Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdala celolono v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I stolp, petll-vrsta mali oglati po 1 SO ln 2 D.večji oglasi nad 43 mm višine po Din 2-SO, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstico po 10 Din g Pri vcCiem o naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljKo ln dneva po praznIKu
Uredništvo /e v Kopitar)evl ulici št. 6 111 Rokopisi se ne vrata/o, nelranhlrana pisma se ne sprefemafo -» Uredništva telefon št. 205O, upravnlštva št. 232S
Uprava /e vKopltarfevI ul.št. 6 - Čekovni račun: Cfultllana šle v. I0.ti.10 ln 10.349 za Inserate, Sarafevo 41.7563, Zagreb št. 39.011, Praga In Duoal št. 24.797
Uspešna miši
Demokratski klub navdušeno sogiasno sprefema dr. Korošca — Od radikalov samo štirje glasovi proti dr. Korošcu
Stanojevič z vsem svojim vplivom za dr. Korošca - 3M0 kompaktno za dr. Korošca
Aca
Belgrad, 25. julija 1928.
Prvič se je v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev poveril mandat za sestavo vlade Slovencu in to v enem najbolj važnih trenutkov njene politične zgodovine. Da je to dr. Korošec, načelnik slovenske ljudske stranke, nas navdaja s posebnim zadoščenjem, kolikor je to samoposebi razumljivo. Mandat dr. Korošca se glasi za delovno vlado.
Ako se ta delovna vlada sestavi, bo šla pred skupščino z nalogo, da reši vsa najvažnejša vprašanja, kojih rešitev terjajo neodložljivi interesi države. Da se pa da užaljenim čuv-stvom zastopnikov hrvatskega naroda zahtevano zadoščenje, bo prvi akt te vlade ta, da bo izročila sodišču Punišo Račiča in Tomo Pcpo-viča ter Jovanoviča Luno, ki se označujeta kot njegova sokrivca.
Obenem bo dr. Korošceva vlada, ako se nalog mandatarja posreči, stopila pred skupščino z deklaracijo, v katai bo jasno in določno ter odkrito označila svoj cilj in svoj delovni ter politični program, kakor ga zahtevajo nujne potrebe države in sedanji moment, ki bolj kot le kdaj zaiiteva soglasja vseh, ki to državo sestavljajo in so njeni enakopravni člani ter jo hočejo ohraniti mečno in edino.
Prav z ozirom na to je baš oseba dr. Korošca najboljše jamstvo, da se bo tak široko zasnovani program tudi udejstvil. Kajti vsak, ki pozna osebo in delovanje voditelja slovenskega naroda, ve, da je imel pred očmi kot najvišje merilo vedno le sku^.io korist jugoslovanske države, in kdor je posvečen v orožje, katero rabijo proti našemu načelniku njegovi politični nasprotniki, ta tudi ve, da so skušali delati ne-razpoloženje proti dr. Korošcu največ baš s tem, češ, da ne vodi dovolj računa o Sloveniji. Zdrava in poštena politična javnost v celi državi pa ve dostojno in prav ceniti delo moža, ki je vedno umel sogiasiti najvišji interes državne skupnosti z interesi svojega naroda in spraviti med seboj v sklad potrebe in zahteve vseh delov Jugoslavije. Zato je vsa javnost, izvzemši edinole KDK, pozdravila dr. Korošca kot mandatarja in naglaša, da je krona zelo srečno izbrala, priznavajoč tako odlične državniške spo-, sobnosti mandatarja kakor njegove izredne osebne vrline, ki ga visoko dvigajo nad naše politično povprečje. Vsak ve, da dr. Korošec ni samo sposoben izvršiti poverjeno mu ne lahko nalogo, ampak da tudi dobro pozna odgovornost, da jo ume prav oceniti in ima pogum jo vzeti nase v zavesti, da je to v korist in blagor skupnosti v težkem momentu nujno potrebno, kajti dr. Korošec se je vsikdar ravnal po geslu: salus reipublicae suprema lex esto!
O tej etični višini državniškega pojmovanja dr. Korošca se je mogla javnost prepričati ponovno baš v trenutku, ko je krona poverila voditelju slovenskega naroda tako važen mandat. Dr. Korošec ni namreč povabil na potrebne razgovore samo voditeljev štirih koaliranih strank večine, marveč se je z lepim pismom obrnil tudi na predsednika KDK. Kdor dr. Korošca, ki mu je lojalnost prva in neprelomljiva postava političnega in moralnega zadržanja, le količkaj pozna, je lahko prepričan, da bi spričo tega njegovega koraka, če bi bilo na nasprotni strani le malo dobre volje, prišlo do sporazuma, kt bi bil v korist obeh strani, predvsem pa v korist države in mirnega ter soglasnega sožitja Srbov, Slovencev in Hrvatov in bi tem slednjim bila dana prilika, da se vrnejo iz svoje neprestano med skrajnimi ekstremi kolebajoČe, kljubovalne, brezglave in zanikujoče politike na teren pozitivnega dela v njihovo lastno največjo narodno korist' in politično ustaljenjc. Kaknr pa je javnost z največjim občudovanjem sprejela to gen-tlemansko gesto mandatarja krone, ki se jc vedno izkazal kot največji prijatelj hrvatskega naroda, ne v deklamacijah, ampak z žrtvepolnimi dejanji, tako je z največjo indignacijo sprejela rezko odbijajoči odgovor Svetozara Pribičeviča, ki ni imel niti toliko takta, da bi bil ta odgovor preje izročil mandatarju krone, nego ga je dal v objavo listom! S tem so si pač oni, ki so se zadnji čas toliko zgražali nad balkansko kulturo,'odvzeli vsako pravico dajati komu še lekcije o evropskem taktu in manirah, ki jih sami najmanj poznajo.
Dr. Korošcu potem seveda ni ostalo dni-
r Belgrad, 25. jul. (Tel. »Slov.«) Kakor smo že včeraj poročali, je mandatar krone g. dr. Korošec za danes oh B zjutraj imel dogovorjen sestanek z roditeljem demokratske stranke g. D a v i d ov i č o in. Demokratom blizu stoječa »Pravda« poroča o tem sledeče: »Mandatar krone g. dr. Korošec je imel danes prvi sestanek t g. Ljubo Davido-vičem, ki se je vršil v kabinetu ministrstva notranjih zadev. O. Korošec je obvestil g. Da-vidovičn, wa ima mandat za sestavo parlamentarne vlnde in da želi ta mandat čimprejo Izpolniti, če bi se parlamentarne skupine z njim strinjale. Vlada bi imela predvsem delati s parlamentom. Mandat g. Korošca ni voliven. Vlada bi morala s strogim izvajanjem zakonov izvesti popolno enakost in ravnopravnost. G. Korošec je bil mnenja, da se vlada četverne koalicije obnovi na isti bazi, kakor jc bila in bi grupe obdržale isto položaje. Samo ministrstvo notranjih zadev naj bi imel radikal, ker druga stranka iz četverne koalicijo od radikalov prevzema sedaj položaj predsednika vlade. Skupine naj hi čimprejc določile svoje ministrske kandidate. G. Davidovič je dal načelen pristanek, o podrobnostih pa bo sklepni demokratski klub. G. Davidovič jo odšel v kabinet ministrstva za javna dela, kjer se je vršila konferenca demokratov, katere so se udeležili gg. Marinkovie, Timotijevič, Kumanudi, Pcra Markovi*. Šumenkovič, Angjeli-n o v i t in Boka V 1 a i č.«
Pismo Sv. Pribičeviču
Mandatar krone g. Korošcc pa se je odpeljal v dvor, kjer je bil takoj sprejet v avdienco. Nato je obiskal predsednika radikalnega kluba g. Veljo Vukičeviča ter imel r njim krajši razgovor. še pred tem pa je mandatar krone g. Korošec poslal g. Svetozarja Pribičeviču sledeče pismo:
^Belgrad, 25. julija 1928.
Gospod minister!
»Jj. V. kralj mi je poveril včeraj, 24. t. m., mandat za sestavo nove vlade. Po parlamentarnem običaju sem se pričel razgovarjati z voditelji skupin in smalram za svojo dolžnost, da od strani KDK predvsem čujeni tudi Vaše mišljenje kot štla te koalicije. Prosim Vas, da me izvolite obvestiti, kje in kdaj bi se lahko v najkrajšem času (danes dopoldne) sestala.
Prosim Vas, gospod minister, da tudi pri tej priliki sprejmete izraze mojega odličnega spoštovanja.	Hr. Anton Korošee.c
G. Svetozar Pribičevič je časnikarjem na to pismo narekoval sledeč odgovor:
»Belgrad, 25. julija 1928.
Gospod minister, ker je režim, v katerem ste bili Vi eden od glavnih predstavnikov, bil nesreča za celokupno naše ljudstvo in je izzval borbo s celokupnim hrvatstvom, kakor tudi z vpemi Srbi in Slovenci, ki narodno edinstvo s Hrvati in bratsko sožitje z njimi v državi smatrajo za ideal, in iz razloga, ker so predstavniki četverne koalicije označili Vaš mandat kot povrnitev k situaciji v oni parlament, v katerem so bili ubiti hrvatski narodni poslanci, nimam z Vami o ničemer razpravljati na sestanku, na katerega ste me izvolili povabiti in v imenn KDK izjavljam, da smatram, da je ta sestanek odveč.
Svetozar Pribičevič, predsednik KDK.«
Sela
krats
kluba
r Belgrad, 25. jul. (Tel. Slov. ) Takoj po sestanku i g. dr. Korošcem, je g. Davidovič imel krajšo konferenco z demokratskimi prvaki, nakar se je ob 11 pričela seja demokratskega kluba. Na seji je g. Davidovič poročal, da Je mandatar krone g. dr. Korošec povabil na sodelovanje demokratski klub in vprašal njega, ali bi demokratski klub .njegovo vlado podpiral.
G. Davidovič načelno izjavlja, da je g. dr. Korošec naglasll, da bo to delovna vlada, ki bo stopila pred skupščino z jasno določenim programom v svojem delovanju. G. Davidovič je obenem izjavi), da je g. dr. Korošcu dal principielen pristanek in prosi klub, da se izjavi.
Prvi je govoril g. dr. šečerov, ki je zahteval, da se sporazum za sestavo nove vlade postavi na principielno bazo. Govoril je o tem, kako bi bilo potrebno, imeti kvalificirano uradništvo in naglasil, da so mnogi dosedanji resori slabo delali, ker niso bili zasedeni po primernih ljudeh, kakor bi bilo potrebno. Zato pravi, da bi bilo dobro, če bi demokratski klub dobil take resore, da pokaže, kaj
lahko stori. On obenem pozdravlja dejstvo, da je mandat dobil voditelj Slovencev g. dr. Korošce in prosi klub, da njegov mandat pozdravi ln sprejme.
Poslanec g. Vasa Ognjanovič je istotako z navdušenimi besedami pozdravil novega mandatarja in stavil samo to pripombo, da bi bilo dobro, če bi finančno ministrstvo v novi vladi prišlo v demokratske roke.
V istem smislu sta govodila še poslanca gg. Gliševič in Rajkovtč.
Nato je g. Davidovič stavil na glasovanje, ali klub sprejme novega mandatarja in je pripravljen v njegovi vladi sodelovati* Z velikim navdušenjem in soglasnim odobravanjem je bila sprejeta resolucija, da demokratski klub sprejme sodelovanje v vladi, ki bi jo sestavil g. dr. Korošec. Niti ena beseda proti novemn mandatarju ni padla v demokratskem klubu. G. Davidovič je nato dejal, da bo takoj obvestil o tem mandatarja in stopil z njim v detajlna pogajanja, posebno kar se tiče osebne sestave vlade- Zato je prosil poslance, da naj bodo stalno zbraui, da jih lahko vsak čas obvesti. Drugi poslanci so še naglasili potrebo,
da bi bilo dobro, če bi sprejel g. dr. Korošec, v vlado čim močnejše ljudi in so prosili g. Da-vidoviča. cla tudi on osebno stopi v to vlado. Po seji demokratskega kluba so bili pozvani vsi demokratski poslanci, da pridejo čimpreje v Belgrad.
Seja radikalnega kluba glej na drugi strani!
Danes znova seie klubov
Ob sedmih zvečer se je vršila skupna konferenca v predsedništvu vlade med predstavniki četverne koalicije in mandatarjem krone. Na tej konferenci so bili v glavnem dokončani razgovori o vseh podrobnostih in formalnostih, ki so potrebne za sestavo vlade. Ker pa je formalno potrebna za to še odobritev posameznih klubov, so sklicani vsi klubi, ki so obljubili podpirati dr. Korošca, na sejo za jutri dopoldne. Po tem posvetovanju je bil mandatar krone ponovno sprejet v daljši avdienci pri kralju. G. dr. Korošec časnikarjem, ki so seveda čakali nanj v velikanskih skupinah in posamezno, ni dajal prav nobenih izjav. Najrazličnejše verzije in kombinacije krožijo o tem, kdo nnj bi postal minister in kako bo vlada izgledala.
Dr. Žerjav proti Pribičeviču ?
Neverjetno ogorčenj pa so samostojni demokrati. Pribičevič je ob 5 popoldne prosi! k sebi časnikarje. Zanimivo je, da so se časnikarji odzvali v zelo majhnem številu. On jim je dal obširno in dolgo izjavo, v kateri obklada dr. Korošca kot papista itd. ter izjavlja, da hrvatski narod ne bi sprejel nobenega sklepa, ki bi ga storila vlada, katero bi sestavil g. dr. Korošec. Zanimivo je, da se v informiranih krogih povodom poslednjega delovanja Pribičeviča govori, da je dr. Žerjav pričel z akcijo, da se desolidarizira s tem njegovim delovanjem. V informiranih krogih se govori, da je že v prihodnjih dneh pričakovati, da bo pod vodstvom dr. Žerjava izstopilo 12 poslancev iz SDS.
Čuhnovskljevo poročilo o Mafmgreenu
v Moskva, 25. jul. (Tel. Slov.<) V obširnem poročilu, ki ga jc poslal pomožnemu komiteju v Moskvi ruski letalec Čuhnovski, ponovno poudarja, da je razen Mariana in Zappija, ki sta mu, eden stoječ, drugi ležeč, dajala znake z roko. opazil nekoliko oddaljeno še eno silhueto, očividno Malmgreena, ki je ležal in ki je imel roke razprostrle. V tej situaciji je napravil fotografične slike v višini 50 metrov. Italijanska vlada je ofiriel-uo prosila, da naj Krasin-- še nadalje išče Alessandrijevo skupino in mu je dala za to na razpolago premog in živila. Razen trga bo italijanska vlada komandirala eno italijansko Irtalo, da bo sodelovalo s »Krasinomr.
v Praga, 25. julija (Tel. »Slov.«) Praški listi so začudeni radi vesti, da se imajo rešeni člani Nobilove eltspedicije odposlati v plombiranem vagonu, in vprašujejo, če je Mussolini to svojo odredbo določil tudi za češkega profesorja Behouneka.
gega, kakor da preiskuje dalje situacijo v svrho sestave čvrste avtoritativne parlamentarne vlade, ki je sama po sebi žc omogočena po večinskih strankah. Izgledi za to vlado so dozdaj najboljši. Dosedanji uspehi mandatarja krone šo. da si je prvič zasigural zanesljivo podporo radikalnega kluba z izjemo samo par osebno užaljenih ljudi; drugič, da se ie postavil popolnoma na njegovo stran Aca Stanojevič, s čimer so odrezane vse intrige onih, ki so stavljali svoje upe na malepomembni renitentni glavni odbor; tretjič, kar je najbolj zanimivo, da je demokratski klub soglasno sklenil podpirati dr. Korošca. Tako uživa dr. Korošec popolno zaupanje krone in sc more opirati na stranke, ki
predstavljajo dvetreljinsko večino zbornice in ogromno večino jugoslovanskega prebivalstva.
Če se torej sestavi vlada dr. Korošca — in za to so dozdaj vsi izgledi — bo, oprta na močno večino, svoje stališče lahko utrdila z odločno in nedvoumno deklaracijo, ki bo dala jasno smer parlamentarnemu delu in bo izraz odločne volje pomiriti duhove, okrepiti narodno soglasje in usmeriti vse ir.oči države v skupno plodovito delo v korist in blagor jugoslovanske skupnosti. V zavesti, da je za to dnna najtrdnejša garancija baš v osebi voditelja slovenskega naroda, je celokupno inozemstvo, (na katero sc toliko sklicuje gospod Radič), predvsem naši prijatelji, z najtoplej-
šimi simpatijami sprejelo vest, da je krona poverila mandat dr. Korošcu. To dejstvo pa dokazuje tudi. koliko je v naši državi napredovalo spoznanje in priznanje enakopravnosti vseh in vsakogar, kdor pošteno misli, čuti in dela. Tak v Jugoslaviji vedno pride lahko do veljave, najsi je hidi prečanr. Prepričani smo, da bo program vlade, če jo sestavi dr. Korošec, sprejel vsak Jugoslovan, ki dobro in pošteuo misli, in mu dal moralno oporo. Na vsak način je že poveritev mandata dr. Korošcu v iakeni momentu častno izpričevalo tako njemu kakor vsemu slovenskemu narodu.
Seja radikalnega kluba
Istočasno so se ▼ radikalnem klubu počeli zbirati poslanci radikalne stranke. X predsedništvu radikalnega kluba se je sestal g. predsednik vlade Velja Vukičevič t raznimi prvaki radikalnega kluba tn imel t njimi kratko konferenco. Po 11. ori je predsednik kluba g. Vukičevič otvoril sejo radikalnega kluba, ki ji je prisostvovalo okrog 50 poslancev. V svojem govoru je dejal, da je že mnogokrat objavil, da je potrebno, da so vsi poslanci zbrani in da se bo z ozirom na to in z ozirom na predpise klubovega pravilnika na današnji seji sklepalo s tolikimi člani, kolikor jih je prisotnih. Nato je g. Vukičevič izjavil, da je bil snoči pri njem g. dr. Korošec in da ga je obvestil, da mu je Nj. V. kralj poveril mandat za sestavo vlade. Nato je g. Vukičevič odgovoril, da bo najprej o tem obvestil klub, da čuje njegovo mišljenje. Kot prvi govornik je nastopil g. Dragotin Kojie, bivfi minister. Izjavil je, da ni še nikdar, odkar j« poslanec, bil v težjem položajn, kakor je danes. Država se nahaja v zelo težkih razmerah, ki so se še povečale radi nesrečnega dogodka 20. junija tako, da lahko današnjo situacijo označimo kot kritično. V tej kritični situaciji prihaja predlog, da se sestavi vlada pod vodstvom g. dr. Korošca. On kot predstavnik Šumadije prosi, da se mu ne očita regionalizem, če kot tak takoj izjavi, da kot Sumadinec ne more sprejeti take vlade, ki bi Ikodovala interesom Šumadije in tndi radikalne stranke. Govori o psihologiji mase in pravi, da že dalj časa študira psihologijo Hrvatov, vendar pa dosedaj še ni prišel do kakih definitivnih zaključkov. Smatra, da bi moral biti tisti človek, ki bi mogel spoznati to psihologijo mase, posebno pa hrvaškega naroda, velika individualnost Govornik pravi, da je radikalna stranka degradirana in kot posla^ nec izjavlja, da vlade g. Korošca ne more podpirati in je podpiral ne bo.
Poslanec g. Milutin Dragovič istotako Izjavlja. da te vlade ne bo podpiral.
Poslanec g. Mihajlo Rankovič smatra, da je kandidatura g. Korošca v sedanjem položaju najboljša pot z ozirom na državne interese in prosi klub, da to kandidaturo sprejme.
Kot nadaljnji protigovornik se je pojavil bivši minister g. Trifunovič in zahteval pojas, nila o predlogu za to kandidaturo. Predsednik g. Vukičevič mu je odgovoril, da ima krona pravico, da da mandat oni osebi iz parlamenta, kateri ona hoče. Ker pa smo videli, da so bili v dvoru voditelji vse hparlamentarnih skupin, zahteva od predsednika pojasnilo, če •j§e tudi on predlagal to kandidaturo.
Poslanec g. Ivan Kostič pravi, da tn ni bila degradirana radikalna stranka, marveč da je to najboljši zihod in dokaz, da radikalna stranka razume situacijo, ki je koristna za državo in narod. Sprejemajoč g. Korošca, nv-dikalna stranka dokazuje, da ne želi provoka-tije Hrvatov, kakor to nekateri govore, marveč da hoče ravno nasprotno, to je, da dokaže, da imajo tndi t&kozvani prečani pri urejevanju naših političnih razmer polno veljavo, kakor vsi drugi.
Poslanec Šemaja Detnajo (židovski poslanec) ne vidi nobenih razlogoov radi katerih bi bilo potrebno, da se sprejme g. d*.. Korošec kot predsednik vlade, priznava pa,
da j« njegova kandidatura prišla radi neurejenih razmer v radikalnem klubu. Šemaja Demajo je bil r svojem govoru sploh zelo nejasen in je od celokupnega kluba žel ogorčene
proteste, ker se je njegov nastop smatral kot nastop židovske rase proti dr. Korošca, pa je kmalu umolknil.
Končno je govoril g. Vukičevič in na koncu svojega govora opomnil klub na resolucijo od 3. julija, ki je bila sprejeta soglasno in v kateri se pravi, da se daje ostavka vlade zato, da bi se sestavila koncentracija. Vlad je dala ostavko, da bi se ustvaril teren za koncentracijo. Nato je govoril o usodi te koncentracije, ki sta jo onemogočila Radič in Pribi-čevič, ki sta isto storila tudi z nevtralno vlado. Konstatira, da sta Radič in Pribičevič zahtevala kapitulacijo radikalne stranke. Kar se tiče rešitve krize, je izjavil, da je bila od 20. junija do danes samo dvakrat otvorjena Konstatira, da so stranke četvorae koalicije dale svoj pristanek za nevtralno vlado in Sle do skrajnih meja popustljivosti.
