga: mikrobiologija. Po teh uspehih je začel Pasteur preiskovati pasjo steklino. Uspehe dokazujejo danes brezštevilni Pasteurjevi zavodi, katerih imamo v Jugoslaviji četvero: v Nišu, Novem Sadu, Zagreb ter filijalo v Veliki gorici. Leta 1888 je zadel Pasteurja drugič mrt-voud. Bil je sicer ohromel, a bodril je svoje učence neprestano. Dne 28. septembra 1895 je poklical Bog svojega zvestega služabnika na obračun, ki je bil lahek. Pokopan je v lastnem Pasteurjevem zavoau v Parizu. Veletrgovci — tuja valuta — pokrajinska vlada. Iz Ljubljane javljajo, da so se dogovorili med seboj ljubljanski veletrgovci, da oodo prodajali svoje blago manj šim trgovcem samo za tujo valuto. Temu sklepu veletrgovcev se je postavila po robu pokrajinska vlada in odredila, da bo postopala proti vsakemu, ki bi se pregrešil v tem smislu najstrože, da ga bo izročila sodišču, ki ga bo strogo kaznovalo. Ker so mogoče storili veletrgovci tudi v Mariboru, Celju in Ptuju ljubljanskim podobne sklepe, jih opozarjamo na zgoraj omenjeno grožnjo pokrajinske vlade. Novosadski or junci so že vdrugič napadli ter demolirali uredništvo madžarskega lista «Delbacska.« Prvič je bilo to v proslavo «ujedinjenja« dne L decembra, drugič pa sedaj pred nekaj dnevi. Tokrat je policija sicer mirno gledala jugofašistovsko druhal, potem je pa le aretirala vodjo vojvodinske orjune Jevdjeviča, katerega je več prič videlo ob napadu z revolverjem, v roki. Proti aretaciji so njegovi ljudje priredili demonstracije in pristaši v električni centrali ter med natakarji so začeli celo s protestnim štrajkom. Zaprti or-junski predsednik je najhujši razgrajač in skrajni čas je že bil, da so ga spravili pod ključ. Demonstracija sestradanih. Te dni je bil v Drnišu v Dalmaciji velik shod stradajočega prebivalstva, ka terega se je udeležilo nad 20.000 ljudi iz okoliških krajev, ki hudo stradajo ter umirajo od lakote. Govorniki so slikali strašno bedo ter obtoževali z ogorčenimi besedami vlado, ki se za vse lo ne briga in' izroča narod obupu in propasti. Shod je poslal vladi brzojav, s katerim se zahteva nujna pomoč ter opozarja na vse posledice, če ta pomoč izostane; — Ta shod stradajočih jc značilen za današnjo dobo in režim. Tu nad 20.000 stradajočih, v beograjskem ministrstvu pa peščica radikalov, ki so pretvorili ministrski svet v agitacijski odbor radikalne stranke in ki pod pretvezo vojnih nevarnosti določajo milijardne kredite Za oporo svoje oblastiželj-nosti, za pozneje si pa zidajo Panteon. Tu velika množica gladnih, v Beogradu pa družba najostudnejših pijavk, ki hočejo biti edini državotvorni element v tej državi. Dalmacija dobi poštne avtomobile! V Split je pri-I šlo iz Nemčije ria račun reparacij devet velikih poštnih avtomobilov. V celem hočejo predati poštnemu prometu v Dalmaciji 25 avtomobilov, ki bi vozili v smeri od O-I Krovca So Metkovića. Vsak tak avtomobil ima prostora j za 12 potnikov, za pošto in prtljago. Dalmatinci pa si i tudi od teh poštnih avtomobil« ne obetajo zboljšanja j prometa, ker so ceste po Dalmaciji v tako slabem sta-j nju, da avtomobili niti voziti iie bodo mogli. Bolgarske komitske bande po naših južnih krajih. Bolgarski komiti udirajo kar v celili gručah na naš teritorij in dosedaj so doznale naše oblasti, da