GLAS
f
The largest Slovenian D the United States.
List slovenskih delavcev y Ameriki,
TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 167. — ŠTEV. 167.
b Issued every day except Sundays |	and legal Holidays,
i	75,000 Readers.
WHBBB!
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y,, nnder Act of Congress of March 3,1870
TELEFON: CHelsea £—3878
NEW YORK, FRIDAY, JULY 19, 1935. — PETEK, 19. JULIJA 1935.
VOLUME XT,nT. — LETNIK XLHL
ITALIJANI NAMERAVAJO "CIVILIZIRATI" ABESINUO
na seji sveta lige narodov bo zastopal angleško delegacijo stotnik eden
Mussolini je objavil članek v Popolo cT Italia. — Kar je bilo pričeto z orožjem, mora biti končano z orožjem. — Avenol je sklical seje Liginega sveta. — Anthony Eden bo ,načeloval angleški delegaciji. — Vrvenje v abesinskem glavnem mestu.
Izvoz orožja—samo z vladnim dovoljenjem
nadomestilo za bivs0 nra
RIM, Italija, 18. julija. — "Kar je bilo pričeto z orožjem, mora biti končano z orožjem," je napisal Benito Mussolini v članku, ki ga je s svojim podpisom objavil v listu Popolo cT Italia.
V članku, ki nosi naslov "Na našem potu" je pisal il duce:
"Postavili smo afriško armado, ki predstavlja ponos Italije. Nobena velika država ne bo trpela, da bi bilo postavljenih po sto in sto tisoč oboroženih barbarov na mejah njenih kolonij. Ako bi bili Anglija in Francija tako ogroženi, bi naglo nastopile in se poslužile nagle kazni.
"In to bo naredila Italija.
"Abesinci so napadli. Zato je to njihova odgovornost. Italija bo radikalno in odločno razorožila črni narod ter bo sč tem osvobila 2,000,000 sužnjev, civilizirala 10,000,000 ljudi ter bo odprla deželo trgovini.
"Italija ne potrebuje nikogar; toda vsakdo potrebuje prijateljstva."
ŽENEVA, Švica, H 8. julija. — Generalni tajnik Lige narodov Joseph Avenol je brzojavil članom Liginega sveta, da se sestanejo k izvanredno seji glede itailjansko-abesinskega spora med 25. julijem in 2. avgustom.
Avenol, ki se je o tem posvetoval z angleškimi ministri v Londonu, se sedaj v Parizu z ministrskim predsednikom Lavalom.
Posebno sejo Liginega sveta je zahteval zastopnik cesarja Halei Selassieja profesor Gaston Jeze, ko se je razbila posredovalna konferenca v Schvengen na Holandskem.
LONDON, Anglija, 18. julija. — Mladi Anthony Eden, ki je zopet v vlogi mirovnega posredovalca, bo načelo val angleški delegaciji na seji Liginega sveta, ki bo skušal preprečiti italijansko-abesinsko vojno.
Medtem pa se razvija italijansko-abesinski spor naslednje:
1.	Minister za kolonije Malcolm MacDonald je sporočil poslanski zbornici, da je bilo vojaštvo v Kenya, ki meji na Abesinijo in italijansko Somalijo razpostavljeno.
2.	Zunanji minister sir Samuel Hoare je na tozadevno vprašanje odgovoril, da ni potrebno oja-čiti garnizije v Sudanu.
3.	Navadno dobro poučeni krogi pravijo, da je angleška vlada pripravljena dovoliti pošiljati o-rožje v Abesinijo, za kar je prosil cesar Haile Selassie.
4.	Uradno naznanilo pravi, da se že dalje časa vrše tajna posvetovanja med Anglijo in Francijo v Parizu, da pa 9edaj še ni bilo ničesar važnega sklenjeno.
ISTANBUL, Turčija, 18. julija. — Poročila, ki prihajajo v Istanbul, naznanjajo, da b» najbojevi-tejše abesinsko pleme Galla spustilo na vsakega Italijana, ki bi stopil na abesinsko zemljo, leve.
ADDIS ABABA, Abesinija, 18. julija. — Abe-sinija se naglo pripravlja na vojno z Italija in vojaki se vežbajo v novih uniformah.
Cesar Halei Selassie 'bo najbrže v nekaj dneh v
Predloga za 30-urno delo v industriji.—Zvezna komisija b o izdajala dovoljenja z a meddržavno trgovino.
WASHINGTON, D. C., 18. julija. — Nova predloga za 30 urno delo na teden v industriji j«? bila spuščena v burno le-gisiativno reko, ki jo mora kongres, prekoračiti, predno twlidt' na poletne počitnice.
Po tej predlogi, katero je c-dobril delavski odbor poslanske zbornice, bi bila postavljena zvezna komisija, ki bi izdajala industrijam dovoljenja za meddržavno trgovino.
Da kaka industrija dobi zvezno dovoljenje, bo morala iz polniti naslednje:
Delavci ne bodo smeli delati več kot 30 ur na teden; plače morajo biti primerne za u-dobno življenje; sprejeti morajo kolektivna pogajanja in ne smejo sprejemati delavcev izpod IG let in kaznjencev.
Predsednik odbora kongres-nik Connery je rekel, da ima ta postava namen nadomestiti NRA.
Njegov odbor mu je naročil, da se posluži vsake parlamentarne strategije, da pride ta predloga še v tem nasedanju do obravnave.
OTOKI ZA VOJNI DOLGI
Washington, D. C., 18. julija. — Kongres ni k Fenertv je stavil predlogo, da Anglija in Francija za svoj vojni dolg odstopite Združenim državam otoke. Posebno angleški otoki v Caribskem morju bi bili zelo primerni za obrambo dežele. Sličrtk predlogo je tudi stavil senator Lewis.
KITAJSKA POVODENJ VPADA
Šangh&j, Kitajska, 18. julija. — Jangce reka je pričela vpa-dati. Njena povodenj je opusto-šila velikanske planjave in je zahtevala veliko število človeških žrtev. Uradno poročilo iz Nankinga pravi, da je 200 tisoč ljudi brez domov.
naziji obnovili
svojo borbo
_proti židom
Hitlerjev odgovor na papežev protest proti sterilizaciji. — Biološki obzir pred verskim.
BERLIN, Nemčija, 18. julija. — Nazi j i so obnovili pro-tižidovsko kampanjo ter izvajajo sterilazicijski program navzlic katoliškim protestom.
Da>i je po velikih izgredih proti Židom v ponedeljek sedaj zopet nastal mir, ima veliki sovražnik Židov Julius Streieli-er na razpolago še mnogo sredstev proti zidom.
Nek članek v listu "National Sozialistische Partei Korres-pondenz" zahteva, da je Židom, če treba, tudi pod smrtno kaznijo, prepovedano:
1.	Oddajati stanovanja a-rijcern;
2.	Najemati arijske posle;
3.	Zdravnikom sprejema t i arijske bolnike.
Glede vatikanskega protesta proti sterilizaciji je sterilizacijski izvedenec v notranjem ministrstvu dr. Arthur Guett, naznanil:
"Mešanica plemen povzroča naraščajoča spočetja nezdravih ljudi."
Iz zagotovila dr. Guetta, da pride biološki obzir pred verskim, je razvidno, da bo vlada brezobzirno nadaljevala s .svojim programom, navzlic katoliški opoziciji, ki jo je podžgal papežev protest.
Časopisje ostro napada poročila v inozemskih listih glede protižidovskih demonstracij v ponedeljek.
Kancler Hitler se je sam vozil " avtomobilom po Ivur-fuerstnedamu in pazil, da se demonstracije niso ponovile. Hitler se je hotel na lastne oči prepričati, da so bile izdane potrebne odredbe, da se taki izgredi več ne ponove.
NOVI AMER. POSLANIKI
Washington, D. C., 18. julija. — Senatni odbor za zunanje odnošaje je potrdil imenovanje Hoffman Philipa za poslanika v Chile in Anthony J. Drexela ' za poslanika na Norveškem.
parlamentu razglasil mobilizacijo. Zunanje ministrstvo je naročilo poslaniku v Parizu, da francoski vladi zagotovi, da Abesinija pripada k mednarodnemu Rdečemu križu.
Četudi je glavno mesto mirno in ni opaziti demonstracij proti tujcem, vendar je vsepovsod videti priprave za obrambo.
Ulice so bile izpremenjene v vežbalisca. Artile-rija ropota in strojne puške regljajo po mestu. — Vojaški oddelki neprestano odhajajo proti meji. Novinci prihajajo v glavno mesto, dobe nove uniforme in se uče v vojaški taktiki. M uničijo prevažajo s kamelami in železnico. Vlada pa tudi strogo pazi na vohune.
foster se je zavzel za del. stranko
Ameriški komunist j e objavil značilen članek o perečem problemu. V novi stranki naj bi bili industrijalni delavci in farmer ji.	.. ..
Moskva, Sovjetska Unija, 18.
julija. — William Z. Foster, svoječasni predsedniški kandidat ameriških komunistov, je objavil v tukajšnjem listu "Tretja internacijonala" članek, v katerem pojasnuje načrt za ustanovitev delavske stranke v Združenih državah.
Po njegoVem -mnenju naj bi ta stranka predstavljala združeno fronto tistih ameriških industrija In i h* delavcev in far-merjev, ki so preklmili vse stike z demokratsko in republikansko stranko.
Nova stranka bi lahko že prihodnje leto postavila svojega pre< lsed n i šk ega kandidat a.
