PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob«' v uovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 20 let dežele J^oločba o regionalizaciji Italije, ki jo vsebuje ustava, Predstavlja pomembno pot k demokratizaciji upravljanja države. Centralistične in konservativne simi ki so tej zamisli nasprotovale, s° kile dovolj močne, da so preprečevale hitro uresničenje te zamisli. Prisiljene so bile popustiti ustanovitvi prvih štirih dežel s posebnim statutom (Sicilija, Sardinija, Dolina Aosta in Trident - Ju-mm Tirolska), zato, da bi parali-^ale centrifugalne sile v prvih dveh in izpolnile mednarodne obveznosti glede drugih dveh. Ustanovitev pete dežele s posebnim statutom, Furlanije - Julijske kra-Sjte, se je zavlekla v pričakova-nlu, ki je bilo v Italiji posebno živo, da pride do določitve dokončne meje z Jugoslavijo. Treba je kilo čakati 8 let po podpisu london-*ko Spomenice o soglasju, ki je za realistične politike predstavljala dokončno razmejitev, da je bila u-stanovljena naša dežela. Te dni se torej izteka 20 let od njene ustanovitve. Slovenci v Italiji smo v času, ko le tekla parlamentarna razprava o statutu, pričakovali in skupaj z nam naklonjenimi silami italijan-ske družbe zahtevali, da mora biti deželi s posebnim statutom zaupa-®a skrb za našo manjšino, predvsem zato, ker vsebujeta ostali dve deželi točne določbe glede pravic Francozov in Nemcev. Slovenske organizacije in stranke, ki vklju-oojejo Slovence, so zahtevale, da v statut vnesejo določila, ki bi učinkovito lahko zaščitila našo ®kupnost v vseh treh pokrajinah Slede pravic slovenskega jezika, ^■gotovitve primernega predstaviva v izvoljenih telesih dežele, Slede gospodarskih in kulturnih Vprašanj, slovenske toponomasti-ke, dežebiih prispevkov za kultur-tte in druge dejavnosti. Te zahteve so naletele na hud °dpor v parlamentu. Kot zadnji ar-S^ment, ki naj bi Slovencem naklo-niene stranke odvrnil, da bi zgorele zahteve še nadalje podpirale, 1* bila grožnja, da se v nasprotnem Primeru dežela Furlanija - Julijska krajina ne ustanovi. Tako je pri-do umika in pristanek na splo-sni člen 3, po katerem »dežela pri-*uava enakost pravic in ravnanja Vsem državljanom neglede na jezikovno skupino, h kateri pripadajo, * zaščito njihovih etničnih in kulturnih značilnosti*. Slovenci smo t°rej morali plačati visok račun za Ustanovitev dežele Furlanije - Ju-ujske krajine. Če ocenjujemo takratno dogajanje iz 20-letne časovno razdalje, nam postaja še bolj lasno, da se je takrat in še prej v Pradni državni politiki izoblikoval ®klep, da se s slovensko manjšino Javna drugače kot z nemško in francosko. To potrjuje nevzdržno tališče, da ta dežela nima poscb-P^Sa statuta zaradi prisotnosti Slovencev, temveč da so tako odloči-J®v narekovali ne vemo kakšni raz-®8i. Če pa upoštevamo dejstvo, da k od takrat preteklo 20 let in da "1 država skoro ničesar ukrenila, bi slovensko manjšino zaščitila k* ji priznala narodnostne pravice, ^tem moramo priti do zaključka, da smo na zelo nizki stopnici v pri-P^rjavj z Nemci in Francozi v I-t*liji. čutimo sc zalo ponižane. Res da imamo uzakonjene slovenske .ole, toda je tudi res, da so obsta-že pod prejšnjimi upravami in da je bila njihova uzakonitev izvršena z nekajletno zamudo. Navedeni člen deželnega statuta 111 stimuliral deželnih dejavnikov, da bi v prvih letih kaj storili za korist Slovencev in so postali oprez-P*iši po znani razsodbi ustavnega *°dišča, po kateri naj bi zaščita SPORED JUTRIŠNJE SLOVESNOSTI Slovesnost ob 20. obletnici U-stanovitve dežele Furlanije -Julijske krajine bo jutri dopoldne, z začetkom ob 10. uri, v dvorani deželnega sveta na Trgu Oberdan v Trstu. Udeležila se je bosta tudi minister za deželna vprašanja sen. Eabio Fabbri in predsednik Mešane parlamentarne komisije za deželna vprašanja sen. Enzo Modica. Slavnostni govornik bo ustavni sodnik prof. Uvio Paladin. Slovesnost bodo Neposredno prenašali po tretjem televizijskem omrežju. Ob lej priložnosti je dežela izdala Posebno številko revije »Regio-Pe cronache« z ocenami predstavnikov vseh političnih šil o dvajsetih letih deželne uprave. manjšin spadala v pristojnost o-srednjih organov. V zakonskih besedilih ni bila takrat zaradi tega slovenska manjšina imenovana s pravim imenom, temveč kot »skupnost s posebnimi interesi«. Spričo vedno bolj prodirajočega prepričanja, da regionalizacija ne načenja celovitosti države — kar je potrdilo tudi delovanje dežel z navadnim statutom, ki so bile medtem ustanovljene — je začetna zaprtost o-srednjih organov pod pritiskom začela z leti popuščati. Dovoljena je bila uporaba pravega naziva za našo skupnost, prav tako so bila v deželno zakonodajo pogosteje vključena določila v korist Slovencev. Ob 20-letnem jubileju dežele se zastavlja vprašanje, kakšna je naša sodba o delovanju te ustanove. Nedvomno je, da je splošna sodba pozitivna. Kar je storila dežela na raznih področjih, predvsem v gospodarstvu, kulturi in drugod, ne bi mogla storiti država. Predvsem ne bi mogla storiti v sorazmerno kratkem času bodisi zaradi tega, ker ne more upoštevati specifičnosti posameznih območij, bodisi da je zakonodajno delo parlamenta skrajno počasno. Uvedeno je bilo gospodarsko programiranje, izdelan je bil urbanistični plan za vso deželo, skratka zakonodajno delo deželnega sveta je obilno. To seveda ne pomeni, da so bile odločitve vedno zadovoljive. Mnogo je očitkov, da dežela preveč posnema o-srednjo državno strukturo, da je sama pretirano centralistična, da so se njene strukture zbirokratizirale in da je v premajhni meri povezana z družbeno osnovo. So bili sicer v zadnjem času v tem o-ziru storjeni določeni korald v tej smeri, toda preplahi in zato premalo učinkoviti. Kar se tiče nas Slovencev, imamo glede delovanja dežele mnogo pripomb. Predvsem je bila v strankah večine dolgo časa zasidrana zavest, da je dežela enona-rodna in so bili njeni ukrepi in zakoni dolgo let temu primerni, žal moramo ugotoviti, da tak odnos do Slovencev ni še povsem izruvan. Deželni odbori imajo v zadnjem obdobju v svojem programu obvezo, da bodo pritiskali na osrednje organe, predvsem na vlado in na parlament, naj sprejmejo globalni zakon. Poleg tega so obljubili, da bodo na raznih področjih spoštovali interese naše skupnosti. Glede zakona ni bilo učinka in tudi interesi naše skupnosti so bili v okviru deželnih pristojnosti premalo upoštevani. Lahko bi našteli več primerov, toda najzgovornejši so prisotni v gospodarskem programiranju, kjer niso bile prisotne specifične potrebe ozemlja, kjer smo Slovenci v večini, niso prisotni v gospodarskih ukrepih, ker obstaja še vedno miselnost, da to področje zadeva v enaki meri vse prebivalstvo neglede na narodnost, ni prisotno v urbanističnih načrtih, kjer je gledanje podobno kot v gospodarstvu, ni tudi prisotno v kulturi, kar je najbolj nerazumljivo. Priznavamo dobro voljo in. naklonjenost dežebiih organov, ki s svojimi garancijskimi izjavami zagotavljajo redno delovanje Slovenskega stalnega gledališča, moramo pa izreči kritiko nad odnosom do drugih dejavnosti v kulturi. Naša kulturna dejavnost je mnogostrnn-ska, množična, toda je hkrati iz-črpujoča. To bogastvo, ki ga u-stvarjajo naši ljudje prostovoljno, s požrtvovalnostjo in žrtvami, lahko propade prav zaradi nerazumevanja oblasti. S tem ne bi izgubila samo slovenska manjšina temveč celotna skupnost. Iz Trsta in Furlanije prihajajo predlogi In zahteve, naj bi deželo Furlanijo - Julijsko krajino korenito ali manj korenito razdelili, češ da so si posamezna območja po svoji gospodarski, kulturni in etnični strukturi tako različna, da tako sestavljena dežela ne more zadovoljiti nasprotujočih sl interesov. Razlike resnično obstajajo, a zaradi tega ni po našem mnenju potreben odločen poseg. Mnogo let Je že v razpravi nadaljnja decentralizacija in potreba po širši pristojnosti občin In uvedbi nekega vmesnega člena med občino in deželo z drugačnimi pooblastili od teh, ki jih Imajo zdaj pokrajine. Ustrezna rešitev tega vprašanja bi verjetno o-slabila avtonomistične težnje. Naj k temu dodamo, da Slovenci ne želimo biti ločeni v dveh administrativnih enotah z zakonodajno oblastjo. Čestitke torej deželi ob njenem jubileju z željo, da bi v bodočnosti V največji meri služila Interesom večine prebivalstva. BORIS RACE DE MICHEL1S JE POTRDIL KANDIDATDRO RATT1JA ZA PREDSEDNIKA ŠE VEDNO POLEMIKE 0 AFERI ENI» MEDTEM KO SE FANFANI OBOTAVLJA Izjave voditeljev strank in protest najuglednejših italijanskih znanstvenikov predsedniku Pertiniju RIM — Vprašanje novega vodstva energetskega podjetja ENI, oziroma odstavitve njegovega predsednika Umberta Colomba, o-staja tudi čez konec tedna glavni predmet politične razprave in živahnih polemik. Predsednik vlade Fanfani, ki je po zakonu edini pristojen za imenovanje, je včeraj prejel od socialističnega ministra za državne udeležbe De Michelisa, ki po zakonu predlaga kandidate, uradno potrdilo znanih imen, v ločenih pogovorih se je tudi posvetoval s tajniki vladnih strank (KD, PSI, PSDI, PLI), bržkone je našel tudi priložnost, da izmenja o tem kočljivem vprašanju kakšno besedo s predsednikom republike Pertinijem, ko je šel sinoči na Kvirinal poslušat violinski koncert. Naj mu bo še tako neprijetno, bo moral Fanfani sprejeti odločitev v začetku prihodnjega tedna, najbrž prav v torek, ko se bo začela parlamentarna razprava o interpelacijah, ki so jih v zvezi s to nelepo «afero» vložile skoraj vse politične sile. Medtem je bila tudi včeraj «zadeva ENI-Colombo-Bi Dorina* glavni predmet političnih nastopov voditeljev strank, pa tudi še nadaljnjih protestnih reakcij Tej temi je navsezadnje posvetil tudi najživahnejši del svojega govora tajnik PSI Craxi na socialistični manifestaciji pod gledališkim šotorom v Rimu, ki je bila sicer namenjena poveličevanju nedavnega sporazuma med sindikati in delodajalci ob posredovanju vlade. Craxi je pohvalil sporazum kot »uspeh reformistične linije«, v svojem posegu pa je obravnaval tudi vprašanja evro-izstrelkov in odnosov med strankami in sindikati. Glede »afere ENI» je pa dejal, da je bilo treba odpraviti «preostre osebne spore« med Colombom in Di Dcnno. Pri tem je slednjega hvalil kot enega najboljših menežerjev, Co-lombu pa je očital, da ni dokazal obtožb proti njemu. Zato je morala prevladati politična pristojnost vlade, je dejal Craxi, ki je zelo ostro napadel sredstva javnega obveščanja, češ da so sprožila kampanjo proti socialistom. Minister De Michelis je s svoje strani izjavil, da bo Fanfaniju potrdil kandidaturo Rattija in pri tem poudaril, da ministrski predsednik ne more zavrniti njegovega predloga. Prav nasprotnega mnenja je načelnik poslancev KPI Napotitano, ki trdi, da bi bil moral dati Fanfani navodila De Mi-chelisu za dopolnitev izvršnega odbora ENI, ne pa sodelovati z njim pri odstavitvi Colomba in poudarja odgovornosti KD in PSI. Liberalni tajnik Zanone je poudaril, da ima pri zadevi PU čiste roke in da zahteva od vlade poštenih izbir. Republikanci pa naglašajo, da je vlada že storila dve napaki (odstavitev Colomba in odložitev imenovanja naslednika) in jo pozivajo, naj se izogne vsaj tretji (pritegnitev Rattija v strankarske razprtije). Direktor glasila KD Galloni očita vladi, da ni povedala, zakaj je odstavila Colomba po komaj dveh mesecih in zakaj premešča Rattija, ki ga je komaj novembra postavila na vrh povsem drugačne ustanove. Galloni sicer zatrjuje, da KD ne postavlja vetov, a terja doslednost. Velik odmev je imela v javnosti pobuda najuglednejših italijanskih znanstvenikov, ki so včeraj na rimski univerzi označili Coiombo-vo odstavitev za «dejanje oblastvene nadutosti«, znamenje »propadanja omikanih navad« in celo »mafijsko dejanje na vladni ravni« in poslali Pertindju protestno pismo. Kaj določa državni zakon 828 in kaj predlaga deželna vlada V zadnjih tednih poteka vneta razprava o zakonu št. 828 ali bolje o uporabi in razdelitvi finančnih sredstev, ki jih ta zakon dodeljuje deželi Furlaniji - Julijski krajini. Poročila govorijo o velikem številu Milijard, o različnih stališčih za razdelitev, o različnih razvojnih projektih in o edinstveni priložnosti, ki jo omenjeni zakon ponuja deželnemu gospodarstvu. Zato se zdi primerno, da vsaj v osnovnih obrisih nakažemo celotno vprašanje. Zakon št. 828 je italijanski parlament sprejel 11. novembra lani in nosi naslov «Dodatni ukrepi za dopolnitev dejavnosti obnove in razvoja območij dežele Furlanije -Julijske krajine, ki jih je prizadel potres leta 1976 in potresnih območij dežele Marke*. Določila, ki govorijo o naši deželi, predvidevajo ogromna finančna sredstva v višini približno 3.000 milijard lir. Od tega gre pretežni del sredstev za ožjo popotresno obnovo, del sredstev za infrastruk- ................................... RIM POSTAL POSLEDNJE PRIBEŽALIŠČE BREZUPNEŽEV Umor jetniške paznice Stefaninijeve dokaz nemoči preživelih teroristov Eksekucijo je izvedla ista skupinica, ki je decembra lani poskusila usmrtiti zdravnico zapora Rebibbia RIM — Dan po barbarski u-smrtitvi paznice rimskega zapora Rebibbia Germane Stefanini so vse politične in družbene sile obtožile novi teroristični zločin. Hladnokrvna eksekucija paznice s strelom v senca, potem ko so ji v njenem stanovanju sodili, jo slikali pred običajnim rdečim praporom z blodnimi gesli poveličevanja »oboroženega proletariata«, je kot hladna prha opozorila, da terorizem ni še strt, da kot ranjena zver še vedno kolje okoli sebe. Preiskovalci nimajo dvomov, da se za siglo «Jedro oblasti oboroženega proletariata« (Nucleo po-tere proletario armato) skriva skupinica brezupnežev, preživelih pripadnikov »Prime linee« in »gverilske stranke« rdečih brigad, ki so se po aretacijah v Neaplju, Piemontu in Lombardiji zatekli v prestolnico. V tem svojem brezu-pju pa je skupinica skrajno nevarna. Decembra lani so na podoben način poskusili usmrtiti zdravnico zapora