ropajo po našem ozemlju te-le roparske bande iz Bolgarije: Todor Aleksandrov s sto pomagači; Stojan Likovič in I Mila Opiski poveljujeta 37 možem; Lala Divijanac ima j 20 ljudi. Ti bolgarski komiti imajo cilj: organizirati v I obmejnih južnih pokrajinah vstajo in izrabiti vstajo v svoje razbojniške namene. Ti bolgarski komiti, ki so udrli na naše ozemlje, so oboroženi z najmodernejšimi puškami ,imajo dovolj municije in še vsaki po 2 ročni granati. Tolovaji v rokah pravice. Zadnje dni so se dogajale krog Subotice razne tatvine in vlomi. Po dolgem stikanju za vlomilci se je posrečilo policiji dognati, da prihajajo tolovaji iz Madžarske in po končanih zločinih so zopet pobegnili na madžarsko ozemlje. Dne 19. t. m. je padla razbojniška družina od 50 ljudi v roke madžarske pogranične žandarmerije. Vodja te bande je neki Salaj. Našim državljanom, katere je ta banda pokradla, je dovoljeno, da smejo po svoje reči na Madžarsko. Jugoslovanske oblasti se trudijo, da bi jim Mad žarska izročila tolovaje. . I m ■matir'Mwin—' Iz Celja. Surov napad predsednika republikanske stranke dr. Novačana. V pondeljek, dne 2. t. m.,'je sedel poslanec Vlad. Pušenjak ob %8. uri zvečer z jedno celjsko obiteljo v kavarni «Evropa« v Celju. Kmalu nato pride v kavarno predsednik republikanske stranke dr. Novačan, pride, k mizi, pri kateri je sedel g. Pušenjak. ga prosi, naj pride v svrho razgovora k njegovi mizi. G. Pušenjak se čez nekaj minul poda k mizi, pri kateri je sedel g. dr. Novačan. Na vprašanje, je-li g. Pušenjak odgovorni urednik «Straže« in «Slov. Gospodarja«, potrdi g. Pušenjak stavljeno vprašanje. Nato reče dr. Novačan: «V «Slov. Gospodarju« se trdi, da sem podkupljen,« Poslanec Pušenjak, ki je že skoro 14 dni odsoten iz Maribora, (bil je dalje časa v Beo- gradil), vpraša* kedaj se je io pisalo. Dr. Novačan od-i -ne: «V zadnji številki «Slov. Gospodarja«« ter ne kajoč odgovora, udari poslanca Pušenjaka na levo šivan lica. Ta surov napad so obsojali vsi tembolj, ker - je dr. Novačanu po lisi,»» očitalo še vse kaj drugega, jni 'ni reagiral. G. dr, Novačan ima lasmi list «Repu-] kanec« na razpolago, v istem lahko temeljito, ovrže -i'vdek, da je podkupljen, lahko neizpodbitno dokaže, 0 , 'česa živi, ko nima nobene službe, odkod dobiva tež- 1 tisočake za pisarno in agitacijske stroške, kdo vzdržuje popolnoma pasiven list «Republikanec«, kar bi dork -bolj zaleglo, kot surov dejanski napad na javnega , kavča, ki ni niti bral notice glede dr. Novačana. Po-v .oljeno je, da bo dr. Novačan pri sodniji dobil žari ženo plačilo za svoje — -republikansko junaštvo. Na naslov policijskega komisarja v Celju. Kavarna Lvpopa« je jedna izmed onih kavam, v katero zahajajo. ne le vsi Celjani brez razlike strank in narodnosti, -ampak tudi vsi tujci. Bati se pa je, da se bodo iste izogibali ljudje, ako bo v isti rogovilil predsednik republikanske stranke dr. Novačan. Dne 22. t. m. zvečer ob "S.