Ustanovljenje take stranke je ena najvažnejših nalog ameriških komunistov. Komunisti pa ne smejo napraviti napake, da bi jo že v pričetku podredili komunistični kontroli. Izvajati morajo le potreben pritisk, pa bodo v nji imeli odločilno besedo.
11 Komu n i s ti č na in t ernac i jo-nala" je vladno glasilo komin-terne, centralne organizacije komunistične stranke.
Ker se bo vkratkem vršil 7. kongres komunistične interna-cijonale v Moskvi, so že začeli prihajati sem delegati iz vseh delov Rusije.
REPUBLIKA ECUADOR PONUJA ŽIDOM ZEMLJO
London, Anglija, 18. julija. — Vlada republike Ecuador bo dala na razpolago 1,250.000 akrov zemlje za veliko židovsko naselbino. Tozadevna pogodba je bila sklenjena med predsednikom Velasco Ibarro in zastopniki raznih židovskih družb. Na ozemlju se bo lahko naselilo petdeset tisoč židovskih družin. Predvsem bodo prišli vpoštev Žid je, ki so pobegnili iz Nemčije.
ZAROTA PROTI BOLGARSKEMU KRALJU BORISU
London, Anglija, 18. julij«. — Danes je bilo aretiranih sedem članov bolgarske opozicijske stranke, ker so osumljeni, da so zasnovali zaroto proti kralju Borisu.
Tozadevno poročilo je dobil tukajšnji "Exchange Telegraph" iz Sofije.
Pri zarotnikih so zaplenili večjo množino municije in oro-
v
zja.
ženska zveza se je odločno zavzela a 0hranjenje miru
WASHINGTON, D. C., I 8. julija. — Joseph C. Green iz urada za zapadno-evorpske zadeve v držav nem departmentu je predložil kongresu načrt, za katerega se že dalje časa zavzemajo različni krogi vlade, o postavni uravnavi izvoza municije iz Zdr. držav. Po njegovem načrtu naj vlada uveljavi postavo, po kateri je treba dobiti od vlade dovoljenje za vsako pošiljatev orožja in municije.
Glede prepovedi izvažati 11111-nicrjo v Bolivijo in Paragvaj je rekel Green, da tozadevne postave ni mogoče izpolnjevati, ker nikdo ne ve, kaj se skriva za posameznimi pošiljatvami. Ameriški izdelovalci municije so v veliki meri kršili milnici j-sko postavo, ne da bi jih bilo mogoče prijeti. Vsa obvestila v tej zadevi so bila izročena generalnemu pravilniku v namenu, da bodo krivci kaznovani. Po obstoječih postavah pa je zelo težko naložiti kazni. Zato predlaga Green, da je prodaja municije kazniva samo tedaj, ako ni bilo za to izdano dovoljenje zvezne vlade. Poleg tega se je Green tudi odločno postavil proti predlogu kongresni ka Tinkliama, ki zahteva, tla bi vlada prepovedala prodajati municijo državam, ki se nahajajo v vojni.
Seattle, Wash., 18. julija. — V poročilu odbora za mednarodne odnošaje, katerega je sestavila dr. Grace H. Beardslev iz Baltimore in ki ga je predložila konvenciji National Federation of Business and Professional Women's Clubs, nastopi ženska organizacija proti velikim izdatkom za orožje v mirnem času z utemeljitvijo, da tako oboroževanje vedno vodi v vojno.
sreča se mu je nasmehnila
Delavec je podedoval veliko premoženje. — Svoj dom si namerava ustanoviti v Palestini.
Reven delavec Abraham Starr je v pondeljek prejel obvestilo, da mu je njegov stric zapustil skoro milijon dolarjev. Sedaj Starr razmišlja, kaj bi napravil s tem velikim premoženjem. Kot trdno prepričan Zid si namerava postaviti svoj dom v Palestini.
Sredi svoje številne družine je sedel v kotu svojega majhnega stanovanja v vzhodnem delu New Yorka in je zadovoljno mel roke v zavesti, da se mu je po dolgih letih nasmejala sreča. Okoli njega so se gnetli sosedje in prijatelji, da mu čestitajo k tako veliki sreči.
Pred 20 leti je njegov stric Harry Koslak zapustil Poljsko, da bi si poiskal srečo v dija-mantnili poljih v Južni Afriki. Pred petimi leti je Koslak umrl in zapustil velikansko premoženje 17 milijonov dolarjev. Od tega je zapustil svoji sestri, ki je mati delavca Starra, 6 tisoč dolarjev. Mati je medtem tudi umrla in Starr si bo razdelil to zapuščino s svojimi petimi brati in sestrami, ki žive v Mon-trealu v Kanadi.
1500 NRA' USLUŽBENCEV BREZ DELA
Washington, D. C., 18. julija. — James O'Neil, ki upravlja dediščino pokojne NBA, je rekel, da je imela ta vladna agen-tura prvotno 5100 uslužbencev, pred kratkim jih je bilo pa 1200 odpuščenih.
ODLIČEN KITAJEC POROČIL PRODAJALKO
Ashland, Ky., 1& julija. — K. M. James Lin, sin kitajskega predsednika in prodajalka v 5 in 10 centov prodajalni v Columbus, O., Miss Viola Brown, sta bila v nedeljo poročena.
Njuno prijateljstvo se je pričelo, ko je Miss Brown našla njegovo denarnico in mu jo je vrnila.
MALARIJA NA CEJLONU
Colombo, Cejlon, 18. julija.— Poročila s Cejlona naznanjajo, da je letošnje leto na Cejlonu umrlo 30 tisoč otrok za malarijo.
NOVA FRANCOSKA KRIŽARKA
St. Nazaire, Francija, 18. julija. — Zadnja križarka, Marseille, ki bo nosila 4 aeroplane, je bila splavljena. Križarka je druga izmed šestih križark po 7600 ton.
DRUGI POTRES NA FORMOZI
Tuihoku, Formosa, 18. julija. — Pri potresu v južni provinci Šinčiku je po uradni cenitvi izgubilo življenje 49 oseb, ranjenih pa jih je bilo najmanj 144. V treh meseoili je to že tretji potres. Pri potresu 21. aprila je bilo ubitih 3000 ljudi in je bilo porušenih 224 hiš. Brzojavne m telefonske žice so bile pretrgane, železniške proge in mostovi so bili porušeni.
Formoza je velikega polje-deljskega pomena, ker tam pri* delujejo riž, čaj, sladkorni trs, juto, itd. Otok ima 4 milijonov prebivalcev.
^....•iv:.;,..«. * J 'Vr
" G LrA S VA R '0 DWA "
NEW YORK, FRIDAY, JULY 19, 1935.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. <f.
H
Glas Naroda
w
3
Frank Bataser, President
Owiad and Pnb listed by SLOVENIC PUBLISHING COMPAN1 IA Corpora tloa).
L. Benedlk, Trea*.
the corporation and addreasee of above officers: •f Manhattan.	New Verk City. N.
X.
"4iLA8 N A K O D A CVatee ef 0m Peeple)
tamed Brery Day Except Stmdayn and Holiday
eefo lete velja a
pel leta —
in
. 96.00
Za New Yovk u celo late......fWW
Za pol leta .................$8.50
Za IneMBHtvo u eelo leto #1.00 Za pel leta.................. f8JW
Babecriptlon Yearly $«.00
Advertisement on Agreement
"Qlae Narode" laheja veekl den l«r»emil nedelj la pramlkoT.
boplsl bree podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar na] se blagovoli foiUjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da a» — tndi preHnje Mftlttee nammi. It hitreje »ejdemo
««LA8 NSBODA", 21« W. 18th Street, New lertu N. Y. Ntphtw: Cflelm I-48W
TRGOVSKA POGODBA
Amerika je slednji«"- vendarle ]>okazala nekoliko razumevanja za trgovske ddaiošaje s Sovjetsko unijo.
Ameriški trgovski depart«] en t je pred par dnevi naznanil, da bo z Rusijo isto|Uik<> tržil kot s katerokoli drugo državo. Vse pomisleke je opustil, razširjenje ameriške trgovine mu je poglavitna stvar-
Soglasno z novo ntsko-ameriško pogodbo obljublja Rusija, da bo v prihodnjih dvanajstih mesecih nakupila za trideset milijonov dolarjev ameriškega blaga.
To se pravi, da bo svoj dosedanji letni nakup več kot podvojila.
Ameriška vlada je obljubila dati Rusiji iste Varitne kottieesije kot jih uživajo druge države.
V pogodlbi niso niti z besedico omenjeni prejšnji računi, ki jih morata še poravnati Amerika in Rusija- To je predvsem <lolg, ki ga je napravila v Ameriki Kerem-skijeva vlada.
Združene države, so sk-oro petnajst let smešno ignorirale Rusijo, zdaj so pa prišle do prepričanja, da se taka politika v nobenem slučaju ne obnese.
Amerika dolgo ni hotela priznaiti boljševišike vlade. Ko sta bila ear in Keren*ki že zdavnaj stromoglavljena, je bil v VVashingtonn še vedno dobro plačan diplomat, ki je oba zakopal.
Slednjič je pa Washington ska gospoda vendarle prišla do prepričanja, da je rnski narod zmožen vladati samega sebe, pod nobenim pogojem pa niso hoteli prodajati Rusiji blaga, češ, da morajo prej 'boljše vik i vrniti dolg, ki ga je Keremski napravil v Ameriki.