Kar se tiče g. dr. Korošca, je izjavil Vukičevič, da je g. dr. Korošec s svojim dosedanjim delovanje mpokazal, de se mu popolnoma lahko zaupa in da je državni interes, da radikalni klub sprejme njegov mandat. Sirovim, da niti državni niti interesi radikalno stranko ne bi bili ogroženi, čo bi se sprejela
'datura g. dr. Korošca kot predsednika vlade. Končno izjavlja, da je večkrat pozval poslance, da naj bodo stalno zbrani. Ker pa je potrebno, da se še danes da dr. Korošcu odgovor, ali radikalni klub sprejme njega kot mandatarja ali ne, zato stavlja na glasovanje: ali radikalni klub sprejme g. dr. Korošca za predsednika vlade ali ne, in odredi glasovanje. Vsi navzoči poslanci so z odobravnjem in deloma i navdušenimi ovacijami g. dr. Ko-rošen sprejeli to kandidaturo. Proti so glasovali samo poslanci Miša Trifunovič, dr. Dragotin Kojič, Milutin Dragovič in jud Šemaja .najo.
Nato je Vukičevič zaključil sejo s konsta-tacijo, da je radikalni klub spvejol g. dr. Korošca kot mandatarja in obenem prosil radikalni klub, da naj ostane zbran. Tfilcoj trato se je Vukičevič odpeljal ter je o tem obv<4il mandatarja krone dr. Korošca. Dr. Korošec se je nato prijavil za avdijenco v dvoru, ki je trajala od 1 do 2. Mandatar krone je popoldne nadaljeval svoje delo.
Ob dveh popoldne je Ljuba Davidovič obvestil dr. Korošca o seji demokratskega kluba ter se z njim obenem takoj za£el raz-govarjati o V9eh podrobnostih, ki so potrebno za sestavo vlade. Ob štirih je dr. Korošec sprejel podpredsednika radikalne stranke Aco Stanojevičat Stanojevič je pri tej priliki zagotovil mandatarja krono, da ga bo z vsemi silami podpiral v njegovem delovanju. Ob petih popoldne je prispel iz Sarajeva voditelj muslimanskega klube g. dr. Spaho. Takoj po prihodu se je odpeljal v predsedništvo vlade, kjer je obiskal mandatarja krone dr. Korošca ter z njim ostal dalj časa v razgovoru. Muslimanski poslanci soglasno in z odobravanjem in navdušenjem sprejemajo novi položaj in dr. Spaho j© obljubil dr. Korošcu polno podporo svojega kluba.
TANGERSKI DOGOVOR.
v Pariz, 25. julija. (Tel. »Slov.«) Novi tan-gereki dogovor, ki je bil pred osmimi dnevi parafiran, je bil danes podpisan na Quai de Orsavu. Ceremonija podpisa se je izvršila brez "posebnih slovesnosti. Generalni tajnik francoskega zunanjega ministrstva Filip Berili elot je potem sprejel angleškega poslanika lorda Crewe, španskega poslanika Quinones de Leone in italijanskega poslaniku grofa Manzonija. Dogovor se bo sedaj predložil še vladam Belgije, Holandske, Švedske. Portugalske in Združenih držav, in ko bo odobren, se bo objavil. V zvezi s podpisom tangerskega dogovora je zunanji minister Briand v daljši avdienci sprejel španskega poslanika.
Višia wr">na v Bolgarski
v Sofija. 25. Julija. (Tel. »Slov.«) Ministrski svet je sklenil zvišati preračunjevalni koeficient za plačevanje carine od 15 na 20 levov za 1 zlati lev. Ta ukrep se pojasnjuje s tem, da zahteva reparacijska komisija, da se v svr-ho zagotovitve reparacijskih plačil dosežejo znatno večji zneski pri carini, ki letos v to svrho niso zadostovali. To zvišanje pa se ne tiče približno sto najvažnejših ljudskih potrebščin.
Zvišanje osebnih tarifov v Poljski
v Varšava, 25. jul. (Tel. »Slov.«) Prometni minister je sporočil poljskim listom, da je vlada sklenila, da se železniški osebni tarifi od 15. avgusta dalje zvišajo za 20 odstotkov, da se s tem pokrijejo investicije, ki so v tekočem in bodočem proračunskem letu predvidene s 300.000.000 zlotov, ker se je ino-semsko posojilo izkazalo za te svrlie za nerentabilno.
Zinovjev v milosti.
v Moskva, 25. julija. (Tel. »Slov.«) Zinovjev je bil sedaj kot prvi izmed odličnih opozi-
cicmalcev poklican zopet v javno službo kot član upravnega odbora kooperativne centrale Centrosojus, ki pa ni politična riti nima vodilnega mesta.
Slovenskemu državnemu nameššenstvu!
»Naš glas«, glasilo »Zveze državnih nameščencev za Slovenijo« v Ljubljani, prinaša na uvodnem mestu poziv, pod tem naslovom. Čudno je, da se zveza šele sedaj oglaša glede svoje politične barve in naglasa, da je nestrankarska sedaj, ko je na vladi koalicija, v kateri je tudi Slov. ljudska stranica.
Vprašamo: Kje pa je bil »Naš glas« oz. »Zveza« takrat, ko so se vršila najhujša preganjanja državnih nameščencev, pristašev SLS s strani zastopnikov drugih strank? Ta-, krat pa niso hoteli, niso smeli in si tudi niso upali nastopati kot nepolitiki za svoje tovariše, ker so se bali.
Poudarjamo, da se nam poziv prav do-pade in je le škoda, da se taka izjava že ni podala pred leti, ko so se resnično dogajale ogabne politične persekucijel
Zveza naj bi se le vedno hidi' držala teh objavljenih smernic, pa bi bilo vse dobro. S tem pa seveda nikakor še ni rečeno, da bi se ne smeli naši somišljeniki in prijatelji organizirati posebej še tudi v krščanskih kulturnih stanovskih društvih; tudi ta lahko delajo vsporedno, pravično, dobrodelno, socialno za dobrobit vsega nameščenstva.
Mnenja smo, da imajo ti naši somišljeniki in prijatelji ravno isto pravico se organizirati, kakor so jo ter jo še imajo pristaši drugih nam nasprotnih strank, ki so organizirani v raznih klubih.
bi/o aiSKi ugiuiiuiji	j>3iiunuviiui». m
»nestrankarskih« organizacijah so razširili agitacijo, da je apel namenjen SLS in našemu listu. Nepotreben trud! Članki v našem listu,
ki so bili »spretno in previdno stilizirani«,
»o biH vseskozi mirni in dostojno prijateljski; poudarjamo ponovno — brez vsakega zavistnega namena, zgolj opozoritev na to, da se naj v resnici ne uvaja v urade prikrito in neprikrito — politika. Svoječasno in tudi še sedaj se še vedno dogajajo t uradih slučaji strankarstva.
Ako so se naši ljudje organizirali ▼ svojo obrambo proti eventualni ponovni peršeku-ciji oziroma,, da ei potom te organizacije skušajo pridobiti popravo krivic, ki so se jim svoj čas zgodile, jim to nikdo braniti ne more in tudi ne sme.
Še črv se brani. Kolikor nam je znano, naši ljudje ne delujeoj proti stanovskim organizacijam, temveč jim še pomagajo, kjer in kolikor le morejo.
Končno pa še poudarjamo, da je itak vsak državni nameščenec organiziran v svojem strokovnem društvo, oziroma tako posredno v »Zvezi državnih nameščencev za Slovenijo«.
Vsled tega je bil ta poztv popolnoma odveč in je že samoobsebi umevno, da bi morala biti strokovna -""'»"i ^"tristranska in nepolitična.
Politična belemca
Huda ura
je bila včeraj v jutrovskih deželah — Zmračilo se je in tema je nastala v vseh glavah. V tej temi možgan ni čuda, če so nastale budalosti, saj so pri jutrovskem tisku celo v rednih razmerah stalni gostje. »Narod« pravi, da pomeni dr. Korošcev mandat provokacijo vse prečanske javnosti, ker je dr. Korošec Slovenec-prečan. »Narod« pravi, da je dr. Ko-roščev mandat taka stvar, ki bi bila sicer v kulturnem svetu izključena. »Narod« s to ugotovitvijo hoče dokazati svojo slovensko kulturo. »Narod« trdi, da so dr. Korošca kot mandatarja sprejeli povsod z velikim nezadovoljstvom. Zraven pa pove, da so demokrati brez nadaljnjega pristali na to solucijo, da so se v demokratskem klubu vsi govorniki izjavili za sodelovanje v Koroščevi vladi, da je na sodelovanje pristal dr. Spaho in radikali. In vendar izraža »Narod« debelo tiskano željo, da bi se dr. Koroščev mandat ponesrečil pri razdelitvi portleljev. Taki so naši liberalci. Naj nam vlada zamorec ali cigan, samo da slovenski človek ni, pa jim je lažje. »Jutro« pa kar gladko prizna, da je dr. Koroščev mandat v krogih KDK vzbudil veliko obžalovanje.
Proti „ Jutru"
V Osilnici je ba v nedeljo 22. t. m. političen shod. Napeto in s pritrjevanjem so sledili poslušalci izvajanjem g. posl. S k u 1 j a , da se je zemljiški davek izenačil, dohodnina odpravila itd. Ogorčeno so zborovalci obsodili zločin morilca Račiča, še bolj ogorčeno pa hinavsko zavijanje naših žerjavovcev, posebno še, da je dr. Korošec kriv umora. — Z velikim navdušenjem je bila sprejeta sledeča resolucija: »Zborovalci na političnem shodu v Osilnici dne 22. t. m. najodločneje obsojamo podlo žalitev »Jutra« in drugih liberalnih časopisov, združeno celo z bogokletnostljo, v kateri dolže našega voditelja dr. Korošca krivde na umoru v Belgradu. Mi zaupamo neomajno dr. Korošcu kot najboljšemu voditelju slovenskega naroda. Ker se pa tudi pri nas dobijo ljudje, ki mu kradejo čast ne samo sedaj, ampak ob vsaki priliki, ni drugače, kakor da to zaupanje izkažemo v dejanju danes teden pri občinskih volitvah in zapostavimo vse druge ozire.« — Po shodu so prišle k poslancu številne deputacije, da se zahvalijo za razna posredovanja. — Popoldne se je vršil shod v Papežih. Ustanovila m je zadruga za ovčje- in kozjerejo. S tem se je postavil temelj, da se razširi po vsi občini od Pungerta do Srobotnika, kar »o v Papežih začeli: kozje-in ovčjereja. Kranjska Švica se imenuje naša dolina, pa jo moramo tudi izkoristiti kot Švico. Z zadrugo dobimo ugled in zaupanje, da se nas bo upoštevalo in bolj podpiralo. — Na posebnem dekliškem shoda se je sklenilo, da se mora tečaj za ročna dela kakorkoli nadaljevati in pripraviti tudi gospodinjski tečaj. — Nujno pa je potrebno, da v nedeljo pri občinskih volitvah obračunamo s tistimi, ki skušajo naše prizadevanje za napredek ovirati.
• • •
Občinski odborniki vseh treh občin žn-pnije Zavrče odločno obsojajo v svoji izvan-redni seji dne 22. julija zločinsko pisanje demokratskih listov zoper predstavnika slovenskega naroda dr. Ant. Korošca, ter izrekajo
istemu soglasno svoje zaupanje in vdanost.
• » •
Zaupniki krajevnega odbora SLS v Za-vrču zbrani na protestnem zborovanju 22. julija protestirajo najodločneje zoper nekulturne razžalitve našega voditelja dr. Ant. Korošca, ter ga prosijo naj vztraja neomahljiv na tem križevem potu.
Na obeh teh zborovanjih se je tndi izrekel najodločnejši protest zoper hujskanje na Radičevem shodu v Dubravi 15. julija. Mi rade volje pustimo Hrvatom Radiča, ki je zanje »že toliko storil«!I Zahtevamo pa, da pri miru pustijo dr. Korošca in druge slovenske duhovnike.
Neznosna brezposelnost v Angliji
v London, 25. jul. (Tel. »Slov.«) V angleški poslanski zbornici je bila nezaupnica de-lavBke stranke proti vladi odklonjena s 331 glasovi proti 141 glasovom. Sprejet pa je bil s 305 glasovi proti 136 glasovom predlog voditelja industrijcev sira Henryja Crofta, v katerem se izr&ža obžalovanje nad opozicijo delavske stranke in liberalcev, proti nameravanemu znižanju lokalnih carinskih tarifov v svrho podpore težke industrije. V debati je ie izjavil finančni minister Churchill, da tvorijo premogovniki za vlado glavni problem, v khterih 250.000 radarjev nima nobenega upanja na zopetno zaposlitev. Anglija lahko sedanjo produkcijo premoga zmaguje z 250.000 do 300.000 delavci manj, in da se že s sedanjim številom delavcev dosega nadprodukcija za 50.000 ton. Vlada smatra, da je njen načrt lokalnih davščin in železniških voznih tarifov glavno sredstvo za ublažitev težkega položaja v industriji. Razen tega namerava vlada z letnimi 600.000 funti omogočiti izseljevanje iz angleških rudarskih revirjev v dominione in kolonije ter je v svrho proučavanja tega problema že poslala svoje zastopnike v dominione.
Zbližanje med Grčijo in Bolgarijo
v Atene, 25. jul. (Tel. »Slov.«) Smatra se kot dokaz zboljšanja razmer med Grško in Bolgarsko, da bodo v kratkem imenovani poslaniki v glavnih mestih Sofiji in Atenah, kjer sta doslej opravljala posle samo upravnika poslov. Trdi se, da bo za grškega poslanika v Sofiji imenovan dosedanji legaeijski svetnik v Parizu M e 1 a s, za bolgarskega poslanika v Atenah pa dosedanji poslanik na Dunaju Nedkov.
Pangalos kandidira
v Atene, 25. jul. (Tel. »Slov.«) Pangalos
namerava za bodoče volitve ustanoviti splošno antivenizelistično stranko, ki bi bila neodvisna od rojalistov, in kandidirati na listi te stranke kot nosilec liste v Atenah. V drugih krajih ne namerava nastopiti, ker se tam smatra poraz te stranke za gotov.
Dobra žetev.
v Rim, 25. jul. (Tel. »Slov.« Na seji ministrskega sveta je poročal minister za narodno gospodarstvo M a r t e 11 i tudi o letošnji žetvi, katero je označil kot po ...m ugodno. Po statističnih podatkih se računa, da bo žetev znašala skupno 64.000.000 stotov, torej za 4,000.000 več kakor v prvem letu Mussolinijeve žitne bitke.
Znamenita izpokina.	{j
v Atene, 25. jul. (Tel. »SIov.«)';V okolid Aten so danes izkopali čudovito lep antični relief iz grške klasične dobe, ki predstvalja sedečo žensko, katera se poslavlja od svojega moža* ki ji stoji nasproti. Relief bo kot ena najlepših klasičnih umetnin razstavljen v atenskem muzeju. Sodi se, da bo mogoče na onem krajo najti še mnogo drugih starih umetnin.
Iznajdba
v Berlin, 25. jul. (Tel. »Slov.«) »B. Z. ain Mittag« poroča, da se je nekemu berlinskemu inženerju po štiriletnih poskusih posrečilo izumiti nezgorljiv papirni film, ki je ravno tako občutljiv za svetlobo, kakor celuloid, da pa je mnogo cenejši.
Nesreča
ž Trst, 25. jul. (Tel. »Slov.«) Danes do-poldne se je pripetila na Korzu težka nesreča. Tramvaj je odrezal obe nogi nad gležnjem 17 letni Ani Habe od Sv. Jakoba. Nesreča se je zgodilo, ko je dekle hotelo skočiti na tramvaj, ki se je že premikal. Ana Habe je bila prepeljana v bolnico in še živi.
v Moskva, 25. jul. (Tel »Slov.«) Pri izro čitvi novih letal, ki so bila nakupljena z javnimi zbirkami, se je ponesrečil najbolj znani ruski vojaški letalec Pavlov, ko je pri paradi izvajal umetne vaje. Letalo je padlo na tla z majhne višine ter se je razbilo, pilot pa je bil mrtev.
v Weimar, 25. jul. (Tel. »Slov.«) V telefonski centrali se je udri strop in pokopal pod seboj 35 telefonistinj. Nadzorovalni uradnik je mrtev, več telefonistinj pa je bilo težko poškodovanih.
v Dunaj, 25. jul. (Tel. »Slov.«) Današnji dunajski senzacijski listi spravljajo zagrebškega carinskega uradnika Hafnerja, za katerim je izdana radi defravdacije tiralica, v zvezo s tajinstvenim umorom, ki je bil 17. julija izvršen v Lainzer Tiergartenu, ki je bil prej last avstrijskega cesarja, kjer so našli truplo umorjene mlade ženske. Policija navzlic vsem naporom še ni mogla pojasniti tega umora. Danes širijo listi vest, da je bila umorjena ženska prijateljica in sokrivka Hafnerjeva z imenom Jankovič, ki je tudi zbežala iz Zagreba in da jo je Hafner umoril. Dunaj- < ska policija to domnevo najodločneje pobija, ker slika Jankovičeve niti najmanj ni podobna umorjeni ženski.
Tršaška vremenska napoved. Šibki vetrovk Nebo povečini jasno. Deloma zbiranje oblakov z nevihto in dežjem. Temperatura 27 do 30 stopinj Celzija. Morje mirno.
Dunajska vremenska napoved: Sev. Alpe: Včasih oblačno in deževno, hladno, živahni za-padni vetrovi. Južne Alpe: Menjaje oblačno brez posebnih padavuij nekoliko hladneje.
Zenstoo zase in splošnost
Na moj članek »Ženski genij v politiki«, objavljen v ženski prilogi minoli četrtek, dne 19. t. m., mi je došlo pismo zelo ostre vsebine. Osebni napadi me ne zadevajo — so, kakor bi kdo s topom streljal na mravljo; kar se pa stvari sami — ženski volivni pravici in ženskemu delu v javnosti v obče — podtika, je takega značaja, da je zagovor nujen. Govore pa naj dejstva in avtoritete, predvsem katoliške.
Spoštovani pisec pravi v svojem pismu med drugim: ;Ženska politika je v družini; skrb za lepoto doma, za zdravo hrano, za primerno obleko, za gospodinjstvo, za gospodarstvo, za bolnike, za slovensko krščansko vzgojo mladine. (O vsem tem je prinesla ženska priloga cele strani. Op. por.) Kdor pa goni ženske v parlament, ne razume ne politike ne človeške družbe ne družine ne ženskega zvanja., Ženo v parlament? Ni treba. Poslanec zastopa koristi vsega okraja, tudi ženske! — Članek »Ženski genij v politiki« kaže, da gre slovenski genij h koncu ...« (Podčrtal pisec.)
Katoliška sodba o ženskem parlamentarnem delu
V Nemčiji imajo žensko volivno pravico od 1. 1918.; za seboj imajo tedaj 10 letno izkušnjo o ženskem političnem in parlamentarnem delu. Na podlagi teh izkušenj je napisala Aenne Francken članek »Po desetih letih ženske politične delavnostih, ki ga na uvodnem mestu priobčuje vodilno glasilo nemškega katoliškega ženstva >Die christliche Frau« (februarski zvezek 1928). Iz tega resnega sestavka naj sledi tu nekaj značilnih mest:
»... In številce žena je prišlo v parlamente. Žensko gibanje je prezentiralo političnim strankam svoje voditeljice, ki so bile večinoma tudi predbojevnice za politično enakopravnost. Tisti, ki so jih volili, niso v prvi vrsti vprašali, kaj bodo dosegle za nas žene, marveč so pričakovali, da se bodo zavzele za narodno in socijalno misel, ki je imela seveda pri različnih strankah različen obraz. In to sodelovanje na usodi svojega naroda, na njegovem biti ali nebiti, je dajalo tem prvim parlamentarkam ogenj in navdušenje, s katerim ženske v mirnem času nikdar ue pojdejo v parlamente. To vemo iz njihovih govorov, spisov, iz njihovega neupogljivega političnega ravnanja, ki še ni bilo pod vplivom strankarskih doktrin Brez dvoma je bilo leto 1918./1919. leto politizacije nemške žene, leto največjega političnega navdušenja, čas, ki je dajal naloge največjega obsega.
In če sedaj preraotrimo dobe nemške zgodovine po vojni, vidimo, da so igrale, parlamentarke v njih vlogo, ki ni več v nobenem razmerju z njihovim majhnim Številom. Ni še danes mogoče odpreti aktov o vseh teh dobah; če bi pa to bilo mogoče, potem bi se dalo na mnogoštevilnih zdedili pokazati, da so imele zastopnice naroda v največji stiski svoje dežele dostikrat več političnega instinkta nego mnogi parlamentarci.
Parlamentarke so skoraj brez izjeme vse Izšle iz ženskega gibanja. Če pogledamo delo ženskih organizacij, moramo ugotoviti, da dobivajo iz delovanja ženstva v javnem življenju pobude; razprave o socijalnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih nimajo več zgolj teoretičnega značaja kakor v predvojnem času. Uresničenje zahtev je danes mnogo bliže, ker so nastale iz neposrednega stika s prakso. Na drugi strani pa moramo istotako želeti, da vse žene, ki delujejo v politiki, nikdar ne izgube stika z ženskim gibanjem, v katerem pravzaprav korenini njihovo delo in njihova moč, Žena, ki teh stikov nima. se izgubi, kakor kaže izkušnja, v strankarskem mehanizmu.