Rebibbia, so pa jo le težko ranili. Stefanini je vo so po vsem sodeč prestregli pred njenim stanovanjem in jo prisilili, da jim je odklenila blindirana vrata svojega stanovanja. Preiskovalci niso namreč zasledili na vratih nobenega znaka vloma, poznavajoč nezaupljivost Stefaninijeve do neznancev pa je skoraj gotovo, da jim ni prostovoljno odprla vrat. Iz pričevanj njene kolegice, ki stanuje le nadstropje više, jo je Stefanini-jeva ob 18. poklicala, naj pride v njeno stanovanje. Ženska pa je o-stala doma zaradi svojega bolnega otroka in se je tako izognila neizbežni usodi. Sledil je že običajen teroristični ritual. Stefani-nijevo so slikali pred rdečim praporom, jo na »procesu« obsodili na smrt, smrtno obsodbo pa kasneje izvedli v prtljažniku ukradenega »fiata 131». Teroristi so se prvič oglasili, potem ko je bila paznica že mrtva, ob 22.16, ko so centralini-stu zapora Rebibbia sporočili, da so jo ugrabili. Nerešena libanonska kriza povzroča notranje nerede BEJRUT — V Libanonu se je v zadnjih dveh dneh zvrstilo nekaj dinamitnih atentatov, od katerih je bil najhujši tisti, ki je razdejal sedež nekega sirskega vojaškega poveljstva v jugovzhodnem delu države. Atentatorji so v pritlične garaže poslopja, kjer so imele sedež tudi nekatere palestinske organizacije, zapeljali z eksplozi-vom napolnjen avtomobil. Močna eksplozija je sprožila še verigo nadaljnjih, saj je bilo v kletnih prostorih skladišče orožja in razstreliva. V popolnoma razdejani stavbi je našlo smrt 45 oseb. V središču Bejruta sta bila v petek zvečer poleg treh drugih oseb, laže ranjena tudi dva italijanska državljana, ki so ju zadeli drobci eksplozije, nastale v neki trgovini s kovčki. Kaže, da atentatorjev ni vodil politični navdih, temveč izsiljevanje, ki so mu tako kot na italijanskem jugu podvrženi tudi trgovci v Bejrutu. Tretji atentat pa je bil včeraj zjutraj uperjen proti vojaškemu džipu francoskih čet v sestavi mednarodnih mirovnih sil. Bomba, ki sta jo neznana napadalca odvrgla z motornega kolesa, je ranila francoskega vojaka in nekega mimoidočega. Libanonska policija poroča še o četrtem atentatu, ko so neznanci iz vozečega avtomobila pred libijsko ambasado v Bejrutu odvrgli dinamitno palico, ki pa je povzročila le rahlo gmotno škodo. Atentatorji so seveda vsi po vrsti «neznani», dejstvo pa je, da zavlačevanje dogovora o popolnem umiku vseh tujih sil iz Libanona pušča prostor medsebojnemu obračunavanju, ki lahko kaj kmalu znova privede do državljanske vojne. Lagodno pogrezanje v jezikovno greznico V Rimu ubili kamorističrcsga kolovodjo RIM — Glavni kolovodja in namestnik kamorističnega bossa Cutola Vincenzo Casillo je bil včeraj ob življenje v eksploziji peklenskega stroja ki je v rimski mestni četrti Primavalle raznesla njegov avtomobil. V eksploziji .je bil težje ranjen tudi njegov kamoristični pajdaš Mario Cuomo. ki se sedaj bori s smrtjo v bolnišnici Gemelli. Vincenzo Casillo je bil skoraj dve leti na begu zaradi vrste zločinov. Njegovo ime pa je postalo znano širši javnosti, ko so ga pred časom omenili kot glavnega posredovalca pri pogajanjih s Cutolom, s katerimi so skušali doseči osvoboditev deželnega odbornika Čira Cirilla, ki je bil .jetnik rdečih brigad. Kljub temu da ga .je policija iskala, je lahko med pogovori Casillo nemoteno obiskoval svojega voditelja' v zaporu. Vsekakor se je vse to doigo obdobje Casillo spretno skrival pred preiskovalci. Manj uspešen pa je bil s svojimi konkurenti, ki s Izsledke dvodnevnega posveta bo dežela zbrala v predlogu o energetskih potrebah F-JK», o katerem bo nato sklepala osrednja vlada - Z nastopom podtajnika na ministrstvu za industrijo F. Rebecchini-ja se je včeraj popoldne v Avditoriju zaključila prva deželna konferenca o problemih energije. Kakor je ob koncu naglasil predsednik deželnega odbora Comelli, je dvodnevni posvet o energetskih problemih naše dežele navrgel mnogo pozitivnih elementov, ki jih bo deželna u-prava, hkrati z argumenti, ki govore proti uresničitvi te ali one nove energetske strukture v Furlaniji -Julijski krajini, upoštevala pri sestavi predloga o deželnih potrebah po energiji, o katerem bo v zadnji instanci sklepala osrednja vlada. V svojem posegu pa je podtajnik Rebecchini poudaril, da namerava vlada izvesti vsedržavni energetski načrt brez-vsakega obotavljanja ali zamujanja. Prednost pri tem bodo imeli tako imenovani alternativni viri energije, saj je treba plačilno bilanco razbremeniti hudega primanjkljaja, ki ga ustvarja uvoz surove nafte iz tujine. Podtajnik je posebej obravnaval nove obrate za proizvodnjo energije, ki so predvideni na ozemlju Furlanije - Julijske krajine, še posebej pa se je zadržal pri megacentrali z zmogljivostjo 1.280 MW električne energije, ki je predvidena na obali od Tržiča do Lignana. Gre kakor znano za centralo na premog, ki je povezana s celo vrsto ekoloških problemov, tako da se je prizadete krajevne u- IlUimilllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIUIIIHIIIIIIIIIMIIIIIllllllimilflllMIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIinillll NA PETKOVI SEJI Dolinski občinski svet pozitivno ocenil sporazum o protivrednostih Soglasno sprejet sklep, da se oddajo TKB v najem poslovni prostori v družbenem centru pri Domju Sporazum med deželo, Kraško gorsko skupnostjo in občinskimi u-pravami o novi avtocesti, ki zagotavlja naši skupnosti protivrednosti za povzročeno škodo, je pokazatelj spreminjajočih se odnosov, vendar E>o treba resnične spremembe, zlasti v odnosu oblasti do naše narodnostne skupnosti, preverjati ter si s skupnimi močmi prizadevati, da se bodo novi odnosi dejansko uveljavili. To je v sintezi mnenje, ki ga je večina dolinskega občinskega sve- SSk za smotrno uporabo sredstev po zakonu 828 Komisija Slovenske skupnosti za gospodarska vprašanja je izdelala programski dokument o smotrni uporabi finančnih sredstev, ki bodo dode/jena tržaški pokrajini za gospodarske posege na osnovi zakona štev. 828. Dokument poudarja, da je treba s temi sredstvi podpreti predvsem nastanek novih proizvodnih struktur na industrijskem in obrtniškem področju ter v kmetijstvu, omogočiti trdnejšo uveljavitev tržaškega pristanišča in pospešiti mednarodno sodelovanje. Uvedba novih dejavnosti pa predpostavlja fazo raziskovalnih dejavnosti, ld bi jih bilo treba prav tako podpreti. Na Tržaškem se nudijo precejšnje možnosti uspeha v elektronski industriji, pa tudi v mali industriji in obrtništvu, ki delujeta na področju elektronike. Nadalje so dane možnosti za ugoden razvoj v pridobivanju marmorja. za kar obstajajo tako surovine kakor tudi specializirana delovna sila. Dokument SSk se še posebej ukvarja s problemom kmetijstva in predlaga izgradnjo kmetijskega vodovoda na Krasu okrepitev zasebnega gradbeništva, uvajanje specializiranih kultur, zaščito porekla Kraškega vina. okrepitev Kraškega hleva in ustanovitev posebnega zadružnega centra za prodajo kmetijskih pridelkov in živinorejskih proizvodov. ta izrekla na petkovi seji. Poročilu župana Švaba, ki je pozitivno ocenil sporazum, je sledila razprava, ki jo je preveval določen optimizem, istočasno pa trezna zavest, da se resničen E)oj za uveljavitev načel in obvez sporazuma šele začenja. Načelnik svetovalske skupine KPI Švara je govoril o novem odnosu, ki ga bomo preverjali ne samo ob uresničevanju obvez sporazuma na deželi, temveč tudi ob številnih drugih priložnostih, bodisi ko bomo vlagali prošnje za prispevke na podlagi zakona 828 ali drugih zakonov, bodisi ko se bodo odločali o zakonski zaščiti naše narodnostne skupnosti. Prvi korak je bil vsekakor storjen, sedaj bo treba združiti napore, da t>odo storjeni naslednji koraki. Pozitivno je sporazum ocenil tudi podžupan Pečenik (PSI) in dejal, da bo odvisno tudi od nas samih, v kakšni meri se bo uresniče val. Govoril je tudi o silah v sami deželni upravi, ki imajo do nas dobre namene, kar daje določena jamstva. Treba bo sedaj postavljati pametne in upravičene zahteve. Ugodno je sporazum sprejel tudi Drozina (KD) ter izjavil, da bo njegova skupina skrt>ela, da bi se sporazum izpolnjeval. Drugačnega mnenja je bil Mahnič (SSk). «Kar smo mi zahtevali, je dejal, bi moralo priti pred podpisom*. Pri tem je ponovil stališče njegove skupine, ki zavrača gradnjo ceste v ot)čini. Glede sporazuma pa je dejal, da ni razlogov za optimizem, ker so besede eno, dejanja pa vse nekaj drugega. Dolinski svet je na petkovi seji med drugim soglasno sprejel sklep, da se odda Tržaški kreditni banki v najem poslovne prostore v novem družbenem centru pri Domju. Nova poslovalnica TKB je velika obogatitev za občino. Naj omenimo tudi, da je skupšči- na soglasno odobrila resolucijo o perspektivah čistilnice Aquila, ki so jo predložile vse svetovalske skupine. V resoluciji dolinski občinski svet poziva vse javne uprave, da sledijo razvoju obvez, ki jih je sprejelo vodstvo čistilnice za ohranitev dejavnosti. Sestanek o regulacijskem načrtu v Repnu Krajevno prebivalstvo je zelo zainteresirano, kakšen bo urbanizacij-ski razvoj na območju repentabrske občine v prihodnjih letih. To smo lahko jasno ugotovili na sinočnjem javnem sestanku v mali dvorani socialnega centra v Repnu, katerega se je udeležilo približno 100 ot>ča-nov. Prisotni so pozorno poslušali izvajanja župana dr. Colje in arhitekta Kokorovca, ki sta orisala, v kakšni meri bodo morali prilagoditi občinski regulacijski načrt precej restriktivnim predpisom deželnega regulacijskega načrta. Podrobneje bomo še poročali. —I B, S. . prave soglasno otepajo. Rebecchini pa je poudaril, da je uresničitev tega obrata nujna ter dejal, da t>o občina, ki bo pristala na lokacijo, prejela kot nekakšno protivrednost (za zaščito narave in gospodarski razvoj) 620 milijard lir, po začetku proizvodnje pa občina in dežela skupaj po 3,5 milijarde lir na leto. Rebecchini je poudaril tudi možnosti za nove zaposlitve, ki bi jih cen- Še jutri vplačilo naročnin za radio in IV Finančna intendanca opozarja imetnike televizijskih in radijskih sprejemnikov, da je treba do 31. januarja vplačati naročnino za letošnje leto. Zneski so naslednji: čmo-bela 42.680 lir, polletna 21.785 lir, trimesečna 11.365 lir; barvna televizija letna naročnina 78 tisoč 910 lir, polletna 40.280 lir, trimesečna 21.020 lir. Radijski sprejemnik: letna naročnina 3.630 lir, polletna 2.340, trimesečna 1.700 lir. Za poravnavo «posebnih» naročnin za leto 1983 moramo nakazati dolgovani znesek na poštni tekoči račun štev 2105 ter pri tem uporabiti nakaznico iz knjižice, ki jo poseduje vsak naročnik. Naročnino za radijski sprejemnik v avtomobilu pa lahko poravnamo v uradih Avtomobilskega kluba ali na katerikoli pošti. trala nudila neposredno in prek manjših podjetij, ki bi z njo sodelovala, poudaril pa je tudi dejstvo, da v primeru, ko bi centrala ne bila zgrajena ob deželni obali, odpadla tudi možnost uresničitve premogovnega terminala v tržaškem pristanišču, kajti izgradnja terminala bi se izplačala le pod pogojem, da bi Trst lahko računal na letni dovoz vsaj 5 milijonov ton premoga. Med 38 strokovnjaki in javnimi upravitelji, kolikor se jih je priglasilo k razpravi, je včeraj nastopil tudi podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo De Carli. Govornik je poudaril nujnost o-krepitve energetskega potenciala v naši deželi, zlasti za potrebe industrije. ;V. Furlaniji - Julijski krajini prednjačijo namreč tekstilna, železarska' in kemična industrija. Pobuda v podporo reforme psihiatrije V odgovor na številne poskuse na vsedržavni ravni, da bi izničili reformo psihiatrije in pod videzom izpopolnitve zakona 180 ponovno u-stvariti umobolnice - gete, je tudi v Trstu nastal odbor za obrambo, ki je osvojil znane teze pokojnega prof. Basaglie. K odboru so pristopili predstavniki strank, sindikatov in demokratičnih organizacij pa tudi javni upravitelji in zdravstveni operaterji. Cilj in program odbora so orisali na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so poudarili, da se da tudi zakon 180 kot vsaka stvar izboljšati, da pa je treba ohraniti osnovna načela, ki jih je uveljavil dolgoletni boj prof. Basaglie in njegovih sodelavcev. Glavna hiba reforme, so dejali na včerajšnjem srečanju, je prav v tem, da je marsikje niso uresničili v praksi. Zato se je treba zavzemati za njeno popolno uveljavitev tudi tam, kjer je reforma ostala samo na papirju, kar pa prav gotovo ni primer Trsta. Med cilje odbora spada tudi restruktura-cija parka bivše psihiatrične talnice pri Sv. Ivanu, ki naj bo spet namenjen širši rajonski in mestni skupnosti. SINOČI V KULTURNEM DRUŠTVU «IVAN GRBEC» Odprtje Kravosove razstave in koncert dua Hrvatič-Oman Agilno škedenjsko kulturno društvo ilvan Grbec» je sinoči privabilo v svoje prostore veliko število domačinov in gostov iz mesta (med njimi je bil tudi generalni konzul SFRJ Drago Mirošič s soprogo). Priložnost za to je bilo odprtje razstave grafik škedenjskega mojstra Marjana Kravosa in pa koncert dua Žarko Hrvatič (violina) in Nada Oman (klavir). Po uvodnih pozdravnih besedah predsednika društva Deziderija Švare in predstavitvi nastopajočih, je o Kravosovih grafikah spregovoril umetnostni kritik Milko Bambič. Dejal je. da je Skedenj že od nekdaj prava drevesnica slovenskih likovnikov. Omenil je Avrelija Lu-kežiča, pa samouka Silvestra Godino, dalje Macarola in Avgusta I-vančiča. Marjan Kravos nadaljuje tradicijo na visoki umetniški ravni kot učenec slovite ljubljanske grafične šole. Kravos je grafik prefinjenih občutij, čeprav so predmet uiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiniinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii PO SKLEPU TORKOVEGA SINDIKALNEGA ZBOROVANJA Sindikat slovenske šole poziva k stavkovni akciji ke seje. Zato pričakujemo solidarnost in izvajanje primernih ukrepov š strani ravnateljev. Razredni svet, pri katerem je odsoten tudi en sam član, ni polnomo-čen in ne more sklepati (ministrska okrožnica št. 451/1967). Stavkajočega osebja ni mogoče nadomestiti v smislu kraljevega odloka št. 653 od 4. 