-uri je ta republikanski predsednik brez vsakega povoda dejansko napadel tujega gosta, ki je narodni poslanec. Hladnokrvnosti napadenega se ima republikanski predsednik zahvaliti, da ni precej rok planilo po njem in ga posadilo na sveži zrak. Upamo, da bo g. policijsluvkomisar republikanskega predsednika pou-vil, kako se ima vesti v javnem lokalu in mu povedal, ria se je s svojim surovim nastopom moralično sam •N- i vrgel iz te odlične kavarne. Ako pa to ne bo zadostovalo, bomo naprosili vodstvo kavarne, da- namigne tej republikanski veličini, da ni v tej kavarni mesto za laka junaštva in take junake. Umestno bo, da dr. Novačan torišče svoje «delavnosti« prestavi bližje svojemu «ljubemu« prijatelju Radiču. Surov napad v kavami je vse obsojalo, le v družbi profesorja Napotnika se je nahajal nek navdušen republikanski državni u-služhenec, ki je odobraval surovost voditelja republikancev. Upamo, da bo g. policijski komisar v interesu •ugleda našega mesta in v varstvo interesov javnih lotu, lov dr. Novačana in vnetega republikanca iz družbe profesorja Napotnika primerno kaznoval ter onemogočil take nastope, kateri bi privedli do pretepov in burnih scen v mirnih kavarniških prostorih. Iz Maribora. MARIBORSKI OBČINSKI SVET. V torek zvečer je imel občinski svet zadnjo proračunsko sejo, ki je bila zelo zanimiva in za sedajno večino, obstoječo iz socialdemokratov in demokratov, naru /nosi porazna. Župan Grčar poroča, da g. Mlinarič, ki bi moral vstopiti namesto g. Jarha v obč, svet, radi bolezni odklanja obč. svetništvo. Na njegovo mesto se vpokliče .g. Avgust Cejan. V stanovanjsko komisijo izvoljeni g. Mohor ne sprejme tega mesta, ker jc gluh. Mesto njega se izvoli v stanovanjsko komisijo g. Stanko Polaš. Proračunska debata. Večina prihaja zopet z novimi davki. Nato preide obč. svet k pretresovanju proračuna. Poroča podžupan g. Druzovič, V predzadnji seji se je ugotovila potrebščina. V rednem prometu znaša primanjkljaj din. 877.093, v izrednem prometu pa din. i,753.505; kritja se torej mora iskati za din. 2,630.505. V pokritje tega velikanskega deficita predlaga večina, katero tvorijo socialisti in demokrati, sledeče nove davki-: 1. Občina naj vsako leto posebej po lastnih uslužbencih ugotovi hišno najemnino ter na tej podlagi pred piše 36% gostaščine, vodovodne naklade in kanalske pristojbine. Ako bi vlada temu ne pritrdila, naj se zaprosi privoljenje pobiranja gostaščine, vodovodne naklade in kanalščine na ta način, da najemniki iste plačujejo od'tekoče čiste najemnine neposredno pri mestni blagajni, ne pa s posredovanjem hišnega gospodarja. če bi pa pokrajinska uprava ne odobrila niti prvega niti drugega predloga, se naj poviša gostaščina od 20 na 25 in kanalščina od 4 na 5%, tako da bi se plačevalo skupno 42%. Novo urejena gostaščina, yoda-riha in kanalščina bi nesle 1,500.000 din. Poviša se doklada na pivo. Dozdaj se je plačevalo ■od litra piva 1 krono, zanaprej pa se naj plačuje 2 K od litra. Ta davek bi vrgel 250.C00 din. 3. Doklada na žganje se naj zviša tako, da bo nosila letno 40.000 din. 4. Naklada na steklenico šampanjca se naj zviša od 15 din. na 25 din., kar bo dalo več kot 6000 din. 5. Davek na razkošje se zviša od 10 na 20%, kar bi «višalo dohodke za 48.000 din. 6. Davščina na tovorne avtomobile se zvišaj za 400 odstotkov, kar bo povečalo dohodke za 30.000 din, 7. Uvede se naj davek od prirastka na vrednosti po ljubljanskem vzorcu, ki bi nesel letno 500.000 din. 8. Na novo se naj uvede 5% davek na plačilne listke» oziroma na gostilniške cehe, ki ho vrgel 500.000 D. To so predlogi za nove