Ameriška vlada je mešdrarila. Anglija, Francija, Nemčija in Italija, to je dežele, katerim dolguje Rusija deset dolarjev za vsak dolar, ki ga dolguje nam, so pa resno in uspešno trgovale z boljše viki-
Koliko ameriškega blaiga bi bilo že lahko poslanega v Rusijo, če bi ne bili nekateri vod i hi i Amerikanci taiko silno zakrknjeni.
Svoječasno je Amerika eksportirala v Rusijo vsako leto za sto in več milijonov dolarjev blaga, slednjič je pa ekspori padel na borih dvanajst, miijonov-
In to se je zgodilo v času največje depresije, ko bi vsaika pošilja»tev v Rusijo nudila ameriškim delavcem kruli in zaslužek.
Amerika lahko kupuje od Rusije mangansko rudo. kromit, lesno kašo, jelov les, kaviar, konopljo, kužulio-vinoitd!	* -
Poslanik Bullitt, ki zastopa Združene države v Moskvi, je rekel: —
— Z eksportom ruskega blaga v Združene države bi dobila Sovjetska unija sredstva za nakup večjih množin ameriškega blaga- Na /tem temelju lahko zgradimo dobičkanosno trgovino med obema deželama.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v atari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Tiled naše dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vee potrebne preskrbeti, dm je potovmmje udobno *tn hitro. Zato »e saupno obrnite na not §a vem pojasnilu.
Mi preskrbimo vee, bodiši prošnje srn povratna dovoljenja, potne liste, vissjs in spldh vtt, kmr je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea najmanjše
Nedriavljani naj ne odlašajo do sadnjego trenutka, ker predno se dobi is Washingtonm povratno dovoljenje, MB-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
"Pišite iorej takoj na breeplačna navodila in emaotavlja-mo Vam, da boete pooeni 4m udobno potova*.
'SLOVENK PUBLISHING ETRAXEL* BUREAU 216	Street
New York, N, Y.
Dopisi,
Barberton, O.
Že precej časa se nisem oglasil v listu G. N., -dtfisi je vedno dovolj novic v barbertonski slovenski naselbini. Vzrok je pa ta, da sem bil zadnje dni precej zaposlen in ravnal sem •se po starem izreku, da je Bog najprej sebi brado ustvaril. Taiko sem hotel pa tudi jaz prej izvršiti nujna dela, drugo pa vse lahko počaka.
Že zadnjič sem poročal, da je več. slovenskih mladeničev in mladenk stopilo v zakonski stan. Kakor izgleda, je to neko posebno leto za našo naselbino. Nenadno sem izvedel, da se je poročil Mr. Matt. Yerman z neko mladenko iz slovaške družine. Mladi Yerman je sin znanih slovenskih zakoncev Mr. in Mrs. Joe Yerman, ki sta naročnika lista G. N.
Dalje sta stopila v zakonski stan Mr. John Ambrožič in Miss Anna Semrov. Mlada zakonca sta iz znanih slovenskih hiš in potomca naših starih priseljencev. Toda koj par dni po poroki je že posegla žalost v Am-brožičevo h is o. Smrt jim je iztrgala ženo in mater Mrs. Angelo Ambrožič. S prizadetim prijateljem Frankom Ambroži-čem sva se bila domenila, da bom prišel k njemu in da mi ho dal potrebne podatke, toda ga nisem dobil doma. Ker se mi je pa z dopisom mudilo, nisem mogel odlašati in zato tudi bolj podrobno poročati ne morem.
Pokojna Mrs. Ambrožič je bolehala že dlje časa, in zdravniška veda ji ni mogla rešiti življenja, zapustiti je morala to solzno dolino v najlepši ženski dobi, v starosti 42 let. Pokojna je bila mirnega in tihega značaja, dobra gospodinja in ljubeča mati svojih otrok. Par dni pred smrt jo je še dočakala, da se je poročil njen sin John. Pokojnica zapušča poleg soproga še sedem otrok, ki so deloma odraščeni, toda najmlajši je star šele pet let. Razume se torej, da je družina težko prizadeta vsled izgube matere in gospodinje.
Pokojnica je spadala k trem društvom: k društvu št. 48 SNPJ, k samostojnemu društvu "Domovina" v Barberto-nu in k podružnici št. 6 SZZ. Omenjena društva so se udeležila pogreba v velikem številu, številna navzočnost znancev in prijateljev je tudi pokazala, kako je bila pokojnica priljubljena in spremljana do groba na pokopališče sv. Križa, kjer je njeno zadnje počivališče.
Pokojna naj v miru počiva, prizadetim pa izrekam svoje globoko sožalje.
Operaciji na slepiču se je moral podvreči sinček zakoncev Mr. in Mrs. Joe Lah. Upati je, da mladi Jože kmalu okreva in
CENA
DR. KERNOVEGA BEREA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Beril«
RN8I1I8H aiiOVSNB BKABBB BTANS SAMO
$2
eka j
izvrstnega je vstopiti z velikim tekom ter sesti k obilnemu obe-
du roast beefa, fižola in časi
1
o n -
c u
Beer
'MELLOW 'WITH .AGC

Navodilo za Roast Beef lahko dobite, če ga dopisnico naročite od Jacob Ruppert Brewery, New York City
]
Naročit s ga pr% —
HIHGAKNI TLAS NARODA'
216 WB8T
da ne bodo nastopile slabše posledice.
Pred par dnevi sem se podal do nekaterih prijateljev in naročnikov lista, pa žal, skoro ve-dno tako naletim, da enega ali drugega doma ne dobim. Rad se ob prilikah sestanem z znanci in ko eden in drugi kaj pove, se tudi kaj novega izve. Prijatelj Frank Mane mi je samo nekaj minut poprej izginil, ko sem ga obiskal, oziroma dospel pred njegovo hišo. Upam, da se drugič sestaneva in da bo zopet kakšno komično povedal.
Pri Vidergarjevih jih tudi ni bilo doma, toda glej ga, spaka, ko je prijatelj Vider gar naslednji dan obiskal mene, tudi mene nI bilo doma. Prav žal mi je, da se je tako pripetilo, ker živiva precej narazen drug od drugega in se malo kdaj sestaneva. S prijateljem Vidergar-jem se je kratkočasilo pogovarjati, ker vedno kaj zabavnega pove. No, pa upam. da se bova v kratkem sestala in pri rokah tudi kaj tistega imela, ki ko-rajžo dela.
Mimogrede naj še omenim glede tiste tragedije, ki se je završila v stari domovini v Pre-zidu, ko je oče v navalu blaznosti s sekiro močno ranil svojo hčer, ubil dva vnuka in se nato obesil. Prvo poročilo je bilo v listu G. N. nn*d novicami iz stare domovine. Ker sem v poročilu opazil besede, ki so se glasile, da se je to zgodilo v 4 4 od sveta pozabljenem kraju," hočem s tem nekoliko omeniti o tem kraju.
Prezid in moja rojstna vas Babno Polje ležita vsako na eni strani bivše avstro-ogrske meje, to je ob črti, ki je razdeljevala veliko monarhijo na dva dela Razlika je bila med nami le ta, da pri nas smo rabili označbe "cesarsko in kraljevo," v Prezklu pa samo "•kraljevo." Prezidanci so spadali pod krono sv. Štefana, Babnopoljci pa pod dvoglavega orla. Ta dva znamenja sta bila tudi na novcih m na papirnatem denarju, kar se še dobro
*«GLAS NARODA"
pošiljamo v staro do-novino. Kdor ga feo-če naročiti za svoje sorodnike ali prijate-lje, to lahko iton. — Naročnina aa stari kraj ataše «7. — V Italijo lista lis
J
spominjamo tisti, ki smo se od tam preselili v Ameriko.
Ker Prazid ni moj rojstni kraj, pač pa mi ni nič manj ]>o-ziian, hočem le to reči, da ta kraj ima pestro in dolgo zgodovino in lahko se bi dosti lepega napisalo o tej dolgi vasi, ki se je imenovala mesto, kakor je bilo še pred vojno. Sedaj mi ni znano, kako so razdeljena mesta in vasi ter trgi v banovinah. Prezid ima izmed vseh vasi in trgov od Rakeka do Broda največ prebivalstva in je tudi najlepši. Hiše so čedne in lepo ra7.vrščene, lepe in modeme trgovine, uradi in lepo šolsko poslopje, lepa velika cerkev in še druge večje stavbo. Torej o Prezidu bi se lahko večkrat kaj napisalo in tudi v širšem obsegu. Ta kraj bi bil laliko tako znan v javnosti kakor drugi kraji, o katerih če-sto beremo v časopisih. V Prezidu je tudi dovolj učenih glav, ki bi lahko kaj napisale in poslal«' v javnost. S tem bi se bolj spoznali. Da nekateri naši kraji taiko malo pridejo v javnost, je kriva brezbrižnost tistih, ki bi lahko poročali, pa nočejo. In prvo daljše poročilo, ki sem ga zagledal v listih, je bila na žalost strašna tragedija, katerih ne manjka tudi po ostalih krajih naše nepozabne stare domovine.
Kakor je razvidno, ves svet napeto pričakuje, kaj se bo iz-cimilo tam v Afriki. Ali se bodo poleniarji udarili z Abesin-ci ali ne f Tako se tudi mi vpra-
šujemo drug drugega, toda re-1! či ne moremo ne tako in ne tako. Kar nas je naših ljudi, skoro gotovo vsi želimo, da bi se4 udarili in da bi Abesinci Italja-, ne dobro premlatili. Samo to je Akoda, ker so v italjanski armadi tudi slovenski fantje, zasužnjeni pod laškim jarmom.