5. 1925. Torej se bomo vrstili pri stavki po eden na vsaki seji, dokler ne bo izpolnjenih 20 ur za mesec februar. Zato je izredno pomembno, da se ne začnejo seje pred prvim februarjem. Ko se bo nabralo 20 ur, nismo več dolžni prihajati na seje in vse je odloženo na naslednji mesec. Sindikat slovenske šole Udeleženci sindikalnega zborovanja, ki je bilo v torek, 25. januarja, in ki ga je priredil Sindikat slovenske šole, so dali pobudo za stavkovno akcijo, ki naj zadeva ocenjevalne seje. Skupščina je ugotavljala, da je postal položaj suplentov na nižjih in višjih srednjih šolah nevzdržen. Težave in zamude pri izplačevanju mezd so se začele že v lanskem letu, vendar se je letos stanje zaostrilo: suplenti še vedno čakajo na novembrsko. decembrsko in trinajsto plačo, za katero je bil denar le obljubljen, o januarski plači pa ni še niti govora. Poleg tega se je položaj suplentov poslabšal z novimi določbami: njihova plača se bo namreč znatno znižala, saj jo bodo zaračunavali po številu dejansko opravljenih ur v razredu: domneva se, da ne bodo plačane nedelje, razni prazniki med šolskim letom ter poletne počitnice. Zato ponovno pozivamo vse vodstveno in učno osebje, da podpre skupen t)oj in da sodeluje pri napovedani akciji. Ocenjevalne seje gredo na račun dvajsetih mesečnih ur. Po ministrski okrožnici št. 318 z dne 13. novembra 1980 za stavko pri polurnih sejad"’rir’prčdviden noben odbitek. Po isti okrožnici mora ravnatelj v naprej določiti začetek in konec vsa- niiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHmiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiii* S SEJE DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Skupščina potrdila odborov sklep o odobritvi načrta nove avtoceste Župan Albin Škerk označil sporazum z deželo kot dogodek velikega političnega pomena Dnevni red petkove seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta je bil zelo obširen; skupščina je namreč razpravljala in sprejela številne sklepe glede vrste nujnih vprašanj upravnega značaja. Seja se je začela z županovimi sporočili, med katerimi je na prvem mestu poročal o sporazumu, ki je bil dosežen v zvezi z izgradnjo nove avtoceste; župan je sporazum označil kot politični dogodek velikega pomena, zaustavil pa se je tudi ob vprašanju protivrednosti, ki jih bo skupnost prejela za povzročeno škodo. V Nabrežini nimamo kulturnega doma, je dejal Škerk, ta cilj pa zasledujemo že 30 let; zato smo Kraški gorski skupnosti postavili samo ta predlog in upamo, je zaključil, da bomo prejeli potrebno tinansitanje. Sicer pa je skupščina na petkovi seji razpravljala tudi o vprašanju avtoceste; z večino glasov je namreč ratificirala sklep občinskega odbora (odbornik Vocci je glasoval proti, predstavnik LpT pa se je vzdržal), s katerim je leta odobril gradbeni načrt 1. odseka avtoceste Sesljan - Prosek. Potem ko je o njem spregovoril in ga orisal od- bornik Brezigar (med drugim je podčrtal, da je družba AN As sprejela vse variante, ki jih je predlagala občinska uprava), je odbornik Vocci predlagal, naj bi občinska u-prava od družbe ANAS zahtevala uresničitev še ene variante: izgradnjo dveh postajališč v bližini mosta, po katerem teče železniška proga; ta predlog je uokviril v širši problem turistične valorizacije tega območja, še posebej pa gradišč in jame v Slivnem. Predlog je naletel na negativno mnenje pri predstavniku KD, odbornik Brezigar pa ga je v imenu SSk označil kot sicer zanimivega, a nesprejemljivega v okviru ratifikacije odborovega sklepa o odobritvi hačrta za gradnjo avtoceste. Izrazil je tudi pripravljenost o njem razpravljati, ko bo občina imela na razpolago vse podatke o turistični valorizaciji tega predela in ko bo jasno kakšna bo lahko ta turistična usmeritev. Poleg vsega, je še pristavil, bi uresničitev variante terjala nove razlastitve* Da bi našli rešitev problemu, ki ga je odprl odbornik Vocci, so sejo na predlog odbornika Depangherja prekinili, kar pa ni zbližalo različ- ........■■■..................... FINANČNI STRAŽNIKI PRESTREČI! TIHOTAPSKO POT NA OPENSKI POSTAJI SO ODKRILI DVA VAGONA 4JV0ŽENIH* CIGARET Da gre skozi tržaško ozemlje, poleg tihotapskih poti z mamili, tudi tobačna pot, ni novost. Finančna straža je že večkrat zajela v mrežo večje ali manjše ribe, ki so skušale mimo državnega monopola u-voziti v Italijo razne količine cigaret. Vsa ta odkritja pa se s težavo kosajo z včerajšnjim odkritjem na openski železniški postaji, kjer so agenti finančne straže prestregli kar dva polna železniška vagona cigaret raznih znamk, kot so marlboro, muratti ambassador, merit in R6. Čeprav nenavadnega tovora še niso stehtali, se da sklepati, da presega 16 ton, kar v denarni vrednosti pomeni nekaj milijard lir. Pošiljka, kot so ugotovili, prihaja iz Romunije. Zanimivo je, da so nekaj podobnega odkrili predvčerajšnjim v Vareseju. Verjetno gre v o-E>eh primerih za iste ^izvoznike* in «uvoznike», ki jih t» treba še identificirati. V teku je namreč široka preiskava, ki jo v Trstu vodi dr. Staffa. Sodno obvestilo za odv. G. Irnerija Pordenonsko sodstvo je odposlalo sodno obvestilo odvetniku Gior-giu Irneriju, predsedniku zavarovalniške družt>e Lloyd Adriatico iz 'Prsta, ki je bil pred kratkim potrjen za člana vodstva združenja zavarovalniških družb ANIA, v katerem je Irneri osumljen bankrota. Sodno obvestilo, ki ga je podpisal namestnik državnega tožilstva dr. Schia-votti, je zadnje dejanje v sodnem postopku v zvezi s stečajem zasebne televizijske postaje «ERA Stereo 2000» iz Pordenona, pri kateri je bila Finanziaria adriatica, družba skupine Lloyd Adriatico, soudeležena s 40 od sto kapitala. nih gledanj v samem odboru do tega vprašanja; predložena je bila namreč resolucija, ki obvezuje občinski odbor, da bo v prihodnje pri družbi ANAS podprl uresničitev variante za turistično valorizacijo te cone. SSk je ponovila svoje stališče in glasovala proti resoluciji, kar je storila tudi KD. tako da je bil dokument odobren z glasovi ostalih strank večine. Sklep o ratifikaciji pa je občinski svet, kot rečeno, sprejel s široko večino. O predlogih občinske uprave, kako uporabiti del finančnih sredstev po zakonu štev. 828 za pobudo v občini (posredoval jih je pokrajinski upravi) in o drugih sklepih petkove seje, bomo še poročali. • Na Pomorski postaji bo jutri, ob 17.30 javno zborovanje stanovanjskih upravičencev IACP, ki ga prirejajo sindikalne organizacije. Slovo od Oskarja Vatovca Ogromna množica prijateljev, soborcev, sindikalnih predstavnikov, slovenskih športnikov, se .je včeraj na Proseku poslovila od Oskarja Vatovca, bivšega partizana, našega sindikalnega deiavca in športnega organizatorja, ki ga .je kruta bolezen prezgodaj odvzela krogu svojih dragih in še posebej naši narodnostni skupnosti in naprednemu italijanskemu gibanju, v katerih je deloval od mladih let vse do zadnjih dni življenja. Pokojnikov spomin so z venci počastili Zveza partizanov s Proseka Kontovela, sindikat upokojencev CGIL, proseško - kontovelske sekcije KPI, ŠD Primorje, nogometni odsek in igralci ŠD Kras. medtem ko sta na čelu žalnega sprevoda plapolala prapor VZPI AiNPI in zastava sindikata CGIL. Ob odprtem grobu sta se od Vatovca poslovila član pokrajinskega vodstva KPI Stojan Spetič in pokrajinski tajnik VZPI - ANPI Ar-turo Calabria. Oba sta poudarila doprinos pokojnika v borbi za svobodo in njegovo delo v sindikalnih ter športnih organizacijah, še posebej pa sta podčrtala njegova prizadevanja za krepitev odnosov med tu živečima skupnostima. Po ža-lostinki pevskega zbora Vasilij Mirk .je na desetine rok prekrilo krsto z zeml.jo, za katero se je Oskar Vatovec boril v mladih letih s puško v roki in za katero se je nato vse življenje nesebično žrtvoval. Važno za delavce obrata Calza Blodi Enotna sindikalna zveza CGIL -CISL - UIL vabi vse delavke in delavce obrata «Calza Bloch», da se za časa srečanja med sindikalisti, predstavniki industrijske zveze, Friulie, Krožnega sklada in družbe ININCO, ld hov torek 1. februarja ob 1Q.30. zberejo pred sedežem deželnega odborrilštva za industrijo v Ul. Trento. njegovega grafičnega podajanja najbolj preprosti, zavrženi materiali, kot so cunje in papir, a na novo ovrednoteni v njegovi umetniški viziji. Kravos je na stene razstavil okrog 20 takih primerkov. Duo Hrvatič - Oman je izvedel Sergeja Prokofjeva štiri skladbe iz baleta Pepelka in Italijansko suito Igorja Stravinskega; tehnično in interpretacijsko zahtevni deli, ki sta ju umetnika podala v skladnem muziciranju in z lepim obvladanjem vseh težavnostnih stopenj, pri čemer je prišla do izraza tudi tehnično dognana violinistova interpretacija. Prisotni so ju nagradili z zasluženim aplavzom in se potem še pomudili v društvu v prijetni družbi. Kdor se bo od 1. februarja dalje peljal z avtobusom brez vozovnice, bo moral plačati 20.000 lir globe. Sklep je sprejelo podjetje ACT, potem ko je ugotovilo, da se skuša vsak dan peljati brezplačno okrog 50 ljudi. V torek, 1. februarja, ob 18.30 se sestane vzhodnokraški rajonski svet. Kmečka zveza izreka iskreno sožalje Pinu Pečenku ob izgubi drage mame LOJZKE Ob težki izgubi drage mame Lojzke izreka pokrajinsko vodstvo tržaške federacije PSI tov. Pinu Pečenku in svojcem globoko sožalje. Učno in neučno osebje slovenske srednje šole Fran Erjavec izraža svojemu ravnatelju inž. Josipu Pečenku globoko sožalje ob izgubi drage mame Ob težki izgubi drage mame Lojzke izrekajo sinu Josipu Pečenku globoko sožalje kolegi ravnatelji slovenskih nižjih in višjih srednjih šol na Tržaškem Ob smrti matere Lojzke Gregorič - Pečenko izrekamo prijatelju Pinu in svojcem iskreno sožalje Družine Čok in Vesel Profesorici Veri Pečenko in družini izrekamo globoko sožalje ob izgubi drage tašče. Dijaki in starši nižje srednje šole S. Ciril in Metod na Katin ari Sekcija KPI Devin - Nabrežina izreka iskreno sožhfje' družini Sigoni iz Nabrežine ob smrti matere in Kulturni večer v Gabrovcu Kulturni večer, ki ga je sinoči priredilo v Gabrovcu KD Rdeča zvezda, je res odlično uspel. V nabito polni dvorani društvene gostilne je po pozdravu mešanega pevskega zbora Rdeča zvezda nastopil kot gost moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline, ki je izvajal Vinski koncert. Zbor je pod vodstvom Ignacija Ote zapel venček pesmi, vmes pa sta v prizorčkih nastopila humorista Vanek in Drejček ter recitator Miran Klun. Vezni tekst je sestavil Edvin Križmančič, za režijo pa je poskrbel Sergij Vere. B. S. Sekcija VZPI - ANPI Devin - Nabrežina izreka globoko sožalje družini in svojcem ob bridki izgubi dragega Oskarja Vatovca 30. 1. 1975 30. 1. 1983 Ob 8. obletnici smrti dragega Lovrenca Maverja se ga z ljubeznijo spominjajo žena Stana ter sinova Sergij in Stojan z družinama Boljunec, 30. januarja 1983 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta in nonota ROMANA RAPOTCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala pevskemu zboru Slovenec iz Boršta, nosilcem krste ter darovalcem cvetja. DRUŽINA Boršt, 30. jai-uarja 1983 ZAHVALA Ob smrti očeta AG0STINA GI0RGIJA se zahvaljujem vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala TPPZ Pinko Tomažič. Sin Ellgio z družino Trst, 30. januarja 1983 30. 1. 1981 Ob drugi obletnici smrti 30. 1. 1983 DANILA KLUNA se ga z ljubeznijo spominjajo žena Lucy in hčerka Mira Sv. Ivan, Milan, 30. januarja 1983 > 30. L 1981 30. 1. 1983 Ob drugi obletnici smrti 0TELLA LIZZIA | se ga z vsem srcem spominjajo žena in svojci Opčine, 30. januarja 1983 Zapustila nas je naša draga mama in nona FRANCKA FERLUGA vd. FERLUGA Pogreb bo jutri, 31. t.m. ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Trstu. Žalostno vest sporočajo: hči Marčeta z možem Zorom, vnuk Renato z ženo Lučko, pravnuka David in Niko ter drugo sorodstvo Trst, 30. januarja 1983 Nenadoma je preminila naša draga NERINA RUSTIA Pogreb bo jutri, 31. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v proseško cerkev. Žalostno vest sporočajo: mama, brat, svakinja, nečakinji Francesca in Martina ter drugo sorodstvo Trst, 30. januarja 1983 (Pogrebno podjetje Zimolo) Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in nona ASSUNTA DANELLI Pogreb drage pokojnice bo jutri, 31. t.m., ob 13.30 iz Tržiča v nabrežinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: hči Elvira Sigoni z možem, vnuki Lorenzo, Maurizio, Graziella in Elena Nabrežina, 30. januarja 1983 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob težki izgubi naše drage BRUNE NAUTA por. PEČAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin. Mož Rihard in svojci Trst, 30. januarja 1983 ZAHVALA Ob izgubi naše drage MARUE KOftET vd. SIVITZ se1 iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na-kakršenkoli način sočustvovali z nami. Posebna zalivala zdravniku dr. Giovanniju Hrovatinu za zdravniško nego. DRUŽINA Trst, 30. januarja 1983 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega VITT0RIA LEGHISSE se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. DRUŽINA Medja vas, 30. januarja 1983 31. 1. 1982 31. L 1983 Ob prvi obletnici smrti naše drage žene, mame in none IVANKE ŠKABAR por. PURIČ se je z žalostjo v srcih spominjajo SVOJCI Veliki Repen, 30. januarja 1983 27. 1. 1944 27. 1. 1983 ■ Minilo je 39 let, odkar si padel v liorbi VIKTOR PERIC a vendar ostal si vedno v naših srcih SVOJCI | Praprot, 30. januarja 1983 31. 1. 1973 31. 1. 