Število ženskih poslank je tako majhno v primeri z moškimi poslanci, da se je treba le čuditi, kako velik vpliv so morale imeti na svoje moške tovariše, da so pridobile njihove glasove za zakone, na katerih veliko število moških sploh ni imelo interesa ali pa so imeli nasproten interes. Tako n. pr. xakon o pivnicah, zakon »a pobijanje spolnih bolez-nij zakon v zaščito mladine pred umazanostjo in šundom, da imenujemo le nekatere.«
Slednjič naj podamo Iz navedenega članka še en pasus: »Zlo našega časa je, da gredo stranke v svojih »kupčijah« daleč preko potrebe; v njih vladajo dostikrat ljudje, ki poleg političnega pohlepa po oblasti in materijalnih interesih ne verujejo več v duševne sile. Če postanejo ti ljudje premčžni ševne sile. Če postanejo ti ljudje premočni, lovati. Potem pride trenotek, ko je potrebno nadstrankarsko delo ženstva.«
S tem je moj članek o ženskih političnih nalogah od katoliške strani sijajno opravičen.
Sedaj pa poglejmo še to, če je moški res sposoben, da zastopa tudi ženske koristi, da sam ureja pravne in socijalne razmere tako, da ženska ni v nobenem oziru zapostavljena. Saj predpostavljam, da spoštovani pisec noče, da bi se ženskam godila krivica.
Kakšno modo ie prisodil ženi moški zakonodajalec
Po angleškem zakonu (common law), katerega določbe so veljale v celem britanskem imperiju in v Ameriki, več ali manj pa bile uvedene tudi v ostalih evropskih deželah, je bilo za ženske tako-le poskrbljeno:
Oniožena žensk« sploh ni imela samostojne pravne eksistence; nI mogla sklepati po-
godb ne napraviti oporoke ne pričati pred sodiščem ne se podpisati na javnih listinah kot priča. Kar je kakorkoli pridobila v zakonu ali imela od prej, je bila izključna moževa lastnina, do katere sama ni imela nobene pravice. Da, celo mož, ki je ženo zapustil, je imel še vedno pravico do njenega zaslužka. Mož je bil neomejen gospodar v družini in mati tudi nad lastnimi otroci ni imela nobene pravice, dokler je živel mož; ko pa je mož umrl, je prešla oblast nad otroci in njihovim premoženjem na varuha, navadno čisto tujega človeka; otroke izpod 7 let so ji smeli enostavno odvzeti. Nezakonska mati je morala svoje dete sama preživljati; o nezakonskem očetu je veljala določba, da s svojim nezakonskim otrokom sploh ni v sorodu. — V Londonu so še 1. 1891. imeli pravdo, v kateri so raasojali o vprašanju, če ima mož pravico ženo oropati svobode.
Naravnost strah je človeka določb, ki jih je proti ženski skoval s svojo trdo, brezobzirno roko Napoleon I. v svojem kazenskem in civilnem zakoniku (»Code Napoleon ;), ki velja v Franciji z malimi izpremembami še danes in Id je vplival na zakonodajo ali vsaj prakso tudi v ostalih kulturnih deželah.
Napoleonov kazenski zakonik določa zaščitno starost deklic samo do 13. leta; potem je deklica brez brambe izročena moški sli. Kazenski zakonik tudi ne pozna najmanjše določbe proti rufijanstvu in trgovini z dekleti.
Napoleon je uvedel državno reglementa-cijo prostitucije in izročil nesrečne žrtve so-cijalnih razmer in moške razbrzdanosti brez vsake zakonske brambe v roke zločinskih ru-fijank in rufijanov; nenravnost je obdavčil kot obrt in jo s tem označil kot nekaj naravnega in dovoljenega. Tudi v tem je dal zgled, ki se je razširil po vsem svetu.
Nič manj strašne niso določbe Napoleonovega Gode Civile. Člen 310. določa, da se ne sme poizvedovati za očetom nezakonskega otroka! Nadalje določa zakon: Zakonski mož je postavni varuh svoje žene, ki ji v nobenem slučaju ne sme dali polnega pooblastila; tudi ženin zaslužek in njeni prihranki so moževa last. Mati nima nikake zakonite pravice do svojih otrok; nobena ženska ne more biti član družinskega sveta. Nobena ženska ne more pred civilnim sodiščem nastopiti kot priča. Ce mož ženo zasači pri zakonski nezvestobi,
i'o sme umoriti. (Mož sme seveda brez kazni trSiti zakonsko zvestobo.) Žene nimajo ni-kakih državljanskih pravic, ne morejo ne voliti ne voljene biti.
V bivši Avstriji je veljal od 1. 1812. državljanski zakonik, ki so ga po Dalogu cesarice Marije Terezije začeli pripravljati že l. 1753. in je po njenem vplivu določal ženi mnogo dostojnejše stališče nego common lavr in Co-de Napoleon. Vendar žena tudi po tem zakonu ni mogla biti ne varuhinja ne priča na listinah; žena je bila odvisna od svojega moža, v zakonskem pravu je veljalo le očetovsko pravo. Dedno pravo je bilo ženi skrajno krivično; če v zakonu ni bilo otrok, so imeli, če je mož umrl, pri dedščini prednost pred njo moževi sorodniki. (Podobno kakor v Srbiji!) Žena ni imela pravice do združevanja in je bila politično brezpravna. (Vendar je bila Avstrija ena prvih dežela, ki je dala ženskim davkoplačevalkam in učiteljicam aktivno volivno pravico v občinskih — 1849
—	in deželnih — 1861 — zastopih. V Jugoslaviji in nekaterih drugih evropskih deželah
—	romanskih — te pravice ženske Še zdaj nimajo.)
Za izobrazbo ženstva se ni nihče brigal, dasi je že prodirala nova gospodarska doba in je bilo na milijone žensk prisiljenih na delo izven hiše. V Avstriji je bila po zaslugi Marije Terezije vsaj ljudska šola odprla tudi deklicam, a višja izobrazba je bila izključna predpravica moških. Za meščanske hčere je bilo nekoliko poskrbljeno po zasebnih zavodih, toda la izobrazba jih ni usposabljala za eksistenčni boj, ki je že tudi v meščanskem razredu trkal na vrata. Vsa ženska vzgoja je bila namenjena v to, da bi imeli moški v ženski svojo igračko in pokorno ženo. Znan je Rousseau-jev vzklik: »0 kako ljubezniva je ženska nevednost in kako srečen njen mož, ki mu je dano veselje, da jo vsega'nauči!« Ph. v. Nathusius je še 1. 1871. pisal v istem zniislu »K ženskemu vprašanju« in menil, da naj ostane »ljubo ženstvo srečna tiha oaza, vir življenjske poezije, ostanek raja. Tega si ne damo vzeti od nobenega »ženskega vprašanja«, od nobenega nesrečnega Blaustrumpfa (tako so imenovali ženske, ki so resno študirale).«
A že tedaj je bilo na milijone žensk, ki so robotale pri najtežjem delu ob sramotnih plačah in bile na slabšem nego uboga živina. MotŽ je bil gospodar celo ženinega bornega zaslužka in ga ji je jemal, da ga je zapravljal v razvratu. Bogata Anglija je pošiljala brezposelne ženske kakor živino v kolonije. Po javuih hišah in beznicah velikih mest je propadalo in pri živem telesu trohnelo na sto-tisoče belih suženj, s katerimi so trgovali kakor z brezumnim blagom.
Ali naj pogledamo še v Azijo, kako usodo je moški tam določil ženski? Prvi privi-leg mu je bil mnogoienstro, ki je, razen v Turčiji, pravno še danes v veljavi, žena je samo predmet njegovi poltenosti in deln\ na žival. Na Japonskem in Kitajskem se morajo dekleta prodajati, da morejo njihovi bratje študirati in sploh udobno živeti. Odlična Ja-ponka Mat Ti Sen opisuje v zadnji številki hamburškega ženskega lista »Fran unrl Ge-genwart« današnji položaj japonske žene v domači hiši tako-le:
:>Žena pa ni doma nikaka osebnost; pod i rediti se mora družinski celoti in v njej izgi- j uiti. * Žena je prav za prav moževa služab-
nica. Voditi mora gospodinjstvo, vzgajati otroke in biti vedno pripravljena, da služi možu. Molče in potrpežljivo mora čakati nanj in ne sme biti nikdar ljubosumna. Ko se vrne, niu mora vzeti pri vratih iz rok klobuk in suknjo in mu pripraviti copate. Na cesti mora iti za svojim možem in ne ob njegovi strani. Če niož povabi goste, jhn mora molče ponižno streči in stoje v predsobi čakati moževih ukazov..;
Tako je tedaj mož poskrbel za ženo, ko je ustvarjal svoj družabni red, tako je zastopal njene koristi. Po pravici je v 60. letih 19. sto-lelja pisal John Stuart Mili v svoji knjigi »Žensko podložništvo«, da je položaj žene iz-raz pravice močnejšega, ostanek iz prejšnjih divjih dob. In nič Čudnega ni, da se je začelo žensko gibanje z gibanjem za odpravo suženjstva.
Žene zase!
Po vsem navedenem pač nihče ne bo mogel trditi, da ženstvo lahko prepušča za- i stopslvo svojih zahtev in potreb moškim. | Nihče tudi ne more trditi, da je bilo žensko gibanje za osvoboditev žene neopravičeno. A osvoboditev žene brez političnih pravic je nemogoče: v parlamentih se danes kroji pravica ženi iu delavcu, kmetu in profesorju in vsem drugim. Nič čudnega zato, da so že prve bojevnice zahtevale za žene politične pravice in je ta zahteva danes prodrla domalega v vseh kulturnih deželah na svetu; izjeme so maloštevilne in le žal, da je med njimi tudi naša država.
Borba za osvobojenje žene ni bila lahka. Izvzemši posamezne plemenite može, ki so podpirali žene v njihovem boju, se je celokupni moški svet združil proti ženskim zahtevam. Moški je hotel ohraniti svoje predpra-vice; politiki, znanstveniki, delavci so videli v ženski vsiljivko in konkurentinjo ter so krepko držali zapahe. Časopisje, vseskozi v moških rokah, je ženska prizadevanja zamol-čavalo ali pa jih neusmiljeno smešilo. Gorje zlasti prvoboriteljicam! Cerkveni krogi — katoliški in protestantovski — so bili ženskemu gibanju večinoma nasprotni. Samo liberalna demokracija je zavzemala nasproti žen-stvu prijazno stališče — v Sloveniji ne! — a socijalna demokracija se je pod vtisom Beblo-ve knjige »Žena in socijalizem« v erfurtskem programu 1891. jasno in odločno izrekla za žensko enakopravnost, za žensko volivno pravico in odpravo vseh zakonskih določb, ki ženo vjavnih in zasebnopravnih odnošajih zapo-no v javnih in zasebnopravnih odnošajih zapostavljajo moškemu.
Ga. Elizabeta Gnauek - Kiihne, visoko izobražena in globoko verna žena, pobudite-ljica in organizatorka ženskega gibanja med pozitivno vernimi protestantinjami in kasneje med katoliškim ženstvom — umrla je kot verna katoličanka — je 1. 1894. na ustanovnem shodu evang. socijalne ženske skupine tožila:
»Z bolestjo smo leta in leta opazovale, kako so krščanski konservativni krogi odklanjali žensko gibanje, razvijajoče se iz gospodarskih razmer, v tem ko je politično svobo-domiselstvo gibanje z velikim razumevanjem podpiralo in je bila in je še socijalna demokracija vneto na delu. da svoje ženske pri-stašinje organizira.« Čas in razmere so dale Gnauck-Kiihne prav in danes se tudi katoliško zavedno ženstvo vdeležuje ženskega gibanja; nemško katoliško ženstvo enako časti voditeljici dr. Heleno Lange in dr. Gertrud Bau-mer, kakor vse ostalo ženstvo. Centrum ima svoje poslanke in so mu ženske ob zadnjih volitvah dale 12 mandatov. Enako ima svoje zastopnice v parlamentu avstrijska krščansko socijalna stranka, ki je dala narodnemu svetu celo predsednico. Kdo bi mogel reci, da nemški nared zaradi tega propada, ker je dal svojemu ženstvu tudi politične pravice? Češkoslovaška,t Poljska. Rusija, Anglija, Skandinavske države, Finsko, Amerika, da celo Turčija in Japonska (načelno) imajo žensko volivno pravico — ali ti narodi propadajo? Na Norveškem so celo spremenili Luthrov poročni obrednik in iz njega izpustili zapoved pokorščine za ženo in prekletstvo prvega greha; novi obrednik je sestavljen v duhu evangelija, ki v nravnih dolžnostih ne pozna nobene razlike med možem in ženo. Al] se nahaja viteški norveški narod v stanju pro-
Žensk! senii v človeški družbi
Okroglo 150 let je poteklo, odkar so se začele ženske uveljavljati v javnem življenju (brez dvoma so vplivale na javno življenje že preje, toda le s prišepetavanjem na moška ušesa med štirimi očmi, kar navadno ni bilo dobro). Bilo je to v ameriških osvobodilnih vojnah. Vsekakor ženske tedaj še niso mislile nase, marveč so vstale le za svobodo celote, kakor so vstale kasneje za odpravo suženjstva. Vendar je bilo to prvič, da so ženske nastopale v javnosti. Imamo tedaj 150 letno zgodovino ženskega javnega dela (čeprav je bilo vmes vrzeli) in moremo stvarno ugotoviti, v katerem praven se je uveljavljal ženski genij, ženska duša v človeški družbi.
Kakor sledi že i? pravkar rečeuega. so se ženske dvignile za politično svobodo Novega Sveta (pri čegar ustvarjanju so bistveno sodelovale kot /.ene pionirjev), ln tu je zanimivo, da ie bila ženska, ki si ie prva upala zagovarjati popolno osvoboditev izpod angleškega go-spodslva in da je bila ženska, ki je prva izrekla in utemeljila načelo prirojenih pravic, ki so 1a*t celokupnega človeštva, danih mu od BogaTo načelo je potem postalo vo- 1
gelni kamon ameriške politike. Ime žene: Mercv Otis Warren, vredna tovarišica Abigail SmiHi Adams; obe sla se borili \ prvih vrstah ob strani najboljših mož.
Drugič se je ameriško ženstvo dvignilo v javnosti, ko se je ob koncu prvega četrtletja 19. stoletja začelo gibanje za odpravo suženjstva. L. 1832. ,je Lukrecija Mott ustanovila prvo žensko proti&uženjsko družbo. Toda za-čudo je vzbudilo to v javnosti, to se pravi med moškimi, strasten odpor, češ da se ženske nimajo mešati v politiko in da nimajo pravice nastopati v javnosti. Žene, ki so se borile za osvobojenje sužnjev, so se sedaj šele prav zavedle svojega lastnega suženjstva in od te dobe se je rodilo žensko gibanje za lastno osvobojenje. Postavilo se je načelo ženske enakopravnosti na podlagi božjega in naravnega prava in zahteva po sodelovanju ženstva v zakonodaji.
Tudi v Evropi je šlo žensko gibanje skupaj s političnimi gibanji za svobodo.
Vendar pa ženske svojega boja niso omejevale na svoje lastne zahteve, marveč jim je bila vedno pred očmi splošna blaginja. Prostor ne dopušča, da bi navajala podrobnosti, marveč se moram omejiti zgolj na glavna dejstva.
Ženstvo je uvedlo boj in zlomilo strahoviti sistem reglementirane prostitucije (Jose-phina Buttler).
Žene so dale pobudo za človekoljubne preosnove v ječah (Elisabolh Fry, Man' Car-penter, Matilda VVrede).
Ženstvo je dalo tudi pobudo za izboljšanje bolniške strežbe — v kolikor ni že bila v rokah katoliških usmiljenk, ki so eden najlepših cvelov krščanstva — (Florence Nightin-gale. Frev).
Žene so uvedle skrb za izseljence (Chis-holmes).
Ženstvo se je vedno in v vseh deželah z največjo vnemo borilo za omejitev alkoholizma in ravno v tej zvezi posebno naglašalo svojo zahtevo po volivni pravici, da bi moglo neposredno vplivati na zakonodajo.
Ženstvo se je zavzelo za usodo delavk in zahtevalo izboljšanje njihovih razmer; mnoge izobražene žene so šle delat v tovarne in druge obrale, da so spoznale nedostatke.
Ženstvo je zahtevalo zaščito mladostnikov s podaljšanjem zaščitne dobe itd.
Ni ga socijalnega vprašanja, za katerega rešitev žene ne bi dale novih pobud in naj-krepkejše podpore. Velika Helena Lange pra-vivi v svojem spisu »Intelektualne meje med možem in ženo« (Berlin 1897):
»Povsodi tam, kjer je treba žive pomoči, dela od človeka do človeka in za človeka, kjfcr je treba cele obsežne delavnosti, ki jo označujemo z imenom socijalnega pomožnega dela — tam je, in naj bo sodelovanje moškega še tako važno in dragoceno, vendarle v prvi vrsti kraljeva domena bodoče žene.
Tej smernici se ženstvo v svojem javnem delu ni nikdar izneverilo in se gotovo ludi v bodoče ne ho.
Ogromnega pomena je bilo žensko delo za polnovredno žensko izobrazbo. Kakšno socijalno breme in gorje bi bile morale postati v sedanjih gospodarskih razmerah armade za nobeno resno delo vzgojenih in pripravljenih žensk?
Pa še eni veliki misli, ki giblje danes že ves svet, je ravno žena poklicana služiti: mirovni misli. Tudi nasproti njej se je ženstvo že doslej oddolžilo, a se ji bo še bolj v bodočnosti. Ko je 1. 1890. izšel roman baronice Ber-te Suttner: »Orožje doli k — je zaklical minister Dunajevvski pri razpravi o vojnem proračunu v avstrijskem parlamentu: »Svetujem Vam, da citate knjigo neke avstrijske gospe o vojni; kajti kdor more po Čitanju te knjige še zagovarjati vojno, tega pomilujem.«
Podobno naj zaključim jaz: Čitajte zgodovino ženskega gibanja (n. pr. Geschichte der Frauenbevvegung in den Kulturlandern, Berlin 1901), opazujte žensko javno delo ši-rom kulturnega sveta in priznajte, da je ženski vpliv v politiki — v najširšem zmislu tega pojma — upravičen in potreben. J. K.
Mali sodček
Mati Magloir je prodala svoje premoženje krčmarju Chicotu, ki ji je moral dajati vsako leto rento, od katere je živela. Po njeni smrti bo premoženje pripadlo po zakonu Chicotu,
Tri leta so od tega pretekla. Zenica je živela prav dobro. Zgiedala je, kakor da se ni niti za en dan postarala, in Chicot je obu-paval, Zdelo se mu je, njemu, ki je plačeval tO rento že pol stoletja, da je bil prevaran, uničen! Od časa do časa je hodil k kmetici, kakor da bi hodil gledat v juliju na polje, če je žito zrelo za žetev. Sprejemala ga je porogljivo. Rekli bi, da se je smatrala za popolnoma srečno, da ga je bila izigrala...
On ni vedel, kaj bi počel. Samo če jo je pogledal, ga je obšla misel, da bi jo zadavil. Sovražil jo je z divjini srdom in s potuhnjeno jezo okradenega kmeta. Takrat je začel iskati pripomočkov, da bi se je reši!.
Nekega dne jo jc priiel slednjič obiskat in ti je mel roke. kakor ej to delal prvikrat, ko ji je ponudil svoj kup. In ko sta nekaj časa govorila, je spregovoril:
»Čujte, mati, zakaj pa nočete nikoli stopiti k meni na zajtrk, kadar greste mimo v Epreville? Ljudje vse mogoče govore: da nisva več prijatelja in tO mi je hudo. Pri meni, veste, ne boste nič plačali. Ne gledam na cn
/ /
aj/e novega
KOLEDAR.
Četrtek, 26, julija. Ana, Valentin.
ZGODOVINSKI DNEVI
26. julija: 1846. se je rodil slikar H. ▼. Kaulbach. — 1856. se je rodil angleški pisatelj George Bernard Shaw. — 1909. je letalec Bleriot preletel Rokavski zaliv (Canal La Manche). — 811. so Bolgari uničili bizantinsko vojsko. V tej bitki je padel bizantinski car Nikefor. — 1900. se je otvorila Češka koča na Grintovcu. — 1914. je izbruhnila svetovna vojna, — 1724. je umrl Josip Karba, ustanovitelj gasilstva na Murskem polju.
* * *
it Prostovoljno gasilno društvo v Št. Vidn pri Ljubljani bo proslavljalo 401etnico društvenega obstoja dne 5. avgusta t. 1. nadvse
slovesno. Dopoldne bo slavnostni obhod po vasi, orkestralna slovenska služba božja in slavnostno zborovanje. Popoldne bo velika gasilska vaja 13 gasilnih društev Savske gasilske župe v Št. Vidu. Po vaji bo pa velika ljudska veselica pred Ljudskim domom v Št. Vidu, kjer bo pevski koncert moškega in ženskega prosvetnega pevskega zbora iz Št Vida in godbeni koncert celotne železničarske godbe »Sloga« Iz Ljubljane. Bo tudi bogat srečo-Iot, ki bo vsakega udeleženca obdaril z lepim dobitkom. Prireditev bo ce .inevna in bo ena največjih svoje vrste, kar jih je bilo letos v ljubljanski okolici. Od ustanoviteljev društva žive še gg.: Belec Anton, pos. in sedanji častni član društva Št. Vid, Bernik Franjo, pos. in sedanji društveni načelnik, Štrukelj Ivan, pos. in blagajnik gasilnega društva, ter Štrukelj Franc st., pos. in načelnik gasilnega društva Gunclje.
★ Državna skupščina U. J. U. Obveščamo tem potom vsa okrajna učiteljska društva, da bomo razposlali legitimacije za delegate, potrdila za četrtinsko vožnjo in članske karte takoj, ko jih prejmemo. — U. J. U. — pover-jeništvo Ljubljana.
k Poročil se je dne 15. julija v Mariboru g. Ivo Glavač, žel. uradnik v Rajhenburgu, z gdč. Erno Kos iz ugledne Kosove hiše v Pod-sredi.
k Ob priliki proslave 4501etnice obstoja mesta Višnjegore dne 5. avgusta t. 1. bo vozil posebni vlak iz Ljubljane. Natančen vozni red bo šele naknadno objavljen.
