Največji slovenski dnevnik < v Zed i njenih državah Vel j«, za vse leto ...$3.50 Za pol leta......$2.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily j in the United States I Issued every day except Sundays 1 sad Letal Holidays. -s SO,OQO Readers > TELEFON: 4687 CORTLANBT. Entered as Second Glass Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 240. — ŠTEV. 240. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 12, 1917. — PETEK, 12. OKTOBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Evropa pozimi. PORABA ŽIVEŽA BO ZELO OMEJENA. — NEV TRALNE KOT VOJUJOČE SE DRŽAVE SE PRI PRAVLJAJO NA POMANJKANJE. — SVETOVNA LAKOTA. — PRIDELEK ŽITA NAJMANJŠI V PET DESETIH LETIH. — TEŽAVE V ITALUI. -ooo- Lodon, 11. oktobra. — Ko je žetev končana, vso državo popisuje-jo zaloge hrane za zimo. Niti ena evropskih držav, lHulisi nevtralna, ali pa bojujoča, ne gleda v bodoč-ii ist z zaupanjem in zadovoljnostjo. Dasiravno letošnjo zimo še ne bo nastopila svetovna lnkota, katero so ekonomi se lansko leto prerokovali, bo \endar Evropa navezana na največje omejitve v zgodovini. Drugo polovico zime bo več narodov trpelo pomanjkanje, ako ne eelo — lakoto. Iz tega stališča lahko sklepamo na slab položaj in splošno ekonomično onemoglost centralnih držav; zaradi tega pa ne meremo še biti optimi-bučni z ozirom na ekonomični položaj zaveznikov. Francoski živilski kontrolorji so ravno izdali statistiko, iz katere je razvidno, da jo letošnji pridelek žita na Francoskem najmanjši v petdesetih lotili. Ako so hoče po-1 riti primanjkljaj, se mora importirati 140 miljonov bu-šljev žita. V normalnih časih ima Francoska osem migonov mož za obdelovanje ]>olja; zdaj pa jih je najmanj tri miljone pod orožjem. Preti kratkim jo vojaška oblast odpustila L'"»0 tisoč mož, da so mogli pomagati pri polj?l'om dolu. — Francija pa je odvisna za dobo prihodnje zime na nvoz iz Amerike. Francoski živilski kontrolor je omejil mesečno porabo sladkorja na 17 in pol unče; določil je racije kruha za mestna prebivalstva ter je odpravil omejitev mesa. Ves nepotrebni uvoz je prekinjen; ladje se vporab--Jajo samo za prevažanje življenskili potrebščin in vojnega mnterjala. Kontrolor bo določil vojaško in civilno po-rabo lirane. IVedno bo konee zime, bo Francoska pod naj večjo omejitvijo. Da se Ixxlo prenesle prehranilne težavo, o tem ni dvoma, toda to ne bo lahko delo. Tudi Italija ima svoje težave. Namesto ministra Caepa je bil imenovan za živilskega kontrolorja general Alfi ere, ki sejo izkazal zelo dobrega organizatorja kot vojni podtajnik. Caepa je resigni-ral, ker so v T urinu nastali zaradi pomanjkanja živeža ne miri. Italija je vpeljala nakaznice in omejila vporabo živeža, toda ni skrbela za zaloge. Posledica tega jo veliko pomanjkanje in mnogo razburjenja. Največje težave pr so v U.isiji in jih ni treba šo-le popisovati. Pod novo vlado, in ker je na čelu transportnorm urada veščak, zato so sme upati, da se bodo razmere iz-J »oljnate. Rusija ima sama za-so dovolj žita in mesa, toda železnice so v tako slabem stanu, da je razdelitev po posameznih provincah nemogoča. Anglija jo mod vsemi evropskimi državami glede hrano še najbolje preskrbljena, toda kaže se tudi že tu pomanjkanje nekaterih stvari, kakor sirovega masla, slanice, jajc in margarino. To pomanjkanje je nastalo, ker so skandinavsko dežele in Nizozemska vstavile izvoz. Sladkor je edini, kate-lega vporabo je vlada omejalia. Po restavracijah je sicer natanko določeno, kake por-cije mesa in kruha smejo sorvirati gostom, toda doma vsakdo lahko je, kolikor prenese njegov želodec. Cene raznih živil so v primeri s cenami pred vojno, i.clo visoke, toda Winston Chun-hill jo izjavil, da Anglija ni — izčrpana. Vendar pa vlada že opominja narod, da so naj privadi varčevanja, kajti razmere se bodo do prihodnje žetve znatno izpremenile. Nemške dnevne raeije so približno sledeče: - H unč kruha; 4 in pol unče krompirja; 2 in tri četrt ii w unče mesa; 2'A gramov sirovega masla ir. masti: 1 in pol unče moke in tri jajca na teden. Ako se t» razmere primerjajo z Anglijo, ptAtm pomeni to veliko pomanjkanje. V Avstriji, Bolgariji in Turčiji, kjer hrana ni tako s'stoma tirno razdeljena, ljudje, ki imajo dovolj denarja, imajo hrane v izobilju, med tem ko revnejši sloji živo mnogo slabše kot nemški vojaki. Podanik republike Peru zahtevaj kauo« Amsterdam, Nuicrm^ko, 11. oktoLra. — I*o*lantk republike Peru je izročil memaki vladi noto, v kateri ji naznanja. da je njegova vlada prekinila diplomat u-ne zvez* z Neim ijo. Nek t brzojavka ii Berlina ctaxnanja, da je obenem zahteval tudi irujc liuinf. • . • K<**rr* -epabiike IVru je bil P •*> w^pJi 111"^ J'** * v i Gcof Luxburg. Buenoc Aire«, Argentina, 11. oktobra. — V južnem delu province Buenos Aires so aretirali biv-•seira tukajšnjega nemškega poslanika prof a Luxbunra. Danes so ga poslali v jetnišnieo na otok Martin Gareia. Plebiscit v Porto Jtico. Danes je bila vladi predložena predloga, ki doloea za 1920 plebiscit za Porto Rieo. Tedaj naj ee narod odloči, ali naj poetaoe Porto Z raznih bojišč. London, Anglija. 11. oktobra. Sinoči jc zopet hudo deževalo. Navzlic temu ie bila sovražna ar-tilerija. vso noč. zelo delavna za-padno od Tassshendale. V torek in sredo so pomorski letaU-i s strojnimi puškami napadli sovražne zakope. Enega letalca je sovražnik obstreljeval s pro-tizračnimi topovi, letalce se je pa opustil nižje in je obstreljeval topni r-arjet ki so zbežali. V sredo .so naši letalei vpvizo-rili napad na Thouront in Lichter-vejde. Vrgli so mnogo bomb na železniške postaje. Vsi naši letalci so s^ vrnili. Pariz, Francija, 11. oktobra. — V Belgiji snio odbili nemški napad. katerega so vprizorili »/hodno od Draebank. Na desnem "bregu Mozelc v ver-dun.sk om okrožju pri hribu št. 344 so Nemci s hu lim napadom začasno zavzeli nekaj naših prednjih zakopov. V protinapadu j>a smo sovražnika prepodili in. zoj>et o-svojili izgubljene postojanke. PetrogTad, Rusija. 11. oktobra. Pri Kigi je sovražna artilerija ob streljevala naše prednje postojanke ob cesti pri Pskovu. Pri Timer-inanih jc sovmžuik pod /.aščko artilerijskega ognja potisnil nazaj nekaj naših prednjih postojank. Odredilo se je vse, da se postojanke zopet zavzamejo. Pri Liewenhofu se je opazilo, da je sovražnik imel nekaj posvetovanj z našimi vojaki, s katerimi je hotel zopet pričeti bratenje. Kavkaška fronta : Blizu Dizaoromara so naše čete zavzele vas Marufa n Tobal. Vje-li smo *250 Kurdov n mnogo ple-na je adfo vnaše roke Osvobodili smo 200 ujetih Sircev. Sovražnik je bežal na desni breg Za-ba. Berlin, Nemčija, 11. oktobra. — Na več krajih so oživeli boji, zlasti se pri Braili, katero mesto obstreljujejo Rusi. V povračilo .so naše baterije obstreljevale Galatz, kjer je na več krajih nastal" požar. Laiki general ubit. Washington, D. C., 11. oktobra. Poročila, ki so dane« prišla sem, naznanjajo smrt laškega generalnega m&jorja Ahila Papa, poveljnika ene laške divizije na soškem bojišču- General Papa se je posebno skazal pri zavzetju Banjši-ee. Smrt ga je zadela, ko je rezal žično ograjo pred prvo vrsto avstrijskih postojank. Izgube v zraku. Berlin, Nemčija, 11. oktobra. — Vojni urad naznanja : •"Zavezniki so imeli tekom septembra v zraku sledeče izgube: 22 balonov, 374 aeroplanov, med temi 167 za našo bojno črto. O-srtali so padli na zemljo v sovražnih postojankah. Mi pa smo izgubili £2 aeroplanov in 5 balonov/' Nemški diplomati v Združenih dr. žavah. Pristanišče ob Pacifika, 11. okt. Nizozemski parnik 4'Oranje" je prišel rt Orienta v neko pristanišče ob Pacifiku in pripeljal veliko ste-viio nemških in avstrijskih diplomatov. Zvezni uradniki so v sprem stvu tajne policije šli na ladjo. Nikdo ne sme stopiti z ladje. To so uajbrže diplomati, kateri so bili zgnani iz Hi am a. Roparji v Rusiji. Petrofrad, Rusija, 11. oktobra. Moskovski list '"Ranejo Jutro" poroča, da je bilo ubitih 8 oseb in 50 ranjenih, ko je tolpa 70 zločincev vrgla e tira nek poštni vlak . pri Vladikavkazu. Razdejali so železniško progo in . ko je vlak skočil s tira. so s pušk a-, mi napadli potnike. Ameriški letalec ujet. Washington, D. C., 11. oktobra Francoski poslanik je obvestil dr l žavni department, da je prejel ii Francije poročilo, da se ameriški ■ letalec Harold Willis, o katere« > se je trdilo, da je bU ▼ neteče mč Iz Nemčije. Opozicija v nemškem državnem zboru narašča..— Strašno ogorčenje. — Socijalsti oponirajo. Kodanj, Dansko. 11. oktobra, —i V Nemčiji je nastala resna kriza,! ker je obdolžil državni kancler| skrajno levico v državnem zboru, ftoženee pred| sodnike. Rotterdam, Nizozemsko, 11. okt. j Glede mornariškega ministra Cap-i pela piše socijalistični lis: "Vor-i waerts": Cappelova izvajanja so izpreme-j nila rajhstag v ]»zoruieo ,.ajne-sramne,iših škamlklov. Vlada nima niti enega dokaza proti socialističnim poslancem, da so bili v zvezi z listajo. Amsterdam, Nizozemsko, 11. okt. '* RheiuLsch - Westfaelisehe Zei-tung" pravi, da se mora vse, ki so bili le količkaj v zvezi z ustajo, na najstrožji način kazno\ati. Oni zaslužijo smrtno — Hvala Bog-;, da je Liebkneeht rut var-/lem. Vsakega obdolženca naj zadene v najmilostnejšem slučaju taka kazen kot je zadela njega. Socijalistični voditelj Haase jc odvrnil mornariškemu ministru: Kes, je, da je bil mornar, o katerem govori mornariški minister, v konferenčni sobi naše stranke, tenia pogovarjali smo sc o vseh drugih stvareh kot pa o kakem načrtu. Omenjam, da je Lil omenjeni mornar zelo nezadovoljen in jezen. Prosil me je samo, da bi mu pre,skrbel napredne časopis. Jaz sem mu rekel ,da se to lahko zgodi, da pa mora biti pri tem zelo previden. Tudi Dittmami je izjavil, da ga je obiskalo več mornarjev in vojakov, odločno je pa zatrdil, da n. z nikomur koval nikakega načrta. _____ Povišana poštnina. Važno za vsakega Slovenca! Opozarjamo vse čitatelje, kakor tudi ostale rojake, da bo poštnina 7. 