Pred par <h>evi me je vprašal link i rojak, star priseljenec in stana slovenska korenina, kaj porečem glede omenjenega konflikta v Afriki. Jaz sem mu rekel, da toliko vem, kakor on. Težko je pogruntati, in morda se bo Mussolini koncem konca še skujal. Možiček mi je pa odgovoril :
— Star sem že in .^koro za nobeno rabo, pa bi Šel še ra<l v tisto gorato Afriko do abesin-skega cesarja in mu rekel, naj kar nič ne odneha, da bo Ttal jane lahko premagal, fte jih bodo zopet nasilno sterilizirali, kakor so jih pred štiridesetimi leti, naj bodo skrajno previdni, da jim ne bi pomotoma tudi kakšen slovenski vojak prišel v roke, ker slovenski fantje kaj takega ne zaslužijo, kakor so Ttaljani pred štiridesetimi leti.
Ko mi je stari možiček to povedal, sem se nasmejal in mu rekel, da je njegov strah upravičen, toda pomagati se ne more in Afrike ne bo nikoli videl in tudi abesinskega cesarja ne. Upati je, da so Abesinci o tem že poučeni in jim je dobro znano, da so slovenski fantje s silo prrtirani v italjans-ko armado.
Glede piiknikov hočem le to omeniti, da jih je vsako nedeljo dovolj. Po dva, celo po trije slovenski pikniki se vršijo na en dan, da človek ne ve, katerega bi se udeležil. Zadnjo nedeljo. 14. julija, sem bi! navzoč na pikniku, ki so ga priredila angleško-poslujoča društva naše mladine. Starejših ni bilo mnogo navzočih, toda mladine je bilo dovolj in se je zabavala po svoje. Slovenskih tu rojenih deklet je bilo pa toliko, da mi je rekel prijatelj star priseljenec: — Poglej, kaj je to! Deklet kot nageljnov na grmu, pred leti ko sem bil jaz mlad fant, ni bilo tega.
Razume se torej, <la se tu rojena mlajša generacija razvija in raste, se pa tudi pomeša med široko maso ameriškega ljudstva.
Ker se je dopis precej razširil, bom nekatere novice izpustil. Morda se pa zopet v kratkem oglasim in poročam kaj novega in zanimivega, ako ne bom zopet zaostal, kakor sem zadnje dni. Pa kaj to, saj še naš stari dopisovalec Matija Pogorele, včasih za več tednov utihne, dasi je brezdvomno največ dopisov napisal za list Glas Naroda. Pozdrav!—Frank Troha.
Peter Zgag*
Nekatere ženske znajo s svojim jezikom pičiti kot kača. In prav nič ne prizanašajo niti svojim prijateljicam, niti svojim sovražnicam.
Vršila se je poroka. Veliko jih je bilo navzočih, edinole sovražnica neveste je ostala doma. Trla jo je radovednost.
—	No, kako je bilo? — je vprašala prijateljice, ko so se vrnile iz cerkve.
—	Krasno. Ženin je lep in postavna. Tudi nevesta je bila lepa. Samo nekoliko utrujena sp nam je zdela.
—	O tisto pa rada verjamem, da je bila utrujena. Saj je pet let letala za njim.
Nekateri pravijo, da je najslabše, če se človek dolži.
Res ni posebno lepo.
Toda stisočkrat slahše in hujše je, če se človek zadolžiti ne more.
*
Štorklja se je zaletela v ograjo in si polomila noge.
Dobili so jo otroci in jo prinesli v vas. V vasi je bila na počitnicah brihtna sedemletna hči uglednega meščana.
V vasi ji ni ugajalo. Hrepenela je po mestu.
— Tukaj pri vas je vse drugače, — se je pritoževala gostilničarjev*! ženi. — Tukaj pri va<s je vse narobe. "Mene so poslali sem, ker nam bo štorklja otroka prinesla. Pri vas pa otroci štorklje nosijo. Kar skozi okno poglejte, pa boste videli.
Newyorski dnevniki posvečajo obilo prostora zarokam in porokam, posebno če so zaročenke oziroma neveste iz tako-zvane visoke družbe ali potomka kakega milijonarja.
V nedeljo je bilo v nekem listu o eni sami poroki dve koloni dolgo poročilo.
Značilno je, da je bilo ženinu posvečenih samo troje vrstic, ves ostali prostor pa nevesti.
Ko je ženin poročilo preči tal, je v polni meri občutil svojo malenkost in brezpomembnost.
Sreča je vse. Kdor ima srečo, je lahko zadovoljen.
Srečen tisti, ki se poroči z lepim dekletom, ter jo po medenih tednih lahko odvede domov — k njenim starišem.

HiiPiiiiiiiinoiiiiyiiiiinHiui:::!!!!;!:!!;!^!:!
raiiiKHifl
!;:t;iiM!iniimii!i!i;i!!!
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
T ITALIJO
Zrn
v icooBLAme
$ 2.75_________________Din.	M«
$ 5.25 _________________ Din.	28®
S 7.30 __________________ Din.	SM
$11.75 _______________Dta.	506
$23.50 $47.00
Din. 1000 Din. 2060
fts .......... Ur trn
$18.25 __________________ Ur 200
$44.40.....................Lir 000
$88.20 .......... Lir 1000
*i76.-~ .......... Ur 2000
............. Ur 3000
KER BE CENE 8EDAJ SJTBO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI PORI ALI DOLI
Ea hpjaftfln -večjih sneakor lotsnvl nwveiletxo, boom -v fttrarjlli all lirah dovoljujemo fte bolje pogoje.
M fc-
m-
te poslati..........9 5.71
" •....••.*• $10.85
.........$16—
»	m._
mu*
$•136
• •Itf (
Prejemnik dobi ▼ fr— kr«Jn IspUBllo v doUrjtb. -UvrftojMM pe GaMe Letter n
Nujna Milili -UvrftojMM pe GeMe Letter n prieteJMne $1.—.
9LQVEMC PUBLISHING OGMPZNY
Narod-a" '
NIW TOM, «.

Takole je tožil dragi rojak:
—	Vse se je zarotilo proti meni. Nobene sreče nimam več. Le pomisli, pred dvemi leti mi je umrl stric in mi zapustil dva tisoč dolarjev. Lansko leto mi je umrla teta in mi zapustila petnajststo dolarjev. Nato sem stavil v loterijo in dobil sedemsto dolarjev. Pred tremi meseci me je malo oprasnil taksi, in kompanija mi je brez vsakega ugovora izplačala štiristo dolarjev odškodnine. Od tistega časa pa, kot da bi vse zarotilo proti meni. Od nilkoder ne dobim nobenega denarja več.
¥
Neki mož, ki ni vedel več o avtomobilih, kot vem jaz, je prišel veselega obraza v $rttž-bo:
—	Fantje, — je vzkliknil. — Kaj*o sem kupil.
—	Kakšno karo?
—	Ne vem, nisem vprašal. Se mi zdi, da je Buick.
Sli so pogledat in so videli star Ford.
—	Koliko si plačal?
—	Petindvajset dolarjev.
—	To ni mkak Buiok, to je Ford.
—	Ali ree ne? Le ga dlomka, ,pa me je za petindvajset dolarjev presleparil.
" GLAS NARODA "
NEW YORK, FEIDAY, JULY 19, 1935.
.a o
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. 74.
BR.:
"HVALA BOGU, KOS JE GOTOV!"
V davnih časih, ko je naše Medjimurje še tlačauilo sveti ogrski kroni s polom I j enim križcem in tisti ohoii madžar . ski gospodi, je živel v selu Pre-tetineu pri Nedeljišču mnlaleč od (Jakovca krotak kmetic Francek, pol kmet pol obrtnik. Ukvarjal se je s košarstvom in z obdelovanjem tistega malo polja, ki so mu ga po l>ožji zapovedi gnojile drobne ptičke in suščev sneg.
Pozabil sem že, kako prošnjo j«* imel naš Francek do vseiimgočnega gospoda nota-rijuša v Cakovcu, toda ta prošnja itak ni važna. Bolj važno je, da je spravila našega Franceka popolnoma iz sebe skrb, kako naj se javi pred obličje mogočnika v Oakovcu, ko ni sirota imel niti goske niti puruna, da bi jih opital iu ponesel v dar. Brez te vizitke ni bilo misliti, da bi smel stopiti pred obličje strogega gospoda notarijuša, nakar je paudur poročal na merodajnem mestu, da je prosilec izpolnil najprimitivnejši pogoj iu tla pisarna lahko nastavi uho in začne poslovati.
Francek se je v ljntih skrbeli praskal za ušo^i, zdaj za tem, zdaj za onim, ali izpraskal ni odtod niti nebogljene račiee, kaj šele raeo, gosko ali purana. Vendar mukepo 1 n o praskanje, zvezano z globokim premišljevanjem, ni bilo brez uspeha. Posvetilo se je v gla vi košar j u Franeeku, kakor bi ga (bil kdo udaril s težkim kolom. "Koš mu ponesem, koš, kakršnega še ni videla gospa nobenega notarijuša pod našo sveto krono vogersko."
Sede Francek in dela košek celih sedem dni. Ali po izvršenem delu se mu koš ni zdel dovolj dober, zato j«1 delal novega nadaljnjih sedem dni. Žena Mara pa je menila, da je koš čisto dober za gospoda notarijuša in se je močno obre-gala ob Franceka, ko je plel drugega. Naj se je Francek še tako trudil, opazil je, da tudi to pot košek ne ustreza razvajenemu gosposkemu okusu, in je po silovitem prepiru z ženo začel ples ti nov košek. Zdaj pa že ni imel miru in med Ma-riniin nepresttanim zmerja-njem je zrastel izpod Francetovih prstov tretji košek, mojstrsko delo, divota in milina.