•k Cesta na Ljubelj bode po obvestilu našega konzulata v Celovcu na avstrijski strani v četrtek, 26. t. m., za promet zaprta.
ir Važno za občinske urade ln živinorejce. Oblastni odbor mariborske oblasti oddaja bike plemenjake po znižani ceni. Oddajali se bodo biki le one pa«me, ki je za do-tični kraj določena. Vpoštevajo se v prvi vrsti občinski uradi, kjer bikov primanjkuje; nadalje bikorejske zadruge in druge delujoče rejske organizacije. Tiskovine (zavezna pisma) za prošnje se dobijo pri vseh srezkih poglavarjih in okrajnih zastopih mariborske oblasti. — Biki se oddajajo običajno v starosti od 1 do 1 in pol leta, a največ do dve leti stari. Subvencija znaša eno tretjino rejske cene, ki je po kakovosti bika vedno nekoliko višja od tržne cene.
■k Požar v Velenju. Dne 20. t. m. ob pol 10 zvečer je nenadoma izbruhnil požar v gospodarskem poslopju mizarskega mojstra Maicna v Velenju. Poslopje stoji sredi trga in bi bil požar radi suše ln pomanjkanja vode lahko postal usoden za cel trg, da se ni posrečilo našemu vrlemu domačemu gasilnemu društvu po težkem trudu požar omejitL V rekordnem času je prihitelo z motorno ln ročno brizgalno na požarišče ter tako naglo hi spretno omejilo požar, da sosednjim gasilnim društvom, ki so takoj prihitela na pomoč, ni bilo več treba stopiti v akcijo.
* Požar na Selu pri Bledo. V torek okoli
1 po polnoči je na Selu pri Bledu požar uničil trem posestnikom hiše in gospodarska poslopja. Zažgala je zlobna roka.
k Smrtna nesreča. V nedeljo zvečer dne 22. t. m., ko je divjala huda ura nad Dolino pri Tržiču, se je zgodila huda nesreča, koje žrtev je postal obče priljubljeni in pridni mizar Franc Benedičič iz Ceglence pri Naklem. Kakor vedno, tako se je tudi na usodni večer vračal od doma in šel na svoje delo v Puter-hof, kjer je bil zaposlen za mizarja in Žagarja. Na potu iz Tržiča naprej ga je ujela huda nevihta, ki je trajala domala do polnoči. V temni in viharni noči je najbrže s ceste malo zašel in padel v potok Bistrico, ki teče pri ovinku nad Lenardovim mostom ob cesti in pri padcu zadel z glavo v skalo tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev. Proti jutru je Bistrica malo narasla in zanesla truplo nekaj metrov od kraja nezgode. Našli so ga šele v ponedeljek popoldne. Pokojni je bil 49 let star, oženjen in oče treh otrok.
■k Smrtna nesreča na svatbi. V hiši kmeta Gjorgja Milinoviča v Lipniku pri Savskem mostu se je te dni vršila svatba ob veliki udeležbi povabljencev. Proti večeru se je svat Ilija Predojevič poslavljal in je vpregel konje. , Svat David Kosovac ga je prosil, naj mu posodi revolver, da bo streljal novoporočencema na čast. Predojevič ni hotel izročiti revolverja, Kosovac pa mu ga je hotel vzeti s silo. Prišlo je do pretepa, pri čemer se je revolver sprožil in je strel zadel mladeniča Dana Cvjetičanina, ki je bil .takoj mrtev, ilija Predojevič je bil obsojen radi neprevidnosti na tri mesece zapora.
•k Pri prisegi umrla. Pred okrajnim sodiščem v Požegi se je te dni vršila razprava radi civilne pravde nekega kmeta. Kot priča je bila med drugim zaslišana 65letna kmetica Manda Ivanovič iz Ivandola. Morala bi priseči, da je 1. 1925. uničila toča tudi obtoženčevo polje v Ivandolu. Med njeno izpovedjo jo je prekinila obtoženčeva žena: »Krivo si govorila, — naj te Bog kaznuje ... — priseži, če se upaš ...« Starica je odvrnila smeje, da lahko priseže tudi stokrat, toda, ko jo je hotel sodnik zapriseči in ko je že dvignila pred razpelom tri prste, se je onesvestila in padla na tla. Dogodek je seveda vznemiril vse prisotne. Ko je bil poklican zdravnik, so kmetje pričeli klicati: »Pustite jo, saj je hotela krivo priseči ...« Medtem je starka izdihnila. Njeno truplo so po zdravnikovi naredbi prepeljali v bolnico, da tam ugotove vzrok smrti.
it Grozen zločin pobeglega jetnika. V vasi Jablanici, v zaječarskem okraju v Srbiji, je pobegli jetnik Dušan Jankovič te dni v avoji domači vasi ubil s puško zaporedoma šest oseb. Jankovič je bil obsojen radi nekega uboja. Posrečilo se mu je, da je pobegnil iz kaznilnice, nakar je prišel v Zaječar oborožen z brzostrelno puško. Iskal je nekatere ljudi, nad katerimi se je hotel maščevati. Najprej je srečal brata Gligorijeviča, ki ju je oba ustrelil z enim samim strelom. Ko sta tema dvema pritekla na pomoč brata Milivojeviča, je morilec zaklical, da je ravno prav, da sta prišla, ker išče tudi nju in je oba ustrelil. Nato je odšel na posestvo Ljubomira Stepanoviča in Alekse Gojkoviča, katera je oba ustrelil.
it 141etni deček ubil očeta. V nedeljo popoldne se je pripetil v Rodatici slučaj, kateremu najdemo komaj še primere. Kmet Lazar Veljevič je živel v večnem prepiru s svojo ženo in je pogosto pretepel tudi svojega 141et-nega sina Milovana, ki je vedno branil svojo mater. Pred nekaj dnevi je mati pobegnila od hiše, ker ni mogla več prenašati mučenja svojega moža ln odtedaj dalje je Milovan neprestano mislil na to, kako bi sc maščeval nad očetom. V gozdu, kamor se je zatekel, je na-
iel nabito karabinko, katero je vrgel proč najbrže kak divji lovec. Karabinko je skril pod suknjo in odšel domov. Popoldne je prišel domov tudi oče Lazar. Ko je Lazar odprl vrata, je Milovan naperil proti njemu puško ln ga s prvim strelom zadel v glavo in takoj ubil. Orožniki so mladega ubijalca aretirali.
•k Eksplozija treh smodnišnic pri Kotorju. V ponedeljek nekaj minut po polnoči so v Opatovu pri Kotorju eksplodirala tri vojaška skladišča streliva. Eksplozija je bila strahovita. Na mestu, kjer so bila skladišča, so sedaj samo globoke jame, vsa oprema pa je raztresena na vse strani. Vojaki in policija so se trudili, da bi vsaj nekaj opreme rešili in spravili, kar pa se jim je le deloma posrečilo, človeških žrtev ni.
it Vlak povozil dečka. V Zagrebu se je v ponedeljek na glavnem kolodvoru pripetila huda nesreča. Z vlakom ob 10 dopoldne je prispela v Zagreb žena carinskega revizorja v Sarajevu Mirka Mijuškoviča. S seboj je imela tudi dva otroka. Mlajši otrok je na glavnem kolodvoru prosil vode, nakar ga je mati odvedla do restavracije. Med tem je med številnimi potniki izgubil drugi otrok, sedemletni Slobodan, ki je zašel na tračnice. V istem trenutku je pribrzela lokomotiva, ki je pahnila otroka na tla, tako da mu je prišla desna noga pod kolesa, ki so mu odsekala stopalo. Ubogega otroka so prepeljali v bolnišnico,
~k ^tenicol, najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji A. Kane sinova, 2idovska
ulica.
■' Pri zastrupljanjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij in kokain, je uporaba naravne »Franz-Josef«-grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem »F r a n,z - J o s e f« voda naglo odstrani trdovratno zaprtje, ki je glavni vzrok mučnim napadom kolike. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
C f uM.a
SLUŽBA LEKARN.
Drevi imata nočno službo: Bohinc na
Rimski cesti ln Levstek na Resljevi cesti. ♦ • *
O Karitativno zborovanje. Opozarjamo vse prijatelje karitativnega dela na zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 29. t. m. ob 4 pop. v MarijaniSču v Ljubljani. Predavata gospoda: prof. dr. Alfonz Levičnik (»Več delavne krščanske ljubezni!«) In prior Vale-rijan Učak (»Krščanska ljubezen je iznajdljiva«).
O Umrli so v Ljubljani v času od 21. do 25. t m.: Alojzija Aljančič, hiralka, 79 let, Vidovdanska cesta 9; Derviš Nadarevič, delavec, 37 let, Zeljarska ulica 11. V bolnici so v Istem času umrli: Apolonija Furlan, delavka, 46 let, Drenov grič 18; Franc Počervina, mesarjev sin, 1 leto, Zelena jama 222; Ferdinand Turk, zidar, Hradecskega vas 35; Marija Strojan, žena zidarskega pomočnika, 28 let, Smlednik 55; Urša Novak, služkinja, Zaloška cesta 4; Jakob Ferjančič, hlapec, 56 let, Vidovdanska cesta 3j Ivan Turšič, sin posestnika, 29 let, Cerknica; Anton Gantar, atrugar, 64 let, Rovte pri Logatcu.
O Socijalno politični urad mestnega magistrata bo ▼ soboto, dne 28. t. m. zaprt radi čiščenja prostorov.
© Koncert vojaške godbe jutri v četrtek ob pol 8 zvečer v hotelu »Union«, Ljubljana. V slučaju slabega vremena koncert odpade.
© V spanju okraden. Delavec Josip Ko-vačlč je prenočeval za obzidjem cerkve svetega Jerneja v Spodnji Šiški. Ko se je zjutraj zbudil, je spoznal, da ga je v spanju nekdo okradel. Izginila je njegova Ustnica, v kateri je Imel 500 Din denarja, nekaj drobiža in razne drobnarije.
© Od doma pobegnil. Marija Zupančičeva, stanujoča na Gradu, je prijavila policiji, da je pobegnil od doma njen sin Anton, tekač pri
zajtrk. Kadarkoli vam bo drago, pridite, nič se ne pomišljajte. Prav veselilo me bo.«
Mati Maglior si ni dala dvakrat reči DrugI dan, ko se je peljala kakor običajno z vozom v trg v spremstvu hlapca Celestina, je dala zapeljati konja v hlev gospoda Chlcota ln zahtevala obljubljeni zajtrk.
Krčmar je ves goreč postopal I njo kot z damo, jo postregel t krvavico, • piičancem, jetrnico, kračo ln »lanlno na zelju, toda ona nI skoraj nič jedla, zmerna ie v mladosti, živeč ob sami juhicl in koščku kruha, namazanem s surovim maslom. Chfcot je bil prevaran v svojem upanju. Tudi pila nI več. Odbila je celo kavo.
»Bi-H sprejeli mali kozarček ...?«
»Ah, kar «e tega tiče, pa ne rečem ne.«
In zavpll je iz polnih pljuč po krčmi:
»Rozalka, prlnesi finega, najboljšega.«
Dekla pride, držeč dolgo butelko, okra-fono s papirnatim listom vinske trte.
On je napolnil dva mala kozarčka.
»Pokusite, mamica, ta j« najboljSal«
Zenica j« začela piti čisto počasi, požlrek za požirkom, da bi prijetni občutek trajal dalje. Ko je bila izpraznila kozarček, ga j« vrnila,
r>9 irinvilni
UH.U f ~* -1 — -----
»Ja, te pa ta! Ta je res najboljša.«
Še ni izgovorila, 2e jI je Chlcot v drugič nallL Hotela je odkloniti, toda Mla je prepo-
časna in je srkala žganje lagodno kot preje.
Hotel ji je naliti tretjo čašico, toda ni hotela. On je ponujal:
»Poglejte, saj je kot mleko; jaz jih popijem deset, dvanajst, ne da bi mi bilo kaj. To gre kot sladkor. Ne čutiš ne v želodcu ne v glavi: pravijo, da se kar po jeziku razpusti. Ni boljšega za zdravje kot je tol«
Kakor da bi še hotela, se je udala, toda samo za pol kozarčka.
Takrat je ves vesel ponujal Chicot: »Ker se vam zdi dober, vam bom pa poslal en sodček, samo da vam dokažem, da sva vedno prijatelja.«
Ženica ni rekla ne ia je odšla malo »v rožcah«.
Drugo jutro je pripeljal krčmar na dvorišče matere Magloir in izvlekel s konca voza majhen obročast barilček. Potem, ko jo je prisilil, da je poskusila, da li je isto žganje kakor ga je pila zadnjič, in sta popila oba vsak en kozarček, je pojasnil, ko je odhajal:
»Veste mati, kadar bo prazen, še ga imamo, nič nikarte biti v zadregi. Ne gledam na take malenkosti. Prej ko ga bo konec, bolj bom zadovoljen.«
In je tkočil na voz.
Prišel je čez štiri dni. Starka je sedela pred vrati in rezala kruh v juho.
Približal se je in pozdravil. Govoril je tik
pred njo, samo da bi občutil njeno sapo. In resi dišala je po žganju. Takrat sie mu je obraz raztegnil:
»Mi boste dali kozarček boljšega,« ji je rekel. — In trčila sta dvakrat ali trikrat.
Toda kmalu so začeli šušljati okrog, da ce mati Magloir kar sam opija. Včasih so jo pobrali V kuhinji, včasih na dvorišču, včasih na poteh v bližini in so jo morali prenesti domov popolnoma pijano.
Chicot ni prihajal več k nji, in kadar ae je govorilo o nji, je mrmral z žalostnim obrazom:
»Zelo hudo je, da se človek v njeni starosti nauči piti! Vidite, kadar je človek tako star, mu ni mogoče pomagati. To se bo enkrat prav slabo končalo!«
In v resnici se je! Umrla jc naslednjo zimo proti božiču, ko je padla pijana v sneg.
Mojster Chicot pa je podedoval kmetijo ln pojasnjeval:
»Če se ne bi bila tako udala pijači, bi še lahko deset let živela.«
(Iz francoščine prevel V. B.)
Vsakemu sadjarju |e nujno potreben
Humekov »Praktični sadjar«
ki vsebuje, ves pouk, ki je potreben za vsakega, kdor ima na svojsm vrtičku kaj sadnega drevja. Besedilo spremljalo itevil. slike eao- in večbarvne.
tvrdki Bahovec. Mati je mnenja, da je njen sin odšel z mladino Kola jugoslovanskih sester na otok Krk.
© Tatvina na t*jju. Kuharica pri trgovcu Francu Khamu na Miklošičevi cesti 8, Frančiška Stih, je kupovala na trgu zelenjavo, pri tem pa ji je neznan zlikovec izmaknil ročno torbico, v kateri je imela k sreči le 70 Din denarja. Tatvine na trgu so vobče letos zelo pogoste.
© Vlomilec odpeljal kolo. Ključavničarski mojster Rok Šetina v Mostah 1 je prijavil policiji, da je neznan zlikovec ponoči vlomil v njegovo zaklenjeno drvarnico in odpeljal 600 Din vredno kolo.
AfarlBor
□	Glavna skupščina UJU v Mariboru. Ge*
neralna direkcija železnic v Belgradu je odobrila vsem udeležencem Glavne skupščine UJU v Mariboru popust za vožnjo na vseh državnih železnicah za 75 odstotkov. Pripravljalni odbor za sprejem gostov se je sestavil in posluje dnevno od 9 (devete) do 12 (dvanajste) ure dopoldne v I. deški osnovni šoli v Rnzlagovi ulici 16, I. nadstr. Ponovno prosimo in pozivamo cen. meščanstvo, da javi razpoložljive postelje v navedenem času Pripravljalnemu odboru. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da bodo v teh dneh obiskali odposlanci Učiteljskega društva Maribor posamezne stranke, ki jih prosimo, da napovedo razpoložljive prostore. Vsaka napoved naj se smatra za obvezno, dn ne bodo gostje, ki se bodo poslali na prijavljeni naslov, ostali brez prenočišča. Ker je dovoljena četrtinska vožnja, je pričakovati te dni v Mariboru ogromno število gostov. Prepričani smo, da bodo odšli gostje zadovoljni, zdravi in veseli iz Maribora, saj je znana gostoljubnost Mariborčanov.
□ Iz tajništva SLS. Da ne bo nesporazum-ljenja, pripominjamo k včerajšnji notici o zdravstvenem dopustu g. Ovčarja, da se notica nanaša samo na njegovo privatno korespondenco, nikakor pa ne na tajniške zadeve, katere se rešujejo samo in edinoie v tajništvu SLS v Mariboru, Aleksandrova cesta 6.
□	Umrl je Friderik Leyrer, uradnik mestne hranilnice v pokoju, znan Mariborčan, v starosti 76 let. Pogren do danes ob pol 19 na po-breškein mestnem pokopališču
□	Cirkus Kludsky. Na igrišču pri Magda-lenskem parku se je čez noč utaborila velikanska cirkuška kolonija. Preko popoldneva in pozno v noč je bilo na tisoče rok neumorno na delu. Radovedni Mariborčani, ki jim je Klud-sky prav dobro znan, so seveda prišli na svoj račun. Ljudstva se je kar trlo; brez močnih laktov in rizika, dn je na ta ali drugi način ne skupiš, sploh nisi mogel preriniti se skozi ne-predorno gnječo. Proti večeru so se valile preko drž. mostu proti Magdalenskem parku vedno gostejše kolone, ki so se razlile na cirkuškem taborišču v nepregledno maso. Lahko trdimo, da je bilo včeraj 80 odstotkov vseh Mariborčanov zunaj: iz vseh stanov in najrazličnejše starosti. To je bilo seveda predvsem nekaj za mladino, ki se je takoj vživela v položaj: pokazala je na avtostroje in pod videzem, da noče pomagati, je mogla takoj u .. ljaviti svojo zvedavost v bližini mnogoštevilnih zaprtih vozov — skozi špranje je s previdnostjo in drznostjo hkrati ogledovala tigre, leve, medvede itd. Včeraj zjutraj pa so za rana prihiteli dečki iz vseh vetrov kakor na povelje in se usilili za brezplačne pomagače pri napajanju živali; prav pridno in žurno so nosili vodo, samo da so mogli istočasno videti zastonj vse, kar bo drugim obiskovalcem cirkusa dano samo po predhodnem izplačilu prednisane vstopnine. V torek zvečer je bila gn;eča tolika, da so ljudje naravnost ovirali pri delu in je moral od časa do časa napraviti »ed ogromni Tonny, ki je v težkem galopu, da se je kar zemlja tresla, prepodil radovedno množico, ki se je seveda bliskovito izognila velikanu ter razpršila na vse strani s smehom in krohotom. Mariborčanke pa so se v prav posebni meri zanimale za črnega Bagdadca s presenetljivo velikimi lasmi in katastrofalno sploščenim kratkim nosekom. Deklice so ga nekaj časa opazovale z rešpektom, čim pa je zinil s svojim hreščečim glasom, so seveda udiarile v smeh. Naj omenimo še, da so pomagali pri postavljanju šotorišč tudi mnogoštevilni brezposelni, ki so sicer prvi dan bili na delu z vso natančnostjo in hitrostjo. Drugi dan pa so si že privoščili malo počitka in kradoma metali radovedne poglede v vozove z zverinami, ki so stali v bližini. Mariborčane bo gotovo zanimalo še to, da je cirkus zavarovan za 3 milijone šilingov. Živali pa noče zavarovati nobena zavarovalnica, ker bi bil to velikanski riziko za vsako zavarovalno podjetje, kar je končno razumljivo ob neprecenljivi vrednosti posameznih živalskih eksemplarjev (3500 kg težki nilski konj, tigri, levi itd!). Pri podjetju je nastavljen kot dreser tudi Slovenec-Ljubljančan, ki se je pred tremi leti pridružil podjetju in ki je v posebno kritični situaciji rešil nekoč g. ravnatelju življenje. Tako je fant avanziral od navadnega delavca do dreserta, zadovoljen je in še Ljubljano bo zopet videl po treh letih. Najbolj pa je zabaveželjnim Mariborčanom ugajal gotovo edinstven prizor, ko so jo v »Gansemar-schu« priinnhnli po Aleksandrovi cesti sloni-ogromnjaki, dostojanstveno in tiho, drug za drugim. To je bilo smeha in opazk, ko »o naši malčki gledali, kako drži tak-le velikan svojega predhodnika g svojim rilcem za rep.
□	V kletki. Aretirani so bili: 18 letni Matija O. radi prepovedane igre. Mož je osleparil nekega kmeta za lepo vsotico na ta način, da je igrul s tremi nasprotniki. Kmetič je moral uganiti pod katerim nasprotnikom je skrita kroglica, pa jo je seveda pri tem prav pošteno skupil. — Dušan K. radi suma tatvine v podstrešnih prostorih hiš v Vrazovi ulici 9 in na Aleksandrovi cesti 1, kjer je izginilo več predmetov v skupni vrednosti več tisoč dinarjev. — Anton J. iz Vrhnike; moža zasleduje okrožno sodišče radi hudodelstva goljufije in tatvine.
□ Tn pn ima spomin. Oktobra meseca lanskega leta je neki Jakob K., vrtnar in hišnik, v tukajšnji Pavličevi gostilni v Stolni ulici prav pridno nnročeval in pil. Ko se je dodobra napil, pa gu ie zmanjkalo kakor da bi se bil pogreznil v zemljo. Seveda je natakarica Neža Sen. morala utrpeti radi neplačanega zapitka povzročeno škodo. Natakarica pa je medtem nvsnzi-rala za kuharico v isti gostilni; prežnla je pa navzlic temu še vedno, ako bi po srečnem naključju izsledila kje oktoberskega prevarantu. Pa g« jc! In sicer predvčerajšnjem v Orožnovi ulici pri delu. Seveda je hitro tekla po stražniku ...
i □ V samomorilnem namenu. 24. t. m. ob 9 zvečer si je 19 letni mehanik B. V., »tanujoč v Studencih, prizadejal nekoliko globokih ran
na levi prsni strani v očividnem samomorilnem
namenu. Vendar so ga sosedni stanovalci pri tem zulotili ter poklicali takoj rešilno postajo. Moža, ki je iz doslej neznanih razlogov hotel v sinrt, so takoj nrepeljali v bolnico.