2. novembrom površana sledeče : Za pisma in druge pošiljatve po prvem razredu, izvzemši lokalna pisma, znaša poštnina 3 cente za vsako unčo, ali pa del unče. Lokalna pisma po 2 centa za vsako unčo, ali del unče. Pod lokalnimi pismi so zapopa-dena ona pisma, ki so naslovljena v okrožju enega poštnega urada. V to vrsto spadajo pisma v okrožju New Yorka: Manhattan, Bronx. Pelham in Pelham Manor. Poštnina 3 cente znaša za vsako pismo, ki se naslovi iz enega kraja v drug kraj v Združenih državah ; nadalje v Oanado, Cubo. Mehiko, Panamo in Shanghai na Kitajskem, Za dopisnice in razglednice znaša poštnina 2 centa. Z 2. novembrom tedaj pričnite prilepljati na vsako pismo znamko za 3 cente, na dopisnice in razglednice pa za 2 centa. Mir na soškem bojišču. Rim, Italija, 11. oktobra. — 1 Vojni urad poroča: . »faasU fmafti, si bito rain ihdo- Stavka v pristaniščih. V newyorskem pristnišču preti velika stavka. — Delavci na via-čilnih ladjah zahtevajo večjo plačo. .Marine Workers Affiliation, linija pristaniških delavcev v New Vorku, ie včeraj poslala lastnikom vlačilnih čolnov delavske zahteve :n zagrozila, da bo s prvim novembrom .vse pristaniško d«*.,, vstavljeno, ako podjetniki ne vstrežejo zahtevam. V newyorskem pristanišču je v službi 400 vlačilnih ladij in drugih sli'-nih ladij, na katerih je »»koli 521)0 mož. V pristanišču se dela m*"- in lan, da se pošilja moštvo in vojni nu: terjal na Prane*>sko. Zaradi stavke pa bo to delo preinhalo. kar bo povzročila veliko krizo. I>astniki vlačilnih ladij so sklenili da ne vstrežejo delavskim zahtevam. Pravijo, da jim ^v nemogoče vstreči in so pripravljeni, da bodo njihove ladje počivale v pri stanišču. Ako zvezna vlada ne poseže vmes. bo newyorško pristanišče za nedoločen čas počivalo, Nad 30 odstotkov teh ladij je v službi Združenih držav in lastniki >o se s pogodbami zavezali, da bo-lo njihove ladje vsak čas vladi na razpolago. Ako delavci pustijo delo, la>>tniki ne bodo podvzeli nobenega koraka, dasi jih veze pogodba. Pričakujejo, da bo vlada cmI njih zahtevala, da prično zdelom; cmI-govortli pa bodo, da naj vlada i^otako pozove tudi delavce. Delavci so v svojem ultimatumu naznanili, da pustijo delo 1. novembra ob šestih zjutraj, ako se ne ugodi njihovim zahtevam. Lastniki vlačili i h ladij pravijo, da so v juniju svojim delavcem povišali plačo za $5 na mesec. — Strojnikom pa so v zadnjih šestih mesecih povišali plačo od *90 na $120. Nek lastnik vlač i I ne ladje je rekel, da so uslužbenci na ladjah dobri ljudje in da so zjidovoljni f-svojo plačo, da pa je neka mo.'\ ki jih je prisilila, da so stavili nove zahteve. Preiskava je dognala, da samo 9 mož na 163 ladjah pripada k uniji. Lahi vjeli avstrijskega rušilca. Washington, I). C., 11. oktobra Iz Kima prihaja poluradno poročilo, da so laške bojne ladje v je le nekega avstrijskega rušilca, ki se je podal, ne da bi bil oddal en sam strel. Laški list "Idea Nazionale" pripomni k temu, da sc je laški ruši-| leu "Turbide", ki so ga obkolile sovražne ladje, boril do zadnjega in ga je moštvo rajše razstrelilo, kot pa bi ga predalo sovražniku. Laško vojno sodišče. Rim, Italija. 11. oktobra. — Laško vojno sodišče je danes izreklo obsodbo nad tremi možmi, ki so bili obdolžeui velerzdaje. Poskušali so razstreliti pristanišče v Genovi in so razdejali tovarno za dinamit v Oencio. Brzojavka iz Kuna pravi, da so bili trije obsojeni na smrt, dva pa na dosmrtno ječo. ____ Slovenska zabava. Prihodnjo nedeljo, 14. oktobra popoldne ob uri bo v naši župnijski cerkvi, G i S»t. Marks Pl. slovesno blagoslov ij>iia nova zastava Najsvetejšega Imena. K tej slovesnosti vljudno vabi društveni »nlbor rojake v Greater New Yor-ku, posebno .še bratsko društvo Najsvetejšega Imena v Broofclynu. Po cerkveni slovesnosti pa priredi isto društvo v cerkveni dvorani družinski večer, kakor so ga priredile v septembru da-uštveniee Krščanskih Mater in sieer s prijaznim sodelovanjem pevskega društva "Domovine" ter naših gospodičen tamburašic. Tudi k temu d m gem u družinskemu večeru m* tem potom vabljeni vsi prijatelji naše župnijske eeritev. Odbor se bo potrudil, da bodo v;>1 j pripravna za v leč i vojno, kot izjava nemškega zunanje-;-ministra dr. Kuelilmanna. i ;x>tek vojne odvisen od bodočnosti Alzaeije in Lotarhi' i in ne — Belgije. Angleška pa s«- je zavezala, da se bo bojevala tolik-» '■asa, dokler Francoska vstraja pri zahtevi, da mora Ne?.. ••*ia arga; zagovarja načelo, da si na j prebivalci okupiranega ozemlja sami volijo svojo usodo. Kakor piše -Vossische Zeitimg" bo državni zbor v nekaj dnevih napravil en korak naprej, kar se tiče Mza vije in Lotarmške. Večina državnega zbora zagovarja vstanovitev nove .vezne države z demokratičnimi in parlamentaričnimi raneijami. List misli, da bo to idejo podpirala tudi vlada, ki j, opustila misel na razdelitev državnih posestev med Pri -*ijo m Bavarsko. Za sgradbo nemške tr^. mornarice. Amsterdam, Xiz<»zimsko. 11. Iz Berlina s.- poroea, da j«- državni zbor sprejel predlogo za z^rad-, bo nemške trgovske mornarice. Obe socialistični stranki sta «la-»ovali proti .pr«tllofri. Nemški cesar v Zofiji. London, Anglija, 11. oktobra. — Kakor poročajo "Central News ', je prišol in-mški ct^r v Zofijo. Amsterdam, Xizoz«m-.ko, li. i oktobra. — Izvršene so bile velike . priprave za sprejem nemškega ee-( >-jro<"ila z Nizozemsko. To prekinje-;iije ost ne v veljavi toliko časa, dokler Nizozemska ne preneha pre-jva/ati razni materjal Jikozi Nizozemsko iz Nem»"ije v Belgijo. PošmateUem denarja. ■ ■ t I.W Kakor ie znano, ne sprejemamo teč denarja ka it* k planila t Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa Teduo še iiposhijemo iiplačOa vojnim ujel nikam in dragim t Busiji, Italiji in Franciji, kakor tudi 1 onim ljudem na Primorskem, k&tari bivajo ▼ kr^jik, ki si . fiaedeni po laiki armadL . Kadar pofljete denar, priloftife todi dopisniei aH pfti mo vojnega, njetnika, ker nam ■ tem pomagate sestaviti f - - _ / OLAfl NARODA. 12. OKT. 1917. "OLAS NARODA" tr Dali*.) Ovvtd ud published hf thš ILOVXVIC PUBLISHING O O M P Ali (• eof-poro+lon.) niANS SiKAEK, PisaMcat_LOUIH BBKEDHE. TrtiiBW. Fla<* of Bualaewi at tbe corporatloo aoa »ddr«w«B of sbr»ve officers I _tU OottUadt ItoiK, Barag* of Manhattan, New York Pity. N. X. wlo leto velja 11* m Ameriko £a cel« leto aa meet« Now Xork $5j00 tu t^aaaAo_________-__HM Za pol leta ca mesto New York.. 3.00 ■a pot leta 2 00 Za četrt leta ta mesto New York 140 Rt Četrt leta 1.00 Za InoiwmtTO aa četo leto ..»«r» Mt ""GLAS NABODA" laliaja T«ak dan Uvacmai nedelj 'n praznikov. "O L A S NARODA* 4"Voice of ttoe People**) immM every day except Sunday« and Holiday«, ______gafeeertptlon yearly »3.B0. _ AdralUtmmt an wgr*mm t. Doplgl brea podpiaa in oeebnoatl ae ae prtoWaJeJo. Denar naj m bl«f©T©U poHlJati po — Money Order, rrt naroČnlkoT prodmo. da ae nam tudl prejiaj* HultWi da hitreje najdemo naslovnika. DopUwai In poinjatram naredite ta naslov; -a L A S NARODA" 0 OsvtlaaAt AL« __Wew Teti CH| Telefon: 2870 Portland t. IB' pnHSpf _tžaeSSBg^_ Prosto pristanišče. Jt i --ooa- K;ij jv prosto pristanišče? Wliko Ijiuli govori <> prostih pristaniščih ter izjavlja, ,l;> inorauio tudi mi dobiti eno. Zelo malo onih, ki govore o tt*iti ali ki ]M>sluša.j<» tnkc jrovore, ve, kaj j«' pravzaprav -- prosto ]«*i>taium-e. Večina nas ve prav tako malo o prostih pristaniščih kui o — prostosti morja. Vprašujemo se: - Ali niso morja normalno prosta za vsakega, ki se •kkt boriti z njimi t — Ali ni vsako pristanišče prosto za vsakega, ki ž*-li priti vanj ter plačati pristaniške pristoj- ' t Prosto pristanišče lic pomeni pristanišča, ki je prosto pristaniških pristojbin, prosto poitičnega dajanja prednosti ali ki j*» prosto fizikalnih omejitev, katere je bila določila narava. Nekatera mesta v severni Evropi so prišla do prepričanja. da jo njih preklsdahia ali transit trgovina bolj važna kot pa njih direktna izvažanja ali uvažanja za dežela. nahajajoeo se za temi mesti. T:.ko je imel na primer Hamburg v času, ko je bilo si vol jeno sedanje nemško cesarstvo, veliko transit trgovino z Baltikom. Prekmorske črte Hamburga so nosile več tovora za neneniška baltiška pristanišča kot pa za — Nemčijo samo. Hamburg se ni hotel pridružiti nemški carinski zve- Mesto Hamburg ni hotelo, da bi carinski uradniki pobirali carino na vse blago, ki se ga je importiralo ali da bi :c prisililo mesto, da vzdrži drag sistem skladišč, da se i/.ogne plačevanju carine. Hamburški trgovci bi seveda plačali pristojbine ter pozneje kolektali povratno carino, ko bi carini podvrženo , 'ago zopet eksj)ortirali. Ta pobiranje povratne <-a rine pa bi bilo zelo kompli-ch-anoter zvezano z velikimi težkočami. Tako je bilo tre-oa napriiner dokazati tuji izvor vseh surovin, vsebovanih v » ksportiranem predmetu. Tak dokaz je bil naprimer te-; »ven v slučaju tujih vin, katera so zmešali z nemškimi. VsIimI te^a je ostal Hamburg izven carinske zveze. Neovirane od carinskih uradnikov so prihajale ladje v Hamburg in odhajale. Hamburg je nagromadil mešano izdelano blago za eksport brez vsake'ovire. — Bil je kot tuj otok, nahajajoč se na nemškem morju. Leta 1882 pa je nemška vlada pregovorila Hamburg. i!a je pristopil k carinski zvezi. To pa se je zgodilo pod enim |>ogojein. Nemško cesarstvo je pri spevalo 40,000,000 mark. da so zgradili pro-vo pristanišče ali prosto luko. To je toliko kot da je bilo pristanišče obdano s carinskim zidom ter ostalo kot tuja zemlja. Mesto Hamburg pa je vstopilo v carinsko zvezo. V neposredni bližini prostega pristanišča se nahajajo pomoli, skladišča in eksportne industrije. Pilot na re-Ki Labi, ki privede ladjo v pristanišče, je zaprisežen carinski uradnik. On pazi na to, da se ničesar ne raztovori na poti po reki navzgor. Kakorhitro pa stopi ladja v prosto luko, je prosta vsakega nadzorstva. Razloži in naloži ob kateri uri se ji ■'A\ to primerno. Njen tovor lahko spravijo v skladišča, zmešajo, izdelajo. < ks]x>rrirajo in to brez vsakega najmanjšega vmešavanja. Prosto