1983 Ob deseti obletnici smrti našega dragega IVANA FERLUGE se ga spominjajo hči Milka, zet Božidar in drugi sorodniki Trebče, 30. januarja 1983 DANES V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU Druga revija zamejskih godb na pihala na kateri bo nastopilo šest naših skupin pogovora prepu- Sklepno misel ščamo vam... «Zelo spodbudno in hlalevredno je, da so načele godbe delovati na takšen bolj organiziran in brez dvoma tudi obrestujoč način. Tisti, ki tovrstno glasbo poslušajo, in teh je veliko, pa se začenjajo zavedati, da je to delovanje vendarle pomemben del tiste kulture, ki se vsak dan z žrtvijo in naporom, pa tudi z ljubeznijo, ustvarja v naši skupnosti. Zato naj ljudje godbe podpirajo in jim sledijo, starši pa naj svoje otroke le pošiljajo v godbene šole, kajti glasbena izobrazba postaja danes vsebolj nepogrešljiv element človekove osebne kulture.* (ris) Spremembe na avtobusnih progah št. 45 in 46 Zgoniška občinska uprava obvešča krajevno prebivalstvo, da bo s 1. februarjem v dogovoru s pokrajinskim konzorcijem za prevo- Danes bo v tržaškem Kulturnem domu druga revija zamejskih godb na pihala, ki jo prireja Zveza slovenskih kulturnih društev. Na prireditvi bodo nastopile godbe iz Krita, Nabrežine, Proseka, Trebč, Ricmanj in iz Doline. Ignacija Oto, ki je pri ZSKD zadolžen za glasbeno dejavnost in torej tudi za stik z godbami na pihala, smo zaprosili, da nam nekaj pove o pobudi: <'Pred leti, ko je bilo na dlani, da se je tovrstna dejavnost na Tržaškem razmahnila in postala pomemben dejavnik v kulturnem in umetniškem udejstvovanju naših ljudi, smo začeli načrtovati vključitev godb na piliala v našo Zvezo.' Po drugi strani pa se je pričela tudi naša organizacija intenzivneje zanimati za delovanje godb, ki so dotlej bile nekako ob strani in delovale kot samostojne skupine, brez širše povezanosti in celovitejše organiziranosti. Ko so se godbe včlanile v ZSKD, se je to poznalo tudi znotraj ansamblov samih; nekateri so se pričeli obnavljati, druge god-pa so ustanovile' lastno godbeno solo in v razmeroma kratkem času je bilo že občutiti večji porast kakovosti.* Kako se pa odvijajo stiki med ZSKD in godbami? «Večkrat na leto imamo sestanek * predstavniki godb in na enem teh sestankov smo tudi sprejeli sklep, da vsaki dve leti organiziramo v Kulturnem domu v Trstu revijo. S tem želimo v koncertni obliki prikazati širokemu občinstvu delovanje in napredek naših godb, kajti večina ljudi jih pozna (ali jih je Poznala) le po nastopih na vaških šagrah ali prireditvah manjšega obsega.* Kakšna je bila kvalitetna raven Prve revije? fNa prvi reviji so nastopile le štiri godbe, ki pa so pokazale lepo stopnjo pripravljenosti. Kvaliteto revije pa je močno dvignila godba na pihala iz Idrije, ki je ena najboljših v Sloveniji. Kot gost je nastopila tudi godba od Sv. Barbare.* Menite, da bo potrebno revijo v Prihodnje prirejati bolj pogostoma? «Določili smo, da bo revija v Kulturnem domu v Trstu vsaki dve jeti, zato da bi se naši ansambli lahko temeljito pripravili nanjo ter * vajami in delom dvigovali svojo tevajalsko raven. Ob glavni reviji Pa naj bi bila še kakšna podobna manifestacija, prav tako vsako drugo leto, kje na odprtem in to v sklopu kakšne pomembnejše obletnice. Takšna prireditev • je bila. dansko leto v Križu./Toda te polšt-ne prireditve organizirajo godbe same, medtem ko masi ".breme za glavno revijo seveda Zveza sama.* Kalzšen je učinek, ki ga je, dol-Soročno gledano sprožila prva revija? ^Predvsem se je povečala 'vitalnost naših godb, spreminja pa se tedi mišljenje. Ob nastopili na od-Prtem in v okviru vaških praznikov, začenjajo zdaj naše godbe prirejati tudi koncerte po dvoranah, kar zahteva nekoliko drugačen prijem te ostrejši kriterij, predvsem kar se tiče sporeda, ki mora biti tudi Primerno dolg. Naj še povem, da smo že letos mislili razširiti revijo tedi na Goriško, da bi priredili en »oncert v Gorici, vendar nam to Zaenkrat ni uspelo.* klliHt„|l(lllll1Illlll|llllllll|(lllltlllul|lnllllllll|,,n,ittiiiiiiiniiiiiiiiiiititiiiiiiitiimtinmiii.il Zimovanje v Ravasclettu smučarskih učiteljev in od novih prijateljev, ki smo jih tam spoznali. Tako smo učenci šol Karel Širok, Oton Župančič. Fran Šaleški Finžgar. France Bevk, šola s Proseka skupno z učiteljicami Lauro, Marvido, Mirjam, Ljubo in učiteljem Mariom s težkimi koraki stopali v avtobus. Odhajali smo iz Kamije s težkim srcem, istočasno pa srečni, ker smo se po enem tednu spet vračali domov in k našim staršem. Zahvala gre ob koncu vsem. ki so to prvo uspelo zimovanje omogočili, tako učiteljem, staršem, ing. Pinu Rudežu za dragoceno pomoč pri organizaciji in ravnateljici Lučki Bare - Križman, ki je bila nekje pobudnik tega prvega zimova-nja. Seveda zaključujemo z upanjem, da bomo prihodnje leto ponovno organizirali 1-tedensko šolo v naravi in z željo, da nas bo prihodnje leto mnogo več- Mim ze ACT stoipdl v veljavo nekoliko spremenjen urnik javno-prevozne službe na progi št. 46. Bistvena sprememba je ta, da bo vsaka vožnja le enkrat šla skozi Bajto, v Samatorci ne bo več avtobus nekaj minut ustavljen na postaji, iz Samatorce pa bo vozil po cesti «Pri kostanjih* v Salež. Tako bo ob delavnikih odhod avtobusov na Prosek anticdpiran za par minut. Povsem reorganizirana pa je bila nedeljska vožnja avtobusa. Do sprememb je prišlo tudi na progi št. 45, ki novezuje repenta-brsko občino, Girandole in Bri-ščike. B. S. Obvestilo Kmečke zveze Dne, 31. januarja zapade rok za plačevanje vladne koncesije (con-cessione governativa) za prevoz lastnega blaga z lastnimi prevoznimi sredstvi (tisti, ki imajo rdečo črto). Letošnji znesek je za 20 odstotkov višji od lanskega in ga je treba zaokrožiti na 1000 lir. To se pravi, da je letošnji znesek 15.000 lir, katerega lahko plačate na pošti, številka tekočega računa je 8003. V KRIŽU Visok jubilej Marije Košuta V torek je v krogu svojih najdražjih v rojstnem Križu praznovala 90 let domačinka Marija Černe vd. Košuta. Slavljenka, ki je v življenju prestala marsikatero tegobo, se je rodila v Černetovi družini, še zelo mlada pa se je omožila z domačinom Štefanom Košuto, po domače Kuharjevim. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, od katerih je danes pet živih. Najstarejši sin Albert je namreč umrl v Jugoslaviji, kjer se je zatekel zaradi fašističnih preganjanj. Marija Košuta je vse življenje posvetila družini, še danes pa rada pripoveduje vnukom in pravnukom, ki jo vedno radi obiščejo, kako je nekoč prodajala ribe v Trstu. Kljub visoki starosti je Marija še vedno dobrega zdravja in vedrega značaja, zato ji tudi mi, kot vsi njeni dragi, iz srca kličemo še na mnoga leta. Razna obvestila ® Gledališča Mladinski odsek in KD Vesna prirejata v četrtek, 3.2. ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu javno srečanje na temo «Kaj ti pomeni NOB?*. Razpravo bosti, uvedla Neva Lukeš in Pavel Stranj. Vljudno vabljeni. Sekcija zveze borcev - ANP1 Bo ljunec prired 5. februarja v Lipici v hotelu Maestoso družabni večer posvečen «40. obletnici prisilnega izgnanstva slovenskih mladincev v posebni bataljon*. Vpisovanje na vaških sekcijah in na sedežu ANPI v Trstu, v Boljuncu pa v baru Pri Mariji in v mlekarni Laura. Zabavali vas bodo Veseli godci. Dom Jakoba Ukmarja priredi danes, 30. t.m., ob 16.30 predavanje (z diapozitivi) dr. Adriana Sancina na temo «čar Sahare v pet tisoč letih zgodovine*. Amaterski oder Jaka Štoka priredi na Kontovelu v nedeljo, 6. februarja, ob 17. uri premiero «Čuk v nebesih*, katere original naslova igre je «Večna lovišča* Mire Šte fanac. V gostilni Pavletič v Borštu vas bodo v sredo, 2. februarja, od 18.30 dalje zabavali Veseli godci. Glasbena matica obvešča, da je abonmajski koncert «Zagrebških madrigalistov* prenesen na ponedeljek, 28. februarja. aiiiiiiiiiiiifiiiiniiiiiiiiiniiiuiiiiiiniiiniiinmdiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiB OB OBČNEM ZBORU, KI JE BIL V SREDO NA OPČINAH KD Tabor prispeva k bogatitvi slovenskega kulturnega prostora Gotovo nam ne bo nihče zameril če napišemo, da je opensko kulturno društvo Tabor eno najbolj aktivnih društev v našem zamejstvu. ki s svojim delovanjem krepko presega lokalno merilo in nudi svoj' originalni prispevek širšemu slovenskemu kulturnemu prostoru. To razveseljivo dejstvo in ta usmerjenost prizadevnih openskih kulturnih delavcev sta prišla jasno do izraza tudi na nedavnem rednem občnem zboru SKD Tabor, ki se je odvijal v sredo zvečer v Prosvetnem domu in ki je, kot so nas Openci že navadili, potekal v pravem delovnem vzdušju. Glede splošne dejavnosti društva naj navede mo le podatek, da .je v to organizacijo včlanjenih trenutno približno 550 ljudi, od lanskega občnega zbora pa .je društvo priredilo kar 63 raznovrstnih predstav in nobud. Dosedanja predsednica Stanka Hrovatin, ki .je prepustila podroben opis dejavnosti društva v pretekli delovni dobi referentom posame znih panog se je v svojem sklepnem poročilu dotaknila nekaterih splošnih, a obenem življenjskih problemov naše narodnostne skupnosti. Omenila je in obsodila vsa zavlačevanja okrog zakona za globalno zaščito, kot jasen pokazatelj takega odnosa do Slovencev na krajevni ravni pa .je navedla dejstvo. iiuiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiimimmiimuimifiiiniiiiiiiimmiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiitiminiiiiiiiiiiiii Slovo od Romana Rapotca Dne 2o. t.m. nas je nenadoma zapustil-tovariš Romano Rapotec. Pokopali smo ga v sredo na domačem pokopališču. Na zadnji poti so ga spremili njegovi tovariši, vaščani in prijatelji iz sosednjih vasi. Tovariš Romano se je redil v Borštu dne 24.7. 1909 v kmečki družini. Že kot mladenič se je izučil za kovača in nato se je zaposlil do upokojitve, pri raznih gradbenih podjetij. Zelo ponosen je bil, ker je bil zaposlen pri gradnji našega Kulturnega doma v Trstu. Leta 1937 se je poročil z napredno vaščanko Frančiško roj. Hreščak in v njunem zakonu se je rodilo pet otrok. Kot zaveden Slovenec se je vključil v NOB, sodeloval je na terenu pri raznih akcijah in nalogah. Pred dvema tednoma smo poroča- II o enotedenskem zimovanju osnovnošolskih otrok v Ravasclettu. To-Kftet vam posredujemo celotno poroko o omenjenem zimovanju. Odpo-tovali smo v ponedeljek, 17. t.m. v *E!odnjih jutranjih urah. Po dvojni vožnji smo prispeli v Karnijo III sicer v Ravascletto. kraj name-niett našemu zimovanju. Z velikim Presenečenjem smo zagledali lepe teežne planine, kajti do zadnjega testno vedeli ali nam bo vreme naga-Jalo ali nam bo naklonjeno. Po na-teestitvi v hotel Fantinel v središču 'asi in v gorski koči Stella alpina *teo se z žičnico popeljali na bele smučine Zoncolana. Tu so nas že čakali naši smučarji učitelji, ki so nas po preizkušnji v smuki razvrstili v tri smučarske jupine. Po dobri uri smučanja smo *e nekoliko utrujeni vrnili v hotel, tako se je prvi dan zaključil z o-Kusno večerjo. Vsi ostali dnevi nate šole v naravi so bili zelo polni. Pestri in zabavni. V ostalih dneh 8mo imeli na vrsti 4-umo smučanje * Popoldanskih urah pa reden pouk. ,vakrat smo imeli na vrsti zemljepis z gledanjem zanimivih diapozi-“V iz ZDA in Kube. enkrat pa smo ®* ogledali film o Kamiji. ki nam je posredoval smučarski učitelj Himalajec in bivši ravnatelj smu-J^rske šole Sergio DTnfanti. Druž P* je bila zelo vesela tako. da ni-smo vedeli, kaj pomeni brezdelje in dolgčas. Improvizirali smo tudi pevski ?Por, ki je zapel večkrat zelo lepo te občuteno vrsto slovenskih pesmi, j^tealu. prekmalu je prišla sobota, teJnji dan našega bivanja v Rava-telettu, vsi udeleženci smo se zbra-11 na Zoncolanu. kjer je bila na vrte* tekma. Vreme je bilo kot sicer Vse dni sončno in toplo. Ob 11. uri jteio nestrpno čakali na startu, nekoliko živčni in koncentrirani. Drug j drugim smo hiteli proti cilju in testrpno čakali na uvrstitev. Priznanja o opravljenem tečaju telo prejeli vsi, tako začetniki kot todi bolj izkušeni smučarji. Za te Uspehe se moramo zahvaliti našim ateučarskim učiteljem Sergiu, Ro-toeu. Luci. Eniu, Pavlu in Mirku. Prišel je čas slovesa, kot pravi zna u* pesem, in res smo se poslovili od Za scvieiuvunje v NOB je prejel spominsko značko od Združenja aktivistov Osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. Dne 10. januarja 1945, ko šo Nemci in colottijevci obkolili vas, je bil pokojni med tistimi, ki so jih mučili v gostilni pri L.ieni z električnim tokom. Tovariš Romano, je bil ranjen z rafalom, ko so colottijevci napadli in odkrili bunker. Imel je še toliko moči, da se je izvlekel na varno in obležal pred hišo. Ranjenega so ga odpeljali najprej y Ul. Kolonja na «Ispetto-rato speciale politico* na zasliševanje, potem v bolnico in nato v korcne.iske zapore, kjer je bil zaprt do osvoboditve. Njegova življenjska pot ni bila prav rožnata. Dne 7. 12. 1970 je v tržaški bolnici umrla žena in od tedaj je živel v krogu svojih otrok. Zelo težak udarec je bila smrt sina Franka, ki je nenadoma umrl dne 6. 4. 