□ Priporočljivo bi bilo, da se v uličici »Ob IJarku« na vidnejši način in na primernejšem mestu prilepi obvestilo, da je vožnja skozi imenovano ulico zabranjena. S tem bi tudi izostali mnogoštevilni konflikti, ki nastanejo baš radi tega med našimi kmeti in vozniki sploh ter organi javnega reda.
□	Spomnil se ni. 61 letni hlapec Jurij K., is Bresternice doma, je pred včerajšnjim obedoval v nekem tukajšnjem samostanu skupaj t drugimi reveži, ki dobivajo tamkaj brezplačno hrano. Pri tem zagleda paket z obleko, ki je ležal poleg nekega njegovega sotrpina. Očividno se ga je polotila želja po paketu, čez par trenutkov je izginil in z njim tudi — paket. K sreči je prizadeti vse takoj opazil, jo takoj ubral za ubežnikom in ga ujel. Stari Jurij pravi, da se ni mogel spomniti, da M paket ne bil njegov, in da se svojega dejanja niti zavedal ni.
□	523 vos češenj je prišlo v letošnji sezoni na tukajšnji trg. Sicer število še ni končnove-ljavno, vendar v glavnem je dovoz češenj prenehal in si na splošno lnhko ustvarimo sodbo o kupčijah, ki so se pri tem delale. Ljubljančani so bili v tem oziru nekoliko na slabšem nego Mariborčani; imeli so sicer priliko videti na ljubljanskem trgu veliko češenj, toda cene so se vendar sukale precej visoko. V Mariboru pa je cena litru včasih padla na 1 dinar. Torej kratko in malo: letina je bila dobrodošla vsem. Kmetje' so navzlic veliki množini tega prežlahtnega sadu vendar vse prodali. Mariborčani gotovo niti ne ved?, kak odmev so našla naša poročila o cenah češnjam na mariborskem trgu širooi naše mariborske oblasti. Vemo za par primerov, da so prekupčevalci prihajali iz najrazličnejših krajev, kjer ni bilo tega žlahtnega sadu v takšni izobilici (Prevalje, Trbovlje, Rajhenburg), in nakupovali kar cele vozove češenj, ki so jih potem lahko prodajali po višjih cenah. Torej tudi prekupčevalci so prišli na svoj račun. In da ne pozabimo na špediterje, ki so v velikih množinah poišljali češnje v inozemstvo (v Nemško Avstrijo in Nemčijo). Končno pa naše skrbne mariborske mamice, ki so v obilni meri uporabile ugodno konjunkturo za vkuhavanje če-Senj, da bodo naši malčki imeli preko zime neknj sladkega in dobrega za pod zob.
|Z seie Mariborskega oblastnega odbora
V ptujski bolnišnici se bo napeljala centralna kurjava. — Dovoli se okrajnemu zastopu v Slovenski Bistrici 10.000 Din za most čez Ložnico v Beč-kah. — Okrajnemu zastopu slovenjebistriškemu za tlakovanje ceste Slov. Bistrica—Hošnica—Laporje— Pekel 15.000 Din. — Ljutomerskemu okrajnemu zastopu za cesto Boreči—Veržej 15.000 Din. — Okrajnemu zastopu v Konjicah za popravo ceste Konjice —Oplotnica 22.500 Din. — Za popravilo cest v občini Črna 30.000 Din. — Okrajnemu zastopu Maren-berg za popravilo okrajne ceste Marenberg—Radi 15.000 Din. — Podružnici SPD v Mariboru 19.000 dinarjev. — Podružnici SPD v Celju 14.000 Din. — Podružnici SPD v Rušah 9000 Din. — Podružnici SPD v Mežici 5000 Din. Podružnici SPD v Konjicah 3000 Din. — Svetu slušateljev ljubljanske univerze 6000 Din za mednarodno lahkoatletsko športno prireditev.
i b Cel/e
0 Veličasten pogreb župnika J. Cemaiarja-Včeraj ob 9 dopoldne so se pričele pogrebne svečanosti za pokojnim teharskim župnikom, duhovnim svetnikom Janezom Cemažarjem. Ob asistenci 50 duhovnikov je pred župniščem opravil pogrebne molitve celjski g. opat Peter Jurak, moški zbor pa ie pod vodstvom organista g. Luževiča lepo zapel Bervarjevo »Slovo«. V mogočnem sprevodu je bila nato krsta prenesena v teharsko župno cerkev, katere zgradba je v večini delo pokojnika. Po odpetih molitvah je stopil na prižnico celjski g. opat in v globokem govoru predstavil pokojnika kot vzornega duhovnika in kristjana. Med sv. mašo je izbrani kvartet izjaval Premrlovo »Missa pro defunetis«. Po sv. maši se je razvil pogrebni sprevod na župno pokopališče, sprevod, kakršnega Teharje še ni videlo. Udeležila se ga je gotovo cela obširna župnija. SLS je bila zastopana po narodnem poslancu g. dr. Hod-zarju. Ob grobu je moški zbor zapel turobno »Vi-gred se povrne«. — Kot malokdaj je to pot smrt vzornega in zaslužnega duhovnika združila vse Te-harčane v složni žalosti.
gr Iz celjske javne bolnice. Dne 22. julija so pripeljali v tukajšnjo bolnico Viktorja Sinkoviča, 21 letnega trgovskega pomočnika pri trgovcu Josipu Jagodiču v Celju. Sinkovič se je popoldne istega djie kopal s svojimi tovariši na Savinji pri drugem železniškem mostu. Kopalci so postali žejni in Sinkovič je šel iskat vode. Prinesel je vode v steklenici za kislo vodo. Njegov tovariš Krivec je Sinkoviča, ki je steklenico držal pod pazduho za šalo vzel na rame in ga tako nosil. Naenkrat se Krivec po nesreči izpodtakne in Sinkovič pade raz njega tako nesrečno na steklenico, da si je močno porezal leva prsa in levo roko. Omeniti moramo, da se je to pot zopet enkrat pokazala nujna potreba po moderni rešilni oskrbi. V Celju žalibog niti policija v takih slučajih ne ve, kaj je najnujnejšo storiti. — Dne 22. t. m. so pripeljali v bolnico težko poškodovano Elizabeto Čater, 48 letno prevžitkarico iz Pečovnika. Ženska je nabirala v gozdu les, pri čemer pa je dobila težak udarec od bukve. — Dne 24. t. m. so pripeljali v bolnico 6 letnega Dominika Palatinuša, sina posestnika iz Gjurmaneca. Povozil ga je voz.
0 Napad na Dolgom polju. Prošlo soboto zvečer okoli pol 10. ure se je vračal preko Dolgega polja domov posestnik Hinko R. iz Gaberja. Nekako pri okoliški šoli je dohitel dva neznana moška, izmed katerih je bil eden precej natrkan. Vinjeni neznanec je začel Hinlv brez povoda zmerjati in mu pretiti, da ga bo takoj vrgel v tam mimo tekoči potok. Hinko je raje pospešil korak kot pa bi se kregal s pijanim človekam. Neznanec pa je slekel suknjo in stekel za njim, ga dohitel in jih Hinku naložil po glavi. Drugi dan se je zvedelo, da je bil napadalec neki Miha K., delavec pri neki stavbi v Tremerjih.
d Obrino-nadaijevalna šola v Celju je prejela v šolskem lelu 1927-28 sledeče podpore v dinarjih: Mestna občina celjska 30.000; Mariborski oblastni odbor 8000; Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani in Okrajni zastop celjski po 5000; okoliška občina celjska 2.935; rokodelska obrtna zadruga v Celju 2.800; državna podpora velikega župana mariborske oblasti 1.500; po 1000 so darovale: Celjska posojilnica, ravnoteljstvo cinkarne in celjska mestna hranilnica; Slov. obrtno društvo v Celju 800; rudnik in železarna Štore 700; po 500 so prispevali: Oremij trgovcev za polit, okraj Celje, strokovna zadruga koncesljoniranih elektrolehnikov za Slovenijo v Ljubljani in pa zadruga stavbenikov za Slovenijo v Ljubljani; po 200 sta dala Prvi mestni mlin v Celju ter zadruga tesarskih moj-
strov v Mariboru; 190 je poslala pokrajinska zadruga fotografov za Slovenijo v Ljubljani; po 100 ao nakazale Ljudska posojilnica v Celju, tovarna anilinskih barv v Celju in strokovna zadruga zidarskih mojstrov za mariborsko oblast v Mariboru. Vsi skupaj 02.135 dinarjev. — Prisrčna hvala vsem darovalcem, predvsem pa mestni občini celjski 1 — Šolski odbor.
Dopis J
Ptuj
© PorokL V proštijski cerkvi se je 23. julija poročil g. Adolf Fink, policijski pristav z g no. Sabino S k u b i c, modistinjo v Ptuju. — Isti dan sta bila v Mariboru poročena g. Josip Kovačec, varnostni stražnik v Ptuju, z gno. Leopoldo Mavčič, trgovko v Tiskovnem društvu v Ptuju.
© Nesreča. Dne 13. julija je šla rudarjeva žena Jerica Janša, roj. Zupane na Mestnem vrhu na češnje-vo drevo. Padla je tako nesrečno z drevesa, da si je zlomila hrbtenico. Bila je tudi v blagoslovljenem stanu. Zadobljenim ranam je podlegla v ptujski bolnišnici. Rodom je bila iz Ribnega pri Bledu.
© Samoumor. Dne 22. julija je skočila v Dravo 18 letna Iiilda Kralj. Cez par ur so vojaki potegnili njeno truplo iz vode. Vzrok nesrečne smrti je baje nesrečna ljubezen.
© Smrt Ivan Vrečič, o katerem smo poročali, da se mu je zažgal voz in je dobil težke opekline, je poškodbi podlegel v ptujski bolnišnici
© Ljutomerska cesta, znana po strašnem prahu v poletnih mesecih, strah in trej>et vseh pešcev in voznikov z avtomobili, se bo baje tlakovala, v kolikor spada v področje mesta. Za enkrat prevaža turoben možiček sodček vode po sredi ceste enkrat ali dvakrat na dan in jo poskuša škropiti. Ko na enem koncu delo izvrši, ie drrgi konec še bolj suh nego prej. V pasjih dneh opazujejo prebivalci tega dela mesta to početje in jim je to prijetna zabava v prahu in vročini. Saj volja je dobra, a Ljutomerska cesta zanič.
Slov. Konjice
Prevoz pošte od tuk. poštn. urada na kolodvor se bo oddal na javni licitaciji dne 25. julija ob 11. dop. v občinski pisarni. Ponudnik mora jx>ložiti 200 Din kavcije. Več se izve na glavarstvu, občini in pošti.
Orlovska teiov. prireditev se bo vršila za celo okrožje 12. avgusta na tuk. letnem telovadišču. Na to celodnevno slavje opozarjamo že danes.
Dve nesreči. Hribernik Marija, mlado dekle iz Skednja, je pred par dnevi padla s poda ter si zlomila levo nogo nad stegnom. — Bivši pekovski pomočnik pri Orundnerju v Zrečah, 25-letni Gabrijel uolčer, je v soboto 21. VII. v gozdu nabil možnar. Nato se je vlegel na možnar in zažgal. Naboj mu je priletel naravnost v prsa in ga nad srcem grozovito razmesaril. Pripeljali so ga v tuk. bolnico, pa ni upanja, da bi okreval. Kaj je gnalo nesrečneža v tako smrt, ni
drugim, »vodo v Savo nositi« pa bi se reklo to po-navijati. In pomagalo bi itak nič: SDS-arji bi vse — utajili! Čudno, da ne tajijo, da SLS sploh še živi! — Tisti neumni očitek »nedržavnosti«, ki je pri tej priliki padel iz ust enega izmed gg. obč. odbornikov, naj pa ai dotični sam vtakne kot »pušelc« za klobuk. Pre-neumno, da bi SDS-arji našim ljudem očitali kaj ta-kegal Skoda le, da so nekateri — recimo ljudje — še veano tako naivni, da še verjamejo take bedastoče. — To je resnica o tej zadevi; seveda, če bodo SDS-arji komandirani izjaviti, da to ni res, bodo tako izjavili, čeprav so bili sami priča, ker morajo izjaviti; sicer - gorje jim!
Rimske Toplice. Slovesnost biserne sv. maše g. E. Janžeka se je lepo izvršila. Dasi je bila ta dan nedelja, je vendar šestnajst duhovnikov spremljalo g. biseromašnika v cerkev. Slavnostni pridigar msgr. dr. Fr. Kruljc je imel lep govor o pomenu te izredne slovesnosti. Zaslužnemu slavljenctt želimo, naj bi dobri Bog blagoslovil večer njegovega življenja in mu dal včakati še železni jubilej.
Petrovče. Naglo se približuje dan nastopa Celjskega orlovskega okrožja, ki se vrši na Veliko mašo t. j. dne 15. avgusta v Petrovčah. Vsepovsodi se Orli vneto pripravljajo na ta dan, da ne bof'o
zaostajali za drugimi, ampak bodo pokazal! vse svoje moči. Že sj>ored sam mi sebi jo pester- simbolične vaje Orlic, lahka atletika, nastop naraščaja itd. Nastopila bo tudi vaditeljska vrsta najboljših orodnih telovadcev okrožja. Polovična vožnja jo zaprošena, tako da bodo lahko prihiteli vsi na Vel. Gospojnico v Petrovče, ki so znana starodavna božja pot Marijina. Plakati so že razposlani in prosimo v»e one, ki so jih prejeli, da jih razobesijo na vidna očitna mesta, da bodo izpolnili svojo nalogo kot klicarji in vabitelji. Vabimo vse na ta dan, predvsem brate Orle, da bodo tu manifestirali za svoje vzor o.
Ojstrica nad Dravot/rudnm. Hranilnica in posojilnica v Dravogradu je namesto venca na krito pokojnemu odborniku Jakobu Hrenu darovala /J farne ubogo Ojstrica 100 Din in -/.a sv. maše za rajnim 100 Din. — Bog povrni!
Meža pri Dravogradu. Friedrich I iattenbergeis Restauratiou je napisal lastnik gostilne št. 21 tik kolodvora na svojo novo prebeljeno gostilno. Da se ta napis s sodelovanjem oblasti odstrani, je jjoskrbljeno. Kaj bi rekli občutljivi Nemci, ako bi se kaj takega v Labudu zgodilo? To je vendar čisto navadno izzivanje, ki ga ne smemo in ne bomo trpeli.
znano.
Zagorje ob Savi
Volivni izid v Zagorju je sledeč: SLS 210 glasov (pri zadnjih obč. volitvah 157); komunisti 232; Cobal 115; narodno delavska 117; gosfiodarska lista 171. Komunisti so padli od zadnjih obč. volitev za 87 glasov, te glasove so dobili demokrati, ki so svoje obsovraženo line skrivali p>od narodno delavsko in gosfiodarsko listo. V dobi odpuščanja deiavcev in brezposelnosti ima stranka industrijcev, veleobrtni-kov in TPD lahko agitacijo med delavci.
V Kotredežu je vlekla oseba župana, ki je bil do PP režima komunist, jx>tem pa se je prelevil v demokrata. Njegova lista z imenom kmetsko-delavska je dobila abs. večino 149 glasov; izvoljeni so na njej 3 demokrati, 5 komunistov in 2 pristaša SLS. Pristaši SLS so volili to listo radi osebnostnih sporov in nepriljubljenosti par kandidatov na listi SLS. Lista SLS je dobila 67 glasov, pri državnih volitvah pa ima vedno skoro absolutno večino. Oficijelna lista demokratov je dobila samo 31 glasov, torej 3 manj kot ima kandidatov. Predsednik SDS za Kotredež ni bil izvoljen, dasi je kandidiral na 3 mestu.
Litija
Nova telefonska centra'a v Šmartnem pri Litiji se je otvorila v soboto (21. julija) opoldne z lokalnim prometom Litija—Šmartno. Z ostalimi centralami daje zvezo Litija. Naročniki se že prijavljajo. Veselimo se tega napredka, ki bo velikega pomena v lokalnem prometu, ker so Šmarčani sami požrtvovalno za io novo centraio zbrali 8000 Din.
Gasilsko društvo je preteklo nedeljo praznovalo 40 letnico svojega obstoja z obširnim programom. 2e v soboto je z zagorsko rudniško godbo na čelu in ob mnogobrojni udeležbi občinstva napravilo podokni-co svojemu najstarejšemu članu g. Ivanu Dobravcu, ki je pri društvu od prvega jx>četka, torej celih 40 let, in svoji kumici ge. Boriškovi. V nedeljo ob 7 je bila v Litiji sv. maša za umrle člane in nato je položilo lep venec na grob svojemu ustanovitelju in prvemu predsedniku Lovru Turriju. Obenem je bil obhod p>o trgu in pred notarjevo hišo dva slavnostna govora gg. poslanca Lebingerja in odposlanca iz Ljubljane Pristovška. Na Berd&jsovem vrtu je bila potem veselica. Naj cvete in se razvija društvo tudi nadaljna desetletja.
Osebna vest. Dne 23. julija je prevzel vodstvo davčnega urada v Litiji g. Mario Obersnel, doslej v Gorenjem Gradu.
Št. Jernej na Dolenjskem
Na Jutrovo« klevetanje o dr. Korošcu in SLS smo odgovorili tako, da so se 3 naročili na dnevno izdajo »Slovenca«, in 2 na »Ilustriranega Slovenca«.
Smrtna kosa. Umrl je v soboto, 21. t. m. Jar-kovič Janez iz Drame. Bil je v mladosti reden član Orla in pri orlovski godbi. Dobrotnik Orla pa je ostal do svoje smrti. Na zadnji poti je svirala orlovska godba žalostinke.
Premovanje živine. Živinorejska zadruga bo nagradila dobre živinorejce z večjo ali manjšo podporo. Premovanje bo 25. avgusta. Razdeljenih bo kakih 7000 Din. Prispeval je poleg občine in hranilnice tudi oblastni odbor.
Suša pritiska. Poljski pridelki bodo slabi. Koruze, fižola in krompirja ne bo. Vse se suši, zlasti pri nas, ker je zemlja fieščena. Ajda ne more iz zemlje, ker je presuha. Tudi pšenica bo letos bolj slaba.
Avtomobili drve skozi vas in dvigajo prah. Ali ni nobene postave, da bi vozili skozi vas s hitrostjo 5 km na uro?
* ♦ *
Kranj. Pravijo, da »Jutro« ne laže! — V št. 169. z dne 21. t. m. piše nekdo (?) pod naslovom: »Skupna proslava 10-letnice obstoja države«, da so klerikalci odklonili svoje sodelovanje. To je res, ni pa res, kar sledi: »Razlogov za ta korak pa ni upal klerikalni zastopnik prof. Watzl utemeljiti kljub temu, da ga je župan ponovno pozval.« Res je, da je imenovani utemeljil odklonitev SLS z dogodki pred 1. VIII. 1926 in ta dan sam, ko se je oblastni SLS-arski gospodi kranjski sicer zljubilo povabiti naše ljudi, pa so jih potem prav nekavalirsko zlostavljali. Tega nismo pozabili in ne bomo pozabili, pa ga zato ni v naši stranki, ki bi odobraval skupen nastop z SDS-arji pri pa tri j o-tični slavnosti. To je zastopnik SLS tudi jasno povedal pri občinski seji, samo posameznih dejstev ni hotel navajati, ker »o itak i« v živem spominu i enim ■
Slovenci
na ^ajmakcc anu
Bitolj, 19. julija 1928.
Udeleženci turneje, ki jo je organizirala akad. podružnice Jugosloveiibl.e Maiice so po uspdin akademijah v Nišu, Kuni. nov u, bkoplju, Veleju in Prilepu dosjjeli v Bitolj, kjer te mude že par dni. Bitolj jim je prireuil nad vse prissčen in stavnosten sprejem, da pokaže svoje simpatije do Slovencev, ki prihajajo prvič v posel v večji skupini. Poseoen odpor, sestavljen iz najuglednejših osebnosti, sc briga za to, da je gostom čim prijetnejše bivanje v Bitolju. Kljub veliki vročini je bilo gledalšiče natlačeno polilo najodličnejse publike o priliki akademije, ki so jo slovenski gostje priredili. 1'oseono živahno odobravanje sta doživela gg. Mušič in Bučar s svojimi predavanji o položaju naše manjšine v Italiji.
Gostom v čast je bilo prirejenih več banketov in zakusk, ki so se jili udeležili med drugam gg.: general Milo Lžjukanovič; Nikola Markovič, j.red-sednik občine; Dušan Lozičič, rektor bogoslovja; Turnej, katoliški župnik; Jakovljevič in Divac, advokata.
Brezdvcmno pa pomeni včerajšnji izlet na 2500 m visoki Kajmakčaiau višek turneje. V spremstvu gg. Ljubomira Živanoviča, polkovnika; podpolkovnika g. Kakuše; Priče, upravnika grada; Ka-čareviča, šeta mestne kontrole; lumpeja, kat. župnika in Pavloviča, pravosl. duhovnika, so se gostje odpeljali iz Bitolja ob 10 dofioldne ua vojaških avtomobilih in dospeli prvi dan po romantični gorski cesti do »Vlaških Koliba« v višini 2000 m, kjer so prenočili v zapuščenih kucovlaških planinskih kočah. Zadnji del poti, približno 12 km, so naredili deloma j^eš, deloma ua mezgih, ustavljajoč se vsak hip ob grobovih kajmakčalanskih junakov.