pristanišče je v ekonomskem smislu — izven Nemčije. To je ona vrsta naprave, o kateri mislijo ljudje, ko govore o prostem pristanišču za New York. i'a hi bilo ozemlje izven ameriške carinske zveze. Najbolj še ni bilo najbrž, da bi se nahajalo na Jersey strani. kjer se stekajo vse velike železnice. Obstajalo bi iz velik'ega ozemlja s pomoli, skladišči, železniškim parkom, t vomica mi in vse naj bi bilo obdano carinskim zidom. Ladje prihajajoče v pristanišče, bi iskale pomole proste hike, kajti tarp bi najlažje in najhitrejše raztovo-ile svoje blago. Na teh pomolih bi bile proste vsakega ! adzorstva od strani carinskih uradnikov ter omejitev i?lede ure razkladanj;«. Lokacija te proste luke pa bi imela vse prednosti gih delov pristanišča ter dodatne prednosti, katerih bi , tffcpl ^^ ^ — ---- - ----- - ------------------- Mi hočemo prosto luko, da izpolnimo svojo funkcijo kot svetovna luka. Amerika in posebno okraj New Yorka, bo zelo povedal svoj eksport. Kraj ob morju je naravni prostor za eksportno ma-nufakturo in to prav posebno v slučaju, ee se uporablja pri tem import irane surovine. Kadi pomanjkanja ladijske tonaže bomo kmalu videli skrčenje oceanskih prog. Ohranili bodo le glavne črte. Te bodo glavne prometne žile mor .ia. in New York, največje morsko iz toe išče na vsetu. mora pripraviti vse potrebno za čas po vojni. Po končani vojni se obeta onemu narodu največja bodočnost, ki bo imel na razpolago največ prometnih sredstev na morju. V Združenih državah so to že izprevideli ter pričeli graditi veliko število trgovskih ladij. Ladje same pa še ne zadostuje, kajti treba je še drugih facilitet in med tem spada tudi — prosta luka. Dopisi. j North Chicago, 111. Kakor vidim v lista, se po vseli Združenih državah oglašajo slovenski fantje na bojni klic Stric Sam o ve armade. Tudi tukaj jih je že več slo j>od zvezdnato zastavo. drugi pa se čakajo na poziv. Med poslednjimi se je nahajal tudi Egidij Lapanja, doona iz Poni-kev pri Cirkne'n na Goriškem.: V sled strahu pred vojaško službo se mu je omračil um, nakar si je vzel življenje s tem, da je v noči med 2. in H. oktobrom skočil v Michigansko jezero; dne 3. oktobra so ga našli. Pripadal je k dru-j štvu Sloga št. 14 SNPJ. in dr. sv.I Boka št. 94 JŠKJ., kateri sta mudilo 5. oktobra priredili lep pogreb. Če se kje v Združenih državah nahaja kak njegov sorodnik, oziroma njegov ožji rojak, ki bi rad natančnejši vedel, naj piše na spodaj podpisanega. Zopet zgled oaiim, kateri niso pri društvih. Pozdravljam vse rojake sirom Amerike. Victor Kranjc, 1128 Wadsworth Ave., North Chicago. 111. I Pismo slov. vojaka. Camp Lee, fceversburg, Va. t Namenil sem se popisati nekolik«. kako je tukaj v Stric Samo-vi službi. Tukaj sem že en mesec. Spočetka mi je bilo nekoliko dolg čas, zdaj pa sem se že privadil i Tukaj se vežba do 50,{XK) mož. 11 V stanovali so šole za francoski, j španski in angleški jezik. Službe i božje so vsako nedeljo. Zdaj bodo 1 tudi napravili poulično železnico : iz sosednjega mesta Petersburga. Mislim, da je tukaj tudi več i Slovencev, pa ne vemo eden i drugega. Url sem dolgo časa sam. vedel nisem za nobenega rojaka: < seasom pa smo se nekateri našli. < Pri nzsi stotmji sam jaz edini Slovenec. Prišel sem iz Parrel! I'a., od koder ni šel noben Slovenec. Tukaj je več Slovencev, ki nimajo niti prvega državljanskega papirja, pa morajo vseeno služiti. Jaz sem s to službo zadovoljen. Samo to se mi ne dopade, da me uči vojak, ki jo ravno takrat I oblekel vojaško suknjo kot jaz. ! V orožju se še nič ne vežbamo, 1 temveč samo marši ramo, kar se ' pa vsakdo lahko kmalu priuči. Po mojem mnenju bomo čez tri mesece šli v Texas, kjer se bomo ! vadili v orožju. Obljubili so nam. da bomo v kratkem dobili samokrese. Piideljen sem bataljonu : strojnih pušk. Ako je še kak Slovenec tukaj, ■ pa bere "Glas Naroda"*, me lahko najde. Gotovo je v kaki bara- i ki kak Slovenec sam med drugi- i mi narodnostmi in si želi sesrtati j so s svojimi rojaki. Ako gj. sre- i čas, ga gotovo ne |»oznaŠ in ako c nimaš njegovega naslova, ga ni- i kakor ne moreš najti. Zato bi rao- i ral vsak slovenski vojak imeti i 44Glas Narodada bi se tem laž- t je mogli najti. c Naokoli je večinoma gozd. Posekati so morali mnogo dreves, da i so mogli postaviti campo. Kar je bilo obdelanega polja, so ga far- 1 mer ji zapustili in njive so izpre j menili v vežbališča. Kar je bilo s visoko, smo populili, da lažje ho- c dimo; drugo pa smo pohodili vsak i dan nekoliko. In zdajj imamo dobro, da se kdo ne iqwdtakne. I Amerikam*i niso nič kaj posebno trdni. Spočetka so bili vedno bolni in so f>ri marsiranju večkrat popadali; zdaj pa so se tema če privadili Jm sen vedno zdrav in imoM halj kot pmi, ko wem dehd • ^ ;__t Vreme je postalo hladno in no-jči mrzle. Do pred kratkim pa j..-bilo vixK-e, da sem se vedno potil. I>ruge zimske obleke, kot suk:g\ še nismo dobili. Toda ne rabimo jili še, ker vseeno ni še tako mrzlo. Nekateri jih nosijo, ker so vajeni biti v suknji od septembra do junij i>. Za sedaj končam, bom pa še prihodnjič kaj več pisal. Pozdravljam vse slovenske vojake ter vse Slovenke in Slovane j po Ameriki, posebno p;\ v Far-rellu. Pa., in v Barbertonu, t »bio. Anton Žagar, Co. A, 313 Machine Gun TSatt., Camp Lee, Petersburg. Va. Camp Lee, Petersburg, Va. I Tukaj je veliko Slovencev, sji-ino težke se najdemo, ker je velika cam^Ki. Gre nam še precej dobro. Pozdravljam vse čitatelje "Glasa Naroda"'. Prank Petrič Company G, 319. Infantry, Camp Lee, Petersburg, Va. Narodna pijača Bolgarov. t —■— Alkoholizem je v Bolgariji veliko manj razširjen kot pa v ostali Evropi in dejstvo je brez vsakega dvoma v veliki meri pripisovati velikemu razširjenju pijače^* Bosa ki predstavlja bolgarsko narodno pijačo. "Bosa" jei z prosa varjena pijača ter je bila prvr*n0 znana v Albaniji. Danes pa , je razven na Bolgarskem najti tudi v Turčiji, Mali Aziji in v ruskem KavKazu, vendar jo pa skoro povsod izdelujejo Albanci, ki odhajajo v tuje dežele, da si služijo kruh. V Bolgarski je "bosa" tako razširjena, ua se lahko reče, da prodajajo Albanci narodno pijačo Bolgarov. V zadnjem času je bila ta pijača predmet obširnih preiskav od strani Zlatarova v Sofiji. 4 * Bosa"' je rjavkasta, motna pijača, nekoliko kislega okusa. Bogata je na oglji-čnih hidratih ter vsebuje le malo alkohola. Bosa vsebuje trikrat do štirikrat manj alkohola kot pa najbolj navadne vrste prva. Alkoholna vsebina Bose je skoro dvakrat tako majhna kot ona ruskega kvasa. Svoj kiselkasti okus pa dobi pijača od mlečne kisline, ki se nahaja v njej. Bosa nčirrkuje selo osvežujoče ter se jo zavživa predvsem poleti V Sofiji je videti aa vseh vogalih Albance v narodnih nošah, ki prodajajo za par vinarjev Boso v čašah. Ulogo piv-ikili dvoran igra v Bolgariji "bo sadšinica", v kateri je ponavadi gospodar tudi Albanec. V teh gostilnah se lahko sedi za rnajlu imi mizami, sreba Boso in je poleg teza razne orijentalske slaščice. Število takih gostilen je v Bolgariji zelo veliko. Sanitetne oblasti bolgarske armade so celo ustanovile "bosadši-nice" na kolesih in ravno v vojni je Bosa izvanredno yelikega pomena. To pa prvič zato, ker je brez dvoma sredstvo proti bolestnim u-netjem v želodca in črevih, katece zdravilno vrednost je pripisovali mlečni kislini. Drugič pa razlitega, ker se vsled tega odvrača vojake od zavživanja sumljive vode. Boso se pripravi na naslednji način: Proso se zmelje v drobno moko, katero se nato zmeša z vo£o ter prekuha v velikem loncu, j^ri tem se moka nekoliko opraii, kar ji daje posebno aromo. Nato se prične vretje, pri katerem se uporab- Kje je JOSIP FABJANČIČ? Za njegov naslov želi izvedeti nje-ipova žena. Kdor ga prvi naznani, dobi $5.00 nagrade. —• Mrs. Fabjanei^ 519 Verona Street, North Braddock, Fa. Z & lja dve snovi: — moko posušenih brsti prosa in naliv neke vrste graha. Učinkujoči elementi pri tem so različne bakterije. Celo zmes se pusti nato z vodo ter filtrira. S tem je Bosa gotova, a jo je treba v^a-ki dan znova pripraviti, kep se drugače s kisa. t NAZNANILO IJf ZAHVALA. Cenjenim sorodnikom, xnancem in prijateljem naznanjam, da je preminul moj ljubljeni soprog, oziroma, oče in svak FRANK RECELJ. V petek 28. septembra je šel zdrav in vesel na delov premogo-rov. Se pred S. uro zjutraj pa se i je utrgala plast in gu pokopala - pod seboj. Zlomilo mu je obe nogi .■»in vrat. da je bil na mestu mrtev. . Pokopali smo ga 30. septembra . na katoliškem pokopaJišču v Cft- nonsrbuigu, Pa. Zapušča mene do - smrti potrto soprogo in p otrok. >(od katerih najmlajši je star IG i meseccv, najmlajši pa 14 let. j V stari domovini zapušča brata 'Matijo, v West Allisu, Wis., bra-|ta Antona in svakinjo, tukaj pa -.brata Johna in svakinjo, katerima izrekam srčno zahvalo za nji--.hovo požrtvovalnost. Kanjki je bil doma iz Otoka pri Bobrovih, fara Škocjan na Dc-J lenjskem. V Ameriko je prišel 4. • januarja 1001. Bil je blagega in veselega značaja ter dober oče svoji družini. Kako je bil priljub- . Ijon pri vseh narodnostih, priča . veličasten sprevod, ki se je pomi-. kal na njegovi zadnji poti; štiri v društva so ga spremljala v polnem številu članov z venci in zastavami. Tem potom se najprisrčnejše zahvaljujem vsem, ki so mi po-. mogali v teh žalostnih dnevih; j gospej in gospodu Vrhove se srčno zahvalim za pomoč in krasni ! venec, tudi Ignacu Ovitku in An dreju Bakše se zahvalim za kras-jni venec. Sploh vsem se zahval ju • jem, ki so mi pomagali a- dejanju . in s tola žilnim i besedami. I Tebi. ljubljeni Franc, pa bodi . lahka ameriška .'e:nlja in naj t? sveti večna luč. Mili Bog daj. da se snidemo zopet nad zvez lam L Žalujoči ostali: Marija Recelj, soproga. - Franc, Lndovik, Ernest, sinovi. 1 Mirni, Angela, Helena, h.Vi k^. * Canonsburg. Pa., B«»s 10i>. 