1980. Tovariš Romano naj Ti bo lahka domača zemlja! Otrokom in svojcem izrekamo iskreno sožalje. Sekcija VZPI - ANPI iz Boršta in Zabrežca. kako tukajšnje krajevne uorave gledajo na našo skupnost. Tabor, kot na žalost skoraj vsa naša društva, m bilo niti lani deležno denarnih prispevkov iz javnih skladov. Pred tem poročilom so o dru štvenem življenju in dejavnosti no-ročali tajnik Viktor Sosič in referenti posameznih panog. Slišali smo tako poročilo dramskega odseka, ki ga je v odsotnosti referenta Draga Gorupa prebrala Olga Lupine, folklornega odseka, ki ga je podala načelnica Lucija Hrovatin in koncertne dejavnosti, ki ga je posre dovala mlada Nives Košuta. O na stopili in dejavnosti moškega in ženskega zbora sta spregovorila Zoran Sosič in Kostanca Filipovič, medtem ko je Stanka Hrovatin podala obračun razstavne delavnost’! .in poslovanja, knjižnice «Pinko Tomažič in tovariši*. Prav razstave, knjižnica in zelo dobro izpeljani, «Openski glasbeni večeri* predstav ' Pa jo za društvo posebno razvese ljivo novost, hkrati pa tudi osvežitev in pomemben prispevek našemu kulturnemu utripu. Poročila sta dopolnila blagajnik Vinko Kahn in predsednik nadzornega odbora Vladimir Turina, ki je tudi podal raz-rešnico siaremu odboru. i Občni zbor so nato pozdravili član predsedstva ZSKD Vojmir Tavčar. Zvonko Malalan (Zveza partizanov in aktivistov), Andrej Križnič (ŠD Polet), Svetko Grgič (Glasbena matica), Ivo Jerič (taborniki RMV) in pa predstavnica pevskega zbora «Vesela pomlad*, ki je prinesla tudi pozdrave openske osnovne tole «France Bevk*. Pozdravom «e sledila kratka, a jedrnata razprava, v kateri so člani posredovali ne kaj koristnih pripomb in sugestij za bodoče delo. V ospredje ie zlasti prišla potreba, da bi se mlaVe generacije s že večjo zavzetostjo vključile v društveno življenje in do možnosti dale pobudo tudi za ustanovitev samostojnega medinskega odseka. Ob koncu so še izvolili odbor, ki bo vodil društveno delovanje v novi delovni dobi. Za novo predsednico SKD Tabor je bila izvoPena Nori Jerič. f Čestitke Mali DAŠI lep pozdrav. Srečnima staršema Magdi in Bogdanu pa vse najboljše želi Vilma z družino. Jutri bo naš DORJAN ugasnil 7 svečk. Da bi bil vedno tako priden v šoli in doma, mu želijo in pošiljajo koš poljubčkov teti Silvana in Adrija-na, strica Boris in Gioacchino ter nona Marija. Danes praznuje rojstni dan MERI ROMANO iz Ricmanj. Obilo sreče in zdravja ji želijo vsi, ki jo imajo radi. Štiri leta so že minila, odkar se je SAMOA rodila, pogumno bo užgane svečke ugasnila ter mamico in očeta razveselila. Bodi vedno pridna in vesela, da te bosta očka in mamica vedno rada imela. To d želita Daria in Tanja, pridružujejo se Vida. Zorko, nona Ika in družina Meneghetti. Danes praznuje svoj rojstni dan draga nona IKA. Mnogo zdravja in veselja ti želi Daria. Danes praznuje MERI ROMANO 50. rojstni dan. Ob tem lepem jubileju ji želi obilo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva sestra Savina z družtoo. Jutri praznuie svoj 50. rojstni dan GIULJANA MALALAN. Ob tem lepem jubileju ji želijo obilo sreče, veselja in zdravja mož Lucijan, mama Vittoria. oče Bruno, hči Elizabeta in sin Mauro z Miro. Našemu bivšemu profesorju KARLU BAJCU, ki je posta) doktor znanosti, iskreno čestitamo dijakinje IV. razreda učiteljišča. Jutri bo praznovala .rojstni dan MARIJA ŠČUREK. Da bf bffla še dolgo let zdrava in v^sjd^v Jcfogu svojih dragih, ji iz vsega srca že-l*io mož Franc, sin Vinko z ženo 01 »o ter vn>’k Igor. Vse naiboliše. MERI; za tvoje srečanje z Abrahamom, želi Majda. Slovensko stalno gledališče v Trstu. Titus Maccius Plautus, Hvalisavi vojak — 30. in 31. januarja ter L februarja v Drami SNG v Ljubljani, 2. 2. v Kočevju, 3. 2. v Bohinjski 1 Bistrici in 4. 2. v Celju. VERDI V torek ob 20. uri šesta predstava j «Dinorah» G. Meyerbeera. Red’E/H. Dirigent Baldo Podic, režija: Alberto Fassini. BOSSETTI Od torka, L februarja, gostuje v gledališču Rossetti Teatro Stabile iz Turina z delom Cristopherja Marlo-wa «Doktor Faust* v režiji Fla-via Ambrosinija. V abonmaju odrezek št. 5. Rezervacije pri glavni blagajni. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE NOVA GORIC \ V sredo, 2.2.83, ob 10.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici predstava za Srednjo družboslovno ekonomsko šolo ter ob 20. uri v isti dvorani — predstava red S — sreda in izven: Peter Turrini «Jožef in Marija* ter «Lov na podgane*. ItoNKARJEV DOM LJUBLJANA Okrogla dvorana V sredo, 2.2.83, ob 11. uri: Predstavitev izdaj Prešernovih poezij Cankarjeve založbe. V petek, 4.2., ob 21.45: Izbor svojih šansonov. Srednja dvorana Danes, 30. t.m., ob 18. in 21. uri: J. Radulovič «Golobnjača». I. preddverje Še danes, 30. t.m., razstava «Foto/ Photo Joco Žnidaršič*. Hala Tivoli Jutri, 31. t.m., ob 19.30: Koncert angl. kitarista Alvina Leeja. Velika dvorana V četrtek, 3. 2. 83, ob 19.30: Mat-thias Eisenberg, Leipzig, orgelski koncert. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega dor.a v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure. ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Rezervacije po telefonu 222 815. Novopečenemu doktorju IGORJU GUŠTINU iskreno čestitamo Dragica. Pepka. Jožica in Bojana Izleti Združenje UNION priredi enodnevni izlet na pustno nedeljo, 13.2. v Casarso della Delizia. Informacije vsak dan razen sobote od 17. do 20. ure Ul. Valdirivo 30, II. nadstropje, tel. 64459 ali 732858. Starejši planinci priredijo danes, 30. januarja, izlet v Miljske hribe. Zbirahšče ob 9.45 na Trgu stare mitnice (Barriera Vecchia) pri avtobusni postaji št. 20. Odhod ob 10. uri, iz Milj pa ob 11. uri. Potrebna je tudi prepustnica. Na medicinski fakulteti v Ljubljani je uspešno diplomiral IGOR GUŠTIN Iskreno mu čestitajo Nadia, Grozdana in Viktor Cesar Družino Magde m Bogdana Staniča je osrečilo rojstvo prvorojenke DAŠE Srečnima staršema iz srca čestitajo otroci, starši in osebje otroškega vrtca iz skednja Našemu delovnemu tovarišu Robertu Šegi je žena Lilijana povila prvorojenčka SEBASTJANA Iskreno jima čestitajo uslužbenci občine Dolina ......................................................................................»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii.m«iiiiiiiiiiimiiihiiiiiiiimw»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.............................miimiiiimiimmiii>iiiiimntmiiin..r Danes, NEDELJA, 30. januarja MARTINA Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.07 — Dolžina dneva 9.38 — Luna vzide ob 19.08 in zatone ob 8.47. Jutri, PONEDELJEK, 31. januarja VANJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 8,6 stopinje, najnižja 8, ob 18. uri 8 stopinj, zračni tlak 1019,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 84-odstot-na, nebo pooblačeno s slabo vidljivostjo, morje mimo, temperatura morja 8.6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Luca Perčič, E-lisa Valenti, Marco Pastorino, Matico Azzopardo, Martina Cunja, Monica Maurovic, Daniele Torluccio. UMRLI SO: 83-letni Giovanni Pi-chi, 71-letna Anna Micor por. Ursi-ni, 82-letni Francesco Riecardo, 71-letna Clelia Giacomelli, 82-letni Lu-ciano Muggia, 81-letni Giovanni Marclii, 58-Ietna Natalia Tonussi por. Zubin. OKLICI: učitelj Giorgio Trincas in turistična vodička Nikica Nadra- Včeraj - danes ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služb« nd 2 do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od P do 21. ure in prazničn, oo 8. do 20. mija, prodajalec Franco Polla in u-čiteljica Alessandra Copetti, mehanik Orio Guerrini in uradnica Su-sanna Sibelia, mehanik Claudio Sot-ti in frizerka Mirella Maurin, igralec Giulio Ciabatti in študentka Joanne Dugina, opremljevalec Paolo Ciccone in študentka Rossana Minniti, uradnik Gianfranco Uršo in študentka Patrizia Bufo, prodajalec Paolo Feltri in internistka Nadia Bertolini, mehanik Gianfranco Opara in asistentka Maria Signo-retto, brivec Vito Facenda in gospodinja Silvana D’Ambrosio, delavec Dinko Bursič in prodajalka Lote-ja Morato, upokojenec Nunzio Marino in gospodinja Anna Sanfratello. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Opicina, Muggia (Viale Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Gjovanni 5. Trg sv, lake ha l. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba l, Opčine. Milje (Viale Mazzini 1). LEKARNI«, t OKOLICI Bol junec: tel 228 124 Bazovica; tel. 226 165: Opčine: tel. 211-1101; Prosek: tel 225 141. Božje polje Zgonik: tel. 225 596- Nabrežina tel '00-121; Sesljan: tel 209 197: Bari LOTERIJA 57 77 18 61 58 Cagliari 62 87 79 73 57 Firence 57 69 8 56 71 Genova 62 3 6 59 75 Milan 9 55 50 76 77 Neapelj 1 55 11 3 16 Palermo 47 76 90 3 62 Rim 17 31 20 76 71 Turin 31 7 86 8 27 Benetke 45 15 90 77 71 X 2 X ENALOTTO 211 XIX XXX KVOTE: 12 - 14.697.000 lir 11 — 516.700 lir 10 — 52.400 lir Kino ZSKD v Kulturnem domn v Trstu DNEVI SLOVENSKE KULTURE SKD Tabor D Z L MG Sežana ROBERT HLAVATY Slikarju V spomin Odprtje razstave v foyerju v petek, 4. februarja, ob 19.30 ZA KITARO IN GLAS Večer koroških in primorskih kanta vtorjev V mali dvorani v petek, 4. februarja, ob 20.30 STU LEDI NEJ PRIDE NUTER Slovesni nastop ob 10-letnici TFS STU LEDI V soboto, 5. februarja, ob -20.30 Predprodaja listkov od 1.2. dalje na sedežu ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20. BESEDE LJUBEZNI Pesniški večer na besedila Iga Grudna ob 90-letnicl rojstva V nedeljo. 6. februarja, ob 17.00 Šolske vesti SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv. Frančiška 20/2 vas vabi v torek, 1. februarja, ob 20.30 na večer diapozitivov in razgovor Janeza Lenassija na temo SODOBNO KIPARSTVO Razna prizadevanja in kiparski simpozij. Mentorji bralnih značk posameznih šol so naprošeni, da do jutri, 31. januarja pismeno sporočijo naslednje: 1. število in vrsto bralne značke; 2. če želite ustvarjalca iz matične domovine in koga. Sporočila pošljite na naslov: Draga Lupine, šola F. Bevk - Opčine. BIBII—i V Galeriji TK. Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava Bogdana Borčiča, Grafike od 1970 do 1980. Grafike Marjana Kravosa bedo na ogled v kulturnem društvu Ivan Grbec - Skedenj do 7. februarja. Urnik galerije bo ob delavnikih od 17.30 do 20. ure, cb praznikih od 10. do 12. ure. SKD Tabor - V prosvetnem domu na Opčinah je odprta retrospektivna razstava Roberta Hlavatyja «:U-metniku v spomin*. Urnik: vsak dan od 17. do 19. ure, v nedeljo od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. V četrtek, 3. februarja, bo v tržaški občinski galeriji odpri razstavo slikar Bnmo Prof a. Upravni odbor TPPZ Pinko Tomažič obvešča, da bo v soboto, 5. februarja, od 10. do 12. ure ter na dan občnega zbora. t.j. 11. februarja, v j prostorih partizanskega doma v Ba-i zorici - Kosovelova 1, odprta razstava o dejavnosti zbora in umetniških del Duilia Švare. V foveriu doma V. Sirka v Križu razstavlja Klavdij Clari. Razstava je na ogled danes, od 11. do 12. in od 15. do 17. ure. V občinski galeriji razstavlja slikar Furio de Denaro. Razstava bo odprta do 2. februarja. Cappella Lndeigiound 18.(KJ — 22.00 «11 terzo uomo». C. Reed. Oison VVelles, A. Valli. Ariston 17.00 «Britannia hospital*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 15.30 «Scusa se e poco*. Film za vsakogar. Jutri ob 17.00 Nazionale 16.00 «Tutti per uno» z Beattlesi. Film za vsakogar. Grattacielo 16.U0~22.15 «L extrater-restre*. Film za vsakogar. Penice 15.30 «Sogni mostvuosamente proibiti*. P. Villaggio. Jutri ob 17. uri. iVIignon 15.30 «Viotor Victoria*. Film za vsakogar. Filodrammatieo 15.00 «Calde e ba-gnate sulle isole deHamore*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.15 «Vai avantrtu cherrtti vien da ridere*. Jutri ob' T6.30>fi Capitol 16.00 «Testaio:cnoce». R/ Poz-zetto. N. Manfiedi. Jutri ob 16.30. Cristallo tč.00 «Bingo hongo*. A. Ge lentano. • Jutri ob 16.30. Moderno 15.30—22.00 «Amici miei II*. Radio 15.30 «Caldo protumo di ver-gmes. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorie Veneto 16.30 «Piacere a tre*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 «Storie di ordinaria follia*. Prepovedan mladini pod 18. , letom. .............. ': čil i« Koncerti VERDI Danes, 30. januarja, ob 11. uri bo na sporedu v mali dvorani gledali šča prvi nedeljski koncert v letošnjem letu. Igral bo orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija. Societa dei coneerti - Tržaško koncertno društvo priredi jutri, 31. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert. Prireditve in sporočila . kulturnih društev-in -organizacij Prosvetno društvo Mačkolje vabi na Slovenski večer, ki bo danes, 30. t.m., ob 17. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. SKD Igo Gruden ■ ŠD Sokol Nabrežina vabi člane in prijatelje na redni občni zbor. ki bo v društveni dvorani v Nabrežini v petek, 4. februarja. ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Odbor. KD RDEČA ZVEZDA - ŠK KRAS prirejata TEDEN SLOVENSKE KULTUF E V čitrtek, 3. 2, v društvenih prostorih v Saležu ob 20 30 otvoritev razstave ^POGLEJMO V SKRINJE NAŠIH BABIC*, nastopi! bo barmonikaš Zoran Lupine. Razstava bo cdprla od petka, 4. 2. do torka. 8. 2. od 16. do 18. ure. V torek. 8. 2., v telovadnici osnovne šole Lojze Kokofavec -Gorazd v Saležu ob 20.30. Nastopili bodo: moški pevski zbor iz Postojne, recital mladink srednje tole iz Komna ter nastop domačega pevskega zbora KD Rdeča zvezda. KD PRIMORSKO - MAČKOLJE priredi v nedeljo, 6. februarja, ob 17. uri DAN SLOVENSKE KULTURE V DUHU MLADIH IZVAJALCEV ftašlbpajd: otroški pevski zbor F. Venturini od Dom ja; Suzana ,. Žerjal - harmonika: gojenci glasbene šole Breg: kot izredni gost violinist ŽARKO HRVATIČ. ZSKD vabi ha večer jugoslovanskih in argentinskih plesov s folklorno skupino TRIGLAV iz BUENOS AIRESA V torek, 1. februarja 1983, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Izšlo je novo delo tržaške pisateljice ZORE TAVČAR VETER V LASEH Knjigo je založila Mohorjeva družba iz Celja, dobite pa jo v Tržaški knjigami. Ul. sv. Frančiška 20. ZSKD vabi na II. REVIJO GODB Danes, 30. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Nastopajo godbe: Breg iz Ricmanj. Viktor Parma iz Trebč, Prosek, Vesna iz Križa ter Nabrežina. Predprodaja vstopnic na sedežu ZSKD v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11 ter eno uro pred pričetkom predstave pri osrednji blagajni Kulturnega doma. Informacije SIP uporabnikom rnimiiii PLAČILO TELEFONSKEGA RAČUNA Družba SIP opozarja svoje abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 1. trimesečje 1983. S tem oglasom opozarja vse, ki računa Se niso poravnali, naj to store čimprej pri lokalnih sedežih. S tem se bodo izognili prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik. Societa Italiana per 1'EsercizioTelefonicc PrTinorški*dTiov7ilk GORIŠKI DNEVNIK 30. januarja 1983 S SEJE RAJONSKEGA SVETA ZA PEVMO, OSLAVJE IN ŠTMAVER Podpora pobudi zadruge «Ivan Cankar za gradnjo zadružnih stanovanj v Povrni Čez nekaj tednov vselitev otrok in učiteljev v domače prenovljeno šolsko poslopje - Zakaj na občini zavlačujejo z ureditvijo športnega igrišča? O prenovljenem šolskem poslopju, začasnem sedežu njihove skupščine. zadružnih stanovanjih, obcestnih tablah, športnem igrišču so govorili na petkovi seji rajonskega sveta za Pevmo Oslavje in Štrna ver. Sestali so se tokrat v gostilni Pri Tildi na Oslavju, v pričakovanju prostorov, ki jih bodo dobili začasno v uporabo v šolskem poslopju. To je prenovljeno, učenci se bodo vanj vselili že čez nekaj tednov. V tem poslopju pa bo tud’ manjši prostor v katerem bo pisar niča ra jonskega sveta sestanke pa bodo imeli v eni izmed učilnic, se veda upoštevajoč vse prednise, predvsem zdravstvene, ki dovolju jejo uporabo šolskih prostorov tudi v druge namene. Na tej seji rajonskega sveta je bilo tudi precej govora o šolskem poslopju. Občinska uprava ga je docela popravila, v ta namen porabila nad 250 milijonov lir. V n.jem so štiri učilnice. V času do pravila so se otroci s šolskim avtobusom vozili v Gorico, v šolo na Livado. V svoje poslopje se bodo vrnili najbrž že sredi februarja, člani rajonskega sveta so izrazili mnen.je, da ne bi bilo sedaj velikih slovesnosti, Te naj bi prenesli na dan ko bodo počastili poimeno vanje te šole. Prav tako ne bodo počastili svojega začasnega sedeža. Občinska uprava bi morala v -bodoče poskrbeti za dostojen sedež rajonskega sveta. Sejo jo vodil predsednik Joško Kosič, v razpravo pa so večkrat segli drugi člani, med temi Aleš Figelj, David Sossou, Marjan So šol, Silvan Primožič. Silvan Bensa. Precej je bilo govora o prostoru. ki je v Pevmi namen.ien za ljudske stanovanjske gradnje. Ma rjan Sošol, ki predseduje komisiji sveta za urbanistična vprašanja, .je poročal o sestanku, ki so ga imeli nekaj dni prej z zastopnikoma slovenske stanovanjske zadru ge «Ivan Cankar* arh. Savino Grav-nerjevo in dr. Jožetom Cejem. Ta sta obrazložila namene nove zadruge. ki ima namen skrbeti za gradnjo stanovanj za slovenske čla ne ne le v goriških. marveč tudi v drugih občinah. Zadruga .je za prosila občinsko upravo za dodelitev zemljišča v Pevmi. Tu .je pro štora za 24 zadružnih stanovanj v vrstnih hišah. Med člani so tako prebivalci Pevme in Osla v ja kot tudi iz drugih krajev občine. Vsi so Slovenci. Zadruga ima tudi že obljubljeno podporo pristojnih ura dov pod ugodnimi kreditnimi pa goji. Tako v urbanistični komisiji kot v rajonskem svetu so dali podporo tej pobudi in sklenili v tem smislu tudi opozoriti občinski odbor. V razpravo je prišlo tudi vprašanje rekreacijsko-športnega igri šča v Pevmi. Na zemljišču, kjer je v urbanističnem načrtu predvidena ureditev športnih naprav, nameravajo urediti pašnik za govejo živino. To je v nasprotju s pravili To zemljišče bi morali dati domači skupnosti. Na občini pa se trenutno s tem otepajo ker se nočejo za meriti deželni upravi, ki je lastnik tega zemljišča. Rajonski svet bo zahteval, da da občinska uprava to zemljišče na razpolago. Pevma je namreč edini kraj v občini kjer nimajo igrišča za športno rekreacijo otrok. Spet podražitve V Gorici bo jutri zvečer že druga seja občinskega sveta. Tokrat bedo sprejeli sklepe o podražit- vah raznih občinskih služb, upa števajoč navodila iz Rima. Podob ne sklepe so že sprejeli v skoro vseh drugih občinah. Delavske skupščine V tržiških tovarnah bodo začeli jutri prirejati skupščine delavcev na katerih bodo sindikalisti obrazložili najnovejši sporazum z vlado in delodajalci o ceni Jela. Sestanke bodo sklenili v petek zjutraj. ko bo v menzi ladjedelnice govoril tajnik FLM Pio Galli. GLEDE PODGORSKE TOVARNE V petek srečanje De Carli - sindikati Po petkovi manifestaciji v Ga rici, se podgorski tekstilci pripravljajo na podobno sindikalno manifestacijo v Trstu. Predvidoma jo bodo izvedli že v tem tednu, vse- iMiiiHiniiniiiiiiiiiiiiiiMimiiimiiiiiiiiiiiiitiiiitiiimiiiiiMmiimimiiiiiHMitimiiiiiiiiimiiiiiiimifimainiii Ne bo ocenjevalnih sej na slovenskih šolah Vsaj do 15. februarja, če vlada ne prekliče svojih predlogov, ne bodo dijaki in učenci dobili zaključnih ocen prvega semestra letošnjega šolskega leta. To so sklenili sindikati šolnikov v vsedržavnem merilu, tej obliki protesta se pri družuje tudi Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica. Odbor tega sindikata .je na izredni seji, ki je bila v petek pa novno razpravljal o ministrski a krožnici št. 425 z dne 28. detembi a 1982 in o zakonskem dekretu z dne 10. januarja 1983. Po izčrpnem pretresu vseh norm, ki jih prinašata omenjena odloka, je odbor ugotovil, da zelo omejujejo ekonomski in pravni Doložaj šolnikov. Gre namreč za tokaj omejen finančni proračun za šolstvo: b) prepoved ustanavljanja novih šol in razredov: c) zmanjšanje posebne doklade pri plači za nestalne profesorje: č) od ravnateljev imenovani suplenti 'so plača ' ni le na osnovi efektivno ophdvl.je nih ur; to določilo hudo prizadene zlasti slovenske profesorje. Zaradi teh strogih omejitev je Sindikat slovenske šole tajništvo Gorica sklenil, da proglasi blokado V NEDELJO DOSPE V GORICO NOVI NADŠKOF A. V. BOMMARCO Novi goriški nadškof Antonio Vi-tale Bommareo bo dospel v Gorico v nedeljo. 6. februarja. Ob 14.30 bo prispel v Oglej, kjer ga bedo pričakali cerkveni dostojanstveniki goriške nadškofi.je (Oglej In ves červinjanski okoliš so še vedno v goriški nadškofiji) ter tamkajšnji predstavniki civilnih oblasti Cerkveni obred bo v oglejski baziliki. k:er bo novi nadškof tudi počastil tam pokopane ostanke oglejskih pa triarhov. Iz Ogleja bo novi nadškof odpa toval v sprevodu avtomobilov v smeri Gorice, kamor bo dospe) ob 16. uri. Iz vozila bo izstopil pred stolnico, kjer ga bo sprejela gori-ška duhovščina. V stolnici bodo za tem prebrali papeški odlok o ime no vanju novega goriškega nadška fa. Cerkveni obred bo trajal približno do 18. ure. Zatem se bo nadškof srečal s predstavniki tu kaišnjih oblasti v stavbi semenišča v Ul. Seminario. V Gorici dokončujejo v teh dneh tudi popravljalna dela na stavbi nadškofijskega dvorca. Prepleskali so zunanjo fasado stavbe. Nekaj popravljalnih del so opravili tudi znotraj stavbe. ocenjevalnih sej do 15. februarja t.l. Ako do tedaj ne bodo v celoti izplačani suplenti. ki so do danes prejeli na decembrsko in trinajsto plačo le delna nakazila, na januar sko pa sploh nič, si sindikat pridržuje možnost nadaljevati s protestno akcijo. Tajništvo sindikata poziva tudi šolnike, naj se na vsaki razredni seji, po domeni med kolegi, vzdrži ocenjevalne se.je vsaj po en profesor. Na modni reviji modeli naših non kakor pa pred srečanjem predstavnikov sindikalne zveze CGIL -CISL - UIL in sindikata tekstilcev z deželnim odbornikom De Carli-jem. Srečanje .je napovedano za petek. 4. februarja. Metanovodsko omrežje v Tržiču Tržiška občina skuša najti pa so.jilo dveh milijard lir s katerimi finansirati tretjo tranšo del me-tanovodskega omrežja v rajonih A-ris in Panzano. Eno milijardo iir so že našli pri bančnem podjetju IML Za drugo mliijardo se zanimajo pa pri Evropski investicijski banki. Če jim bo to uspelo, bodo v kratkem nadal.jevali z deli na tem omrežju in v približno dveh letih bi lahko vsem prebivalcem Tržiča dobavljali metan v gospa din.jske namene. Kdaj razprava o osnutku pravilnika za delovanje družinskih posvetovalnic? Komunistični predstavniki v glavni skupščini goriške krajevne zdravstvene enote so od predsednika ustanove zahtevali, da se na prihodnji seji skupščine razpravlja o osnutku pravilnika za družinsko posvetovalnico. Komunisti v zahtevi navajajo, da je delovna skupina. kj je bila zadolžena za pripravo osnutka že dokončala delo in da je skrajni čas, da se o tem vprašanju razpravlja v skupščini • Tržiški mestni redarji so lani priselili nediscipliniranim šoferjem 7.721 glob. Tako je v občinsko blagajno prišlo nad 53 milijonov lir. Gorica je daleč od modnih središč in zato naše žene in dekleta samo na televizijskem ekranu gledajo kakšno modo jim pripravljajo za prihodnje leto modni kreatorji ter &veda vzdihujejo za lepimi modeli; oTo/crat po "bodo tudi v Gorici IjdbitefjicF' mode~prište na svoj račun. Žensko društvo, ki si je na J delo "ime avstrijske cesarice Marije Terezije, je, v skladu s tem svojim nazivom, priredilo modno revijo z naslovom: *Včerajšnja moda in današnje pobožne želje*. Revija bo jutri, v ponedeljek, ob 17.30, v Palače hotelu. Kdor bo tja šel bo najbrž lahko videl kako so se oblačile naše none in si seveda zaželel kaj podobnega tudi za današnji čas. šolske vesti V NEDELJO V KULTURNEM DOMU PRIKAI KULTURNO UMETNIŠKE USTVARJALNOSTI V BENEČIJI Nastop, pevskega zbora, folklorne skupine in gledališča s Cankarjevim Hlapcem Jernejem - Odprtje slikarske razstave in razstave beneškega tiska in publikacij o Benečiji Osrednja prireditev ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku na Goriškem bo v nedeljo. 6. februarja popoldne, v Kulturnem domu v Gorici. Pripravlja je Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z društvom Rečan z Ljes, Beneškim gledališčem. Društvom beneških likovnikov. Beneško folklorno skupino z namenom nuditi goriškim Slovencem bogat in kar se da popoln prikaz kulturno-umetniške ustvarjalnosti rojakov v videmski pokrajini. Tako bodo v nedeljo popoldne v preddverju Kulturnega doma odprli slikarsko razstavo članov Društva beneških likovnikov in razstavo beneškega tiska, oziroma publikacij o Beneški Sloveniji. Razstavo pripravlja knjižničar Marijan Brecelj. Tako slikarska razstava kakor razstava tiska bosta v Kulturnem domu odprti da 10. februarja, zatem pa ju bodo prenesli v prostore v Kriški ulici (Ul. della Croce), kjer bosta ostali na ogled še do 19. februarja. Osrednja kulturna prireditev bo v nedeljo popoldne v Kulturnem domu, z nastopom pev- skega zbora Rečan, Beneške folklorne skupine, recitatorjev in godcev. Slavnostni govor bo imel prof. Viljem černo, dolgoletni in vsestransko aktivni kulturni delavec v Benečiji. V drugem delu prireditve se bo predstavilo Beneško gledališče z na beneško narečje prirejenim Cankarjevim Hlapcem Jernejem, v režiji Adrijana Rustje. Skratka bogata in obenem enkratna Prešernova proslava. Filatelisti obnovili odbor Pred kratkim so se goriški filatelisti zbrali na občnem zboru in izvolili novi odbor, ki ga sestavljajo predsednik odv. Franco Obiz-zi, Lodovico Mischou, Silvano Pich, Sergio Chersovani, Ruggero Clede, Selvino Ceschia. Savo Sfiligoj, Pau-lo Komel in Bruno Iucchi. V nadzornem odboru sta Antonio Sili in Mario Bressan. 0DPR0 JO V SOBOTO 5. FEBRUARJA V Špacapanovi galeriji v Gradišču razstava grafikov 20. stoletja Med 45 avtorji iz Veneta in naše dežele tudi Slovenci Pilon, Černigoj, Mušič, Spacal in Kravos V Gorici imamo v tem času kar celo vrsto najrazličnejših kulturnih prireditev, za katere so dala pobudo tako slovenska kot italijanska kulturna društva ter tudi številne u-stanove javnega značaja. Poročali smo že o zares lepi razstavi beneške grafike iz 18. stoletja, ki je že teden dni odprta v palači Attems in ki si jo bo moč ogledati do druge polovice marca. Istočasno je na pobudo Bance cattolice del Veneto V TRSTU DANIEL L. COBURN PARTIJA REMIJA tragikomedija Danes, 30. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Sovod-njah Jutri, 31. januarja, ob 20.30 na sedežu društva »Naš prapor* v Pevmi tvtiiitiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitniuiiHiiHtiiiiiiiMtitiiiiitituiiiiiMiMiiniiiiiiiifrniiiiiiiiiiHfiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtuiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiH POKRAJINSKA KOMISIJA OBJAVILA NOVE VREDNOSTI Nižje odškodnine za razlastitve kmetijskih površin v tekočem letu Večja vrednost samo za intenzivno obdelana zemljišča, ki spadajo v kategorijo vrtov • Nižja vrednost gozdov in pašnikov Danes ob 13.30 bodo na beli teden na Nevejsko sedlo odpotovali dijaki klasičnega liceja Primož Trubar v spremstvu profesorjev. Odhod bo s Travnika. ? * <*f r.-' • * r Razstave Izšel je zbornik Studi Goriziani V teh dneh je izšla, po dolgem časovnem presledku, dvojna številka goriškega zbornika Studi goriziani. Gre za številki, ki bi bili mo rali iziti že v letu 1981, pa se je izdaja zataknila. Ta številka je v celoti posvečena simpoziju o kulturnih dobrinah v Posočju, kt je bil v palači Attems. Objavljena so poročila vseh, ki so segli v razpravo. O zborniku bomo podrobneje še spregovorili. Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka? Ugodno menjavo in dobro investicijo S telefonskim pozivom se lahko takoj seznanite s tečaji raznih valut. Obenem vam nudimo tudi vse informacije o valutami!) predpisih. PosredUiemo vam tudi vse informacije o vrednostnih papirjih (BOT, BTP, CCT. ECU itd.) in niihovo realno vrednost. Te lahko hranite v varnostnih skrinjicah, s katerimi razpolagamo. Skrbimo tudi za vnovčenje kuponov. Banca Agricola Gorizia Kmečka banka Gorica Gorica * Korzo Verdi 51, tel. 84206/07 vara ne nudi samo denarja V Kulturnem domu je odprta razstava del goriškega kiparja Roberta Nanuta. Pokrajinska komisija, ki je pristojna za določevanje vrednosti kme' tijskih zemljišč oziroma višine odškodnine ob razlastitvi kmetijskih površin, predseduje ji pokrajinski odbornik za javna dela Edoardo Bressan, je te dni objavila lestvico novih vrednosti za leto 1983. Cene, oziroma vrednosti so v bistvu ostale enake lanskim, oziroma so se celo, za nekatere vrste zemljišč, rahlo znižale. Izjemo predstavljajo le vrtovi, katerih vrednost se je povišala za okrog 8 odstotkov, v primerjavi z letom 1982. Pokrajinska komisija lfz^a Ugptav-, ljanje in dpločanje vrednosti kmetijskih površin se v glavnem uk.varja z reševanjem sporov, ki nastajajo med zasebniki in javnimi ustanovami ob razlastitvenih postopkih. Seveda. glede določevanja višine odškod- Vrsta kulture prvo kmet. drugo kmet. tretje kmet. območje območje območje orana zemljišča 20.000.000 19.000.000 21.000.000 travniki 15.000.000 14.000.000 14.000.000 vrtovi 50.000.000 50.000.000 50.000.000 vinogradi 34.000.000 34.000.000 30.000.000 pašniki 4.500.000 4.500.000 4.500.000 gozdnate površine 9.000.000 9.000.000 9.000.000 nine. Lani je komisija obravnavala ništva za javna dela ter predstav- štirinajst pritožb, tri so bile še iz niki kmetijskih strokovnih združenj prejšnjega leta. Znatno * 1 1 in finančne uprave je bilo delo v letu 1981. Komisijo sestavljajo, poleg pokrajinskega odbornika še predstavnika davčnega tehničnega, oradam državne tehnične službe, predstavnik zavoda za »ljudske hiše, predstavnika deželnega in pokrajinskega odbor- HUtllllllllllllMIMIIMIIillMIIIIIIMIIIIItmiflllllrtlltlllllMIIIIMIHMIIIMIIlMIIMIIIinillimillllllllllirnillMhinilllUHIIIIIIIMIIMIIIIIIIMVMIIIIIIIfltlllflinilMHIMIHIIIIIIIt MALA SODNA KRONIKA Največkrat je kriv alkohol pa tudi prirojena prepirljivost Čeprav .je pretura pristojna le za manjše prekrške, so večkrat tudi obravnave pred pretorjem zanirni-ve, saj nam povedo marsikaj o manjšem prestopništvu, s katerim so, v odsotnosti hujših zločinov, zaposleni policijski organi. Tako se lahko zgodi, da orožniki ustavijo mladeniča, ker je z mo tor jem preveč drvel po Grojni. Ta da motorist se ne strinja z njihovo oceno, skuša jim dopovedati, da se motijo: vendar zaman. Ko mu končno dopovedo, da mora plačat1 globo, pride na dan z grenko ugotovitvijo: »Govoriti z vami je kot da bi govoril zidu. Izjavljam vam da ne bom več govoril, ker vi niste ljudje.