V kapeli vrh Kajmakčalana se je izvršil pa-rastos za padlimi junaki. G. župnik Tunif>ej je čital tudi sv. mašo. Bila je to |>rva katol. služba božja vrh Kajmakčalana. Slovenski študentje so se vpisali v spominsko knjigo in poklonili lep venec kajniak-čalanskim žrtvam. Tudi večja skujjina podoficirjev bitoljske garnizije, ki se je udeležila te svečanosti na Kajmakčalanu, je položila v kapeli lep venec.
Po.kovnik g. Ljubomir Živanovič je v kratkem predavanju očrtal navzočim študentom in jx)d-oficirjem strahoto kajmakčalanskih bojev, ki se jih je sam udeležil. Po predavanju sta izpregovorila g. profesor Bačič in g. Bučar par besed v znak za-hvalnosti junaškim borcem za našo svobodo.
Okoli fioldne je vojaško letalo krožilo nad Kajmakčalanom in spustilo šopke rož.
Dan je bil nepopisno lep. Ped nami je bilo razprostrto Ostrovsko jezero in v svelli točki na horicoritu smo naslutili Solun in Egejeko morje.
Na jx>vratku s Kajmakčalana je bila prirejena izletnikom zakuska v selu Bač, v dvorcu, kjer je bival med vojno regent Aleksander.
Danes potujejo slovenski študentje v Ohrid, kjer ostanejo par dni in si ogledajo tudi Sv. Naum.
Spori
Velike medklubske kolesarske dirke, katere
Eriredi KoL društvo »Sava« na progi Ljubljana— led se vrše v nedeljo, dne 29. t. m. za vse verificirane vozače Kolesarske zveze SHS kakor tudi člane Zveze kolesarskih društev. Vozi se v treh skupinah, katerih start je v Zg. Šiški pri gostilni Kos ob pol 9 dopoldne. Kot zaključna skupina te medklubske prireditve se vrši na Bledu okrog jezera damska dirka. Prijave sprejema za vse skupine društvena pisarna, Karlovska cesta 4 do najkasneje v soboto 23. t. m. proti prijavnim 10 Din za vse skupine. Za dirke so razpisana krasna darila poleg svetinj in diplom. — Istočasno se vrši kolesarski izlet vseh članov in članic, kakor tudi prijateljev kol. šporla na Bled. Odhod točno ob 5 od zbirališča na Sv. Jakoba trgu. Na razpolago bo avtobus, kateri odhaja ob 5 in pol proti malenkostni vsoti 28 Din za osebo za vožnjo tja in nazaj in tudi osebni avto za 8 oseb za malo odškodnino. — Odbor.
Plavalna sekeja SK Ilirija. V četrtek, 26. t. m. ob pol 21. uri se vrši v klubovi sobi v kavarni Evropa strogo obvezen sestanek vseh članov sekcije. S seboj je prinesti izknznico Jugoslovanske plavalne zveze, oni člani pa, ki še niso verificirani, pa po tri fotografije in 10 Din, da se jih bo moglo takoj verificirati, ker sicer ne bodo mogli star-tati na podsaveznem prvenstvu in ostalih predsto-ječih plavalnih prireditvah. Točno in sigurno! — Načelnik.
REDNI OBČNI ZBOR LNP.
Pred dnevi se je vršil letošnji redni občni zbor Ljubljanske nogometne podzveze, naše največje športne organizacije. Izmed 28 v podzvezi včalnjenih društev jih je 25 prisostvovalo občnemu zboru. Iz izročila odstopajoče podzvezne uprave prinašamo nekaj statističnih podatkov, iz katerih se kolikortoliko razvidi obsežnost organizacije in nalog LNP:
Tekom preteklega poslovnega leta so se na novo včlanili v podzvezo SK Železničar v Mariboru, SK Slivnica v Cerknici in SK Grafika v Ljubljani, raz-družil se je pa TSK Merkur v Mariboru. Število verificiranih igralcev je narastlo tekom leta od 790 na 887; razne prvenstvene, pokalne tekme itd., ki jih je izvedel LNP v svoji režiji potom svojega ljubljanskega poslovnega odbora in medklubskega odbora v Mariboru, so dosegle število 140, upravni odbor podzveze je imel 19 sej, poslovni odbor v Ljubljani 43, medklubski odbor v Mariboru 39, kazenski odbor v Ljubljani 10, tajništvo pa je odposlalo tekom leta 1000 raznih dopisov. Prvenstvo IJsP za 1927/28 je dosegel ljubljanski ASK Primorje, prehodni jiokal LNP si je tretjič in s tem definitivno priboril SK Ilirija. Okrožni prvaki v prvenstvenem tekmovanju so bili leto«: v Ljubljani ASK Primorje, v Mariboru I, SSK Maribor, v Celju Atletik SK; prvak ljublj. II. razreda je postal SK Reka, prvenstvo podeželnih klubov ljubljanskega okrožja LNP-a nosi novomežki SK Etau.
Reprezentančne tekme LNP-a so prinesle jeseni 1927 neuspeli proti belgradski pod t ve/i 0:5, spomladi pa dva lepa uspeha v medmestnih tekmah Ljubljane z Gradcem (5:2) in Celovcem (2:1), dočim je mariborski team dosegel proti Gradcu časten izid 1:3. Gmotni izid prvenstvenega tekmovanja je bil letos za naše razmere zelo zaUovoljv, pokalne tekme v Ljubljani pa se niso obnesle tako kot bi bilo želeti, ker je Primorje izjtadlo že v izločilnih tekmah. Tekme za po škodoeni fond LNP so se vršile jeseni z zadovoljivim športnim kol gmotnim rezullatom; fond je uarastel v zadnjem lelu na L/in 8.500. Pozimi je dala uprava LNP-a iuicijativo za izobraževalno delo v klubih. V državnih prvenstvenih tekmah je zastopalo ljubljansko jxxizvezo letos ASK Primorje, ki pa je izpadlo že v izločilnih tekmah proti sarajevskemu prvaku SASKu. Izločilni tekmi Primorje: Sašk sta prinesli Din 30.000 deficita; glede razdelitve te vsote si LNP še ni na jasnem. Letna bilanca izkazuje Din 20.487 aktiv ter Din 23.361 jjasiv, denarni promet pa je ZB»-šal Din 424.836.
Občili zbor je soglasno izrekel odstopajočlm članom podzvezne uprave absolutorij. Pri dojx>lnilnih volitvah so bili izvoljeni: predsednik dr. Knallič (SK Slovan), jx>dpredsednik II. Ant Cerne (SK Jadran), tajnik I. Stane Deržaj (Ilirija), tajnik II. Lojze Mah-kovec (Ilirija), odborniki Vodeb Miro (Maribor), Vol-kar Fr. (Slovan), Stane Jesih (Hermes), Hartman Ivan (Reka), Buijevič Nedelj ko (Primorje) in ing. Debelak (Primorje) ter v revizijski odbor inšp. Zaje Albia (Jadran), Wagner Janko (Celje) ni ing. Senica (Maribor).
Važni so nekateri sklepi, ki jih je sprejel občai
zbor.
Numerus clausus za člane LNP-a v Ljubljani in bližnji okolici, ki je bil leta 1926 določen na 12, j« odpravljen.
Nova uprava je dobila ualog, da razpiše spomladi nove tekme za prehodni pokal LNP-a jx> uoseda-njh projx>zicijah, ker je dosedanji prehodni jx>kal koa-čnoveljavno postal last SK Ilirije.
Pooblastil se je novi upravni odbor, da sklene z neko tukajšnjo zavarovalnico pogodbo za zavarovanje verificiranih igralcev vseh podzveznih klubov proti nezgodam pri tekmah in vežbah. Pogojeno premijo bo krila LNP iz poškodbeneca fonda, v katerega se stekajo dohodki vsakoletnih pokalnih tekem za po-škodbeni fond, posebna naklonila, pristojbine za tiskovine itd V kolikor bodo sredsiva londa to dopuščala, se bo iz njega še posebej prispevalo tudi k bolniškim stroškom jjosanieznih igralcev, in to po posebnem pravilniku, ki ga bo priredil upravni odbor.
Glede reorganizacije prvenstvenega tekmovanja se je končno sklenilo, da se ostane pri Usedanjem sistemu tekmovanja v treh okrožjih (Ljubljana, Maribor, Celje), vendar pa bodo prvaki okrožij tekmovali odsiej med seboj za prvenstvo podzveze p>o dvojnem pokalnem sistemu (ne več jx) enostavnem) tako, da bodo odigrali eno tekmo na svojem prostoru, drugo p« na prostoru nasprotnika. — Za potrebno novo razvrstitev klubov v Ljublajni je dobil pooblastilo novi upravni odbor, ki se bo pa prej še sjx>razumel z ljubljanskimi klubi. Nova razvrstitev se bo izvršila na bazi prvenstvene tabele za leto 1927/28. Predvideva se, da bo število prvorazrednih klubov zmanjšano na 4 (namesto dosedanjih 6), preostali klubi bodo tvorili v tem slučaju II. in III. razred. Po tem načrtu bodo spadali v I. razred od jeseni dalje: Primorje, Ilirija, Slovan in Hermes, v II. razred: Jadn i:, l.eka, Svoboda in eventuelno Krakovo ter v III. razred: Krako-vo (?), Panonija, Grafika, Natakar in event. Mladika.
Odločitev o tem slednjem vjjrašanju pade tekom najbližjih dni, ker mora biti do konca tekočega meseca že objavljen izžrebani vrstni red jesenskih prvenstvenih tekem.
MODERNI AVTOMOBILNI PROMET IN ZRAK V MESTIH.
Izpuhni plini vsebujejo ca. 4-3% strupenega i ogljikovega monoksida, in sicer tem več, čim več 1 mora motor delovati. Pri 10 kilometrskem tempo »e ; gornja številka spremeni lahko tudi do 2%. Vze-[ mimo, da porabi avtomobil na dan povprečno 7 ; litrov bencina; to da 2000 litrov ali 2 m5 ogljikovega monoksida. V Berlinu prometuje okoli 60.000 avtomobilov, torej na dan ca. 120.000 m3 strupenega
Slina. Vdihavanje zraka, ludi če vsebuje zrak samo .06% ogljikovega monoksida, povzroči že jx> par urah smrt. Torej bi morali biti dnevno zelo veliki zračni prostori smrtno zastrupljeni. Da se to ne zgodi, je vzrok v dejstvu, da je dotični plin lažji kot zrak ter da se precej hitro dvigne v višje zračne plasti. Le v garažah in v zadnjem času tudi v prometnih predorih v Ameriki se javlja vpliv plina, ia sicer po glavobolu ter jx> omotičnosti.
ELK1NS, AMERIŠKI DESETOBOJNIK.
V New Yorku si je priboril Elkins z ameriško rekordno številko 7802-17 točk tudi ameriško prvenstvo v desetoboju. 100 m je tekel v 112, na daljavo je skočil 7.21 m, v višino 1.80, za 400 m je porabil 54 sekund, za 110 m lese 16.4, diskos je vrgel 37.63 metrov daleč, kopje 51.50, s palico je skočil 3.50 m visoko in 1500 m je pretekel v 4 minutah in 52 sekundah. Doslej se je samo dvema posrečilo, da sta prišla v desetoboju nad 8000 točk: Indijanec Thorpe jih je dosegel nad 8400, Finec Yrjola pa nekaj tik nad 8000. A pri letošnjih izbirnih tekmah Yrjola ni prišel do 8000, temveč do 7847. Njegov tekmec Jer-vinen jih je dosegel 7496. Torej bo v Amsterdamu prišlo do zelo hudega boja.
Prireditve In društvene vesti
Prostovoljno gasilno driiMvo v Gorenjem Logatcu priredi dne 5. avgusta 1928 na prostoru pred Sokolskini domom veliko vrtno veeelico s sledečim sporedom: 1 Ob 8 pop. sprejem gostov. 2. Bo-lrat srečolov. šalilva pošta, ples in prosta zabava. Izbornn postrežba preskrbljena. Svira priznani do-lMijelogaški šramel. Vstopnina 5 Din, za gasile« v kroju 2 Din. K obilui udeležbi vabi odbor.
Meh m/ionfe h vrvenjem
Amundsen
(Dalje.)
Po svojem potovanju po Zedinjenih državah sem se vrnil v Oslo, obenem je pa tudi Ellsvvorth prišel na Norveško. Iz Rima smo dobili poročilo, da so se poletni poizkusi s popravljenim zrakoplovom izborno obnesli; povabili so nas, da se pripeljemo k njegovemu krstu. To smo tudi storili. 29. marca smo prisostvovali v Rimu krstu, pri katerem je zrakoplov dobil ime Norge1. Ob enem se je z zrakoplova odstranila italijanska trobojnica in zameujala z norveško zastavo. Dan po tej slovesnosti smo se vrnili v Oslo, in kmalu nato odpotovali na Svalbard. Naša ladja je vozila aprovizacijo za polet in del zrakoplov-nega materijala, predvsem 3900 cilindrov s stisnjenim kisikom, ki so tehtali 625 ton.
Zelo smo se čudili, prišedši 21. aprila v Kraljevi zaliv, da je bilo morje povsod odprto, le redke majhne ledene plošče so plavale tu pa tam. Nasprotno pa je bilo kopno pokrito z debelo plastjo snega, kar je naša pripravljalna dela silno otežkočilo.
Sredi te bele pokrajine se visoko dviga spomenik, postavljen v spomin našega poleta 1925: velik kamen, v katerega so vklesana imena šestih udeležencev ekspedicije, je postavljen na gričku tik mesta, odkoder sta odletela naša aviona.
25. aprila je bil krasen solnčen dan. Pri odprtih oknih smo sedeli brez dela, slastno vdihavali sveži zrak ter občudovali panoramo sosednega gorovja. Nenadoma zadoni vojaška godba. Kako je to mogoče? Vojaška godba na Svalbardu? Prišel je torej že iHeim-dal«, vojna ladja, ki nam jo je vlada dala na razpolago! V trenutku se oblečemo in tečemo v pristanišče. »Heimdak je že tu, priklenjen na pomol.
Moštvo te ladje nam je prišlo zelo prav, kajti pri naših zgradbah nam je manjkalo delavcev.
Italijani niso pozabili na nobeno stvar, to je treba priznati. Poslali so celo mnogo nepotrebnega materijala, tako n. pr. električno napravo, ki naj bi potom mogočnih žarometov razsvetljevala pristajališče ponoči. Smejali smo se pri tem, kajti ob tistem času v teh krajih ni noči, temveč vedno le dan.
29. aprila se je pripeljala na ameriškem parniku »Chantieru« Byrdova letalska ekspe-dicija. Časopisje je pisalo, da nas je Byrdov prihod silno presenetil in razočaral, češ, da nas je hotel ameriški letalec prehiteti, ter biti pred nami na severnem tečaju. To pa nikakor ni res. Že dolgo smo vedeli o načrtu tega raziskovalca in ne samo, da so bile vse naše simpatije na njegovi strani, ampak tudi obljubili smo mu, da ga bomo pri njegovem poletu podpirali, kar bo le v naših močeh. Za časa našega skupnega bivanja na Svalbardu smo postali prav iskreni prijatelji. Takoj ko je prišel Byrd na suho, me je obiskal in jaz sem mu obisk vrnil. Njegova ekspedicija je bila silno zanimiva, vprav edina svoje vrste. Ves materjal je dobil v dar in vsi njegovi sodrugi so bili prostovoljci. Res občudovanja vredna dežela je Amerika, kjer takšne ekspedicije vzbujajo toliko zanimanja in dobijo tako izdatno podporo!
Ko sem stopil na krov ameriške ladje, sem srečal silno umazanega človeka. Ko sva si pogledala mimogrede v oči, sva imela oba občutek, da sva se že poprej nekje videla. Vprašal sem ga in možak mi je smeje odgovoril: >0 da, kapetan Amundsen, dobro vas poznam. Predno sem odpotoval s komandantom Byrdom, sem bil uradnik banke N. v New Yorku in sem imel pogosto priliko vas videti.«
Ameriško moštvo je obstojalo skoraj sa-
1 Norge znači v norveškem jeziku Norveško.
mo iz ljudi, ki so se prostovoljno javili za eks-pedicijo, iz navdušenja za tako smelo podjetje. Pri teh pogumnih ljudeh ni igral ni-kake vloge niti denar niti slavohlepnost. Njih edini namen je bil, iti naprej in doseči cilj.
Byrd je slednjič našel pripravno zemljišče za vzlet svojega letala in več dni je njegovo moštvo planiralo grčasto ledovje.
Soseščina obeh ekspedicij je povzročala čisto nepričakovane neprilike. Vsakdo ve, da je prodaja fotografij in filmov eden glavnih denarnih virov za raziskovalce, da morejo poravnati stroške ekspedicije. Ker smo se dogovorili z neko tvrdko, da sme samo ona filmati in fotografirati naš polet, smo prepovedali dostop k nam vsakemu drugemu operaterju. Tvrdka, s katero smo sklenili pogodbo za fil-manje in fotografiranje, bi bila imela velikansko škodo, če bi tudi kdo drugi fotografiral naš polet in potem prodajal klišeje časopisju vsega sveta. Sedaj pa se je Byrd vselil takorekoč sredi našega zračnega pristanišča in z njim je prišel cel kup ameriških kino-operaterjev. To nam je bilo zelo ueprijetno in nam je povzročilo mnogo skrbi. Vendar pa smo težave premostili na ta način, da smo se dogovorili s komandantom Byrdom da smejo fotografi snemati samo dogodke. ' '?!-nimajo njih lastno ekspedicijo. Sevedu -m ni bilo mogoče preprečiti, da so Američani s teleobjektivi (daljnoglednimi lečami) mogli fotografirati s svoje ladje vse, kar se je godilo na našem letališču. Nemogoče je preprečiti, da operater ne bi snemal, kar hoče. Tako je na primer naš operater lazil noč in dan po pasu, ki mu je bij prepovedan, samo da bi mogel filmati kaj zanimivega, kar se je vršilo pri Američanih. Imel je neverjetno srečo, da je slučajno on edini ujel na film vrnitev Byrdovega aviona s severnepa tečaja.
Z velikim naporom so Američani ugla-dili svoje letališče, tako da se je zrcalilo v svetu solnca kot hi bilo najskrbnejše pripravljeno drsališče. Pa tudi naše letališče je bilo slednjič pripravljeno za sprejem zračnega velikana. 5. mnja smo dobili brzojavko, da je >Norge« zapustila Leningrad in hiti v smeri proti severu. 6. maja smo dobili radio iz Vard-soja, da se je zrakoplov spustil isti dan ob 6 na pristajalni jambor tega mesta in da bo v nekaj urah odletel naprej.
Brezžična postaja premogokopa v Kraljevem zalivu nam je ta čas izborno služila. Lo-
postajo. Slednjič nam je ob 5. uri zjutraj brzo-jav sporočil, da je dospel balon do vhoda v fjord. Takoj se je na povelje zbralo moštvo, ki naj bi potegnilo balon z vrvmi na zemljo. Že prejšnji dan je ladijski poročnik H5fer vsakemu določil njegovo mesto in njegovo vlogo pri vlačenju zrakoplova v hangar.
Lahko si mislite, kako smo bili vsi razburjeni.
7. maja je bil krasno solnčno jutro brez najmanjšega vetriča, tako da se je dim naših pip dvigal naravnost v zrak.
Na velikem snežnem prtu, kjer ima balon pristati, kar mrgoli ljudi. Norveški vojaki kakor tudi italijanski delavci in tesarji zaporedoma zavzemajo mesta, ki so bila zanje določeni. Povelja dajeta s pomočjo megatona deloma poročnik Hover v norveščini deloma major Valini v italijanščini, včasih pa obadva govorita obenem in naravno da te babilonske, zmešane govorice nihče ne razume. Slednjič se pa le vse lepo uredi. Vsi gledamo v smeri rtiča Mitre, odkoder mora priti zrakoplov.
Naenkrat se prikaže v veliki daljavi na nebu majhna črna lisa, ki se na videz ne gane, toda polagoma raste in slednjič se spremeni v veliko stvar, ki plava po zraku. To je prva zračna ladja, ki obišče te daljne kraje. Ko se približa, spreleti navzoče globoko ginjenje. Najprvo napravi balon več velikih krogov nad pristajališčem, menda zato, da si poveljnik natančno ogleda, kako lx> mogel najlažje pri-
Berlinski kemik Franz Frank,
ki je iznašel nezgorljiv papir. Celo proti 2000 stopinj vročemu plamenu pokalnega .-lina ostane ta papir neobčutljiv.
vila je poročila, ki jih je pošiljal zrakoplov na potu, in tako smo zvedeli vse, kako se mu godi.
V noči od 6. na 7. maja uihče ni v Ny-Aalesendu mnogo spal. Neprestano smo bili na poti med svojim bivališčem in radio-
Francocka knžarka »Strasbonrg«,
hivšfl nemika križarka »Regensburg«. ki gre iskat Amundsena In tovariše, v Kraljevem zalivu. Spredaj letalo, ki bo pod vodstvom Kijser Larsena spremljala krizarko.
Ameriški državni tajnik Kellogg,
ki je dal pobudo za pogodbo med narodi, po kateri bi bila vojna kot sredstvo izključena iz mednarodne politike. Predlog je našel pri vseb državah tako ugoden odmev, da se bo pogodba po vsej priliki
podpisala že 28. avgusta t. I. Bog daj I
stati. Sigurnost, s katero se izvrši to kroženje, napravi na nas vse globok vtis. Vsekakor se mož, ki vodi zrakoplov, spozna na svoj posel.
Ob šestih nam vržejo z zrakoplova pri-stalno vrv: takoj jo zagrabi sto krepkih rok ter potegne ogromno maso zrakoplova na tla. Oziačje je popclnoma mirno, zato ni nikake nevarnosti. Pri oknih treh gondol se prikažejo glave mehanikov in drugih članov posadke. Med njimi in njih tovariši, ki jih nestrpno čakajo, se razvije živahen pogovor; marsikatera hudomušna beseda pade. Zado-voljnost je splošna. Zračno ladjo privlečejo do vhoda v lopo in nato vanjo.