7____ k ^i ■— i t NAZNANILO IN ZAHVALA. i Tužnim srcem naznanjamo -o-. rodnikoan, pisateljem in znau-> eem. da nam je dne 24. s«fembra » po 14d>ne„iu hudi l>olezni, previden s sv. za k raiiiiti za vediu> za-\ spal v Gospodu naš ljubljeni oče, » soprog, oziroma tast GA&PER PRINC. Rojen je bil p-ed 45 leti v vasi Za lisec, fara Žužemberk na Dolenjskem. Tukaj zapušča žalujočo ženo in osem otrok, od teh sedem ' nedorastlifc, starejša hči je orno-žena Pograje; zapuš."a tudi dva bi ata tukaj in nekje v M on ta ni ' pa sestro Josip i no. Srčno se zahvaljujemo vsem tistim, ki so nam priskočili na pomoč v tej težki uri, posebno pa vsem darovalcem krasnih vencev. Josipu, Jotam in Andreju Slogar. Josipu Po graje, Johnu in Franku Princ. Mr in Mrs. John Sna }der Mr. in Mrs. John Roje, Mr. in Mrs. John Znidaršič, Antonu Fer-dina, Antonu Terlep, dmštvu Zii-padna Zvezda in društvu AV. oi" W.t h kateremu je pokojnik tudi »padal. Najlepša zahvala tnd? dr sv. Trojice št. 82 N. H. Z. zn kra-| sen pogr» b. Iskrena zahvah' pa tudi mojim trem bratom, ki vt: prihiteli iz duljnesra Cb-velauda' in se vdeležili pogreba. I>epa hvala tudi Mr. in •s. John Godec, ki sta prišla iz Colorado Springs vdeležiti se pogreba. Torej še enkrat najprisrčnejš-t hvala vsem. ki so nam količkaj stali na strani v naši žalostni uri. Naj v miru počiva in lahka mu 'bodi svobodna zemlja ameriška. Žalujoči ostali: -Ana Princ, rojema Slogar, soproga. Marija, Andrej, Ana, Frank, Josi- pina, Rozi, Agnes in Doroteja, otroci. John in Frank Princ, brata. Joseph Pograjc, zet. Pueblo, Colo., 7. oktobra 1917. (13-13—10) .. SapatS " ..-■-i^i.-'i.'r '.--,„ .'"„ • PROTIPROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO zn protin. bolečine v hrbtu, straneh, ohromele kosti je edino vspešno zdravilo za vse znane bolezni, ki nasta-nejo radi prehlada, ker protin ni kožna bolezen in mazila ne narede nič dobrega zanj. To je bolezen notranjega sistema. Ena »tekleiiiea stane en dolar £1.00), tri steklenice *2.:»0 (po pošti .Š2.s0>, šest steklenic, dovolj celo za zanemarjene slučaje, po posti, $5.00. Kupi se le pri tem naslovu: CROWN PHARMACY 2812 East 79th Street, E. CLEVELAND, OHIO. NAROČILO. __Tem potom naročam......steklenic REM0 : PROTIPROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO in j priložim . .. in ... .centov. Jaz s- hočem rešiti protina. Ime ............. j Naslov ............. IZ URADA z- J", j JOHNSTOWN, PEN NA. GLAVNI ODBORNIKI Z. J. P. D. Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 St. Clair Ave., Cleveland Ohio Podpredsednik: J. A- MATIJ ASiO, c.|of Wood lawn Trust Co., Wood-lawn, Pa. GL tajnik: JOS- DUPIN, 81f, Bradlev Allev, Johnstown Pa. Tajnik za slov. oddelek: PETER SRNOVRŠNIK, P. O Box 591 Forest City, Pa. ' Blagajnik: ŠTEFAN HORVATIČ, c. of First National Bank Alliouip-pa, Pa. n * Vrh<^ni^pevovodja in arhivar: IGN. HUDE, 82 Cortlandt St., New NADZORNI ODBOR: za slovenski oddelek: Ga. AGNES ZALOKAR. CI eve lami. O JOSIP REM S, New York. N. V. za hrvaški oddelek: J URA J NORSK'. Cleveland, O. JURAJ BRAŠIt, Johnstown, Pa. Tekom enega imeseca, ki je minul izza zadnjega koncerta v ClevefaiuJii. smo se odpočili in žo-' pet je eas, da pričnemo z novim " i zjinimanjeni delovati v pe.skin ({društvih in pripravljati s«- na pri-! htninji koncert ki se i>o vršH jv>Ied sklepa /jidniega zborovanja * v Cle vela udu 1. in 2. septembra |v New Yorku. Do tedaj imamo - sieer še mnogo čas1, toda s pred-i'pri'navaa i ^e mera j>ričeti že - daj. Opustiti moramo na.nreč to, - kar pri zadnji prireditvi ni b£i«> . na mestu. Da >e bomo pa izognili kolikor mogoče vs«m napakam, mormo pričeti že sedaj. I L-tos se ie poselmo ooka -.lo. .da se skupni zbori niso doHro \/, f veebalL Poglavitni vzrok pri tem je bil, ker je bilo za učenje pre-_ malo easa. Po pra\ilih morajo b;ti razq>o>lane skupne skladi)*- n.i | posamezna društva «e*rt mes-eev pred koncertom, tedaj okoli prvega marca. In le?«** ^itn jih mogel razposlati ši-le koiicean maja; nekatera društva so jth dobila celo oziiej._\ Da se je to zakasnilo, so kriva posamezna društva, ki niso 4ids?ovarjala točno iti o pro vem času na (posamezna vprašanja in zahteve. Zlasti pa tudi pe-vovodje niše gledali na to, da bi mi bili za skupne nastope o pra-I vem času nasvet o val i posamezne i skladbe. Nekateri pevovodje ^ za j to t?ploh niso brirali drugi pa so i bili primeroma zelo pozni. Ako to jetmeifjam. sni naj tovariši nikar ne jl^imerijo, kajti, ako ta nodosta-|tek odpravimo, bo samo koristih« acvezi, meni pa bodete prihranili niu.igo nepotrebnega jdsanja. Zato Vas prosim, da se let (»s podvizate i:i meni pouii^gat". tla s<-s vse potrebno izv~rši o pravem času. Prosim Vas tedaj, da že sedaj razmišljate o tem, katere skladbe' bi proizvajala skupno vsa dr.t-*4xb v našem glasila; pišimo o tem in vsakdo naj da svoje nasvete. ^ Zaradi skupnih uasi^^v mo-. ram še omeniti, da nam j< treba v prvi vr-ti ra^mati tudi na me-«aL'ie ziiore. Dajmo eavjin vrtim tovarišieam kaj v^'- prilike, da * pokažejo s-voje zmožnosti. Ne gie-s »a to, tla pogini na nežni spol nui odru » loveku zelo imaja, je tudi mešam i zl>or za uho mnogo prikupi ji v »jši kot pa moški zbor. ' Naj bi se tedaj pri tLništvih gledalo na to, da se }»ria z»tnjr-!a zhomv.tnju s;no zve/ua pravila nekoliko izimifšali in upam. tla so svd*j tako »jud-njena, da lalik » pričakujemo, da [ botlo v tej obiiki osialu saj nekaj let. Zato bi bi!o priin« nio. da bi , jih tiskali in raziH»slali društvom. i Društva prosim, tla se o tem izra- > zijo. Ako jih tipkamo, naj tudi > I>ovedo, koliko izvodov naj si k tiska. j Primerno bi tudi bih*, da bi se omislili zvezni znaki, kakor je bilo sklenjeno na prvem z bo rov a-inju v Johusto^inu. Pa. Tedaj se je immnr izbral znak lira z za-I »Vtniiui črkami zvednegn imena. J Kaj naj storimo? Zt4e\ bi, da bi se pevei in pevke j tudi v javnosti zanimali za pevska društva. Naj dajejo svoje na« svete za zvezo; omo eden drugega posnemali. Tako se bomo izpopolnjevali in napredovali v petju. Glasilo nam je dovoljeno vsak petek. I*rfssiiu. da v«t dopisniki tO vpowtevajo in .pošiljajo d^ise O pravem času. S pevskim pozdravom - - — - IglUICii GLAS NARODA. 12. OKT. lfttT. Slovensko Republikansko Združenje. IZVBŠEVAIiNI ODBOR. Frank Botti*. Filip Godina. Martin V. Konda. Etbin Kristan Frank Krte, Anton J. Terbovec, Joie Zavertnik. NADZORNI ODBOR: Matt Petro vich, Ludvik Banedik. Frank Veranii. CENTRALNI ODBOR: Anton Zlo*ar, Matt Pogorele, Anton Motz. Frank Mravlja. Ivan Ku«ar. Frank Šav%, Frank I.Movieh, Jo^ph S*»Maj, Leo Ziekrajšek. John Krmen«*, Joint Reiel. (Opomba. — Zastopniki organizacij in listov, ki se dozdaj Se niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora kakor bitro se pravdno priglasijo in izjavijo, da se strinjsjo s temeljnimi načeli 8. R. Z. — Naslov za pisma in denarne po&iljatve je sledeči: Anton J Terbovee, P. O. Box No. 1. Cicero. Ul.). H J IZKAZ PRISPEVKOV ZA SLOV. REPUB. ZDRUŽENJE. •J l'tuli.V Bellevue, Ariz.. ; vesela .01; klub «r. 157, J. S. Z., Grross, Kans. rank L»par in Frank Oven, Sarteil, Mrnn.. vsak po $2; Anton Ilor-vat. ( hi< ajro, III., Frank Š*vs, Chteapo, 111., (izgubljena etava) *! J. Kershinar, A. K^rnh'ar, A. *'olja. S. Kofi near, Swan-»■•« Bay, B. (' , Canada, vmtk ; Fr. Šavs (od Žagarja) ; Anton Mladirh, J. Ko^hak in Mike Keber, Chicapo, III., vsak po $1; M. Kri/man. Ilerrin, III., ; Frank Kadonik, Co. M. 1st Pa., Inf. Rep . Camp IImwoHi, Augusts, tJa., f2. Slovenci in Jugoslovan, problem. Sv. lovna vojna je med vlruftimi objekti spravila tudi vprašanje malih narodov na površje. Da so tndi oni hrepeneli po življenju, davno preden je izbruhnil v vropi spiošni |>ožar, je labko ugeniti; fcJi njih lastno stremljenje ni moglo roditi nobenega j»ra*rtičaiegj» rezultata, »lokler je bila njih usoda vsemu ostalemu svetu Hekuba. Na male narode, ki so uživali v.saj nominalno državno samostalno^t, pb- ta!e vlaa v mnogih ahiea-jib veljali za Helote in njih stremljenje po lastnem kulturnem življenju se je postavljalo v eno vrsto z izdajstvom, opravieujoeiin v>a-kovi>tnt» reprisalije in « ventuelno tudi direktno zatiranje narodno«*!. Brutalno se je 01 aktieiralo raznarodovanje v predrevolučni Kiisjjj nikjer pa ni bilo tako sistematično, tako brezobzirno in ta ko obsežno, kakor v Nemčiji in Avstriji. Na Nemškem so to najbolj oetitili Poljaki in lužieki Srbi — kur« i h m zamenjat i z južnimi Srbi —, poleta jijih pa tudi prebivalci AUaeije in Lore ne in Dariei. V habsburški monarhiji sta bili le dve narodnosti privilegirani: V Avstriji nemška, na Ogrsaem madžarska; vse druge so bile podrejene in politika dinastije in vladajočih ta/redov je šla naravnost za iztrebljenjem Cehov, Poljakov, l krajineev, Slova'cov, Slovencev, H-vatov, Srbov, Rumunov. Vsied tegii (»• bita v-.« notranja {>olitika v tej nenaravni monarhiji razje dena o.l nacionalnih bojev, kajti vsak ismed teh narodov ima toliko kulture in narodne zavesti da noee žrtvovati svoje posebnosti, ampak hrani svojo eksistenco z vsemi sredstvi. Ce N4> govori o malih narodih in o njih bodoči usodi, je ifeba na v*ak na<-in tudi te pod tujo liegenu>nijo živeče narode jemati v po-štev. In zdi s.-, da ^o mislili pač tudi nanje različni državniki, med njimi tudi predsednik Zdmžeuih držav, ko so naglašali pravico malih narodov do eksistence in svobodnega razvoja. Med ie narode štejejo 4ug«»slovane, ki imajo v sedanjem s veto vn> tu konfliktu mnogo v« čji pomen, nego se navadno misli. Ju-gosb>\.tni so glavni prebivale: balkanskega polotoka in da j«1 vojna izbruhnila prav v tem kotu Evrope, ni bil slučaj. ( «»t Balkan -ta si morali Nemčija in Avstrija izkroiti pot do Ca-rigra la, da bi se moglo uresničiti imperialistične sanje, katerih pomen je /.■ prej označevala bagdadska železniea. In dokler ne bo n-rejt-n balkanski problem tako. da ne bo mogvl noben imperializem gledati na te deželi« kakor na afriške pokrajine s kolonijaIno pohoto, ni K vropi mir zagotovljen. O tem problemu, katerega važnost je bolj internacionalna kakor nacionalna, bomo govorili ob drugi priliki. Na Tem mestu naj se /menimo o tistem delu AH«yosk»vanov, čigar razmere so zunanjemu svete, najmanj znane, deloma zato. ker je številno majhen, deloma zato. ke nima niti sen«-e kakšne lastne državne organizacije ali vsaj ::atvdne avtonomije: to mi tflovenei. 