"Hvala bogu, koš je gotov. Bilo4 je muke ž njim ali evo gotov je!"
"Beži, bedak, tri tedne si zapravil po neumnosti, zdaj pa še boga hvališ za svojo glu-post," ga zavrne Mara.
"Ti si ženska glava in ne razumeš, kako se taki gospodi ust reže. Ali, aiko si mi žena, reci z menoj: Hvala bogu, koš je gotov."
"Nikoli ne rečem, nisem be-na, ako si ti .bedak!"
"Prosim te, Mara, reči!"
"Kaj še! Tvoje bedast oče so mi malo mar!"
"Fkažem ti, žena, da rečeš: Hvala bogu, koš je gotov!"
"Ne rečem, pa bog i bog-ine!"
Dobri Francek je odpel svoj jermen in ga nemilo v i h t i I po plečih trdovratne žene, potomke one trmoglavke, ki je še iz vode kazala s prsti da j«' travnik postrižen. Na krik tepene Mare so prihiteli sosedje miriti. Ko so zvedeli, kaj je na stvari, dado Franeeku prav in se razidejo.
Doma pa so jih radovedne zakonike polovice spraševale, kaj je mirnega Franceka tako razkačilo. Možje so povedali, žene pa so se kot en mož postavile za M aro in še tisti večer v vsem Pretetincu ni bilo žene, ki bi ne bila okusila moževega jermena.
Drugi dan je bila nedelja in pobožni pretetiuečki narod je šel v cerkev v Nedeljišče. Pred cerkvijo stoječ so se pretetiuečki možje pomešali s f a rani iz drugih vasi, da se pomenijo o novicah. Nekdo je zinil tudi o včerajšnjem tepežu in še isti dan je bila vsa tara razdeljena v dva tabora: eden j" vihti I jermen, po drugem so padali udarci. Velika je namreč trma žensk kadar si kaj vtepejo v glavo, in treba jim jo je izbijati.
f'ez teden dni je bil v t 'akov-kovcu semenj in ljudje so privreli iz vseh strani Med j umirja. Tudi Pre kmu rje, zelena Štajerska in veselo Zagorje je poslalo na semenj dokaj kupcev in prodajalcev. Kaj bi dosti govoril: Zmenili so se to in ono, pa ni vrag, da ne bi bil kdo izbleknil tudi afere iz Pre-tetinca in Nedelji sča. Ko so se
za kratek čas in zabavo
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ...........30
GODČEVSKI KATEKIZEM. 01 strani. Cena .25 HUMO&ESKE IN GROTESKE. 180 strani. Ona .80
Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena 35
•PO STRANI KLOBUK. 151) strani. Cena ____ .50
POL LIBRA VIPAVCA, siilsal Felgel. 130 str. .&0 PRBDTBŽANi. FKEfiEKN IN DKTGI SVET-NHU V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25
SANJSKA KNJIGA ........................... .60
SANJSKA KNJIGA .......................... .00
SLOVENSKI &ALJIVRC. »0 strani. Cena...... .40
SPAltB «N SATIRE. 150 strani. Cena ........' M
TIK ZA 1BRONTO. ICO strani. Cena .......... M
TOKRAJ -IN ONKRAJ SOTLE. 07 stran L Cena M TRENUTBK ODDIHA
<Kajfeta vsebuje tudi. fialolgro "Vse nage").
189 strani. Cena ........................ JM
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......L50
VESELE POVESTI. 79 strani. Cena .......... .35
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE
možje razšli, se je kmalu po vsem Medjinuirju razlegal jok trmoglavega ženstva in geslo /po nepotrebnem razjarjenega moštva: "Reci, žena, hvala •bogu, koš je gotov!" Valovi in odmevi tega tepeža so se Širili proti Središču, proti Dol-
nji Lendavi, v zeleno Zagorje in na širne ravnine ogrske. — Kakor požar v stepi se je širila epidemija in prišla bi bila tudi do ims, da ni izbruhnila svetovna vojna iu dala za borbeno ude jstvovanje.
Jaz sam močno dvomim, da bi ta stvar bila resnična. Pripovedoval mi jo je veseljak pater Djuka, ko se je vrnil s prošnje po Medjiiuurju. Obirala sva -kokoši in pijuckala rujno vilice — oboje čar poln kz nega medjiinurskega ljudstva. Tr<bio upam, da se pri nas ne more razširiti ta epidi-demija, zato mirne duše lahko predani dogodbico javnost v pouk in zabavo.
FILMSKA UNIVERZA V RUSIJI
Poročali smo že o nedavnem filmskem festivalu v Moskvi, kjer s«* je pokazalo, kako veliko pozornost posvečajo v Rusiji filiuu. Skrb za dobre filme se pa ne omejuje samo na to, da itnajo pri izdelovanju filmov zasprrsleni vsi, kar
" *	*-". . r
potrebujejo za svoje delo. — Rusija skrbi tudi za to, da so filmski režiserji in igralci visoko izobraženi in podkovani v vsem. kar potrebujejo v ateljejih. Nič ne sme hiti prepuščeno naključju ali goli improvizaciji. Zato so ustanovili v Rusiji filmsko visoko šolo — Gosudarstvcni kinematografi-česki institut ali kratko (JIK. ki je zavod za znanstveno in estetsko proučevanje filma.
Šola GIKa je nasproti moskovskega hipodroma v poslopju, kjer je bil nekoč oficirski kasino in sicer blizu carskega poletnega gradu. V bivših plenih dvoranah so zdaj filmski a-teljeji, opremljeni z vsemi najmodernejšimi tehničnimi pridobitvami. Jedilnice bivšega kazina so bile izpreminjene \ akustične preizkuse vain ice. Tu proučujejo bo« loči sovjetski komponisti zvokov praktične zakone metrike zvočnega filma, v katerih zvok po njihovem mnenju ne sme imeti samo podrejene ilustraeijske funkcije, temveč mora imeti sam svojo avtonomnost, mora biti povsem nov efekt.
Povsod v teh laboratorijih si na vse načine prizadevajo odkriti nove zakone dojemanja. Tu sodelujejo v najožjem kontaktu slikarji, igralci, pisatelji, komponisti in režiserji z
govore veemoma po vec jezikov ter imajo na razpolago izborilo knjižnico in lepo čitalnico. Tu temeljito proučujejo ves razvoj sodobne sovjetske in tuje umetnosti, sovjetska vlada si prizadeva pridobiti za ta zavod tndi tuje umetnike in strokovnjake, ki morajo pri-nesti h lijakom in profesorjem GIKa nove pobude iu nove i-deje. Ta kulturna alarmbriga-da, kakor pravijo filmski univerzi, šteje zaenkrat samo članov, ki so prepričani, da moč nove filmske umetnosti ne počiva samo v izoblikovanju splošno znanih dognanj in do živetij, temveč je treba iskati nove načine izražanja. To so sami novi in sveži ljudje, ki so prišli š<« nedavno iz daljnih krajev, kjer so slučajno odkrili njihov talent. Vsi se zelo hitro prilagodc novim razmeram, kmalu se priuče francoščine in
angleščine, da lahko črpajo svoje znanje iz tujih virov.
Zanimiv je pogled v učilnice, zanimivi so tudi praktični rezultati dela v optičnih, kemičnih in mehaničnih laboratorijih. Zanimivo je pogledati naloge, ki jih dobivajo dijaki. Taiko vidimo med drugim cele svežnje kartonov. Ka prvem je barvasta reprodukcija in fotografija slike slikarja iz Tretja-kovske galerije. To je zgodovinska slika, prikazujoča razburljiv prizor z ljudso množico. Operator je dobil nalogo priti s filmskim postopkom dv> takega dramatičnega zaključka. ki bi nudil gledalcu iste čutne užitke, kakor slikar jeva kompozicija. Na naslednjih
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
! (	• , Mm SOK, K
Srif!
znanstveniki, s kemiki, fiziki,! kartonih se pa v točnih diagra-optiki in matematiki. Dijaki hi j mih izvijajo faze operaterje-profesorji so mladi ljudje, ki
(Nadaljevanje na 4. strani.)
V BOJU PROTI MILITARIZMU
Milit&risti si na vse mogoče načine prizadevajo ustvariti vojno razpoloženje med Ameriko in Japonsko. Na sliki pa vidite Josepha Schlossberga, tajnika ameriške Amalgamated Clohmg "Workers unije, in Kan ju Kata, voditelja japonskih delavcev. Japonec potuje»po Združenih državah ter ima predavanja o borbi japonskih: delavcev prati v«yoL
! - " m*-w a yv ✓N /^i 'm •» r ji				
ZAROCENCA	•.			(J
MILANSKA ZGODBS T Z 17- aTOLETJA				
Spisal: ALESSANDRO MAN ZONI				
				
38
"Končno," je rekel knez, "mi je bilo dano tolažilo, da sem videl, da <se z mojo hčerko ravna, kakor se spodobi. Treba je priznati, da se1 je tudi ona izborilo vedla in se je videlo, da tie bo prav nič v zadregi, ko bo igrala prvo vlogo in bo vzdrževala rodbinsko dostojanstvo."
Povečerjali so naglo in kmalu odšli k počitku, da bi drugo jutro bili zgodaj pripravljeni na pot.