davščine ,ki jih je hotela uvesti socialistično-demokratska večina. Župan Grčar „ jo hotel preiti takoj v podrobno razpravo o posameznih novih davkih. Dr. Jerovšek zahteva poprej splošno delalo o nameravanem kritju, ker je potrebno, da se pred specijelno razpravo razjasni, kateri davek hočemo spre jeti, katerega opustiti. župan in njegovi socialisti se branijo splošne debate, ker se bojijo resnice, ki bi pri splošni debati pri-Ua na dan. Končno pa se vendar sprejme predlog dr. Jerovšeka. V splošni debati dobi besedo dr. Jerovšek, ki iz-■yajä: Ko se je proračun prvič predložil obč. svetu, ga je STRAŽA naš tovari.' dr, Verstovšek, ki zdaj težko bolan leži doma, natančno preštudiral in tukaj izčrpno kritikoval. Mi smo rekli, da je proračun površen, da ni resničen, da je fiktiven. Zato smo predlagali, da se še enkrat vrne finančnemu odseku v študij. In prav smo imeli. Dokazala se je lahkomiselna površnost proračuna in odsek, v katerem imajo socialisti in demokrati večino, je na naše predloge črtal, oziroma skrčil celo vrsto postavk, tako da se je prvotni primanjkljaj na naše prizadevanje znižal za okroglo 6 milijonov kron, ki ostanejo v žepih davkoplačevalcev. Mi smo sicer zahtevali še večje znižanaje potrebščin, kar bi se bilo lahko brez vsake škode zgodilo, a naša slavna večina je imela gluha ušesa. Pustila- je v proračunu visoke postavke za izdatke in tako mora zdaj iskati tudi kritje. Ako bi se bil jemal ozir na naše predloge, bi se bili lahko spravili v sklad izdatki in dohodki brez novih davščin. Mi moramo gledati na davkoplačevalce, da jih preveč ne obremenimo in da vsaj najbolj osovražen davek na plačilne listeke ali na cehe izbacnemo iz proračuna. To se lahko zgodi, kajti dohodki bodo veliko večji, kakor jih predvideva proračun. Tako se mirno lahko zvišajo dohodki iz davka za ponočnjake za 50.000 din., od šampanjca za 60.000 din., od gostaščine za 100.000 din. in istotako od doklad na državne davke za 100.000 din. Ako to storimo, se nam ni treba pečati z davkom na plačilne listke, ki bi bil eden najgrših, naj ostudne j ših davkov. Sploh se nam zdi čudno, da večina, v kateri sedijo in imajo prvo besedo socialni demokrati, uvaja same konzumne davke, pod katerimi trpijo največ u-radniki, nameščenci, delavci in sploh revni sloji. Socialisti se vedno širokoustijo, da ščitijo ljudstvo, in ravno nasprotno je res. Mariborsko ljudstvo ščiti danes v obč. svetu le še naša stranka, ki odločno pobija nove neznosne davke, pod katerimi bodo ječali mariborski ne-premožni sloji. Tukaj ste obdačili vino, obdačili ste pivo, obdačili ste celo vodo in zdaj hočete uvesti še davek na cehe. Uradniki in nameščenci, kakor tudi delavci so navezani na gostilne in zdaj naj še plačajo občutni davek od gostilniške cehe! Ta davek bo stal tiste, ki morajo imeti gostilniško hrano, dnevno 3 do 5 K in to je velikansko. Tega mi ne moremo pripustiti. Mi moramo braniti naše nepremožne sloje, ki se socialistom in demokratom nič ne smilijo ,katere hočejo demokrati I in g. Bahun popolnoma izsesati. Zato kličem: Proč. s I tem nepopularnim davkom! I Bahuna so te besede strašno pičile. Vest se mu je ; vzbudila in mu očitala: «Bahun, Bahun, kaj delaš, da 1 ubogim delavcem in uradnikom podražuješ življenje!