7.a Jugoslovane m« označujejo tiste veje slovanskega plemena ki živ«* na jugu Evrope in se dele etnološko, računajoč od ,zho«L. proti :-.apa lu. v Bolgare. Srbe. Hrvate in Slovence. Zadnji segajo najdalje na za pa 1 in na pever. T.ijea. ki se ni specialno bavil s tem predmetom, postavlja jugoslovanski problem pred kup ugank, ki m- mu morajo dozdevati tem bolj eiidne. k»*r ne najd* drugo«! analogije zanje. K okra t diii govoriti o Jugoslovanih kot nnoti. drugič pa o štirih jugoslovanskih narodih, v čemer vidi protislovje kakor še v mnogih d ru?n h s tem problemem v zvezi stoječih rečeh. 1 ta z log je. ta. da >e poju. naroda v strokovni literaturi različno tolmači, razun tega je pa tudi dejstvo, da so se razmere Jugoslovanov razvijale na {»oseben način so vsled tega tudi dobile posebne oblike, katerih torej ni mogoče razlagati na tak način, da se iščejo primere v z drugimi razmerami, ki so se drugače razvijale. * Nedvomno so Jugoslovani jezikovna in etnološka enota. Razlike njih besednjakov in -iloviiie niso večje, kakor diference med po sameznimi dialekti kakšnega velikega naroda. Nihče n. pr. ne dvomi o Nemcih, da predstavljalo narodno oziroma jezikovno enoto: vendar so pa razlike med posameznimi nemškimi dialekti n. pr. mod štajerskim in berlinskim, med egerlanklskrm m tirolskim, rned švicarskim 11 hanoveranskiin večje, kakor med bolgarščino in srbščino, ali pa med hrvaščino in slovenščino. Povrh lega je značilno, da niso med govorico enih in drugih stroge jezikovne meje. amj>ak. se narečja polagoma, skoraj neopa-ženo mešajo in prelivajo drugo v iLrugo. Kar se tiče Hrvatov in Srbov mora tudi najpedantičnejši lin gvist reči. da se poslužujejo enejra jezika,- zadnja desetletja ju" zaradi tega jezik tudi boljinbolj splošno imenuje *'srbsko-hrvatski". Kljub temu so se razbile v okcirju Jugoslovanov štiri različne literature, vsaka s svojim posebnim "književnim jezikom" Zlasti pri prevodih, na katere je seveda znanstvena literatura še bolj od- [ kazana, kakor leposlovna, imajo te razmere sihvo neekonomične po- j slediee. Sploh izvira iz tega velika potrata duBevnih moči. oetiarja l in časa za vsr reči, pri katerih prihaja jezik v poštev, torej v šolstvu, pisani in govorjeni umetnosti, vsakovrstni propagandi itd. Taka diferenciacija v razmeroma majnem okvirju mora seveda imeti svoje razloge. Pove nam jih politična porazdelitev Jugoslovanov. Administrativno politični zemljevid kaže tukaj absurdnosti, <*a jim ni enakih na svetu. Zadnja bolkanska vojna je odpravila nekoliko konfuznoKti, ali ne vseh; namesto tistih, ki jih je odstranila, je pa postavila druge. V velikih potezah bi se zdelo, da je položaj ta : Bolgari imajo svojo posebno kraljevino; Srbi imajo dve samostojni državi, Srbijo in Črno Goro: Hrvati imajo politično avtonomijo, spojeno z Ogr.>ko: h", o vene i so del prebivalstva avstrijske države. Ta slika, ki se navadno rabi, kadar se prikazujejo jugoslovanske razmere, pa ni resnična ; vanjo spada toliko detaljev, »la je ves temeljni koncept popačen. — Med Bolgari in Srbi j«* maeedonsko vprašanje, katerega ne komentirajo niti srbski niti bolgarski oficielni zastopniki pravilno. Toda največja zmeda 111 tukaj, temveč v področju avstro-ogrske mft-narhije. V resnici ni prav nič povedano z navadno trditvijo, da pripadajo Hrvati ogrski. Slovenci pa avstrijski polovici. l)a se spčzna površnost te teorije, je treba vzeti v poštev sledeča dejstva: ' 1. Razun Hrvatov in Slovencev žive v mocarhiji tudi Srbi. 2. Kljub ofieielnemu dualizmu je monarhija de facto sestavljena iz treh delov: Bosna in Hercegovina nista del Avstrije, pa tudi nista del Ogrske, temveč imata posebno deželno upravo, katero nadzoruje (»kupni avstro-ogrski finančni minister. Avstrija in Ogrska tekmujeta med sabo za večji vpliv, ceno te konkurence pa pla«"*uje dežela, katero smatrata obe državi za kolonijo. Vsekakor oostoja ♦akt, da je Bosna-Hercegovina poseben teritorij, posebno uprav?jen j »n od ostalih Srbo-Hrvatov ločen. 3. Srbo-Hrvati ne žive le v ogrski polovici monarhije, temveč nuli v avstrijski, namreč v Dalmaciji, kjer znašajo devetdeset odstotkov prebivalstva, hi v Istri. Prav tako ne žive Slovenci le v avstrijski polovici, ampak tudi v jugozapadnem delu Ogrske. 4'. V ogrski polovici sami so Hrvati raadHjeni. Hrvatska s Slavonijo je po ogrsko-hrvatski pogodbi avtonomen teritorij, katerega prebivalstvo je "političen narod". Kako fiktivna je hrvatska "avtonomija". je posebno poglavje. Ali kot dejstvo moramo jvmati v račun, da imajo Hrvati in Srbi v Hrvatski-Slavoniji posebno upravo. Toda Hrvatje in Srbi žive v ožji Ogrski, v Med jim ur ju. Rački in Banatu, kjer so v vseh zadevah podvrženi direktno ogrski u-pravi. 5. Avstrijska državna polovica je razdeljena v takozvane kro-novine; ta razdelitev se nič ne ozira na narodne skupine ali narod-;ue meje in dopolnjuje razcepitev Jugoslovanov do skrajnosti. Hrvati in Srbi v Dalmaciji so popolnoma ločeni od Hrvatov v Istri. Slovenci so pa razdeljeni v šest pokrajin in štiri a. iministrativne teritorije. Politična parcelacija Jugoslovanov je največ povzročila, da niso mogli priti do skupnega razvoja : meje, ki so jih politično loči-jle. so prisilile vsak del, da se je v svojem tesnem okvirju posluževal i le svojega ožjega dialek+a, posebno ker so nekateri deli stoletja mogli le skušati, da ohrauijo svojo govorico in niso mogli dolgo misliti ria noben razvoj. Komplicirala je vso stvar v* verska razlika, ki je igrala na Balkanu vlogo, ko jo je drugod po Evropi že zamenjala nacionalna 1 ideja. Bolgari in Srbi so po prekladajoči večini pravoslavni (grško-| iztočni, ortodoksni), medtem ko so Hrvati in Slovenci pretežno Jta-jtoliški (večinoma rim&ko-katoliški, deSoma tudi grško-katoliški. 11-juijati). Dober del Jugoslovanov je bil pod štiristoletno turško nad-1 j vlado pomohamedanjen. Verska razlika je največ vpliva!a na to, da se je pri Bolgarih in j Srbih ohranila cirilica, pri Hrvatih in Slovencih pa vdomačila la-, 1 inska pisava. Tako je en jezik, srhsko-lirvatski. produciral dve lo-jč.-ni literaturi, ker se je posluževal oziroma se še posluževal dveh j pisav. Vsa diferenciacija, ki se je iz omenjenih razlogov uveljavila, pa j v end a ni mogla zamoriti stremljenja po združitvi, ki je posebno j močno oživelo začetkom zadnjega stoletja, ko je nacionalna ideja j prešinila vse evropske narode in se zmagovito manifestirata zlasti v zedinjenju Nemčije in Italije. V sedanji vojni je postalo to stremljenje akutno in njega izpolnitev ni le zadeva Jugoslovanov samih, temveč spada med tiste internacionalne probleme, ki so v najtesnejši zvezi z bodočim mirom ' iu njega zavarovanjem. Po združitvi z ostalimi Jugoslovani streme tudi Slovenci in si-; »«*r je njih politični ideal demokratična federativna republika, v ka-,tt.-ri bi vsak izmed delov, ki sestavljajo JugosWanstvo, užival avtonomijo. primemo sedanjemu stanju narodnega razvoja, kjer bi ' na ostala odprta pot za postopno neprisiljeno, organično tesnejše j zedinen je. } ---—--- « ^ZASTONJ kr™L KUXSm Zdravniška knjižica 1 BUK Kažipot k zdravju. "Ta knjižica pove ci »i:avnim besedama o i našem znanstven j ni zdravljenju na domu za 1 ^ može in žene, kateri trpe od akutnih in kro- M^^^A^Tnicnih bolesti, kakor so, nalezljive in podedovane bo-■^^BUiezni: nečista in slaba kri; stare rane; bolezni kože; mozolji na obrazu in telu; padanje lasi: kronična bo-lezen grla; otekli, za pal j eni in nežni deiovi: slaba, ner-^^^^ vozna, onemogla kondicija; bolezni ledvic in mehurja, ter mnoge druge podobne bolesti in teškoče. Pove tndi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni kakor so nerednosti želodca in jeter, iolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in slične teškoče. ALI TRPITE aa katerem Ismed aledcčik simptomov: bol*»?lne v križ-it bolečine v »gibih, glavobol. izguba a peti ta, kisloba v želo-k a, po vračanje hrane, bljuvanje, žoltno Tiganje. nečist jezik, snmleča sapa, izguba spanja, slaw* sunje, slabost in nagla razburjenost, nervozno«? t in razJražcnost, onemoglost ob jut rib, črni kolobarji pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna tugaf —-Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem iti v tedu in da potrebujete zdravniških nasvetov in pomoči. Naša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in tr^koč; pove vam tndi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in IHiisU, da so aopet možje. Zaloga znanosti je in v^bujo nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak mofiki in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki f»> nameravajo ženiti. It nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se vaš.- te&koče obvladale, kitajte to knjižico, kažipot k zdravja, in okoristita se z njo. • Pošl|Ile la kupon še danes« Da. J. aUSSELL paiCK CO. S laso Madison A Clinton St».. CbicsjJo, 111. Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vnio zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto. Ime............................................................. Štev. in ulica ali Bo* No............................................ ft Mesto..............................Država..................... Grški ogenj. V nekem poročilu na pariško A-kailemijo, katoro sporočilo se navaja v "Prometheus", daje profesor Zenghelis pri razpravi stare in modeme literature fjletle takn-zvane-gra Jrr»keg»>i o«rnja izraza svojemu mnenju na način, je šlo I»ri leiu prrškem '»prnju najbrž za zmes sal petra ter različnih tlni-^ih gorljivih tvarin. žvepla, oglja, .