Vsi, ki so videli našo lopo, so se ji z navdušenjem čudili V istini je lepa zgradba in dela čast zgraditeljem, ki so jo postavili v temi in mrazu polarne noči. Nikoli ni bil aeronavtični hangar zgrajen pod tako težkimi okolnostmi. Ko je bil zrakoplov na varnem smo zaklicali njegovemu moštvu trikrat -'Humi« in godba je zaigrala narodue himne štirih dežel, zastopanih med nami: Norveške, Zedinjenih držav, Italije in švedske.
(Dalje prih.)
Kaučuk in njegova bodočnost
Ena najvažnejših surovin, ki služi modernemu človeku za najrazličnejše vsakdanje potrebščine, je drevesni klej ali gumi. Kako zelo raste njegova poraba, priča dejstvo, da se je njegova produkcija od l. 1923. do 1926. po-četvorila. V svetovni trgovini zavzema kau-čuk zelo važno mesto. 70 odst svetovne produkcije ima v rekah Anglija z nasadi v Nizozemski Indiji; porabi pa približno 7 odstotkov svetovne potrebščine. Iz tega je razvidno, da Anglija popolnoma obvladuje svetovno trgovino z gumijem. Ta položaj Angleži tudi seveda brezobzirno izkoriščajo. S posebnim zakonom je produkcijo skrajno znižala, da more tembolj neomejeno diktirati ceno- Pri tem igra brez dvoma veliko vlogo odplačevanje vojnih dolgov Ameriki. Angleški monopol iu kupčije s kaučukom na borzah povzročajo veliko nestalnost v cenah. Tako je stil 1. 1925. en kilogr. kaučuka približno 77 Din, je stal pred kratkim samo 11 Din, torej eno sedmino.
Ogromno naraščanje gumijeve potrebščine je predvsem posledica avtomobilizma. — Toda tudi drugi predmeti se v vedno večji meri izdelujejo iz gumija. Gumi je idealno prožen, pri tem vododržen, neobčutljiv za mnogo kislin, najboljše sredstvo za izolacijo pri električnih napravah; iz gumija se dajo na lahek način izdelovati predmeti najrazličnejših oblik; gumi se da izpremeniti v raztopine za namakanje in impregnacijo tkanin; slednjič je gumi izvrsten klej. Nešteto je že predmetov, ki se izdelujejo iz gumija: plašči, steklenice, gobe, čopiči, cevi, vložki za čevlje, nepremočljivo blago itd., itd. Dal bj se pa še
Cerkev iz železobetona,
zgrajena v Elisabethville blizu Pariza. Cerkev je moderna tako po gradbenem materijalu kakor po slogu.
na sto drugih načinov izvrstno uporabiti, ako bi bila njegova produkcija neodvisna od gospodarske politike ene same dežele. Tako bi bila tla iz gumija izredno prijetna in higije-nična; cele stene bi se dale z njim preobleči; celo ceste bi mogli z njim tlakovati, saj so se tostvarni poizkusi izvrstno obnesli. Črnilnike, vaze in neštete druge predmete bi mogli izdelovati iz gumija.
Naravno je, da so se kemiki neangleških dežela lotili vprašanja, na kakšen način bi se dal izdelovati umetni gumij. — Naloga se je zdela lahka, saj je že davno znana kemična sestava kaučuka : '.'enostavna«; kombinacija ogljika in vodika. Toda da stvar le ni tako enostavna, priča dejstvo, da so samo nemški kemiki prijavili 500 patentov na svoje to-stvarne iznajdbe, a popolnoma zadovoljivega načina pa še ni nihče pogodil. Predvsem se je pokazalo, da se dajo odpadki starega gumija zelo dobro znova porabiti kot dodatek, toda surovega kaučuka pa le ne morejo nadomestiti. Med vojno je nemški trgovski podmorski čoln »Deutschland« prodrl blokado in pripeljal neobhodno potrebni surovi kan-čuk. V naglici so tedaj Nemci zgradili posebno tovarno, ki je iz apna in premoga z dodatkom gumija izdelala 2500 ton sintetičnega kaučuka. Izdelki iz trdega umetnega gumija so se izkazali celo boljši nego iz naravnega gumija, toda predmeti iz mehkega gumija niso bili dobri in danes se umetni gumij ne izdeluje več. Glavna ovira je previsoka cena, zaradi katere ni mogoče konkurirati z naravnim proizvodom; razen tega mora proizvod dolgo zoreti. Pri vsem tem pa nemška industrija le upa, da še dojde do izdelovanja tega umetnega gumija.
V tem pa prihaja iz Amerike poročilo, da se je dr. J.C. Wichmanu v Los Angeles posrečilo pridobivati kaučuk iz opuncij (kaktej), ki rastejo divje. Računajo, da bi mogle Združene države iz opuncij izdelati 35 milijard kilogramov kaučuka. S tem bi bil angleški monopol zlomljen.
Razen tega se pa vrše poizkusi, da bi se izboljšala kakovost gumijastih izdelkov na ta način, da bi se uporabil neposredno gumijev sok, kakor priteče iz dreves. Sedaj ta sok razpošiljajo v strjenem stanju in ga morajo potem v tovarnah z dragimi in nevarnimi sredstvi zopet raztopiti. Če bi se uporabljal neposredno sok, bi bilo proizvajanje enostavnejše in cenejše. Težava, ki bi jo bilo treba pri tem v prvi vrsti premagati, so visoki transportni stroški zaradi ogromne množine vode, ki se nahaja v soku.
Na vsak način obetajo dosedanji uspehi v prizadevanjih s kaučukom, da se strokovnjakom le posreči najti pravo pot do pocenitve tega, v modernem življenju tako vsestransko uporabnega produkta-
Ona: »Zakaj pa so prav za prav ribe mutaste?« — On: »Pa ti poskusi pod vodo govoriti!«
»Za božio volio. kako je pri Vas vse drago! In vendar so pisali časniki, da je sadje postalo cenejše.!
>To me nič ne briga; ne berem nobenega
lista.«

tnsvce
Sodobna kritika Beethovnove Devete
Prvič se je Izvajala Beethovnova IX. simfonija, doslej največja glasbena umetnina, dne 7. maja 1. 1824. Delo je bilo za svoje čase nekaj, kakor bi mi rekli, tako »hipermodernegac, da je je vedela ceniti le maloštevilna glasben iška elita. Bila je to tako zelo »glasba bodočnosti«, da ji sodobnost Se ni bila dorastla. Tiste čase se je splošno gojila klasicistična muzika in se je upošteval lahkotni italijanski stil — Rossini je vladal svet. Lahko si mislimo, kako so zlasti tedanji »stari«, formalisti in puristi pozdravili to delo, ki je razbilo vso tradicijo in postavilo čisto nov idejni in formalni program. Bila je to za neke ljudi prava kitajščina.
Že nastop zbora v IV. stavku je bil, ker novost, kritikom v spodtiko. Neki so prezrli vse ostalo, hvalili pa so le prehod k zboru. Zlasti iz Anglije, dežele polikanih etiket in konservativnih cilindrov so se čule grozovite obsodbe Devete, ki ni pristo. jala v noben star okvir. Leta 1826. je pisal neki anonimus v »Allgemeine Muslk-Zeitung« o Deveti: »Zdi se mi, da hodi ta muzika po glavi, ne po nogah. Zadnji stavek se odigrava v žanru takih, ki so jih nebesa izvrgla. Ravno tako je, kakor bi se duhovi teme romali vsemu, kar imenujemo človeško veselje.«
Tedaj zelo obrajtani glasbenik Spohr je o Deveti dejal: »V zadnjih Beethovnovih skladbah ne najdem nikakega okusa. Deveto, ki se tako zelo občuduje, štejem tudi sem. Njeni prvi trije stavki se mi kljub posameznim dobrim iskram zde slabši, kakor vseh prejšnjih osem simfonij, zadnji stavek pa je naravnost monstrum neokusnosti; Schiller-jeva oda je v njem tako trivialno interpretirana, da ne morem razumeti, kako je mogel Beethoven kaj takšnega sploh napisati. To delo mi je nov dokaz za to, kar sem izjavil že prej, namreč, da Beethoven res nima nobene estetske naobraženosti ter smisla in čuta za lepoto t <. Pač huda obsodbal Tudi Feliks Mendelssohn ni mogel na Deveti najti niž posebnega, razen da so mu bili, skladatelju sladkih barkarol, všeč koščki Adagia. Rober Schu-mann je imel dosti dela, da je s svojim sarkastičnim duhovičenjem pobijal negativne kritike o Deveti, toda dolgo je trajalo, da je »čas« prišepal za moderno miselnostjo Devete. Zdi se, da jo je prvi šele do dna razumel in je jel polno ceniti drugi največji genij XIX. stoletja, Rihard Wagner, v čigar življenju je Igrala Deveta neko zelo pomenljivo vlogo. Smatral jo je za višek glasbenega izraza in umetnosti, ki ga ni mogoče prestopiti. »Nobenega mojstra delo ni še učenčevega srca tako globoko pretreslo kakor je mene prvi stavek Devete. Ce bi me bil kdo videl in čul, kako sem ob odprti parti-turi jokal in blazno vzdihal, bi se bil gotovo čudil, kako se more kraljevi saški kapelnik tako obnašati 1« V pogovoru z ROcklom in Rusom Bakuninom
feWagne^ izjavil: »Vse bo izginilo na svetu, le eno ostalo: Deveta!«
Deveta je res ostala; njene negativne kritike )• pa kolo časa že davno... povozilo.
eg9n.->, /.<«<■. .a.
»j, i Solnienjt. Pod tem naslovom je spisal Ivo knjigo, v kateri obširno razpravlja o solnčnih kopellh z ozirom na zdravja, šport ln sploh telesno kultura Pisatelj nam poda najpotrebnejše, kar moramo vedeti, če hočemo s pridom izrabljati solnčno dobroto, pove, kdaj, kje in kako naj se solnčimo in poudarja pomen solnčenja zlasti 7, zdravstvenega stališča. Knjiga je vsem nujno potrebna, predvsem pa telovadskim, športnim in skavlskim organizacijam. Priznani slovenski strokovnjak gosp. dr. Živko Lapa j ne je knjigi napisal pomemben predgovor. Posegalte po tem delu, zakaj »olnčenje je najcenejša in najpravilnejša pot, ki nas vodi nazaj k prirodi! Solnčne kopeli nas obvarujejo degenerativnih bolezni: tuberkuloze, rahitike, revmatizma itd. — Nazal k prtrodll — Cena knjigi jo 12 Din, s pošto 1 Din več
Otto Karrer, sloviti hagiograf, ki je mojstrsko opisal življenje sv. Franca Borgia, nam je zdaj podal ▼ zbirki »Via Sacra« življenje sv. Antona Padovanskega (Josef Miiller, Milnchen, 195 strani, 8.60 M). Karrerove knjige so vzor, kako se morajo pisati življenjepisi svetnikov.
Spomini Rajrnonda Polncarčja, ki obsegajo
predzgodovino svetovne vojne, so izšli v nemškem prevodu pri Paulu Areti^v Draždanih.
Avstrijsko Leonova druiba je imela svoj letošnji občni zbor od 28. do 80. junija v Gradcu. Njen generalni tajnik je letošnji rektor dunajske univerze dr. Innitzer. Družba je izdala 1. 1928 svoj »Jahrbuch«, novi zvezek »Quellen und Forschungen zur Geschichte Osterreichs und seiner Lfinder«, Zgodbe svetega pisma za avstrijske šole, poročilo o dunajskem Unionskem kongresu L 1926 in znamenito dušnopastirsko revijo »Der Seelsor-ger«. Zelo se j® udejstvovala Družba na polju predavanj, katerih je priredila nešteto. Zlasti plo-dovit ie bil v tem oeiru socialni odsek.
XIII. kongres kaloltikih esperantistov bo od 12. do 16. avgusta v Tilburgu na Nizozemskem pod častnim predsedstvom msgr. Van de Weteringa, ut-rehtskega nadškofa in predsedstvom msgr. Diepena, škofa v Ilerzogenbuschu (Bois le Duc).
Mahjikin, znani moderni sovjetski pisatelj, ki Je spisal že v več jezikov prevedeno novelo »Pade« Dajra«, v kateri m slika zavojevanje Krima po rdečih armejcih, Je izdal zbirko svojih novel, v kateri se poleg omenjenega dela nahaja tudi novela »Fevralskij sneg« in druge. »Fevralskij sr.eg« je povest o mladih ruskih častnikih, katere je presenetila februarska revolucija. Dočim 1« »Padec Dajra« še patetičen, le »Fevralskij sneg« pisan stvarno, zleto, brez nališpanosti, bodisi glede pripovedovanja dogodkov bodisi glede opisovanja duševnega doživljanja.
Literatura gogpodarsko-teoretiine vede je v
zadnjem času obogatela za nekaj zelo dobrih del. Na prvo mesto bi postavili »Teoretično socialno ekonomijo« (Theoretische SoeialOkonomie), ki jo je spisal Šved Gustav Cassel in je zdaj na 649 straneh izšla v nemškem prevodu pri Deichertu v Leipzigu (19 M), na drugo nemški prevod >Osnove teoretične nacionalne ekonomijo« (Orundzilge der theoietisehen Nationalbkonomie) od Italijana En-rico Barone, Schroeder, Bonn, 275 strani (6.50 M) in Adolfa Webra >Allgemeine Volkmcirtschafts-lehre« od dr. Adolfa Webra, Milnchen ,Duncker u. Humblot, 526 strani (13.50 M).
Element s of Rural Sociologu je Ime delu, ki ga je napisal Ne\vell Lewy Sims in ga je izdal Cro-well v Newyorku. Obravnava osnovna vprašanja agrarno sociologije.
IŠospodarsfvo
BILANCE IN POSLOVNA POROČILA
Jugoslovanska nafta d. d. Zagreb je zaključila svoje poslovno leto 1927/28 s skupno izgubo 1.477 milj. Din. Od te odpade 0.061 na zadnje poslovno leto, ostalo je prenos iz prejšnjih let. Upniki znašajo 4.2 napram 5.9 v prejšnjem letu, so se torej zmanjšali. Kosmati dobiček se je zvišal od 0.366 na 0.580.
Pražarna in kemična tovarna. <1. d. v Celju. Pri 3 milj. Din kosmatega dobička je imela družba v zadnjem poslovnem letu 0.125 izgube. Skupaj s prenosom iz leta 1927. znaša iz.guba 0.466 milj. Din. Od pasiv odpade 1 milj. na delniški kapital, 3.3 na upnike in 7.5 na konsorcialne račune.
Občni zbori. Jugoslavcnska »alta d. d. Zagreb ima svoj rodni občui zbor 31. julija t 1. — Luna, d. d. Zagreb bo imela 10. avgusta t. 1. svoj občni zbor. Na dnevnem redu je odobrenje bilanc za leto 1920. do 1928. in sklepanje o likvidaciji.
Kartel jugoslovanskih železnlivaren je bil osnovan pred kratkim, ('lani so: Železarna Vareš, Ljevaonica Osjek, Strojue tovarne in livarne, Livarna v Osjeku in Železarna Muta. Gre za petno tn komerčno litino.
KONKURZI IN LIKVIDACIJE
Konkurs je otvorjen nad Imovino premogo-kopa »Marija« Riste Daskaloviča iz vasi Završje pri Varaždinu in Riste Daskaloviča iz Belgrada.
Likvidacija: Luna, d. d., Zagreb skliruje za 10. avgust redni občui zbor, kjer bodo sklepali o predlagani likvidaciji ter o bilancah za leta 1920 do 1928.
MEDNARODNO MENIČNO IN ČEKOVNO PRAVO.
Posvetovalni odsek gospodarske in finančne sekcije zveze narodov je izdelal načrt za izenačenje meničnega in čekovnega prava v državah — članicah društva narodov. Na prihodnjem zasedanju bodo že lahko o njem razpravljali in ga odobrili, nakar bo razposlan posameznim državam, da zavzamejo svoje stališče. Pri tem načrtu so eksperti uporabljali drugo metodo kot pa haška konferenca leta 1912. Haška konferenca je sicer določila tekst za enoten menični in čekovni zakon, ki pa ni nikoli stopil v veljavo, dasi je koncesijo podpisalo 80 držav. Glavni vzrok neuspeha haške konvencije je bilo to, da je bil določen že natančen tekst in da je zakon podrobno obdelal vse mnogoštevilne posameznosti, tako da bi jih morali parlamenti sprejeti ali odkloniti en bloc. Eksperti pri društvu narodov pa hočejo s svojim načrtom uveljaviti za vse države le nekatera fundamentnlna načela, dočim bi bile v ostalem posamezne države svobodne, da ta načela uzakonijo na način, ki bolj odgovarja njihovemu legislativnemu naziranju. Ker pa bo moglo v tistih točkah, v katerih ni mogoč sporazum, priti do pravnih konfliktov vsled neenakih razmer v raznih državah, so eksperti posvetovalnega odseka napravili načrt še za dve drugi konven-
ciji, eno za menice, drugo za čeke ki bo v njih določeno, kako naj se ti pravni konflikti rešijo. ♦ * »
Fuzija v srbskem denarstvu. »Srpska kreditna bankac, d. d., Otočnc sklicuje za 12. avgust redni občni zbor, kjer bo sklepano o fuziji g »Srpsko štedionico«, d .d., Otočac. Fuzija obeli zavodov je bila sklenjena že lani na občnem zboru
10.	aprila. Kapital prve znaša 0.5 milj. Din (ust. 1922), druge pa 0.3 milj. Din (ust. 1S04);
OdsvojitTcna prepoved: Mate Drinkovič, ne-prot. trgovec v Sulaku.
Živina
Ljubljana, 25. julija 19G8.
V	Srenin so bile cene živine pretekli teden: voli 0—7, biki 5—6.50, krave 5—7, junico 5.50 do 7, teleta 8—10, svinje debele 13—14, mršave 10 do
11,	vse za kg žive teže, janjci komad 180—280, konji komad 1000—5000 Din.
Milanski trg je miren. Cene so: voli I. 4,20 do 4.60, II. 3.70-4.10, III. 3-3.60, krave I. 3.90 do 4.30,11. 3.30—3.80, III. 2.20—3.20; so torej v ' glavnem neizpremenjene.
V	Pragi je znašal 23. t m. ves dogon goved 827 glav, a od lega iz Jugoslavije 27 glav, ki so bile prodane (biki) po 6.20—6.30 Kč za kg žive teže. Prašičev pa je bilo prignanih 3202, iz Jugoslavije 40, ki so notirali 11.10—11.60 Kč za kg žive teže.
Tržne cene živine v zagrebški oblasti na sejmih od 1. junija do 1. julija 1928 so bile za kg žive teže: za vole 6—10.50, bike 6—8, krave 4—6, ju-ltlce 6—9, teleta 9—12. za prašiče suhe 10—18, prašiče debele 12-15.
Na praškem sejmu 28. t. m. je bilo 827 glav živine in sicer 776 čeških, 27 jugoslovanskih in 24 ogrskih. Jugoslovanski biki so notirali 6.20—6.30. Na prašičji sejem je bilo pripeljanih 3202 prašičev, od teh 40 iz Jugoslavije, cena za slednje 11.10 do 11.60 Kč.
Na milanskem trgu je kupčija vsled vročine zelo slaba. Cene so v glavnem nižje kot zadnjič in tendenca za znižanje še vedno obstoja. Cene so bile v ponedeljek: voli I. 4.20—4.60, II. 3.70—4.10, III. 3-3.60, krave I. 3.90—1.80, II. 3.30-3.80, III. 2.20 —3.20, biki I. 3.60—4, II. 2.80—3.50.
Dunajski prašičji trg 24. t. m. Dogon je znašal 17.168 glav, od tega 862 iz Jugoslavije. Povpraševanje je bilo za špeharje precej živahno, za mesnate pa slabo. Cene za špenarje so iste kot prejšnji teden, deloma tudi za 5 grošev višje. Mesnati prašiči pa so se pocenili za 5—10 grošev kg. Notirali »o I. špeharji 2.10—2.15, angl. križani 2—2.25, kmetski 1.95—2.15, stari 1.90—2 in mesnati 1.65— 2.25 šilinga za kg žive teže.
Na dunajski goveji sejem 24 t. m. je znašal dogon 2878 glav, od tega iz Jugoslavije 362 glav. Cene so v glavnem neizpremenjene, edino biki so se podražili za 5 grošev. Notirali so: voli najboljši
1.«—1J5, I. 1.40—1.00, n. 1.15—1.85, III. 0.00-1.10, biki 1.05—1.45 (Izjemoma 1.56), krave 0.75 do 1.80 (Izjemoma 1.46), klavna živina Oiflft—086 šilinga za kg Mve teže.
&orxa
Dne 35. julija 1038.
DENAR
Danes je bil promet v devizah prav znaten. Največji je bil v devizi Praga, kjer je znašal skoro polovloo vsega, potem pridejo Dunaj, Berlin in Trst. London in Trst sta pedla, doSIm se je Dunaj, pa tudi Berlin dvignil. Devize Je dala Narodna banka, razen NeivyorKa in Trsta, kjer je bilo, ko* običajno, tudi privatno blaga
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
25. Julija 1928.
	povpraš.	pon.	srednji	»r. 24. VIL
Amsterdam	_	2290.—		_
Berlin	1357.25	186. .25	1358.75	1358.00
Bruselj	—	792M	—	—
Budimpešta	—	99ZI8	—	—
Curih	1094.10	1097.10	1095.60	1095.60
Dunaj	801.23	804.23	802.73	802.54
London	276.22	277.02	270.62	276.74
Newyork	56.81	57.01	56.91	56.91
Pariz	—	222.74	—	—
Praga	168.22	169.02	168.62	168.62
Trst	296.60	298.60	297.60	297. W
Zagreb. Berlin 1357.25-1360.25, Curih 1094.10 —1097.10, Dunaj 801.23—804.23, London 276.22— 277.02, Newyork 50.81—67.01, Pariz 221.74—22&74. Praga 168.22—109.02, Italija 296.663—298.668.