« Bil je ves iz sebe in moral je slišati od vseh strani očitanja, da ne brani koristi revnih slojev, temveč jih tira I v pogubo. Tudi demokratom se je zbudila po govoru dr. Je-rovšeka kosmata vest. Poprej so v odseku že glasovali za ta davek, zdaj pa vstane dr, Sernee in izjavi, da je : tudi on proti temu davku. Ker pa večina rabi denar, se mora naložiti kak drug davek. In dr. Sernee ne pomišlja dolgo ter predlaga kot nadomestilo, da se zvišajo i doklade na zemljiški, obrtni in pridobninski davek za I 60, oziroma za 13%. Tako demokrat dr. Sernee nalaga j novo breme našim obrtnikom, ki že zdaj komaj nosijo i davke. j V podrobni razpravi se sprejmejo vsi davki, kakor jih je predlagala večina, le Bahunov davek na gostilniške cehe se opusti. Mesto tega pa se zvišajo obč. doklade na pridobnino in zemljiški davek za 60, ozir. 13%. Ker bi pa s tem še ne bil pokril deficit, predlaga še dr. Sernee, da se pobira za mestno blagajno ena tretjina od državnih pristojbin na zapuščine, koji davek bi nesel v najslabšem slučaju 150.000 din. Seveda se tudi ta davek sprejme. Demokrati in socialisti na mestnem magistratu imajo torej potreben denar, zdaj se začne zopet razme-: tavanje in razsipavanje davčnih grošev, da bo veselje. Kaj porečejo k takemu gospodarstvu davkoplačevalci! ! Pred končnim glasovanjem o celotnem proračunu izjavi dr. Leskovar v imenu SLS: Mi smo bili proti proračunu in bomo tudi zdaj glasovali preti, ker ne zaupamo mestni upravi, posebno ne g. županu. G. župan je tako netakten, da z neslanimi medklici sam iz predsedniškega mesta osebno žali obč. svetnike. G. župan pa tudi ne zasluži našega zaupanja, ker ima o gospodarstvu z mestnim premožen, j eni zelo čudne pojme. To je pokazal, ko je dal brez vsakega dovoljenja obč. sveta izplačati provizijo Kohlbesenu, posebno pa žc ta-, krat, ko si je dal izplačati brez sklepa obč. sveta povišano plačo. Tako gospodarstvo se mora odločno obsojati, zato takemu županu in taki večini ne votiramo nobenega groša, nobenega proračuna.« Za proračun je glasovalo 16 demokratov in socialistov, proti pa so glasovali zastopniki SLS, med tem ko so se narodni socialisti vzdržali glasovanja. Tako je 16 možiceljnov naložilo mariborskemu prebivalstvu okroglo 11 milijonov novih davkov! Župan Grčar jih je moral v občinski seji dne 23. t. m. slišati, da jc postajal silovito nervozen. Obč. svetniki SLS dr. Leskovar, dr. Jerovšek in Žebot so mu brali hude levite. Ko je župan s predsedniškega mesta med govorom dr. Leskovarja o proračunu začel metali prostaške medklice, je v klopeh kluba SLS nastal pravcati vihar proti Grčarju. Obč. svetnik Žebot mu kliče: «Noht .ih manir ne poznate, g. župan. Dasiravno Vam je obč. svet izrekel grajo, vendar sedite kakor štor na svojem mestu.« Župan je utihnil. In ko mu je g. Roglič očital zopet afero Kohlbesen, je g. župan vtaknil vse to v žep, kakor da bi se nič ne zgodilo. «Vam ne zaupamo nobenih občinskih davkov« je zaklical v obč. seji dr. Leskovar Rakunu, ko ga je ta Stran % vprašal, zakaj naš klub ne glasuje za nove davke. «Se--, danji večini na magistratu ne zaupamo ne vinar jat« Klub «Grohar — Budda in Bacchus«. Kakor ia- verno iz zanesljivega vira, so znašali dohodki pri prireditvi kluba «Grohar«, kjer so smešili verske običaje in