-mole, olja itd. Natlalje pa je bil jrrški ogenj brez vsakega najmanj-š^jjn dvoma prtvlbodnik poznejšega smodnika. Grški ogenj omenja prvi Teo-fanos. krojr leta .17. pred Kr., ki poroča, revi. nahajajoče >e na spretl-njein delu laiiije ter je zadostoval en človek i>ri t^m "topu". Iz tega dejstva bi se lahko sklepalo, da j<* bil Callinieus iznaj.iitelj toga jsinodnika kot topa. I>a jo tvorii sal peter ono izmed sestavin tega grškega ognja, je domneval že Berfhelot. Drugi u-čenjaki pa so nastopili proti temu uazrranjn. ker so bili mnenja, da salpetor še ni bil znan v prvi polovici Srednjega veka. Termi nasproti pa je treba omeniti, tla je j/o Plini j popisal izrastke nekega gnojišča i kaleiji-v nitrat . Sesta- vo giškega ognja, ki pa sr- je v teku časa večkrat izpri-m«*nila, -o tirki zelo skrivali, a vse to ni oviralo. da so pozneje tudi Sarai-em poznali grški "gonj ler ga pričeli uporabljati v svojih nojih. i Mod erna kemija pozna v fr^for-ju in v nekaterih sestavinah -ie.l-; njega, v kovinskem kaliju itd. -novi, ki se prižgo sami o.l sel*-, če se jih izpostavi zraku ali «"•♦> pridejo z vodo v stik. \ ZALJUBLJENA. Oj, brez tebe moja sreča vsa je izgubljena — pridi k mmi. kj«> je tvoja glavica svilena? Kje je tvoja bela roka, da bi me objela f Tiha angelska bi pesem v sn-ih zazvctiela.... ------- DEKLE MED ROŽAMI. Hela rdeča je gredica, solne? z zlatom jo rosi — in kot jasen dih čez lie« tiha radost plameni. Oj ti dekle, roža mo^a, svoje mi sree odpri — ni brez tebe mi pokoja, daj mi lesk svojih oči! Voščilo. l>ra«ji po-robri naj lica jasr: i junijska rokica, da bi zjutraj zasijala k««t i»i zvezda z neba pa!a. Moj pozdrav kot ptička zinta naj potrka ti na vrata — moj pozdrav kot solnčen plamen v-o naj te objame, amen. KOLEDAR za leto 1918. Rojakom naznanjamo, da bo v najkrajšem časn izšel naš Sloven-sko-Amerikanski Koledar za prihodnje leto 1919. Glede poučnega in zanimivega čtiva in krasnih slik bo letošnja izdaja presegal* vse dosedanje. Cena je samo 35 centov. Da ca boste pravočasno dobili, ira naročite že sedaj. Najboljši dokaz. kako veliko je povpraaaoje t«o našem Koeldarju, je to. da smo morali že dve leti izdati po dve iz-laji. Ker bomo leto« izdali le o-mejeno Število Koledarja, se na ;>oznejše naročbe ne bomo motrli vliko obirati. Naročajte ira Dri: t SI o veni c Publishing Co., 82 Cortland St.. New York City. jfr Naročite vselej Phonograph in plošče H pri ugledni tvrdki. IflH Mi pošljemo vsa naročila takoj. B Victor Victrolas — $15.00 do -300.00. Victor 10 palcev plošče na ob-h straneh — 75c. W \ vsaka. I Mi imamo vse slovenske plošče. 9 Pošljite po cenik (zastong). tf. F. FREDERICK PIANO CO. 635 S37 SMITHFIELD ST. PITTSBURGH. PA. PRIPRAVITE ZA TEMNE N'ajholj^e nadomestilo šolnino svetlobe Je IklUon ln«\ Ta pokate vafie Waco iuijh<»IJe. Je vedno pripravljena tu vedno enaka. Ntaue malo in napravi vas na-pr*>dnin) irpireem. Ako pUete caxtoptiik in razloži vse ixxlrobnoeti. The Ne v York Edison Company At Ytur Service Geoe/ai Oftcts: Irving Place and 15th Street Branch Oflicc Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Rttwjwiy 151 £ £6th Street 1% DmUmxy Street i:# \\\ t ptr€€< 15 £ 125th Street 10 Inriaf Ptac* ' 362 £ 14Vth Street All Show Roodu op«« until midnight ' l | ČE VAS ZOB JE BOLE. $ Ali ako potrebujete zobozdrav- | ^fedfe^pgg^J^^^^^ niske poraoei. idite vselej k ediiie- ! AMpSfiw^pHB^H^F mu slovenskemu zobozdravniku v I m | ] j[ XJLX^x^l Pillsburghu in okolici Naredi | nVrf^nO^i^ najboljše in za primemo ceno ter I iamei. Zobe se dere brezplačno. t y « m m i bomo pregledali vase zobe in f vam napravili proračun brezplaeno. I Trad je odprt vsakdan od 8.30 zjutraj, do 9. ure zveeer. I Ob nedeljah od 9. zjutraj do 3 ure popoldne. j THE UNION DENTISTS f 202 flmxthfield Street, drnfo nadstr^je, PitUbnrfh, Pa. i Pazite na naa naslov. •---—.. .......... ., ROJ AH. IllOflAJTl ME MA "«LAft VABOOA" ! I WAJVSflJI ^ gLOVMWlP PHOT V IPMttBi mUVAM , • • ZAKAJ VEC PLAČATI AKO LAHKO URO KUPITE ZA TOVARNIŠKO CENO? Pozlačena nra s 3 pokrovi (foldfilled ease, velikost 16, jamčen) z najboljšim švicarskim kolesjem (Stratford), katera se prodaja za $12.00 dam jaz za samo $8.00 (ponudba velja samo za kratek čas) Jako okusno izdelane verižice (pozlačene) jamčene, sa nositi na eno ali obe strani telovnika za: $3.00 Uro ali verižico pošljem proti gotovini ali poštnem povzetja. Vsaka ura je jamčena! V. J. KUBELKA 530 W. 146th New York, N. Y. GliAfl NARODA, 12. OKT. 1917. 8L07KV8K0 i ___ __ J^Š^ _ podp. društvo svete Barbare -^iF- 11 £ I U SKDDUSHX DRŽAVE SEVERNE AWEEm Bedei: FOREST CITY, PA. iiiiifrtiwi fee tL jamarja lxtt v *rtevl PiimiIimU GLAVNI URADNIKI: rtmtrnm«■!> . t. tt. TA C CHAR, 674 Absaj Are, Rock Spring. Wym. Pud predsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Brongtotou, Pa Tajnik: FRANK PAVLOVČlC, bos 047 Forest City, Pa taofal tajnik: AVGUST GOSTIAa, box 310, Forest City, Pa, Rkaaajalk: JOSIP MARINČIČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio i'oaatrfni blagajnik in zaupolk: ANT. HtX'HEVAR, RFD. No. 2 box 27, Bridgeport. Otda. NADZORNI ODBOR: Pwwissrtatk aads. odbora: JOSIP PETERNEL. box 95, Willock. Pa i aadaornik: JERNEJ HAFNER, box 65, Bnrdine, Pa. ^ nadaocnik: IVAN GRO&ELJ. 885 E. 137th ^ Cleveland. Obla POROTNI ODBOR: rrwtsednik poroc odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, R. Mineral, Raaa i purutalk: FRANC TEROPČIČ, R F. D. No 3, box 14«, Fort Smith, Ark. t porotnik: JOSIP OOLOB, 101« So. 14th 8t-, Springfield, ILL VRSOVN1 ZDRAVNIK: Or JOSIP V. GRAHEK, 843 K Ohio SL. Pittsbarjh. Pa Uradno glasilo: "CLAS NARODA", 82 Cortlandt 6L, New Tort, N. I. Oeajena drnfitva, odroma njih uradniki so aaprofienl poSiljatl vse do-piss direktno aa glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pa po-tav. — V majskem zasedanju generalnega ^odršča v Massachusetts leta 1^67 se zapoveduje, da se zgra di na tržnem pr«>storu v Bostonu ter tudi v drugih mestili kletke, v katere se bo postavilo kršilcu Sabata. Pri kaznovanju kršitev so izjavljali sodniki, da jih vodijo pri tem postave Mozesa in ti sodmiti so bili, ki so dejanski sestavili te postave. Naslednji slučaji so vzeti iz javnih zapiskov. John Wedge woo 1 bo stavljen v past, ker se je nahajal v družbi pijancev. Danici Clarke, spoznan krivim, da je nezmeren pivce, j«- oil obsojen na štirideset šilingov, — zmer no pitje je dovoljeno. Tomaž Pettitt je radi lenobe in odpornosti obsojen na ostro bičanje in zapor. Kaznovanje graft erjev je bilo hitro in ostro. Glede praznovanja nedelje so bile uveljavljene naslednje postave in določbe: Noben ne sme v nedeljo teči ali hoditi po svojem vrtu in drugod, raz ven spodobno od božje službe in nazaj. Noben ne sme potovati, kuhati živila, spravljati postelje v r»l, pometati hišo, rezati Lise ali se briti v nedeljo. Nobena ženska ne sme poljubljati v nedeljo svojega otroka. Nedelja se prične ob zatonu solnca v soboto. Odtrgati steblo koruze na vrt n soseda se bo smatralo za tatvino. Nadaljne čudne določbe so bile nasleduje: Mož, ki tepe svojo ženo, mora plačati kazen desetih šilingov. Ženo ki tepe svojega moža, se kaanu-je po prevdarnosti sodišča. Noben človek ne sme dvoriti kaki deklici osebno ali s pismom brez dovoljenja dekliških starišev. Poročeni ljudje morajo živeti skupaj ali pa grctio v ječo. ■ 1.1-------- ■fti*«« NAS004/TB g| u£ -GLAS NARODA* KAlISfiJI SUk fBHKI DNKVW1 v BUL fHBf GLAS XAR0DAp2. PRT. 1917. - 1 rni B Jugoslovanska ^^ Katol, Jednota UsUaovfcita leta 1898 - - lakorporirana leta 1900, Glavni urad v ELY, MINNJ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL JtOVANSEK, Bx 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS DALA XT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISIILER. Ely, Minn. Blagajnik • GEO. L. BKOZICH. Ely, Minn. Blajrajniii Neizplačanih srartnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 643 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOn\T GOUŽE, Ely, Minn. ANTIIONT MOTZ. 9C41 Ave.44M" So. Chicago, I1L rVAN VAROGA, M26 Katrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. POIIENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD 8LABODXIK, Elv, Minn., Box 480. JOHN RUPXIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7tn St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Ouluth, Minn. MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, I1L ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. ''RANK JSKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCnEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vai dopim. tikajoči ae uradnih cad err, kakor tudi denarn--*djatv*, naj ae pošlje j/ na glavnega tajnika Jednota, vve pH Jbe pa na predsednika porotnega odbora Va oaebna ali neuradna piama od strani članov ae ne bodr ndralo Društveno glasilo: "G L A 8 NARODA". I j DI1VL Ruaki spkal Ivan Tnrgenev. (Nadaljevanje.) (jrofiivja Liza, jako praanover-na ie iraka in k vaemu nakionjc-na, kar je nenavadno, se je do sitega nagovarjala h |>luviui špiritom o Ilumu, o vrtečih se mizah, o Kamoigrajoiih harmonikah itd. ter koeu.aia * tem, v moji na vzoeuoKti uspavali in zdaj hr-ka, ej, ej!" , "Vi Mte jako zli, moti prince, je parie dea bet«« ^moj knew. jaz goverim o iivalih).'* | 'Mais moi awwi. madam»\ je parte d une bčte (tudi jaz, moja fffwpi, g"varim o ena živali)/' l ' 1 inamo tudi pravih živali' \ vmf^a se spirit, *'na prrmer raki; te žhali so jako nervozne in lah j ko padajo v katalepsujo." Groii^ia se temu začudi. Kako? Riftkit Je-H iatinaf Ah, to je poaobno zanimivo. To bi pa rada* videla! Monsienr (gospod) Lu-| *m". pristavi ona, jbnurai ae k j mlad« nun človeku kamnitega bea, kakor ga imajo nove pnže, in i kaanutoga vrata. (Luucin se j« hvalil a tem, da ai para«! lice in vrat t. v.klenim prahom Niagare iu nubijakega Nila; sicer pa ni poumU či*to nič od celega svoje-! ga potovanja in ljoLil je samo ruake kalanabure, to j« besadne igrače.) "Mousieur Lužin, bodite tako dobri in oskrbite nam rake,, prosim!" a* Monawnr Lužiu se nasmeje. —' "Živega?" vpraša. Groftnja ga ni razumela. "Mais oui (no da), raka", .ponavlja ona, "une #ereviaac." ''Kaj, kaj? Raka, raka?'