Užaloščena,' ozlovoljena m po vseli onih poklonili malo napeta Gertruda se je tedaj spomnila vsega, kar je morala prestati radi svoje jetničarke; videč očeta tako pripravljenega, da ji ugodi v vsem razen v eni stvari, je hotela to svojo veliko veljavo izkoristiti, da pomiri vsaj eno izmed strasti, ki so jo mučile.
Zato je }x>kazala, kako zoprno ji je, da mora biti z njo, pritožujoč se silno radi njenega obnašanja.
"Kako?" je rekel knez,' "AJi je kršila spo-štljivost napram vam? Jutri, jutri jo oštejem. kot se tiče. Le meni prepustite, ji že jaz dopo-vem, kdo je ona in kdo ste vi. Vsekakor pa hčerka, ki sem z njo zadovoljen, ne sme gledati v svoji okolici osebe, ki ji ne ugaja." Rekši je poklical drugo žensko, ki ji je ukazal, na i streže Gertrudi.
Ženska, ki jo je zdaj spremila v njeno sobo, je bila domača starka, bivša guvernanta kne-ževiča, iki so ji ga bili izročili, brž ko je odraste! povojem, katerega je vzgajala do njegovih mla-deniških let in v katerega je položila vso svojo naklonjenost, svoje nade in svojo slavo. Z odločbo tilrtega dne je bila zadovoljna, kakor bi to bila njena lastna sreča, in kot zadnjo zabavo je morala Gertruda srkati še čestitke, hvale in nasvete svoje stare služabnice.
Govorila ji je o obiskih, ki jih bo sprejemala; nekega dne se pripelje gospod kneževič s svojo nevesto, ki bo gotovo zelo visoka gospa, in tedaj ne bo le samostan, temveč vsa dežela na nogah.
Starka je govorila, medtem ko je slačila Gertrudo, ko je ta bila že v postelji, ko je že zaspala. Mladost in utrujenost sta bili močnejši od misli. Spanje je bilo tesnobo, zmedeno, polno mučnih sanj, a prekinil ga je še le kričeči glas starke, ki jo je prišla budit, da se pripravi za izlet v Monzo.
Ko je kočija obstala pred onimi zidovi, pred onimi vrati, se je Gertrudi še bolj stisnilo srce. Izstopili so med dvema kriloma ljudstva, ki so ga .služabniki zadrževali.
Vse te v revico upirajoče se oči so jo silile, da je neprestano preračunjala svoje vedenje; toda bolj nego vse tiste so jo pritiskale očetove oči in dasi ,se jih je tako grozno bala, vendar si ni mogla kaj, <la ne bo vsak hip tudi sama svojih obračala k njim. In tiste oči so kakor z ne vidnimi vajetmi ravnale njene gibe in njen obraz.
Ko so prekoračili prvo, dvorišče, so vstopili na drugo in tam so zagledali ,vrata notranjega samostana na .stežaj odprta in polna redovnic: v prvi vrsti je stala opatinja v krogu starejši n mater, za njimi so v neredu stale druge sestre, nekatere so se vzpnjenjale na prste, zadaj ,so bile služabnice na klopeh.
Tupatam so se napol svetlikala tudi nekatera majhna očesca, prikazal se je kak obraz med 'kutaani; bile so to najspretnejše in najpo-gumnejše gojenke, ki so ,se zarile in prodirale med redovnicami ter se jim je posrečilo napraviti si majhno odprtino, da so mogle tudi one nekaj videti. Iz te gneče so prihajali pozdravni-vzkliki, videlo se je, kako so mnoge roke mahale v znamenje radostnega sprejema:
Dospeli «o do vrat; Gertruda je zagledala tik pred seboj obraz matere opatinje. Po prvih po-klonih jo je ta vprašala napol veselo, napol slovesno, česa želi na tem kraju, kjer ji nihče^ ne bi mogel ničesar odreči.
"Prišla sem...," je začela Gertruda, toda v trenutku, ko je bilo treba izreči besede, ki naj bi skoro nepreklicno odločile njeno usodo, se je za hip pomišljala in obstala z očmi, uprtimi v množico pred seboj.
V tem hipu je zagledala eno svojih znanih tovarisic, ki jo je opazovala z izrazom pomilovanja in hudobnosti obenem in se je zdelo, da govori:
— Ah, šla je na 1 i man ice, reiva! Ta pogled je v njej z vso živahnostjo prebudil nekdanja
čuvstva ter ji vrnil tudi malo tistega zadnjega ostanka njenega nekdanjega poguma; če je i-skala katerikoli odgovor, ki bi bil drugačen nego prej narekovani, kar dvigne pogled k očetovem obrazu, kakor bi hotela preizkusiti svoje moči, ter opazi na njem tako temen nemir, tako grozečo nestrpnost, da se v strahu brž odloči in nadaljuje z isto pripravljenostjo, kakor bi pobegnila pred strašno prikaznijo:
"Prišla sem, da prosim, da bi me sprejeli med redovnice v tem samostanu, kjer sem bdla tako ljubeznivo vzgojena."
Opatirija je brž odgovorila, da ji je ob taki priliki zelo nevšeč, da ji pravila ne dovoljujejo dati neposrednega odgovora, ki ga ustvari skupno glasovanje sester in pred katerim mori priti dovoljenje višjih, da pa Gertruda, ki ve, kakšna čuvstva do nje se gojijo na tem kraju, lahko z gotovostjo ugane, kakšen bo ta odgovor, in da medtem nobeno pravilo ne prepoveduje opat in ji in sestram izraziti zadovoljstva, ki ga ol »čut i jo spričo take .prošnje.
Tedaj se je dvignil zmeden hrušč čestitanja in vzkliikov. Brž so se prikazali veliki srebrni krožniki polni sladčic, ki so se ponudile najprej nevestici, nato sorodnikom. Medtem ko so se nekatere redovnice trgale zanjo in so druge delale pokione inatri, š druge kneževiču, je o-patinja dala prositi kneza, naj blagovolji priti k omrežju v govorilnici, kjer ga pričakuje.
Z njo sta bili dve starejši redovnici; ko ga jo zagledala, je rekla: "Gospod knez, da se pokorim pravilom... da izpolnimo neobhodno formalnost. dasi v tem slučaju... vendar vam moram 'povedati, da... kadarkoli kakšna hči prosi, da bi jo sprejeli med redovnice.. . j<- prednica kakor jaz, dasi nisem vredna biti... obvezana opozoriti roditelje.. . da, če bi morda slučaj no... pritiskali na hčerino voljo, bi jih zadelo izobčenje. Oprostili boste...**
"Izborilo, izborilo, prečastita*mati. Hvalim vašo natančnost; to je le preveč pravično... Pa vendar ne morete dvofniti..."
"Oh, kaj pa mislite, gospod knez... govorila sem radi izrečne dolžnosti... v ostalem..."
"Gotovo, gotovo, mati opatinja."
Ko sta spregovorila te besede, sta se oba drug drugemu priklonila ter se ločila, kakor bi bilo obema težko gledati si takole iz oči v oči; odšla sta zopet vsak k svoji družbi, on zunaj, ona znotraj samostanskega pragu.
"Pojdimo," je rekel knez. "Gertruda bo lahko kmalu uživala, kolikor se ji bo zljubilo, družbo teh dobrih mater. Za danes smo jih dovolj nadlegovali." Rekši se je poklonil, družina se je zganila z njim, obnovili so pokione in odšli.
Naslednji dan se je Gertruda prebudila z mislijo na izpraševalca, ki je moral priti, in med tem ko je pri sebi razglabljala, ali bi mogla izrabiti to tako odločilno priliko, da odpove, in kako bi to naredila, jo je dal knez poklicati.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romano? slovenskih in tn-jih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne«	/
Knjigarna "Glas Naroda"
NEW YORK, FRIDAY, JULY 19, 1935.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. '8.
Mož v ognjeni peči
=»=«-Roman iz življenja=«=» Za "Glas Naroda" priredil: L H.
. 59
Zaler skoro krikne v veselju, objame Dijo ter pritiska Juana k sebi.
—	Vendar enkrat, — pravi. — In to pride ravno ob pravem času. Otroka, vedita: vlada je sklenila graditi našo železnico.
Juan premetava noge. Okoli mize veselo pleše tango. Divja razposajenost se oprime njegovih udov.
Za trenutek se srečata pogleda Dije in Pavla; oba razumeta.
—	Moje čestitke, — ji pravi in jo bratovsko poljubi na
lice.
11.
Zimska sezona je šla brez hrupa proti koncu. Prišel je čas velikih diplomatičnih »prejemov in tedaj nastane zopet živahno ii vije nje. Miylmi nemiri iz malenkostnih vznikov v državi Sao Paulo niso vstavili nagota dihanja v Rio. Nekje v velikanski državi so bili vedno majlini nemiri nezadovoljnežev — na to so bili navajeni. Mobiliziranih je bilo nekaj polkov, artilerija r«* je vlekla čez gorske grebene, kavalerija je drvila t-luszi doline, slišati je bilo nekaj streljanja in vse je bilo končano. Sain<» časopisi so š«' pisali o lejM> izmišljenih [lodrob-nostih.
Seveda so časopisi tudi imeli dovolj snovi za razprave o železniškem načrtu, vsak po svojem političnem stališču, eden stvarno in mirno, drugi jmiIii strupenosti. Vendar pa je bilo mnogo brati o Rilndra pokrajini. Ta malo poznana pokrajina, ki je bila tako oddaljena od velikih mest, s svojim deloma še ne preiskanim ozemljem z močvirji iu pragozdovi, je naenkrat stopila v ospredje gospodarskega zanimanja. In slišati je bilo skoro fantastično, kot domišljijo kakega romanopisca, da je tako zelo prozaična stvar, kot je pri prosta peč, povzročila revolucijo poglavitne industrije dežele.