vero budistov, okroglo 330 tisoč kron. Ugotavljamo, da na prireditvi ni bilo nobenih delavcev, obrtnikov in nižjih uradnikov ter uslužbencev. Samo nekaj laki-nov, ki jih rodi današnja doba, se je zraven drugih podilo okrog ter delalo nmogo skrbi policiji. Radovedni smo, koliko bo res ostalo za resno umetnost in estetično izobrazbo mariborskega prebivalstva od te prireditve. Cela prireditev je jasno kazala, da bo treba iskati vire dohodkov za občinski in državni deficit v teh prireditvah in pri slojih, ki imajo čas in denar za tc vrste «umetnosti« . Namesto dela v uradu, organizirajo «Orjuno«! Med najbolj vnete organizatorje «Orjune« spadata uradnike pri agrarni reformi dr. Kacafura in dr. Štefančič. — Sploh naši gospodje pod Pfeiferjevim vodstvom aa dobre plače ne delajo drugo, kakor da maltretirajo ljudstvo in posestnike, agrarne reforme pa niso spravili še prav nič naprej. Omenjena gospoda posedavata po cele popoldneve in večere po gostilnah in kavarnah ter se navdušujeta za «integralno jugoslovanstvo«. — Mislimo, da bo ta opozoritev zadostovala za «šefa« dr. Pfeiferja in njegova dva uradnika. Ako ne, bomo storili še za orjunske borce druge korake. Lastnik mariborske lesne industrije, ki je iz južnih laških krajev prinesel svojih dobrih 100 milijonov ter kupil podjetje, čigar solastnik je bil poprej sodja-listični s odru g Slanovec, kaže vso velekapitalistično o-krutnost in brezsrčnost. Komaj je podjetje prevzel,“ je že začel stiskati svoje uslužbence. Poslovodji je laikov znižal plačo od 7 na 5 tisoč in mašinista, ki je 36 ki služil pri podjetju, v službi tudi desno roko izgubil, —-je brezsrčno vrgel na cesto. Borzo dela opozarjamo na tega podjetnika. Živinski sejem v Mariboru in samostojni kandidat Mermolja. V torek, dne 23. t. m., se je v Marinom vršit običajni živinski sejem. Znani Mermolja je hotel uporabiti to priliko in je začel z volilno agitacijo med ži-’ vinorejci. A agitacija je bila kratko končana. Stopita pred junaka Mermoljo dva mlada razborita kmeta in pravita: «Kaj, ti si Mermolja? Glej, da se takoj zgubiš!« In dve gorjači ste igrali svojo vlogo v zraku. Oče Mermolja pa so jo urnih krač pobrisali raz pozorišča. mariborskega živinskega tržišča. Voliini upravičenci, ki še do danes niso vpisani v volilni imenik, dasiravno . bodo do 31. januarja že 6 mesecev v občini in so ta dan dosegli starost 21 let, kakor tudi vojaki, ki se vrnejo v letu 1923 domov, kakor tudi državni nastavljene!, naj pojdejo takoj na občinski urad (magistrat) in naj zahtevajo uradno popravo volilnih imenikov. Vsak naj vzame seboj krstni list, domovnico in policijsko potrdilo o bivanju ali pa. dekret o stalnem nameščenju. Redno predavanje Slovenske krščansko-socijalne zveze se vrši v petek, dne 26. t. m. ob pol 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. Prememna posesti. Hišo na vogalu Aleksandrove .