* vm.s ša se ostro grofinja Njo jo je-1 oilo, da ni bil pričujoč monsieur Vergier, Id ni mogla razumeti, zakaj ni po vabila Irina najlfjiaega Franeaaa. Kazvalina, ki že davno ni nič, razumela, p | tem jo bila tudi gluha, je samo *u»ala z glavo. "Oui, oui, vous ailez voir (da. da, idile, da vidke>, mopeieur Lu- Mladi popotnik se pokloni ter odide. Kmalu pride zopet nazaj /ma njim atopa a*. ikar in nese na v«p gUs m —igoč akiedo, na ka- "lle, he, he, izvrstno!'' ae oglasi kot rodoljub in pokrovitelj v eh domorodnih proizvodov knez K oko. (Proaim čitatelja, da naj ne bo nezadovoljen in naj se ne s-rdi. Kdo zarnore o *»«bi reči, da ni sedeč v parteru aleksandjijskega gled:iliača in obdan od ono atmosfere pJo>kal ae goršemu kalaan-bnm?) "Morei. merei (hvala, hvala)" reče grotiuja. 'Allons, allons. monsieur Fox, momtrez nous ca (!Iajod Foks, pokažite nam torej) !** Postrežnik postavi skledo na o-kroglo mi-zaeo. Začelo se je veliko dviganje med gosti. Nekateri so vzdigavali glave, le peneraii za kvarta&ko mizo so ostali niiraid. Spirit .si naščetini laso, se nahmu-ri, približa se mizi ter začne z ro-I kaiui mahati po zraku; Tak se I rax/'epne, jaane se plaziti ritansko ter vzdigoarati klebče. Spirit ponavlja hitreje mahanje po zrsku; rak pa se kreta kot poprej. 4'Mais que doit elle do«« - FATHER M2tt'iS?ayEVECA CLASOV1TECA RaST-UNiKECA Ca J A - imate revtiuttls^n tWX^e wrviata kri. norejni slavaboi. »e- . T »h pafi] jitc M dopisnici n«j* um »prejeli boste brosplAčni zavitek. Nulov'. MOLLINGER MEDICINE CO* 14 East P«Hc War (N. S.) PittobMrah, Pa. prispodobljivi diletant grof X šansone tke. ^\ ojo kompozicijo, ki pa je bila po eelem uleradena iz OfciJbacha/ K igri so jele pripe-vati "quel ocaf! quel boeuf!7' (kako jajce! kak vol!) in gugati se na levo in desno vse ženske glave. U vseli u-,t se zaeuje. "vharmant, eharmant!" Iriua se nat^ne k Lit-v*ino\ii in zopet ji zaigra okoli usten tisti za kij eni, nasmeslji\i izraz... Še silnejc ji je zaigral nekoliko trenutkov pozneje in z nekakim zlo-ladunu odtenkom, ko je počel *nez Koko, ta predstavite!j in pokrovitelj plemenitaških interesov, razlagati svoje u;uore pred spi ritist»»-:a in pristavil, kako se samo ob sel.i razume, svojo znamenito frazo o porušen ju premoženji na Ruskem, pri čemur je tudi demokratom svoje povedal. Ame-rikanaka kri je pri tem vskipeJa v spiritistu: on se poOue prepirati. Knez začne, kakor je bila nje gova navada, na mah kričati na ves glas; namesto razlogov je neprestano ponavljal: "C'est absurde, cela n a p;is le sens com-niun! ' (To je neumno, to nima nobenega smisla.!) liogataa Fmi-ko\ jame govoriti same nesrraau-uosti, ne izbirajoč, koga aadeva-; talmudist jame žvižgati; (zraven Me za gromi grofinja ž. Z eno besedo: povzdignil se je tak strašen krie, kakor pri Gmbarevu, samo da tukaj ni bilo piva in ne tobačnega dima in obleka je bila na vseh lepsia. IL mirov je skušal napraviti mir (generali so izjavljali svoje nezadovoljstvo; slišalo se je klicanje Borisa: "Encore eette satane© politique!'* — Politiziranja je £e manjkalo!), pa skušnja je o-stala brez uspeha. Dostojanstvenik, ki je bil tudi navzoč, je hotel napraviti 4 le i-esume de la question eu pcu de mots' (pregled vprašanja v nekoliko besedah), pa je bil premagan; zares, on je prež veka! in ponavljal besede, ni razimud ne poslušati njihovih raz-logo.-, nrti odgovarjati jim, in gotovo sam ni vedel, v čem pravzaprav obstoji ta "la question"', tako, da se ni bilo muijati drugega izhoda. Vrh tega jih je še L'ina spodbujala in šuntaia ter se pri tem ozirala na Lit vino va in mu migala. On pa je sedel kakor oča-j ran: ni slišal nič in čakal samo m to, kdaj so bodo zopet zabli-teketale pred njam te velike in lepe oči. zasijalo to bledo, nežno, zalo in čarobno lice___ Vse se je končalo ake zve'e in brez življenjia, V celem kriku in viku ni bilo nobenega vzvišenja, celo v graji nobene strasti: pod krrnko lažnjivo-aradjanskega nezadovoljstva, laž-njivo^saničljive hladnosti se je skrival z jokavim c miren jem i strah pred mogočo izgubo, in nekoliko imen, kateri!; ne bo pozabilo potomstvo, se je izgovorilo s , škripanjem z zobmi. Da bi bila le kaplja bistre vode v vsem tem Jrušju in sin^tju' Kake stare be-'darijo, nepotrebno žlobodranje in broasmiselne lv\rante so zanimale vse te glave, vse te duše, pa ne "auio ta večer, v tem društvu, ampak tudi doma, vse čase in dni, v celi širini in la je knjižica: DVE SAIOIGKI. Knjižica vsebuje dve igri: "ČAKLUEVA ŽENTTET lo TRIJE ŽENINI" ter stane samo 25c. Oni, ki nameravajo prirejati igre. naj Jo hitro naroče, ker tefila Je v omejenem Številu. « Naročilom Je treba priložiti denar ali znamke. V zalogi Jih ima: tgMPff, I DRL ROSErJnLsaT I SPECIALIST, I §S2 PENN AVE, PITTSBURGH, PENNA. | Dr. Rosenthal, Specialist ie čez 20 let Ako f Imate kako bolezen iz kateregakoli vzroka, V bolno kri, ste nervozni, bolan želodec, led ice, š Jetra, mehur, revmatizem, mazulje ali ka- I korkoli drujro bolezen, upraSajte za nasvet f Dr. Rosenthala in povedal vam bo če ste f ozdravljivi. ( I POSEBNA PONUDBA za kratek čas In j po zelo nizki cenL ' I Dr. Rosenthal sdravi z najboljšimi adraTlli, ki jih dobi ta Kvrope I Indije, Kitajske, Južne Amerike in vseh drugih krajev sveta On iaV | ■draviti le tvoje bolnika. j Dr. Rosenthal, 622 Pcnn Ave,, Pittsburgh, Pa. „ . ▼ Pfttibwthi » Ut. ■ ■ ■ -.n*?* do 6- K>Pot. Ob četrtkih in Mbotsk od l ajatr&J do 1 O® n«d«U«h od 10. nutnj do 1 po>oidne. , ^ ^ N* ,dr,Ti IxraliU la obdriiu ui objav j Kadar Je kako drn»tvo namenjeno kupiti bandoro, autavo, ragal> orstane Itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas m cene vprmAata DpnanV ložbo vsem | bolulkotn in s tem da priliko vs«»m onim. ki so bili neuspešno z>! m v I jeni | od drugih »travnikov in i>otro5ili velike svote denarja ne da bi dotiegli I kake uspehe. Ne plačajte za neuspešno zdravljenje. Moj urad ima vse moderno j priprave za popolno preiska- i vo in zdravljenje vseh dolgotrajnih bolezni. Moj namen je ozdraviti vsakega bolnika in en sam obisk vas bo prepričal. Ne čakajte svojega zdravnika, da vas pusti in p w o- fošlje k meni, pridite sami. I POSEBNO NAZNANILO. | Jaz hočem Va^e zaupanje, jaz hočem, da se z Vami pomenim o vseh j težava b v vašem lastnem jeziku. Zapomnite, da jaz nisem navaden J zdravnik, ampak Specialist z več let skušnje v zdravljenju bolezni kot [ je VaSa, take. ki so drugi opustili, Čimdalje ste biti'bol nI in čimbolj J komplicirana je Vaša bolezen, tem bolje volim, ker jaz želim storiti, J kar so d rud poskusili, pa niso mogli storiti. Jaz nečem niti centa vaSega, | težko zasluženega denarja, dokler Vam ne pokažem kaj znam narediti, j Ni Vam potrebno izgubiti delavni čas in zdravljenje je prijetno brez J vsakih bolečin; torej različno od vseh drugih. Jaz imam čudovite stroje J za zdravljenje vsakovrstnih bolezni in čudili se boste. Ako me oblSčete, | Vas bom osebno zdravil z namenom, da vas ozdravim v najkrajšem času. J Moja popolna preiskava z rabi jen jem X-žarkov bo pokazala pravo bo- ! lezen če so drugi le mislili, pridite k meni in dokazal bom. Ne odlaSajte, ! ampak pridite takoj, ker nazadnje boste ie prišli, zakaj ne zdaj f J Vabim za preiskavo In nasvete zastonj. PROF. BOCTtiK SLOM Xaaprati I 4MicrmlvENiiF PITTOTSSGSTPJL"4 I Urada« uro; daam od 9. aJutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od ASO aamo do X. pqpoidne. 1 J II lil ______ ■■ tif . y . UMETNI JAIHAČ -s ROMAN 46 (Nadaljevanje). — Gospodična Georgette! — je naznanil konjar. Ueorsru je zastala kri v žilali. 440 ga ieemele od prevelike svetlobe, ves cirkus se je za^el vrteti pred njim. Ttal v cirkusu, kajti kaj takega ni « nikdar videl. — Ko je zagledal svojo prejšnjo gospodinjo in njeno hčer. se je naravnost naslajal. Niti v glavo mu ni nikdar padlo, da so njegovi bivši gospodarji zmožni kaj takega. Medfwtorna nista izpregovorili niti besede. St»le pri neki gostilni je George slučajno nspregovoril: — Vi ste gotovo lačni, kaj, Bartold? - No, ker /< ravno govoriva o tem — je odvrnil staxec, —-bi ne imel čisto nič proti t»-rau, če bi kupila kos kruha in koščeic me-mj. - Toda odšla sva prehitro. — Se celo denar sem pozabil vzeti seboj, taka naglica je bila. — T bogi Jiartold — je reke! George — skoraj čisto sem pozabil na vas. — Toda počakajte še par minut. — Knflalo bova dosegla svoj cilj m pol cm se bova pošteno najedla. — Nekaj časa še lahko presta nem, če je ravno sila _ je rekel. In ker -sva šla ravno tako mimo s«-m rekel________i i — Boste videli, tair bo veliko boljše____Ali vidite oui prostclr, ki je ves razsvetljen?---- Tja sva namenjena. — Tam bova zopjet doma. — Ali bi sami ne mogli priti tja? — Ne, za ves svet ne. — Med temi visokimi hišami mi je neka ko tesno Jjri srcu. — V j-ozdn bi bil rad, v svojem gozdu. — Tam se najboljše počutim. Do*pev$i v gostilno. ukr ala dobro večerjo. — Bartold je jedci z veliko na>Jado in se ni čisto nič brigal za ljudi, katerih je bilo vedno več v veliki dvorani. — Sedela sta v kotu in vsak svoje premišljevala Po preteku par minut, je bila dvorana popolnoma polna In ko je bil George najbolj zamišljen, mu je stopil Bartold z| vso silo na nogo. (Jeorge je za uden pogledal svojega pomagača. Bartold s« delal kot da bi se nič ne zgodilo. Samo komaj vidno je namignil z očmi k so»»ednji mizi. K sos«-du j j mizi je sedel mlad gospod, in začel 2 lornjeto v rokJ' brati cenik j^dil in pija-'-e. George ga je deloma razumel. f i Ne da bi ga pogledal, ga je komaj slišno vprašal: — Kaj je Bartold? — <>ni tujec, ki sem ga videl z vašo gospo pri čarobnem hra- vtn. —- — Ali ve?te zagotovo i — Da, zagotovo vem. . — Torej se res ne jaotite! — Ne, ne motim se. — Jaz bi lahko prisegel. — Vse, kar sem do-adaj pojedel, naj se izpremeni v strup, če se varam. — Vidite, vi-dite — je šepetal gozdar in začel gledati pod mizo — zdaj je obrnil svoj pogled na najfu. — Zdi se mi, da ima možiček slabo vest. In * uri gozdar ae to pot res ni m**rl. Gospod pri sosednji mizi je bil res baron Silbern. i Ko je opazil gozdarjev obraz in njegovo oMeko, se je nehotoj »tresel. — Da, ta obraz je že moral nekje videti bi sicer še pred ne- ] dolgim Časom. Takrat ae mu je pa nekaj posvetilo v glavi. — Vstal je in s tre-fcočimi rokami segel po svoji suknji. In ko se je hotel obleči, je začutil na svoji rami težko roko ter zaslišal besede: — Samo trenutek, posjxni. Orri ae je in opazil pred seboj Georga. i — Da, je največjitu veseljem. — Dober večer! — je jecal v silni rad regl — Bartold, prosim, dajte mi moj klobuk! — je rekel George. — Prosim oprostite, — meni se zelo mudi — je jeeal baronček.i- Mj**dk mma ^pogowi ^to*'* ***** ~~ Sieer * ** 1 — Jaz sicer ne vem, kako se imenujete — je rekel George mirno — in to me nazadnje tudi čisto nič ne zanima. — line je le stranskega pomena. — Hvala vam. Bartold. — Prosim vas, počasajte tukaj, da ae vrnem--Takoj bom nazaj. — Toda, kaj hočete! — Seveda, vam se tnxKfi. — Tn je vrjetno. — I>a pa ne boste J ničesar zamudili, vas bom za trenutek spremil.