List 4 * Journal de Cormnercio" je celo prinesel lepo pravljico z naslovom 44Mož v ognjeni peci." To je bila stara svetopisemska zgodba o gospodih Sadrali, Mešali in Abednego, katere je kralj Nebukadnezar pustil vreči v ognjeno peč, ker niso hoteli moliti njegove zlate podobe. Toda trojica se je ]>opol-noma dobro počutila v sedemkrat povišani vročini in kralj Nebukadnezar je bil presenečen, ker je med tremi videl hoditi še četrtega, ki je izgledal kot bi bil 44sin bogov," kot poroča prerok Daniel. To je bilo modernizirano lepo povedano, neumni kralj je dobil obraz vlade, zlati kip je postal ljubljenec; finančne uprave, četrti mož pa, katerega so blagoslovili bogovi, je j>ostal iznajditelj, ki je v svojih spretnih rokah nosil žerjavico in trije drugi so bili njegovi sodelavci.
In priimka moža v ognjeni peči se Pavel ni mogel več otresti. Ta nenadni sloves mu je postajal že nadležen. Tudi Vera je v argentinskih listih brala o njem ter mu je pisala navdušene čestitke. Kar mučno mu je postalo v Rio. Od vseh krajev je dobival naročila, da zgradi nove plavže. Zaler je bil zopet na svoji facemdi, da nadzoruje zgradbo tovarne za izdelovanje gotovih gradbenih delov. Tako sta bila Dija in Pavel sama v hiši na Rua Branco.
Oba sta ostala v istih odnošajih, četudi sta se trudila, da se vživita v to, kar se je dogodilo. Juan je pogosto prihajal, toda se je tudi že pripravljal, da odpotuje na svojo farmo, da predela in preži da hišo za novo gospodinjo. Vedno pa se je držal v mejah dostojnosti in vendar so bili njegovi obiski za Pavla velika muka, ako je moral biti navzoč. Ko je nekega dne prejel povabilo dveh inžinirjev, da si ogleda napredek dela pri novem kanalu, je povabilo z veseljem sprejel.
Pot ga je zopet peljala skozi Santos, kjer je v svoje veselje izvedel, da je tudi v zanemarjeno obrežno plovbo prišlo novo življenje. Družba je kupila dve progi, gradili so nove tovorne parnike in vozni red je bil redno vzdrževan. Pavel se vozi do Cananea in po morju do reke Varador, kjer je novi kanal sledil črti že davno neporabnega kanala. Tam so zelo delali. Kanal je vodil skozi močvirja in peščene pokrajine do pristanišča Paranagua, ki bo po končanem kanalu v neposredni zvezi z Ribeira dolino. Ako vlada sedaj še zveze notranjost dežele z železniško progo, tedaj bo Ribeira dolina neodvisna od obrežnega parobrodstva in obsežna dolina bo postala industrijsko središče ter skladišče zvezne države. Na to so vsi upali in spodbudo za izpolnitev teh upanj je dala iznajdljiva glavo, ki je izdelala samo — peč.
Po Juanovem odhodu se je tudi Dija pričela priravljati, da se vrne na facendo. Veselila se je na življenje na deželi in ee je bala facende Westfalia, kjer je Kaden pripravljal vse za njen sprejem. Proti njemu se ni mogla pritoževati; bil je popolni gentleman stare šole, toda ne zaročenec, ki je delil ljubeznivosti ali pa jih zahteval. Toda zaročenemu oasu je morala slediti poroka in tedaj se bodo pričele ljubeznivosti pod pod-ložnostjo žene, proti čemur se po naravnih in pisanih postavah ni mogla braniti. In kara je Dija mislila na ljubeznivosti prihodnjih noči, jo je prevzel »bčutek sramu in njen dekliški ponos se je dvignil proti onečaščenju. Rekla si je, da more biti žena v zakonu obvladana samo po ljubezni ali po sili, sama pa je hotela dragocenost svobodne volje obdržati. In ostala ji je samo zadnja groea, da si jo je Juan s silo prisvojil in vedela je, da bo morala umreti, kakor mora hermelin v bolesti umreti, kadar je omadeževana njegova bela obleka,
Dija je mislila pametno in nasvet sestre Edite ji je pokazal pravo pot zakonskega življenja. Tudi je zrelo premislila, kaj bi ji mogla prinesti bodočnost in ko je v uri, katere ni prevevala božja poezija, Juanu obljubila, da mu bo zvesta in poštena žena, je tudi zvesto in pošteno mislila. Toda pozneje je prišla doba omahovanja in velike duševne potrtosti. Bolj in bolj je občutila telesno mržnjo do Juana, do tega lepega in zastavnega moža, s katerim je vse svoje življenje zaupno in prijateljsko občevala. Bilo je tako, da je že misel na zakonsko na-klonjenost razburjala njene živce in da je že samo misel na otroka s tem neljubljenim človekom zbujala v njeni duši vihar odpora.
1. (Dalje prihodnjič.)
Cl^^^L Aw/|OD NEWYORKADO cH'XAXK^ JilfXS VSE EVROPE )
NORMANDIE - - - - 31. julija ILE DE FRANCE - - - 10. avgusta CHAMPLAIN - - - - 27. julija LAFAYETTE - - - 24. avguste
21. avgusta 31. avgusta 15. avguste 14. septembra
ZA NADALJNE INFORMACIJE IN KARTE VPRAŠAJTE PRI:
SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 W. 18th STREET,
NEW YORK
LETEČI DOJENČEK.
Winnie Drintkvater je bila pred letom dni, ko se je omoži-la, edina škotska poklicna pilotka. Ne samo zavoljo svoje hladnokrvnosti in sposobnosti, tudi zaradi svojega prisebnega humorja je bila zelo popularna.
Ko se je poročila, je izjavila, da se svojemu poklicu ne bo povsem izneverila. To je potrdila zdaj z dejanjem. Nedavno je rodila otroka in se je kmalu po fiorodu podala z njim na polet. Seveda ni sama pilotirala letala.
ZBIRKA.
Otročiček se je izkazal vrednega svojega rodu. Ves čas v zraku je bil pri najboljši volji. Ko je letalo čez pol ure pristalo na tleli so Wmniiejo pričakovali njeni bivši tovariši^piloti in so ji čestitali k letalskemu debutu njenega malčka, ki so mu nadeli ime 44Air Taxi ba-bv."
zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI.
ANDERSONOVE PRIPOVEDKE
111 strani. Cena ........................ .35
ANDREJ HOFER ....................................................50«
BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35e
BEIX*RAJSKI BISER ............................................35c
BOŽIČNI DAROVI ....................................................35«
BOJ IN ZMAGA ........................................................20c
CVETINA BOKOGKAJSKA ....................................45e
CVETKE (pravi jire za stare in mlade)................30c
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25e
DEVICA ORLEANSKA ............................................50c
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40«
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35«
FRAN BARON TRENK ............................................35c
FRA DIAVOLO ........................................................50«
FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal M i loin ski 72 str......25
H ED VIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40c
JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30« KOREJSKA BRATA (črtiee o misijonarjih v
Koreji) ........................................................30«
KRALJEVIČ IN BERAČ ........................................30c
KRVNA OSVETA (povest iz abruskih gora* .....30«
KAJ SE JE MAK ARU SANJALO ........................23c
LJUDEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šinit) .................................30e
MARKO SENJANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 75«
MARON, krščanski deček iz Libanona ................25c
MUSOUNO, ropar Kalabrije ............................ 40«
MRTVI GOSTAČ ......................................................35C
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja
Meška) ......................................................... 25c
NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40c
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................50c
PABERKI IZ ROŽA ...............................................25«
PARIŠKI ZLATAR ................................................35c
POŽIGALEC ............................................................25e
PRSTI BOŽJI ............................................................30c
PRAPREČANOVE ZGODBE ................................35c
POVODENJ (spisal Krištof Šinit) ........................30«
PIRHI (spisal Krištof Šinit) ................................30«
PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO
I- zv..................... 40c n. zv.................40e
PRAŠKI JUDEK ......................................................25«
PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30c
POSLEDNJI MOHIKANEC ...................................30c
PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal Levstik.
104 strani. Trda vez.......................j._
PRISEGA HCRONSKEGA GLAVARJA.......30
PRVIČ MED INDIJANCI.....................30
PREGANJANJE INDIJANSKIH
MISIONARJEV .......................... .so
PRAVLJICE, Košutnik, II. zvezek. Cena.......75
PRAVLJICE, H. Mayer. Cena ................ .30
RDEČA IN BELA VRTNICA ...........-....................30c
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30«
RINALDO RINALDINL Cena .............. .50
ROBINZON ................................................................ 50«
ROBINSON (Velika izdaja) .................. .70
SKOZI ŠIRNO INDIJO. Cena ................ .50
STRIC TOMOVA KOČA. Cena .............. 30
SUEŠKI INVALID ....................................................35«
SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) ___________30c
SVETA NOTBURGA _______________________________________________35«
STEZOSLEDEC ........................................................30«
SVETA NOČ (pripovedke) ....................................30«
TRI INDIJANSKE POVESTI _____________________________30«
TURKI PRED DUNAJEM ....................................30«
TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1.30; II. zv. $1.40; III. zv. $1.50
SKUPAJ $3.75
TISOČ IN ENA NOČ. Mala izdaja. Cena ......L—
VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; ■
slikami) ....................................................$1.00
Trda vez.......1.20
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO
3 zvezki po ...................................................Ste
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60«
ZLATOKOPI (povest iz A laske) _________________________25«
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
I. del ____________ 40« n. del .............. 4#e
ZBRANI SPISI ZA MLADINO (deMt peverti,
spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku...... JS%
VINSKI BRAT. (V. zv.), Gangl ..............