* Rečeno, storjeno Fant je živčen, na zapisnik se podpiše »Nihče*, toda zaradi nervoze se mu zlomi pero v roki. Pa ni še vse. Ko mu izročijo kopi,jo zapisnika, jo raztrže na drobne koščke pred nosom mož postave. Ker pa slednji med izvajanjem svojih dolžnosti nimajo posebnega smisla za humor, je vsa zadeva romala na oreturo. k.ier so glavnega junaka. 22-letne-ga Tržačana Gianluca Fondo obso dili na 4 mesece in 5 dni pripora pogojno in brez vpisa v kazenski list. Največkrat pa povod za prepir ni globa, pač pa alkohol. Sredi de cembra so pred Verdijevo kavarno v Gorici aretirali 22-letnega Alber ta Bottaza. ker se .je prepiral nič manj kot., z eno od oglasnih desk na pročelju stavbe. Diskusija .je morala biti precej vneta, saj ie mladenič prešel od besed k dejanjem in razbil šipo oglasne deske Pretor ga ie obsodil na 40 tisoč (ir globe zaradi pijanosti in 20 tisoč lii' zaradi namerne povzročitve škode teč seveda na povračilo škode. Pravica je tako opravila svoje, fant pa se je po streznitvi verjetno že pobotal z oglasnimi deskami. Spet vino in steklo. Tokrat v ga stilni «Veeia Gorizia*. k.jer je nekega novembrskega večera lani 33-letni Bruno Sjmionato z Majnice vprašal' lastnika še za en kožar Ček. Ker je bil dotični že dobro na ložen, mu gostilničar ni hotel iz polniti želje, pač pa mu svetoval naj se čimprej odpravi domov. Ra zočarani Simionato se je res na menil proti vhodnim vratom, toda ni .jih odprl kot vsak normalni čla vek: zdelo se mu je bolj špasno iti na cesto skozi zaprta vrata Poskus se mu seveda ni nesreči! saj se je med podvigom sesula steklena šipa. on pa je pod »ruševinami* počakal na prihod policije. Tudi v tem primeru je pretor pa kazal precejšnje razumevanje za ta neuspeli poskus zanikanja fizičnih zakonov in obsodil Simionata na 90 tisoč lir globe in povračilo stra škov. V Podgorl pokopali Marijo Sfiligoj - MarjiDo V Pougori v peten puntali Marijo Sfiligoj vd. Kožlin. Marjuto po domače. Čeprav se je pokojnica priselila v Podgoro, v letih po prvi svetovni vojni iz Biljane v Goriških Brdih, so jo Podgorci vzeli za svojo. Kako tudi ne bi, saj je v tem kraju preživela več kakor šestdeset let. Tu sc zrasli njeni otroci, dve hčeri in trije sinovi, tu, na domačiji blizu pokonališča sta z možem pridno obdelovala zeml.jo. Marjute pa niso poznali in cenili samo v Podgori. Pravza prav so io poznali vsi. ki so redno ali občasno zahajali na goriško pa krito tržnico. Tu je dobrih šest desetletij prodajala rože, zelenjavo, pred božičem drevesca, ob vahtih krizanteme. Med prodajalkami na tržnici .je prav gotovo dosegla daleč najdaljši staž. V prejšnjih časih je zelenjavo z domačega vrta vozila na trg z borelo, potem, ko so polagoma pričela težiti leta. pa .je na trg prihajala z avtobusom, največkrat pa so jo z avtom pripeljali domači. Iz njenega dolgega življenja bi lahko zapisali, da je bila delavna In skrbna kot mravlja, da je veliko pretrpela, tako v prvi, še bolj pa v drugi vojni v skrbi za otroke. Sin Gušto je bil v partizanih, drugega sina in hčerko pa so Nemci odpeljali v taborišče. Na srečo so se vsi vrnili domov živi. Kljub trdemu delu in obilici skrbi pa je zmeraj našla še tudi čas za branje, za pogovor o tem in onem. Bila je tudi do zadnjega naročena na naš dnevnik. Kino urica VERDI 15.00—22.00 «11 tempo delle mele II*. Barvni film. CORSO 15.00-22.00 »Amici miei II*. U. Tognazzi in A. Celi. VITTORIA 15.00-22.00 «Fashion ma vie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 15.00 — 22 00 »Polter-geist: demoniache presenze*. PRINCIPE 15.00-22.00 «Gianburra- Aoivi filtri ca in okolica SOČA 10.00 »Superman*. Ameriški film. 16.00—18.00 »Smrt v ulici angelov*. 20.00 «Lady Chatery iz Ta kia*. Japonska drama. SVOBODA 16.00 »Superman*. Ameriški film. 18.00—20.00 »Četvorka v igri*. Ameriški vvestern. DESKLE 17.00 »Mupetti gredo v Hol-lywood». Risanka. 19.30 »Maratonci tečejo častni krog*. Jugoslovanska kom. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg S. Francesco 4, telfe fon 84-124. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Federico Pesen-ti, Patrick Quaggiato, Alan Lauren-ti, Moreno Lanza, Valeria Caruso, Federica Marchesan. UMRLI SO: 73-letna Ferdinanda Simonetti, 92-letna Dolores Bucik vd. Grossi, 69-letni Bruno Gabrielih 77-letni Felice Moscarda, 69-letna Bianca Zulian Galante. 68-letni Car-lo Medessi, 78-letna Marija Rusjan, 52-letni Giannj Cellan, 76-letna Maria Culot vd. Guida, 84-letna Lidia Piciulin vd. Macor, 71-letni Bruno Trampuš, 89 letna Edda Delchin vd. Sirtori, 91 letna Cecilia Krell vd. Valcini, 62-letna Santina Vuerich, 91-letna Marija Sfiligoj vd. Kožlin, 83-letni Carlo Delneri, 81 letni Luigi Pelos, 64 letni Umberto Giacomet-ti, 71-letna Cesilda Donamonti. 83-letni Alfredo Calligaris, 78-letni Jožef Paoleti. OKLICI: Gianpaolo Veronese in Cristina Rostagno, Gianfranco Visintin in Marianne Clara Passiepen, Antoni-no Ricciardo in Ester Zanin. POROKE: Mario D’Egidio in Marcella Sal-vadori. Nobeni^, novosti ni v jgri z lanskim 'letom glede razvri kmetijskih površin po posameznih področij oziroma razredih,„_glede na vrsto kulture. Goriška pdtfčžiji-na je razdeljena na tri geografska področja: v prvo spadajo občine Gorica, števerjan in Sovodnje, v drugo občjne Koprivno, Krmin, Doberdob, Dolenje, Fara, Gradišče, Mariano, Medea, Moraro, Moš, Ro-mans, Zagraj, Šlovrenc in Vileš, v tretje območje pa preostale občine na tržiškem območju, skupaj z Gra-dežem. Kmetijske površine so razvrščene v šest razredov z ozirom na vrsto kulture: orana zemljišča, travniki, vrtovi, vinogradi, pašniki, gozdnate površine. Poprečna v razpredelnici navedena vrednost se nanaša na hektar površine. V primerjavi s cenitvijo zemljišč v drugih pokrajinah, so vrednosti, ki veljajo ob razlastitvah v goriški pokrajini, precej višje. Tako smo te dni dobili na razpolago podatke o cenitvi kmetijskih zemljišč v pokrajini Pordenon. Največja je razlika v vrednosti vinogradov. Med tem ko je uradna vrednost hektarske površine vinograda na Goriškem 34 milijonov lir, je na območju Pordenona, tudi na področjih, kjer se proizvajajo vina z geografskim poreklom, najvišja vrednost dola čena na 29 milijonov lir. v eni sobi iste palače Attems odprta razstava slik Pietra Longhi-ja. ki nam kaže življenje v Benetkah v preteklosti. Ta razstava bo odprta še teden dni. Pokrajinska uprava, ki je bila pobudnik in organizator razstave beneških mojstrov grafike 18. stoletja, je dala pobudo za še eno razstavo, ki bo skoro istočasna m nekako dopolnilo razstave v Attemsovi palači. Tokrat se je pokrajinska uprava povezala z galerijo Luisa Špacapana v. Gradišču ob Soči. Ravnateljici galerije profesorici Mariji Masau - Din gre zahvala, da je pripravila razstavo najbolj značilnih grafikov Veneta in naše dežele iz tega stoletja. Naslov razstave je «.lncisori del No-vecento nelle Venezie tra avan-guardia e tradizione». Razstavo bodo odprli v soboto, 5. februarja, ob 18. uri v galeriji v Gradišču ob Soči, tam bo odprta do 5. aprila. Potem jo bodo prenesli v muzej v Verono, kjer bo na ogled nekaj mesecev. Tudi za -to priliko so izdali obsežen katalog velikega formata (imel bo 156 strani, stal bo broširan 12.000 lir), v katerem bodo podrobno analizirani umetniki, katerih dela so sprejeli na to razstavo. 45 je avtorjev z nekaj manj kot 200 razstavljenimi grafikami, la vsako razstavljeno delo bomo v katalogu našli reprodukcijo in podroben opis. Katalog izda beneška založba Albrizzi, podoben bo tistemu bolj obsežnemu, ki so ga izdali ob razstavi v Attemsovi palači. Odbornik za kulturne dobrine Marino De Grassi nam je povedal, da se je pokrajinska uprava pred letom dni povezala z galerijo v Gradišču in da je to prvi rezultat tega sodelovanja, ki se bo še nadaljevalo. Pohvalil je delo pri pripravi razstave, za kar gre zahvala že prej imenovani ravnateljici galerije prof. Mariji Masau - Din. Ravnateljica Špacapanove galerije nam je povedala kako bo urejena razstava. Gre za prvi zgodovinski prikaz grafične umetnosti v dveh sosednih deželah, od začetkov našega stoletja do današnjih dni-Jasno je videti, da so bili umetniki v naših krajih v začetku stoletja pod vplivom mittelevropske kulture. saj so imeli tesne stike z-umetniškimi centri na Dunaju, v Pragi, v Miinchnu, medtem ko so bili umetniki Veneta in Furlanije takrat povezani z Benetkami, Rimom in Parizom. Na razstavi bodo prikazana tu-ticdebi1 slovenskih umetnikov, ki so tu ustvarjali ir preteklosti ter distihe, ki ustvarjajo danes in ki imajo tudi tesne stike z ljubljansko grafično šolo, ki je zelo cenjena. Razstavljena bodo torej dela Vena Pilona, Avgusta Černigoja, Zorana Mušiča, Lojzeta Spacala pa do mlajšega Marjana Kravosa. Kot Goričani lahko povemo, da bodo tu razstavljena tudi dela Edoarda Del Ne-rija. Malnija, Duga, ValvassorijO- Posebno mesto na razstavi bosta imeli posebni osebni razstavi Ar-tura Martinija iz Trevisa, ki je sicer boli znan kot kipar, ter Eabia Mau-ronera iz Vidma. Veliko umetnikov se je ukvarjalo tudi z drugačnim slikarstvom. Nekateri so v grafični umetnosti šli enako pot kot v drugačnem slikarstvu, drugi pa so na raznih področjih imeli različne u-metniške nagibe. Kdor bo prišel na Goriško v tem času bo imel priliko videti dve razstavi, prvo v Gorici, drugo pa v Gradišču. Lahko bi dodali še možnost ogleda razstave Pilonovih m Čargovih del, ki bodo na ogled v našem Kulturnem domu. predno se vrnejo nazaj v Jugoslavijo iz Pordenona, kjer so la dela razstavljeno še do srede februarja. (mw) DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Toti. tel. 72-701. POGREBI Jutri v Gorici ob 12. uri Giuseppe Sczrvoli iz splošne bolnišnice. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, nonota in brata NIN0TA LUTMANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebno zahvalo izrekamo pevcem, društvom in organiza cijam. darovalcem cvetja in vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na zadnji poti. Janko in Stana z družinama in sestra Karla štandrež, 30. januarja 1983 ZAHVALA Ob izgubi naše drage tete MARIJE RUSJAN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način poča stili njen spomin, g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. SVOJCI Rupa, 30. januarja 1983 Minilo je pet let, odkar nas je za vedno zapustil dr. LAMBERT MERM0UA Z ljubeznijo se ga spominjajo žena, hčeri Tanja in Marijica, sin Niko ter vnuki Gorica, 30. januarja 1983 Kot nalašč za videmsko tisočletni-00 je italijanska poštna uprava dala v Promet v začetku tega leta vrsto °ovih poštnih razglednic, na katerih So upodobljeni spomeniki glavnih toest pokrajin. Istočasno so filateli- stični uradi v teh poštah pričeli uporabljati nove žige s sliko istega spomenika, ki ga najdemo na razglednici. Kar se tiče Vidma je narisana Loža sv. < Ivana s stolpom, zgrajena v letu 1527. - NEKDAJ MNOŽIČNO IZSELJEVANJE JE PRENEHALO Preporod Furlanov in gospodarski razvoj: pomembni postavki ob tisočletnici Vidma Zlasti po potresu se Furlanija gospodarsko ugodno razvija ■ Prizadevanja za upoštevanje furlanščine Ob glavni cesti med Gorico in Vidmom so podjetni Furlani zgradili celo vrsto majhnih tovarn, ki so v industrijska podjetja prerasla iz obrtniških. Ne samo ob glavni cesti, marveč tudi v vaseh, ki so daleč od te ceste, ki jih oko povprečnega človeka namenjenega v Videm ne opazi, je cela vrsta majhnih tovarn in delavnic. Bivši kmetje so v delavnico marsikje spremenili staro kmečko lopo. Nad desettisoč ljudi v trikotniku San Giovanni al Natisone - Buttrio - Manzano izdeluje stolice. Bivši kmetje pa niso opustili svojih posestev. Namesto krompirja, povrtnin in sadja imajo sedaj velike plantaže koruze, ki zahteva najmanj dela in daje tudi precej zaslužka. Podoben pogled imamo če pridemo v Videm s trbiško-kamijske strani, iz čedadske, iz Spodnje Furlanije ali pa iz smeri Pordenona. Povsod majhne tovarne, v katerih je zaposlenih največ po sto ali dvesto delavcev. V večjih tovarnah prihaja še zlasti v zadnjem času do krize in tudi odpustov, v manjših se to občuti na lažji način. V zadnjih desetletjih so Furlani svojo tradicionalno pridnost in prizadevnost uporabili doma. Celo stoletje so morali v izseljenstvo ker zanje doma ni bilo kruha. Niso šH v tujino iskat delo samo prebivalci revne Karnije in revne Slovenske Benečije. V tujino so šli tudi prebivalci nižinskih predelov. Izpeljevanje se je pričelo že v drug1' polovici prejšnjega stoletja in pojav je bil občuten v vsej državi, da je že takrat parlament komaj združene italijanske države sestavil anketo o stanju kmetijstva. Milijoni Italijanov iz vseh dežel so takrat šli čez veliko lužo, v Argentino in v Združene države Amerike, v Uruguay, v Brazilijo. Tja so odhajali tudi Furlani iz nižinskih predelov. Kamijci in Benečani pa so raje romali v sosedne evropske dežele, v Avstro-Ogrsko, v Nemčijo, v Rusijo, v Belgijo in Francijo. V Avstro-Ogrski so delali v prostranih gozdovih Romunije, na poljih Slavonije in Madžarske, kot gradbeni delavci vsepovsod. V Rusiji so bili med tistimi, ki so v nemogočih vremenskih razmerah gradili Sibirsko železnico ter razne dvorce in palače v Petrogradu in Moskvi. V Nemčiji, Belgiji in Franciji so se zaposlili v rudnikih. Ti evropski izseljenci so se vsaj na stara leta vračali domov, tisti, ki so odšli čez Atlantik,, pa so ostali v novi domo- Cesarski dokument iz leta 983 Brez dvoma je utrdba z bivališči obstojala že prej. Drugače bi cesar Oton II ne mogel omeniti v svojem dokumentu iz leta 983 tega kraja. Nekega dne v juniju 983 je cesar Oton II. komaj osemindvajsetleten, malo pred smrtjo, sklical posvet visokih dostojanstvenikov in tam proglasil za cesarja sina Otona HI, tistega cesarja, ki je osemnajst let kasneje izdal dokument v katerem je prvič omenjena Gorica (»villa quae in lingua scla-vonica Goritia niminata est»). Na tem posvetu je bil prisoten tudi oglejski patriarh Rodoald. 