- — Govorila bova či-j •»to brez prič. — Tako, zdaj «em pripravljen, gospod baron. Ko sita dospela na prosto, sta hodila dolgio časa, ne da oi izprt» govorila kako besedo. Slednjič je nmeen molk prekinil George z besedami: — Gospod baron, najboljše je. da se pogovoriva odkrito iti po- j šteno kot dva poštena človeka. — Vsako zatajevanje bi bilo narav-j nos t brez smiselno. — Sluti m da me poznate, kljub temu pa ne vem zagotovo. — Ne, gospod, jaz vas v resniei.... — No, »dobro. — Meni je nazadnje vseeno. — Jaz sem oni človek, katerega ste svoj chs poznali pod imenom George Bettrand. _' Madaraa Marta, katero ste odvedli z gradu, je moja žena. — Gospod, — jaz vam dam častno besedo____ — Stojte! — Ne prenaglite se — Vi pravite da ste kavalir in kot takega vas t odi smatram. — Pomislite kaj govorite, da ne bo--te ostali na laži. _(Dalje prihodnjič.)_ e VABILO na. VELIKO PLESNO VESELICO, n katero priredi društvo Jos. Jurčič št. 152 SSPD. v South Forku, Pa., v soboto dne 20. oktobra e v dvorani slov. izobraž. društva "Rodoljub", a Priče te k ob 6. uri zvečer. Vstopnina 2-V. Tem potom vljudno vabimo vsa sosedna društva ter posamezne; rojake in rojakinje, kakor tudi brate Hrvate, da se polnoštfevilnol - v deleže te prve veselice. Za dobro! postrežbo bo skrbel odbor. i a Torej na svidenje v so Hot o 20.' '• oktobra! John G'J a van. tajnik, j (1 l-l.'l—10) 1 Iščem svoje brate tf.li prijatelj«. | Doma so iz Velike Račne, po-' šta Grosuplje na Kranjskem. t'e k/do izmed rojakov v ruskem ali italijanskem ujetništvu v-kaj o njih, naj mi blagovoli naznaniti, ali če sam kdo bere ta ogl««., prosim, da se ;avi na na a slov: John Zaje, Box 658s Ely, j- Minn., r. s. America. iljšcem svojega sorodnika JOST- i PA BATISTA, .podomaee Rktž ketov iz Malo Bukovce Ited 4. meseci se je nahajal v Can-tonu, Ohio. Prasiin cenjeno rojake, če. kdo ve za njegov na-i slov, naj mi -ga luuuani, ali naj se pa sam oglasi. — John Pro-s sen, Proseu CaJiip, Big Bay. > Mich. (12-15—10; i —-----—- ......- -■ Rad bi izvedel za naslov svojega bratranca FRANKA PLANIN. Doma je iz vasi Ponikva, lara Videni ob Savi, Sp. fttajer-i sko. Pred sedmimi leti se je sim, naj mi pošljejo naslov mojega brata KARLA BREZOV-, ŠEK. Kdor kaj ve o njem, naj . , ini poroča, za kar mu batn zelo; hvaležen. Služil je pri 87. peš-polku. Doma je na Spodnjem i j štajerskem, glavarstvo Celje. J Ali naj se pa sam javi bratu na naslov: Blaž Bre»zovšek, Box* 123, . Conemangh, Pa., I". S. . America. (9-11—TO) n ----- Rad bi izvedel za svojega pri jate-' Ija MATEVŽA GARTNERJA.I t Pifd 6. meseci je bi vai v Iiut te J ( JMojit. Poročati mu imam nekaj važnega Prosim eeuijene rojake, če kdo ve za njegov nasie v. da ga mi naznani, ali naj se mi pa sam oglasi. — Joseph Thaler, Box 341, Thoan&&, \V. Va. (11-13—10) Rad bi izvedel za ANTONA DE-BEVC, doma iz Pokojišča, fara Borovnica, Notranjsko. Nahajal se je v Delagua, Colo. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi rarasnini. ali naj se pa sam og!a»i na naslov: George Drobnič, Box 3, Lloydell, Pa. (10-12—10) Rad bi izvedel za naslov M ARIJE JENKO, doma iz Dragočaj-ue na Gorenjskem, podomače I>ebnova. Nahaja se nekje v Minnesoti. Ako kdo izmeri rojakov ve za nje naslov, naj mi ga naznani, ali pa naj se sama oglasi, ker bi ji rad nekaj spo-jrafil. — Frank Zore. 1400 Eani St., Cleveland, Ohio. (io-ir*--io) __ mrnrnm Mk « ^ Rada bi izvedela za naslov svojega brata ANTONA BARLAN. iVed kakimi desetimi leti sem zadnjič slišala o njem iii takrat j je bil v Clevelandu, Ohio Kje tse zdaj nahaja, mi ni znano. Če kdo izmed rojakov ve za nje gov naslov, naj ga mi naznani.! ali naj se pa sani oglasi svoj i sestri Mary Barlan, sedaj osno-j žona Kodevčar, P. O. Box 384,; Brownsville, Pa. • j (11-13—10) i Rad bi izvedel, kje se nahajata j moja dva prijatelja FRANK j CUClC in BENEDIKT. POD-{ IJERSlr. Doma sta iz Vito j be i pi*i Gorici. Mislim, da sta nekje , v Penury Ivani j i. Poročati njima imam važne novice. Prosim cc-| njene rojake, ako kdo ve za j njun naslov, naj mi ga blaco-i voli poslati, za kar mu bom zelo hvaležen, ako sama čitata • ta oglas, naj se mi t ako i javita Joseph Crdih, 722 K. 163. St., j Coliimvood, Cleveland. Ohio. (10-12—10) Moja žena išče svojoga brata JOSIPA PREGJELI- Če kdo izisied: rojakov ve za njegov naslov, naj blagovoli javiti na naslov. Igoace (loiobič, l^ox 413, lle.r-niinie. Pa. 10-1 G—10) Kje je ANTON PENKO I Doma j je iz Nadanjega sela pri At. Pe-' tru na K. ! HARMONIKE joIM iilfiasliill rtflU tadelojw L* -ogsavljaa po najnlSJUk cenah, a J* a trpatao tn bbmIJIto. V poprav« ■ifljlvo vsakdo poBjd^ kav mm U ar d 14 lot tukaj v ten pools la Mdaj r ovojoai luluia dano. V poprmvol /hm kranjska kakor tm dnp jtraoolln ter raConam po del« k« toritae kdd aktov , bres eadalja" rpraias}. WIN WWHtML. Ml« Kast IM SU ClevelMd. Okle ! Dr.LORENZ. i j Jas kh> edini slovensko goro-I red Specialist moftklh boloal v ] j Ptttabargbn, Pa. j j Uradne ure: dnevno od 9. do- \ | poldne do 8. ure zvečer. V pet- [ j kih od 9. 'opoldne do 2. popol. ■ T nedeljo od 10 dop. do Z popoL r DR. LOKENZ, ! ipeebdist moških boteml, j j <44 Pena Ave. U. nadst. m nlieo, f | PittsbuiTh, Pa. | POZOR ROJAKf Najuspešneje mazilo za Ženske lase, aa | { kor tudi za moike brke in brado. Od ts- { j ca mašila zrastejo v 6tih tednih krasni j posti ln tlolpl lasje kakor tudi mot klin j | krasni brki in brada in ne bodo odpadali j In osiveli. Revmatizem, kosHbol ali trganje v rokah, nograt in v križu, v osmih i dneh popolnoma ozdravim, rano, opekline, bule. ture, kraste in grints. potne nore, kurja oCesa. ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravila ■ brez uspeha rabil mu Jamčim za $5.00 j Pičite takoj po cenik, ki gm tako] poOlJets zastonj. Krasni iepnl KO LE OAK se teto 1t1T zastonj. JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v aapadnib državah, Wyoming, Utah, ▼ Coo-radi, naznanjamo, da jih bo v krat- . kem obiskal naš gartrpnik f Mr. Janko Fkiko, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "GUg Naroda*' in ia^ajatl tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih ao naši rojaki naseljeni in je povaod dobro poznan. Upati je, da mn bodo SLi rojalo v neh osi- MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda SSEft VSAKOVRSTNE TISKOVINE E IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • »i DELO OKUSNO. » 9 m IZVRŠUJE PREVODE "V DRUGE JEZIKE. m 9 u UNIJSKO ORGANIZIRANA. 99 9 POSEBNOST 80: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. VSA NAROČILA POSUITK NA: Siovenic Publishing Co., __S2 Cortlandt St.. New York, N. T. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih drža? in pa fco. lonijskih posestev vseh velesil. Obaega 11 raznih zemljevidov, CENA SAMO 25 CENTOV. 8TSNSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZS DIN JENE DRŽAVE IN NA DBUOI PA OBLI SVET CENA (3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO- 0 GRŠKE Z ITALIJO — CENA JE 15 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Siovenic Publishing Company 83 Cortlandt Strwt, Hew York, H. T. CENIK KNJIG katere ima v salogi Siovenic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. poučni »meat »sov swnilro-sntftiM totaaU, orkreaa Sfodorlaa m 79 >omačl zdravnik t hrvatskem jeziku ;—.flf) litri rafuuar oemSko-anzL ves. —.41» * "oljedelstro f^JSO Popolni nauk o Cebolarstra, tmu floo Ssdjerejs v pogovorili t—ji •^hlmpffov nemško-slov. Rlovar Sior.-Angldfcl tai snsL-slor, sIotst fUO Trtaa ni ln trtoceja Umna tlrinorejs •—JO Omni kletar t-JBO Umni kmetorales sstjo veliki —TTiskn smili Hnf noo Zakoni in okszl ss Vnjvodinjo i Kranjsko f—.30 UBiTNI IN B&ZNI DWGR KNJIGI: Bedi sroje srefie kova* Oott.e eed«em i—J50 hUda e-JSO Mlklovs Bala «^.50 Na krivili potili ^£0 rusm ta Lsmbercsr Pod Bobom SI. Večernice —'V) < dloveufcs novele te pom« —JO : MJataa rt^nlrertle ell) »Trojka Vojna na Balkana 18 area. u.8* ) Zfodavina c. in k. pslpolks AL 17 I s slikami f-.M Življenje na arstr. dvoru ali } Smrt cesarjevlča HudoLCa » (Tragedija v Meyerlinfu) RAZGLEDNICI t 1 NewjorSke s cvetlicami, bome-rlstlčne, DoUCne, novoletne te velikonočna komad pe 1 docat po ^ ' Album mesta New Torka s krasnimi »Ukana i —11 ' muniDu Avstro-Itslljsnska vojna mape ell Avstro-ogrski velik vezan s—.60 Celi svet mali i_.10 Celi STet veliki t—H Vojna stenska mape ft.ot Vojni atlas ^^ Zemljevidi: New Tork, Colored«, Illinola, Ksnsss. Oblo, Pennsylvania, Minnusols. Wisconsin. Wjoaaing te Wert Virginia te veeb dragin drtav Po »Oi Združenih držav mali —.10 Združenih držav veliki —.2g Združenih držav stenski na drugi ' strani pe celi svet $3 00 Ipsmbn: HinMy > prCeCa denarno vrednost, bodisi v gotovini. nek—IcL ali očitate malih p nBtnha Je prt vasb ramab ie vra&maan tftTin. MAROftAJTB M TUl "OLAS NARODA". SLOWttJLl DXE VI^aJE V ZZ^ltOS^flfro OR^fc fttV^^SL