Belgrad. Berlin 1857.2, Budimpešta 991.6 Cu-rih 1094.10—1097.10, Dunaj 801.28, London 276.22 —277.02, Ne\vyork 50.81—57.01, Pariz 221.74— 228.74, Praga 168.22—109.02, Trst 296.90—298.80.
Curih. Belgrad 9.135, Berilu 128.90, Budimpešta 90.50, Dunaj 73.26, London 25.285, Ne\vyork 519.30, Pariz 20.3825, Praga 15.39, Italija 27.20, Bukarešt 3.1725, Sofija 3.755, Varšava 58.20, Madrid 85.70.
Dnnaj. Devize: Belgrad 12.45875, Kodanj 189.25, London 34.4375, Milan 37.10, Newyork 708.75 Pariz 27.745, Varšava 79.47. Valute: dolarji 706.50, franc, frank 27.78, lira 37.28, češkoslovaška krona 20.9975.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
LJubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Kred. zavod 170—175, Vevče 105 den., Ruše 265—285, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zagreb. Narodna banka 6700—6800, vojna odškodnina ar. 438—438.50, kasa 438—438.50, juli j 438 —438.50, sept. 445—446.50, Kred. 85, Hipo 59.50— 61, Praštediona 950-962.50, Ljublj. kred. 126—180, Zem. 140-150, Srpska 145—146, Gutmann 215, Slavex 108, Slavonija 10, Trbovlje 470 r., Vevče 107, Brod vagon 85—90, Drava 385—390.
Belgrad. Narodna banka 6750—6825, vojnn odškodnina" 437—137.35, avg. 437.50—442 50, dec. 460 —461.75.
Duraj. Podon.-savska-jadran. 81.60, Živno 110.50, Alpino 40.85, Leykaiii 9.30, Trbovlje 48.25
BLAOO.
Ljubljana. Les: Deske 18 mm, 4 m, monte,
konične, fko meja po 610, zaklj. 1 vag.; deske smre-ka-jelka, paralelne, ostrorobe 28 mm, monte fko naklad, postaja po 520, zaklj. 1 vag.; plohi, smreka-jelk:), paralelni ostrorobi, monte, 50 mm, 5 ln 6 m dolžine, fko naklad, post. po 5W0, zaklj. 1 vag. Zaključeni skupaj 8 vagoni. Tendenca neizpreme-' njeno čvrsta.
Dež. pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt.) Pšenica baš. stara 78-79 kg, 2%, za julij 295 -297.50, za avg. 292.50 —295, koruza nova 840—845, oves novi za avgust 250—255, moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 515—520. Zaključkov nI bilo. Cene pšenici ln moki so popustile. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica bač. 237.50—242.50, potiska 245—250, ban. 230—235. srem. 237 50—242.50, ječmen bač., srem. 210—215, oves avg. 195—200, koruza 292.50—295, moka 0 g 3&5 395, št. 2 305— 375. št. 5 345-355, št. 6 305-815, št. 7 260—265, št. 8 180—185, otrobi bač. 160—165. ban. 155—165. Premet 39% vag. pšenice, 8 koruze, 1 ječmena, 1 ovsa, 1 otrobov.
Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica okt. 28.22—28.28, zaklj. 28.26—28.28, marec 30.44— 30.52, zaklj. 30.52—30.54, rž okt. 25.32—25.46. zaklj. 25.46—25.48, marec 27.10—27.32, zaklj. 27.80—27.32, koruza maj 25.62—25.76, zaklj. 25.74—25.76, julij 29.50-29.54.
Henrik Sienkiewicz:
58
Na polju slave
Povest iz časa kralja Jana Sobleskega.
Tako SC J6 pač zdela Duhovnik Tvorkovski ni pustil nikogar v pisarno razen panne Sieninjske, pani Vinicke, obeh Kšepeckih, ker sta bila najbližja sorodnika, in pana Zabieržovskega, ki se je nekoliko razumel na zdravnistvo: nI hotel, da bi gneča ovirala zdravljenje. A vsi ostali gostje: moški in tudi ženske, so se zbrali poleg, v veliki sprejemnim, kjer so bile postlane postelje za moške goste. Stali so tam kakor Čreda preplašenih ovac, polni nemira, strahu in radovednosti. Pogledavali so na vrata, pričakovali novice. Nekateri pa so se na tihem menili o groznem dogodku in znamenjih, ki so napovedovala nesrečo.
»Ali ste opazili, kako so migljale sveče in kako temno so gorele? Najbrž je bila že smrt zastrla luč« je zašepetal eden od Sulgostovskih.
>Med nami je bij a, a mi nismo nič vedeli o tem.«
»Na njo so tulili psi.«
»In ta ropot? Takrat se je najbrž baš pripeljala?«
»Videti je, da Bog ni hotel dovoliti tega zakona, ker bi se sicer zgodila krivica sorodnikom.«
Nadaljnje šepetanje je prekinil prihod pani Vinicke in Marciana Kšepeckega. Stara gospa je hitro stekla skozi sobo: hitela je po svetinje, ki branijo pristop hudobcu. Marciana pa so takoj obkolili vsi navzoči.
>No, kaj je tam? Kako mu je?«
Marcian pa je skomfanil z rameni, dvignil jih tako visoko, da je imel glavo prav na prsih, in odgovoril:
»Še hropl.«
»Upanja ni?*
»Nobenega!«
Medtem so se skozi napolzaprta vrata prav razločno začule svečane besede prelata Tvorkovskega:
»Ego te absolvo a peccatis tuis-et ab omnibus censuris, in nomine Patris et Filii et Spiritus Sancti. Amen.«
Zdaj so vsi pokleknili in pričeli moliti. Pani Vi-nicka je stekla med klečečimi z razpelom, ki ga je stiskala v obeh rokah. Marcian ji je sledil in zaprl vrata.
A dolgo niso ostala zaprta. Čez četrt ure se je zopet prikazal med vrati in zaklical s svojim hrešče-čim, kakor piščalka tenkim glasom:
»Izdihnil je!«
Tedaj so z besedami >Bog mu daj večni mir« vsi drug za drugim odkorakali v pisarno, da bi vrgli še zadnji poslovilni pogled na pokojnika.
Medtem pa so se pričeli v jedilnici, na drugem koncu hiše, vprav gnusni prizori. Služiinčad v Bel-čončki je Pongovskega prav tako sovražila, kakor se ga je bala. Zdaj se ji je zdelo, da se prične z njegovo smrtjo doba olajšanja, veselja in nekaznovane svoje-voljnosti. Slugam, ki so jili pripeljali gostje, se je nudila priložnost za nebrzdano gostijo. Vsi posli, domači in tuji, ki so bili že od poldne več ali manj okajeni, so se zdaj vrgli na jedi in pijače. Hlapci so si zflivali v usta cele steklenice sladkega gdanskoga kuminovca, likerjev, malvazije (močno grško vino), španskega in ogrskega vina. Drugi, ki so bili bolj vneti za jedačo, so kosali pečenko in pecivo. Sneženi prt so v trenutku umazale mlake vsakobarvnih pijač. V gneči so ljudje prevračali stole in svečnike na mizi. Dragoceni brušeni in okrašeni vrči in čase so pijancem padale iz rok in se žvenketaje razbijali na tleh. Tu in tam se je pričel prepir in pretep. Nekateri so hiteli raznašati namizno posodo in orodje Kratkomalo, pričelo se je divjanje, katerega odmev je segal celo v drugo polovico hiše.
Na to kričanje so pritekli Marcian Kšepecki, za njim oba Sulgostovska, mladi Zabieržovski in še en gost. Ko so videli, kaj se godi, so potegnili sablje. Sulgostovska sta se zadovoljila s tem, da sta prisolila pijancem nekaj udarcev s topim robom sablje, a Marcian Kšepecki je divje pobesnel. Njegove izbuljene oči so mu še bolj izstopile, zobje so mu blisknili izpod brk. Pričel je kar sekati kamor je naneslo. Več slug je oblila kri. Drugi so se skrivali pod mizo. Šo drugi so se gnetli k vratom in zaman skušali pobegniti. Marcian pa je suval s sabljo v to gnečo in poleg vpil:
»Tolovaji! Sodrga! Tu sem jaz lastnik! Tu sem jaz gospodar!«
Stekel jim je za petami še v vežo, odkoder se je začul njegov hreščeči glas:
»Šibe, palice sem!«
V sobi preostali pa so bili kakor sredi razvalin. Ogorčeno so pogledavali drug drugega in kimali z glavami.
»Kaj takega nisem videl še nikdar v življenju« se je oglasil eden izmed Sulgostovskih.
Drugi pa je rekel:
»Čudna smrt in prav tako čudne okoliščine. Le oglejte si to, človek bi rekel: Tatari so napadli to hišo.«
»Ali pa hudobci« }e dodal Zabieržovski. »Kako grozna je ta noč.«
Potem so veleli pod mizo skriti služinčadi, naj zleze ven, da vsaj za silo pospravi po sobi. Hlapci so se od strahu že popolnoma streznili in ročno šli na delo. Medtem pa se je vrnil Marcian. Bil je že nekoliko pomirjen, samo usta so mu drhtela od jeze.
»Me bodo že pomnili!« je rekel, ko je vstopil v jedilnico. »Pa hvala "lepa, gospodje, da ste mi pomagali kaznovati to sodrgo. Nič boljše jim ne bo, kakor jim je bilo pri rajnem! To jim jamčim z lastno glavo!«
£111=111
S	E
o	»
a	a
s	sr
a
3	g"
S.
f3 13
M >
w	T a.	3
3	3 3 5"
B	3' J"	2
,	» X	2
|	5 o	>
S
T3
C <
It
* t>t =
< n
N	—<
n>	—
7T	O
J '
(S
*J 'JI
o
a
2- a S »
V-' -1	1
2 S-	o
"t	_
O —	w
3. a	b
(t	I
a K
1 =
P 73
O '/>
tU o <
E 3 p |
< ® ® a
" ' ^ Sr
£,3
J?
P 5 S-
< o :c
(t	D
P <+ TO uq
to c M C J t a.
b n
I «
S §
P' * ° > 8
* S
F-i-
i i 5" I
=111=111
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši I Naimanisi znesek 10Din.Pristojbina z.a "šifro 2Din.Vsakogla>
p- N ' /~> i	t A	L * _ _ _ „ _ 1 _____ . A	/ m a a I *m ^ a I 1 H a La « nI	if i k« i n m A n 11 i i N i m , j - - a m » i j M H ] t 9 t* I R A/Irtrt l/JI fl J) rtlA
znesek5Din .0olasinad 9 vrstic se računajo višje.Zaocjla-se treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odaovanamo
iqa značaja vsaka vrstica 2DiVj. | le.čejepriloiena tnamka.Cek.račun ljubljana10.3We!.'št.2?-28
stroqo tt^ovskega in reklamnega;
Službe iščejo
Strojnik-elsktrik
soliden, vojaščine prost, išče primernega mesta. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi pod štev. 6772.
Prodajalka
modne in manufakturne stroke, starejša, prvovrstna moč, se sprejme v modno in konfekcijsko trgovino v Celju. Prednost imajo tiste, katere so vajene obiskovati sejme ter razpolagajo z daljšimi, dobrimi spričevali. Ponudbe na upravo lista v Celju pod šifro -»Marljiva 1000«.
Upravitelj žage
strokovnjak za vse lesne manipulacije, tako pri trdem kot pri mehkem lesu, išče primerne namestitve. Nastop takoj. Ponudbe na podružnico Slovenca v Celju.
tlužbodobe
Kuharico
sposobno za gostilno, sprejme vinska klet v Ljubljani, Sv. Petra c. 43.
Knjigoveški pomočnik
vešč vezave zapisnikov (protokolov) in vseh drugih knjigoveških poslov kakor tudi zlatenja, more takoj dobiti službo. Potrebna so priporočila. Pogoje pove Študentska knjižara Kragujevac.
KM	' '' '
Učenec za trgovino
* meš. blagom, pridnega in poštenega, sprejmem, ki je dovršil vsaj 2 razreda mešč. šole. Fantje z dežele imajo prednost. Nastop takoj. Franc Blatnik, trgovec, Lukovica.
Čevljarski pomočnik
za fino zbito delo, se takoj sprejme. . Naslov v upravi pod št. 6769.
Pomočnika
ki je vešč vseh cementnih izdelkov, iščem. Plača po dogovoru. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe poslati na naslov: Ivan Gostinca r, Pšata 22, p. Dol pri Ljubljani.
Učenke
za prešivalke , sprejme VOIKA, Krekov trg.
Kupimo
Maline, borovnice, brusnice
kupuje po najvišji ceni: Podravska industrija sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica *9.
Enovprežno kočijo
« lahko, fino, brek
s stranskimi sedeži in
navaden voz na lestve
kupim. Ponudbe pod »Takojšnje plačilo« na upravo lista.
Kupujemo
polsladko, sladico seno, prešano v bale. Ponudite z navedbo cene Gospodarski zvezi, Ljubljana.
400 m" hrastovega porabnega lesa
na panju odda potom pismene dražbe v revirju Breiovareber (Kulovase-la) odd. 27 podpisani urad, ki daje tudi vse natančnejše informacije. — Cenj. ponudbe je vložiti pismeno do 20. avgusta 1928 na Gozdni urad K. Aucrsperga, Soteska, p. Straža pri Novem mestu.
100 hektolitrov
prvovrstnega vina imam naprodaj. Ker vzorcev ne pošiljam, vabim interesente v svoj vinograd v Zavrhu pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah na pokušnjo v nedeljo dne 29. julija 1928 popoldne. Fran Štupica, notar pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Motorno kolo
iAVanderer« v brezhibnem stanju, prodam po nizki ceni. Naslov v upravi lista pod štev. 6765.
»I«
Lahko kočijo
in lahek, fin, malo rabljen kolesclj, poceni prodam. I. Leskošek, Raj-henburg.
Spretno šiviljo
perila sprejmem takoj v stalno nameščenjc. Naslov v upravi lista pod št. 6778.
Češnjevo deblo
lepo, prodam. Ogleda se na Zg. Beli. Janez Štefe.
Spalnico
popolnoma novo, prodam. Naslov pove uprava lista pod št. 6768.
Sostanovalec
se sprejme na Sv. Jakoba trgu štev. 5, pri Podriaju,
Dijaki
vso oskr-
sc spreimejo v bo pri M. Predovnlk, Turjaški trg 4/11 (v prej šnjih prostorih avstrijske ga konzulata). Glasovir in pomoč v tujih jezikih na razpolago.
Malo vilo
ali parcelo za zidanje v bližini cerkve sv. Jožefa ali v sredi mesta kupim. Ponudbe in opis na upravo pod »Vila-parcela«.
Belokranjskega vina
prodam ca. 40 hI prist- i nega domačega. Cena po dogovoru. Naslov v upravi pod štev. 6756.
Trgovcem meš. blaga
se nudi sijajna eksistenca z nakupom enonadstrop-nc trgovske hiše po zelo ugodni ceni ali s prevzemom v najem na najpro-metnejši točki v Krapin-skih toplicah. Več pove lastnik Stjepan H r u š , Krapinske toplice, Hrv.
Sprejmem
natakarico s kavcijo, poslovodjo za delikatesno trgovino in gostilno. Isto oddam v najem ev. tudi s prvim avgustom. Prednost oženjeni in kavcije zmožni.
Oddam
več lokalov in pisarniške prostore v centru mesta.
Iščem
družabnika železninske stroke.
Kupim
gostilniške mize in stole.
Dajem
vsakovrstne informacije privatnega značaja in tudi trgovske. Priporočam posebno trgovskemu per-sonalu in vsem, kateri iščejo službe špecijclno v Srbiji, da se pred odhodom tja, obrnejo na mene v lastnem interesu. —■ Oblastno koncesijonirana informacijska pisarna J. Severa nasled. V. Lukež, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12.
Marmornati pesek
črn, rdeč in rumen (W-razzo materijal) izdeluje in prodaja tvornica cementnih izdelkov Jos. Cihlaf, Ljubljana, Dunajska cesta 69.
Z naSo umetno
mostova esenco
»Mostln«
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno, obstojno in zdravo domaČo pijačo. Cena I stekleinci /a 150 litrov Din 20—, po poŠti Din 40—. Dobi se samo v drogenjt A. Mi ne, L'nbl|ana in droaeriji Wolfram nssl. M. Kane Maribor. Gosposka ulica ».
-iHVitmo podjetje
RCCETT0 & drugoui
riruf ba r o. i Marii Korošec vb nI
Ovesgiihorao
kupite nalcencjp pri tvrdk
VOLK, LJUBLJANA
itosllovn cesta i Veletrgovina t fltom
Slovensko-srbohrvafshi slovar
Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 70*—.
SrDohrvatsko-
slovcnskt slovar
Sestavil dr. Albin Vilhar. V platno vezan Din 60*—.
fugoslov. Knjigarna v Lfnblfanl
» v m «
Ceneče koi on

RAZPRODAJAH
se aobi osakoursmo rnanu/ahturno blago samo o/i
1RPIN. MARIBOR, ola»n, trg Stev. V.

ZAHVALA. Ob prebridki izgubi našega nenadomestljivega sina, brata, gospoda
3akoba Modlc
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Osobito se pa zahvaljujemo domačim in sosednim bratom Orlom, pevsk. zboru za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnega cvetja, zlasti Orlicam za krasni venec, bratu Orlu za tolažeč govor. Vsem in vsakemu posebej: Iskrena zahvala in Bog plačaj I
Logatcc-Martinhrib, 25, julija 1928. Globoko žalujoča rodbina Modic.
Gostilno
iščem v najem ua prometnem kraju, kjer bi izvrševal tudi krojaštvo. Ponudbe na upravo lista pod »Prometen kraj« 6761
Delavnico
primerno za kakršnokoli obrt oddam s t. avgustom. Ponudbe, pod v,De-lavnica- na upravo lista.
Opremljeno sobo
zračno, oddam boljšemu distinguiranemu gospodu, električna razsvetljava, posebni vhod, sredina mesta. Naslov v oglasnem odd. »Slov.« štev. 6764.
Stavbne parcele
predmestju Ljubljane, od 400—500 metrov ve. like, se ugodno prodajo. Naslov v upravi.
Oranževec
nudi »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
Gostilničarji, pozorl
Najfinejše domače in 8gr-ske salami in najcenejši polemendolec sir dobite pri I. Buzzolini, Lingar-jeva ulica.
Perilno blago za damske in
Preklic.
Javna dražba v konkurzni zadevi Škrabar, določena na 27., je preložena.
Višnja gora, dne 24. julija 1928.
Notar
Anton Zevnik.
Podjetje inž. Dukič in drog v Ljubljani
sprejme za
notranja dela v hiši na Poljanskem nasipu
40 dobrih zidarjev
Delo traja do decembra.
Macllo
Nauk o radioiennlhl
Spisal Leopold Andre6 Broširan Din 60'--, ve-an Din 76'—
Jugoslovanska Knjigarna
v LiMani.
Ofertalna dražba!
Okrajni zastop vranski razpisuje oddajo naprave novega železobetonskega mostu preko Savinjske struge na okrajni cesti na Polzeli, ofertalnim potom.
Načrti in dražbeni pogoji so razgrnjeni pri gerentskem sosvetniku in okr. cestnem nadzorniku g. Matiji B o š n a k u , posestniku v P a r i ž 1 j a h pri Polzeli (t, j. v neposredni bližini gradbene točke) — do 1. avgusta 1928.
Skrajne oferte je vložiti v zapečatenem kuvertu do 6. avgusta 1928 ob 17 popoldne s kavcijo od 20.000 Din v obliki hranilne knjižice v pisarni Okrajnega zastopa na Vranskem.
Plačilni pogoji: Tretjina iznosa neposredno po pričetku dela, druga tretjina pri završetku zgradbe, ostanek pa po oblastveni kolavdaciji. Kavcija se pridrži kot jamstvo za dobro izvedbo zgradbe ter se vrne po preteku enega leta po oblastveni kolavdaciji.
Oddaja tega dela je pridržana podpisanemu Okrajnemu zastopu onemu najboljšemu ponudniku, ki ga določi tzd. gradbeni odsek.
Okrajni zastop vranski, 23, julija 1928.
Gerent: Maks Čakala 1. r.

Do cednl najeenfl*« trrdka v driarl! Skladišč M B I « IS L « H B ■ O t D
Tovarna iriasbil, gramofonov in harmonik. R LOHOEl«, M K R > B O H M. I07 A
Violine od Din P.V-. rofne harmonike od Din »5-tsmbiirloe o.l Din	Kram"foni _ m _ Dm NIS-
2iMe»»|t« na i »»um ««t»wj. ««»r«9« »•<"
Joslpina Causterer roj. Praznik naznanja v svojem in v imenu drugih sorodnikov, da je njena iskrenoljuhljena teta, stara teta, svakinja, nečakinja in sestrična, gospodična
Ivanka Praznik
trgovka
danes ob 11 dopoldne po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb poltojnice bo v petek 27. julija t. I. ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Stari trg št. 24.
Ljubljana, Celovec, dne 25. julija 1928,
Upravni odbor Mestne hranilnice v Mariboru
naznanja, da je preminul mnogoletni uradnik, gospod
FHIDEHiR
kontrolor v p.
v starosti 76 let.
Pogreb pokojnika se vrši v četrtek 26. t. in. ob pol 19. uri na Pobrežkem pokopališču. Ohranimo mu blag spomin! Maribor, dne 25. julija 1928.
t* Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Karel Cei.
Udaiateli. dr. bt, Kulovcc.
Urednik; Franc Terseglavi