8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................
13 POVESTL (III. zv.), Gangl .............. M
ITALIJA IN SUEŠKI PREKOP.
Xa vprašanje nekega easnikar ja je odgovoril visok uradnik Družb«' Sueškega prekopa, I «la bo imela Italija skozi ta pre-' kop prosto pot za svoje vojn«' J in trgovske ladje tu<li v prim«*-
Iru, da bi med njo in Abesinijo izbruhnila vojna. Angleži, o ka-| terili je bil govor, da bi uteg-I J nili prekop za Italijo zapreti,1 imajo namreč samo 4f» odstotkov delnic te družbe v svojih rokali, ostalo imajo Francozi, ti pa ne morejo imeti z Italijo nobene afere.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU tU WIST llth STREET NEW YORK, R. X.
PlAlTE MAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
Sii.iiwiiJlllllMHSitiiiiiiiniinimmiiiiiiijiiiHiiiiiiiiiniiiiiiHininrri
področju Pod staromestnim ro-tovžem nameravajo zgraditi tudi podzemeljsko bolnišnico, ki bo dajala možnost za operacije tudi med zračnimi napadi. To bo menda prva bolnišnica te vrste v Evropi.
FILMSKA UNIVERZA V RUSIJI
^Nadaljevanje s 3. str«nL}
BOLNIŠNICA POD ZEMLJO.
Pod Staromestnim trgom v Pragi prično v kratkem graditi z;uklon zoper zračne napade za 3000 oseb. Uredili ga bodo po najnovejših izkušnjah v tem
DRAMA IZGUBLJENEGA RAJA
Naročite jih pri:
knjigarni "glas naroda*
216 Weat 18th Street : : : New York, N. Y.
Pred kratkim smo poročali, da so na javni dražbi prodali slovito morsko kopališče, Brionske otoke pri Pulju, z Dunaja pa poročajo sedaj na kratko, da so tam deložirali Berto Kcrpely-Kupehvieserjevo, ličer starega Kupelwieserja, "kralja Brionov.'' Zatekla se je pred upniki v svojo vilo v Porečah na Koroškem, a tudi tu ji preti bližnji polom. Vila, v kateri se je rodila, je vredna 100.000 šilingov, obremenjena pa je za 60.000 šilingov.
Dogodek je značilen za današnje čase, v katerih propada vse, kar je bilo videti Še pred nedavnim ustvarjeno kakor za večnost. L. 1893. je stari Kupel-wieser, potem ko so ga odbili v okolici Cerkniškega jezera, kupil pusti, malarični o,tok pred Puljem in je iz njega v nekoliko letih usvaril pravi zemeljski raj. Najvišje glave stare monarhije so tu preživele svoje počitnice. Kupelwieser je bil tako ponosen na svoje delo, da ni hotel za vse na svetu prepustiti niti pedi svojega kraljestva avstrijskim nadvojvodom in drugim mogočnikom, ki bi se radi naselili sem. Toda prišla je vojna, prišla je kriza. Stari Kupelwieser je umrl še pravočasno, da ni več videl, kako se je začelo njegovo delo drobiti. Je pa tudi njegova smrt pospešila razsulo. Dočim je znal on organizirati in delati, so se znali njegovi dediči samo pravdati za ostal ino. In ker se niso znali zedmiti, so imeli drugi, advokati in spelrulanti lahko delo, da so levji delež ogromnega imetja pospravili zase. Tako je prišlo med drugim, da je hči kralja Brionov pred delo-žacijo iz svojega stanovanja, za katero ni zmogla več najemnine, zbežala v svoj rojstni dom, ki se pa tudi že ruši nad njo. Sicer je pa ona med vsemi Kupelwieserjevimi otroci morda še najmanj zaslužila takšno usodo. Še prav mlada se je poročila a možem, bivšim sodelavcem njenega očeta, ki je bil prej
vega dela. Označuje poedine figure slike s številkami, v tlorisu beleži poedine faze in > IH'strimi črtami kretnje figur. Pri t«'in naleplja izstrižene slike ljudi in stvari s fotografi j«* in ruprodukeije avtentični11 slikic. In tako nastane pošto poma zaključen celotni prizor.
Tem risanim, slikanim in nelepljeiiim diagramom s«* priključijo po istem operatorju posneti poskusni posnetki, zo-pet korak za korakom. Ob strani so pa točni podati laboratorija o gostoti negativa in po-zitiva ter točni podatki optičnega laboratorija. Operaterje-veinii delu je priložen točno izdelan eleborat komponista zvokov z natančnimi podatki radiotebničnega in fotografskega laboratorija. Enako temeljito se dela tudi v igralskem scenarističnem in libreti-stičnem oddelku. Na filmsko univerzo pridejo sami tisti, ki so se praktično že izkazali v svoji stroki. S tehnično prakso izdelave lin organizacije dela v atelejih se GIK ne peča. Ta naloga je poverjena drugemu zavodu.
SHIPPING NEWS
VAŽNO ZA

NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno dš kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, dr«. ga dan in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo razposlali za Novo leto m ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za-to Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali j* pa plačajte našemu zastopnikn v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA: San Francisco, Jacob
COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftlft Walsenburg, M. J. Bay ok
INDIANA: Indianapolis, Louis Banlch
ILLINOIS: Chicago, J. BevČiC, J. Lukanfch Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcer* in Illinois)
ravnatelj železarn v Vitkovi-cali. Mož se je zagledal v drugo žensko in še pred vojno je prišlo do ločitve. Ko so se po vojni pričeli prepiri za dediščino med Kupelwieserjevimi otroki, so bas njo izrinili, zadovoljili so jo z obligacijami v znesku 7 milijonov lir, od katerih bi morala po neki curiški banki prejemati rento 120.000 lir letno. Vse to imetje ji ne donaša danes niti pare. Zgodilo se je, da je hči brionskega kralja morala zastavljalnici prepuščati svoje dragocenosti kos za kosom in da je morala včasih tudi stradati. Danes visi na ograji njene prezadolžene vile v Porečah deščica z napisom: Sobe v najem.
JULIJA:
20.	Ue de France v Havre 23. Conte di Savoia v Genoa
26.	Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg
27.	Champlaln v Havre 31. Washington v Havre
Normandie v Havre
AVGUST
2.	Europa v Bremen A<iuitauiu t Cherbourg
3.	Rex v Genoa
S. Majestic v Cherbourg 10. lie de Eran«-e v Havre Conte Grande v Trst
13.	Bremen v Bremen
14.	Manhattan v Havre 1"». Chainplain v Havre
1«. Berengaria v Cherbourg 17. Conte di Savoia v Genu* . lil. Xorniandie v Havre —- Aquitania v Cherbourg
23.	Kil ropa v Bremen
24.	Ijifayette v Havre Roma v Trst
28.	Washington c Havre Majestic v Cherbourg
.'{0. Bremen v Bremen 31. Ile de France v Havre Bex v Genoa
SEPTEMBER:
4.	Xorniandie v Hhvre Berengaria v Cherbourg
a. Chainplain v Huvre Aquitaiiiu v Cherbourg Europa v Bremen Manhattan v Havre Majestic v Cherbourg Eafayette v Havre Conte Grande v Trst Bremen v Bremen 1!>. Berengaria v Cherbourg
21.	II« <Je France v Havre
24.	Rex v Genoa
25.	Washington v Havre Normandie v Havre
20. Champlnin v Havre
Aqui tu nia v Cherbourg 27. Europa v Bremen
7. 10. 11. 12. 14.
17.
Joliet, Mary Bamblcb, Joseph vat
La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Joie Zelene KANSAS: Qirard, Agnes Močnik iansas City, Frank Žagar MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vodopivec Steyer, J. Čeme (za Petina. W. Va. in Md.) MICHIGAN:
Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Chisholm, Vrank GonSe Ely, Jos. J. Pesbel-Eveleth, Louis Gou2e Gilbert, Louis Vessel Hibblnfe, John PovŠe Virginia, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup. M. M. Pan Ian Washoe, L. Champa NEBRASKA:
Omaha, P. Broderlck	i
NEW YORK: Gowanda, Karl Strnlsha Little Fails, Frank Mask OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland. Anton Bobek, Chas. Kar> linger, Jacob Resnlk. John S Is polk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kunt" Se
Warren, Mrs. V. Rachai Youngstown. Anton Klkelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipaveo Clarldge, Anton Jerina Conemaugh. J. Brezove« ExDort. Loots Sopantli Flarrel, Jerry Okorn Forest City, Math Eamla Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Kvayn. Ant. Tanielj Loxerne. Frank Balloch Manor. Frank Demshar Midway. John Žust Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton. A. Hren Turtle Creek. FT. Sehtfrar West Newton, Joaenb Jovaa
WISCONSIN: MUwauke*. West AlUs, Sheboygan. Joseph Kake*
fthsh
WYOMING. Bock Springs, Laots Diamond villa, Joe Boilch
UPRAV S "GLAB NARQUA"