‘n Cankarjeve ulice, v kateri sc nahaja kavarna «Beograd«, je kupil trgovec s pohištvom g. Vezjak. Kavama namerava opustiti in napraviti tam veliko skladišče in trgovino s pohištvom. Krščans..,. ženska zveza v Mariboru šteje nad 500 članic. Prihodnjo nedeljo, dne 28. januarja ob 5. uri popoldne ima zveza shod v dvorani Rokodelskih pomočnikov, Lekarniška ulica. Velikodušen dar. Vsied veliko prezgodnje izgube svojega ljubljenega moža, je darovala vdova gospa E. Wögerer ubogim občine Krčevina lepo svoto 2000 K. V imenu obdarjenih izreka gospod župan Škof blagi dobrotnici za njeno velikodušnost najsrčnejšo zahvalo. S polno paro se vrše priprave za planinski ples pri Götzu v Mariboru dne 1. svečana t. 1. V dvorano bo postavljen gozd iz zasneženega Pohorja, zelen in snežen. V kotičkih bodo skriti čarobni šotorčki iz Ilepoštevove dežele, polni slastnih okrepčil; v vseh kotih zvoki godb. v dvorani pa, obdani zelenja, plesišče. In kar je glav no: vladala ne bo etiketa, ne moda, temveč planinska svoboda! Kedo bo torej še ostal doma? Zato vsi na planinski ples! ... Premog za neimovite sloje v Mariboru. Mestni magistrat naznanja, da je dospela za mesec januar večja množina premoga, za neimovite sloje v -Mariboru. Nakaznice se izdajajo proti prejšnjemu plačilu v mestnem knjigovodstvu soba št. 4. Stranke, katere so že v po-, sesti take nakaznice, se poživljajo, da dvignejo tekom tega tedna nakazan premog v mestnem skladišču. Vojašniška ulica št. 15. IZ VRST MARIBORSKIH ŽELEZNIŠKIH , r DELAVCEV. , maro leto je minulo, želeli smo si drug drugemu veselo in srečno novo leto, da bi bili v novem letu zadovoljni in srečni. Žalibog, da so bile naše želje brez- 1 uspešne, naši dobri upi so spet splavali po vodi. Dan za dnem smo pričakovali, da sc nam sedan!e stanje •zboljša, pa zaman j; še nasprotno: cene se zopet dvigajo pri vseh najpotrebnejših stvareh in živilih, »uma je tukaj, mraz pritiska, a mi nimamo niti najpotrebnejših oblek in obuvala, niti zadosti kuriva. Prejemki, katere dobimo, ne zadostujejo niti za por dni. — ITazniki so torej minuli; v preteklih letih smo se veselili teh praznikov, v gorki sobi delili darove pod božičnim drevesom svojim nedolžnim otrokom, da smo jim na- . pravili božično veselje. A sedaj! Dan za dnevom so nas. vpraševali, kaj jim bo prinesel Božič, a kaj jim na| Stan 4. Tamo, ko ni denarja. Solze so nam staršem prihajale v 'ofei ob takih vprašanjih, ker tudi otroci, nagi in bosi, •morajo že v rani mladosti občutili neusmiljenost naših kapitalistov. Mož, oče pride domov iz dela, ves jc premrzel in lačen, stopi v kuhinjo in tudi ta je mrzla, otroci ga izprašujejo, kaj jim je prinesel in mu tožijo, da jih zebe; kaj naj stori ubogi oče. Sam se trese od mraza, (Aroci in žena zmrzujejo in na mizi čaka le malenkostno kosilo, tofiko, da se vsaj življenje ohrani. Je-li to življenje človeško, vas vprašam? Ali ni sram raznih velikih državnih podjetij, da ujm delavci tako slabo živijo, ker ista tako slabo plačujejo svoje delavce, do-eim privatna podjetja plačujejo boljše. Osobito železnica plačuje svoje delavce tako nizko, da nas je sran povedati, da smo železničarji. Pomožni delavec ima plače — čujte in strmite — 3 dinarje na dan in sicer prvo leto; 14.50 dinarjev draginjskih doklad in za vsakega družinskega člana (to je žena iti otroci) po 3 din. dnevno. To je tista ogromna svota, id jo dobi delavec ua železenici. Sedaj pa napravimo mesečni račun: Družino vza-mirno na primer: mož-delavec, žena in dva otroka: Mož zasluži torej dnevno 3 dinarje in 14.50 dm.in 9 dinarjev to je 20.50 din, to je 108 kron krat 25 dni in znese 2650 kron. In zdaj odtegljaji: Premoga se porabi po zimi najmanj 300 kg po 89 kron, to je 267 kron. bolniška blagajna približno 60 kron, razni malenkostni odtegljaji tudi najmanj 50 kron, znese skupaj 377 K, to seveda brez živil (Konzumä), brez oblačilni«: m brez predujmov; ako potem odštejem ta znesek, dobim izplačanih čistih 2273 K na 1 mesec. Sedaj pa računajmo izdatke za živila. (Pripomnim, da so vzete' v naslednjem tako male postavke, da je le toliko, da se ohrani življenje). Družina šteje torej, kakor gori omenjeno, 4 člane. Rabi masti mesečno najmanj 3 kg po 130 K, 3 kg sladkorja po 88 K, 15 kg moke za kruh po 26 K, 2 kg moke za kuho po 27 K, za 200 K kave in cikorije, .100 K za mleko, 200 K za meso (samo ob nedeljah In praznikih) in 800 K za dnevne potrebščine iz trga, 200 kron najemnine in to znaša skupaj 2798 K. Dobil sem pa samo 2273 K, torej moram še te na najnižjo stopnjo postavljene postavke zopet — zmanjšati — in sebi pritrgati marsikateri kos kruha, da živijo vsaj otroci. Kje je pa sedaj v najhujši zimi obleka, obuvalo, razna popravila in še razna druga plačila, katerih niti ne morem sedaj omeniti. Ve pa vsak skrben gospodar, da je pri gospodinjstvu vsak dan nekaj treba. Kje se naj vzame torej denar; ne preostane drugega, kot delati dolg, mesec za mescem jemati predujme in tako gremo počasi koncu nasproti. Ne bo šlo dolgo več tako dalje, kajti, ako posezamo še po zadnjih sredstvih, potem je to znamenje, da se mora laka mizerija končati na ta ati oni način. Da pa ne bo neprotrebne kritike, češ, da pretiravam, vprašajte še par železničarjev, pa boste na jasnem, da pišem resnico, da, žalostno resnico. Krivica se pa godi železničarjem-delavcem tudi s tem, da so porazdeljeni v razne draginjslce razrede in draginjske stopnje. Po taki razpredelnici so v Mariboru udarjeni najbolj delavci v prvih Ireli letih, ki so v veliki večini sami Slovenci in to v delavnici, kurilnici, na progi in delavci v materijalnem skladišču. Posebno še v zadnjem oddelku, ki so po večini vsi označeni kot «lahki delavci«, čeprav opravljajo težka dela. Dočiin dobijs delavci v delavnici šc razne premije in nagrade, letno določeno količino drv za par kron, a delavci v mat. skladišču z malenkostnimi izjemami skoro nič. Družba južne železnice ima v .Mariboru precej polja, katero je sorazmerno razdeljeno med delavce in uslužbence. Po mojem mnenju in tudi po mnenju mnogih moje vrste, so ta polja jako nepravilno razdeljena. Nismo nevoščljivi onim, ki imajo kos istega v najemu, SflZezcedeo 01C. ii d (icibtjica Raj m u nd se lakoj sprejme v ä! C S Ofe« pekarn! Kovačič Alojzij, Tezno pri Mariboru. 2-8 3! OOOOO zerja ?v mas tmmm** TSNt se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki umi WQRSCHE, Maribor, Gosposka ui. 10 S*ex»je asa postelje! Potrti od nenadnega udarca javljamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno veti da je dne 2b 1.1. po težki bole mi previden s sv. zakramenti preminul naš dobri in nepozabni soprog, oče, tast, stari oče, brat in svak, gospod Kari Hermann Hermanu sestra Marij» in Frana Pivetz svak in svakinja V MARIBORU, dne 22. januarja 1923 Na željo eeurtega »s venci hvaležno odklrajajo Posebna BSEH&tvla se ne bodo isdejala, Tisk tiskarne sv, Cirila v Mariboru. Izdaja konzorcij «Strafe:*.