11. junija je cesar Oton II podpisal diplomo s katero je potrjeval patriarhu posvetno oblast nad furlanskimi gradovi Buia, Fagagna. Gruagno, Braitan (pod tem je mišljfen današnji Brazzacco) in Videm. Vse te utrdbe so torej obstojale že prej. Dokument iz leta 983 (katerega kopijo napisano v letu 1195 hranijo v kapitularnem arhivu v Vidmu) pa je važen, ker je Videm v njih prvič omenjen. V Vidmu so se letos začele številne manifestacije, s katerimi bodo Furlani počastili tisočletnico njihovega mesta. V Vidmu pa so živeli in ustvarjali tudi mnogi Slovenci, mnogi so tam aktivno prisotni tudi danes. Vlogo Vidma in poglede Slovencev na to mesto bomo skušali opisati v teku tega leta tudi v našem dnevniku. NAŠ POGOVOR Z VIDEMSKIM ŽUPANOM CANDOLINI: «VIDEM MORA BITI ZA PREBIVALCE FURLANIJE POVEZOVALEC GOSPODARSKEGA IN KULTURNEGA ŽIVLJENJA* V okviru proslav tisočletnice bodo odprli štiri nove muzeje, pričeli bodo s pomembnimi javnimi deli - Tesni stiki s furlanskimi izseljenci - Pobratili se bodo tudi z Mariborom .. Y|demskega župana Angela Cando-'tija poznam še iz tistih let, ko je Prihajal nekajkrat tedensko na ko-silo v gostilno Pri konjičku. V Go-nco je prihajal in še prihaja ker PPa v tem mestu tovarno žganih P>iač in likerjev. Tovarno ima tudi v čenti. Njegov oče, ki je bil po ^voboditvi tudi prefekt v Vidmu, takoj izkoristil ugodnosti zakona S?riške proste cone in je prvi tovar-ni dodal še drugo v Gorici, kajti f1.9 tak način je lahko uporabil kon-^gent blaga proste cone. ki so bili y Petdesetih in šestdesetih letih ze-1? Poceni. V gostilni Pri konjičku je mandolini živahno debatiral z drugi-lastniki tovarn likerjev, ki so lt?sili za isto mizo, pa še z inženi-riem Francovighem, ki je bil župan ' Červinjanu ter z ravnateljem gorske podružnice zavoda Inadel Ca-tateiijgm. Govorili so o furlanski pomiki, in ker so pripadali različnim bankam, je bila debata mestoma 2el° živahna. Vedno v merah pošte-"e konfrontacije. Ko sem odvetnika Candolinija 'JPtešal za pogovor za Primorski dnevnik se je rade volje odzval. Ko S5rn mu povedal, da imam v mislih Papisati nekaj o Vidmu ob tisočlet-nici mesta in napisati nekaj tudi 0 tistih Slovencih, ki so živeli in Potvarjali v glavnem mestu Furla P'ie, me je Candolini takoj opozoril ?a Profesorja Josipa Nemca, kasnejša ravnatelja slovenskega klasič-Pdga liceja v Gorici, ki je bil svoj-cas njegov profesor nemščine na li-ŠJ v Vidmu. , \red sedmimi leti so Angela Can-. '*nija izvolili za župana. Takrat Je sam pravil, da bo na tem mestu ®stal le malo časa. Sedaj pa je trd-P° na tem mestu. Ko prebiramo vi-dpniske časopise ugotovimo, da je 2®lo aktiven, najbrž ga ne zmoti niti ?stra in huda ter tudi žolčna politika. ki jo vodi proti njemu osebno astnik in urednik neke "idemske za šne televizijske postaje, ki baje "amerava na prihodnjih občinskih Y>litvah čez dve leti nastopiti s sa-“'ostojno listo. , Palačo, v kateri je danes videmsko ‘PPanstvo je v dvajsetih letih tega *”letja zgradil arhitekt Gianfranco d.Aronco in jo spretno pridružil sta-Palači, lepem spomeniku, ki dozira danes na Trgu Liberth, tik P°d grajskim gričem. Notranjost ?'avbe je seveda svečano okrašena, k°t se spodobi palači županstva. 2upan Candolini me je sprejel v sVoji pisarni. Na delovni mizi, na !"'zicah, na knjižnih policah, je bi 0 vse polno map z dokumenti, knjigami, časopisi, s kopico papirjev s katerimi se mora soočati župan me-8t* s stotisoč prebivalci. Običajne^ ?"• poslovanju se pridružujejo sedaj 8e skrbi in seveda tudi vrsta novih “pkumentov in publikacij o tisočletji mesta, ki se praznuje v tem letu 1983. .Se predno sva se pričela pogova jti o tej tisočletnici mi je povečal. da je letos prvič bil v Idriji 'P na Trnovski planoti. Tja je šel spremstvu prejšnjega jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu jfana Cigoja. Ker je tistega dne j kot iz škafa nista šla v bolnico jan jo. Obiskal pa je šolo v Cerk-jfn in tam mu je profesor v ita-['lanščini obrazložil jugoslovanski *°lski sistem. V idrijskem muzeju P* mu ie ravnatelj Bavdaž, pokazal *°Se pohištva, ki so ga bili svojčas 'delali videmski obrtniki, jidemčani so pobrateni s števil-P“hi mesti in zastopnike teh bodo *el«s povabili v njih mesto. V mi- slih pa imajo še nekaj takih pobratenj. V poštev bi prišel slovenski Maribor, ki ima z Vidmom podobne karakteristike. O tem so že potekali pogovori z raznimi jugoslovanskimi diplomati v Rimu in v Trstu, v zadnjem času tudi z novim jugoslovanskim generalnim konzulom Dragom Mirošičem. V Vidmu bodo letos razna mednarodna srečanja. «Argeosta» bo srečanje mest iz dežel Alp in Jadrana. To bo delavnega značaja. Priredili bodo mednarodni klavirski natečaj, na katerega so že obljubili sodelovanje pianisti iz Italije, Jugoslavije in Avstrije. V Vidmu bo tudi srečanje zgodovinarjev na temo zgodovine Furlanije v 13. stoletju. Govor bo predvsem o oglejskem patriarhatu, v katerem so živeli ljudje treh velikih evropskih narodov, latinskega, slovanskega in germanskega. »Tisočletnica Vidma ne sme biti samo praznik tega mesta, marveč mora to biti praznik vse Furlanije,* je dejal Candolini. Videm se mora še bolj kot kdajkoli po njegovem mnenju, predstaviti vsem Furlanom kot nekak servisni center na vseh področjih: kulturnem, športnem, trgovskem, industrijskem. To je vloga tega tisočletnega mesta. Zaradi tega je prav to praznovanje, do katerega prihaja prav v času obnove Furlanije po potresu, nudilo priliko, da se vloga Vidma še bolj ovrednoti, tudi z gradnjo novega sodišča za katerega bodo porabili 21 milijard lir, nove vojašnice za gasilce, novega gledališča. V Furlaniji dela 40.000 podjetij raznih strok in velikosti. Smo že v času informatike in prav zaradi tega mora Videm vsem tem podjetjem nuditi tak servis, ki jim bo omogočal boljše vključevanje v državno in 'mednarodno trgovinsko zamenjavo. »Precej servisov trgovskega, kulturnega, športnega značaja smo že dali ne samo Videmčanom marveč vsej deželi. Dokaz za to je nogometni stadion in tekme našega moštva z najboljšimi ekipami iz države dokazujejo pravilnost te naše izbire,* je še dejal župan. »Tisočletnica ne sme biti le prikaz zunanjega bleska. Poudariti mora tudi vlogo kulturnega povezovalca Furlanije. V tem letu bomo odprli štiri nove muzeje. Za prvega smo že poskrbeli v začetku letošnjega leta. Muzej na gradu bomo ponovno odprli 11. junija: tu bodo spet arheološka, numizmatična in starinska zbirka. Še prej, 19. marca, bomo v Palamostre odprli stalno galerijo sodobne umetnosti. Odprli bomo tudi muzej risorgimenta in odporniškega gibanja z razstavo o Garibaldiju, v stari stavbi pa bomo odprli mestni mezuj.* Gre torej za pomemben doprinos k videmski in furlanski kulturi. Candolini je še dodal: «S tem da razmišljamo o naši preteklosti hočemo dobiti navdiha za hojo v bodočnost.* Seveda se ne bo vse končalo le z odpiranjem teh muzejev. V programu so številne druge kulturne prireditve, številne razstave in predavanja. Že januar je bogato zastopan v tem programu. Poleg tega pa so še razne ustanove, od bank do univerze, od občine do pokrajinske u-prave, poskrbele za izdajo knjig o tem ali drugem aspektu videmske preteklosti. »Posebno pozornost bomo posvetili našim izseljencem, pravzaprav izseljencem iz vse Furlanije.* pove župan. »že pripravljamo zaboje, v katere bomo dali vse publikacije, filme, gramofonske plošče, slike, ki PORABILI BI 25 MILIJARD LIR ŠTIRI LETA BODO GRADILI NOVO GLEDALIŠKO HIŠO V dvorani bo prostora za 1500 gledalcev Petindvajset milijard lir naj bi porabili v štirih letih za gradnjo gledališke hiše v Vidmu. Mesto, ki se je razvilo zlasti v zadnjem času in ki se je iz navadnega središča velike kmečke okolice spremenilo v univerzitetni center, v močno trgovsko in industrijsko središče, o čemer je tudi precej govora v intervjuju z videmskim županom, nima primerne gledališke dvorane. Stara gledališča so bila zgrajena v časih, ko je bil Videm le mesto z nekaj desettisoč prebivalci. Še zlasti v zadnjem času pa se je zanimanje za gledališko dejavnost povečalo. Tudi zato ker je videmska občina podprla prizadevanja tistih, ki so ustanovili gledališče v furlanskem jeziku. Z gledališčem je nastala tudi gledališka šola, tudi ta v furlanšči-ni. V Videm prihajajo, prav tako kot v Trst in Gorico znane italijanske gledališke skupine. Videm pa je postal znan, še bolj kot druga mesta naše dežele, po koncertih mladih pevcev in glasbenih skupin. Ti kon- certi se seveda prirejajo v športnih halah in na nogometnem stadionu. Dokler ni bilo težav s prehodom meje so na te koncerte v Videm prihajale tudi številne skupine mladih iz Slovenije. Videmčani so prav tisočletnico izkoristili za to, da dajo duška svojim zahtevam in potrebam po sodobnem gledališču. Načrt so predstavili časnikarjem sredi letošnjega januarja. V izdelavi načrta so sodelovali najbolj znani italijanski načrtovalci na tem področju. V štirih letih naj bi dogradili tak kompleks, ki bo imel maksimalno kapaciteto 1.500 sedežev. Dvorana bo prirejena na tak način, da bodo lahko kadarkoli število sedežev zmanjšali na 780. S tem bi prihranili tudi na stroških kurjave, saj je to danes zelo velika postavka v stroških vzdrževanja takih kompleksov. Oder in vsi drugi gledališki prostori bodo seveda najsodobneje opremljeni. Ko bo prva faza gradnje gotova se bodo lotili tudi druge faze. jih bomo poslali po zaključku proslav vsem društvom furlanskih izseljencev, ki živijo na vseh petih celinah. V ta zaboj bomo poleg knjig dali tudi film Marcella de Stefana o Vidmu, gramofonsko ploščo s Cen-tazzovimi pesmimi, ter še druge furlanske pesfni. Hočemo da vsi izseljenci, teko Usti, ki so zapustili naše kraje, kot njih potomci, izvedo kako živi in~ utripa danes Videm.* V tem letu bodo prišli v Videm zastopniki pobratenih mest: Esslin-gena v ZRN, Vienne iz Francije in Neatha iz Škotske, ter mest s katerimi imamo, prav zaradi prisotnosti izseljencev, prijateljske stike. To sta mesti Resistenze v Argentini in Win- ston v Kanadi. Preveč dolgo bi bilo naštevati vse prireditve, ki bodo v Vidmu v tem letu. Zato sva se z županom Candolini jem dogovorila, da se bova v teku tega leta še kdaj pa kdaj srečala. Tisočletnica Vidma je seveda velika stvar,- Ne samo zaradi dostopm* štetih kulturhfh manifestacij oz'ir je dopolnjevala modno prireditev na Gospodarskem razstavišču, sicer pa se navezuje na prejšnjo razstavo Govorica slovenske kmečke noše. ki je bila odprta tudi v tem muzeju. Avtorica razstave ie višja kustosinja Tanja Tomažič. V preddverju Cankarjevega doma pa je skromen, a izredno pretehtan izbor iz bogatega in obsežnega fotografskega opusa razgrnil urednik fotografije v dnevniku Delo, mojster fotografije Joco Žnidaršič. Tudi otvoritve njegove razstave se je udeležilo nekaj sto ljudi, kajti Žnidaršič je eden najbolj znanih slovenskih in jugoslovanskih fotoreporterjev, dobitnik mnogih domačih in tujih priznanj ter nagrad. Razstava je nekakšno praktično dopolnilo monografije Foto/Photo Joco Žnidaršič, ki jo je izdala Delavska enotnost. Žnidaršič je kot fotoreporter s kamero prekrižaril države in kontinente in slikovno dokumentiral dogodke in življenje v njihovi mnogoteri pojavnosti; z izostrenim posluhom za tipično in izvirno, za globoko in neponovljivo, za avtentično podobo, ne glede na njeno včasih neprijetno, žalostno in celo tragično plat. Vsebina, sporočilo, dokument trajne vrednosti so ena izmed značilnosti Jocove fotografije, drugi so še likovna dognanost, tehnična dovršenost, bogastvo, že skoraj nepreglednost tem; svetovljanstvo in domačijskost, intima in občečloveškost. Kajpada ni bila avtorjem razstave (Stanetu Berniku in Željku Kov-incu kot piscema uvoda v monografijo ter e-seja za razstavni katalog ter grafičnemu oblikovalcu Ranku Novaku in sooblikovalcu izbora Boštjanu Pircu) iz tisočev negativov lahko izbrali le 72 del, ki niti nimajo retrospektivne teže, saj so najzgodnejše fotografije iz leta 1968, jedro pa iz sedemdesetih let. Razstava poudarja Žnidaršičevo tematsko in oblikovno razsežnost, pretanjeno občutljivost za vizualno večplastne možnosti go- vorice množičnih medijev. Če bi se odločal za fotografski dosežek z razstave, bi izbral »fotozgodbo*, niz desetih fotografij, Pod Triglavom iz leta 1976. Gre za padec tovornega konja! in njegovega vod nika v snegu pod Triglavom. Enkraten in neponovljiv fotografski dosežek, ki poleg čistega zapisa kaže avtorjevo izredno spretnost, hitrost, reagiranje v nepričakovanih okoliščinah, dramatičnost in pri vsem tem harmonijo in lepoto giba. Po posredovanju Francoskega kulturnega centra v Ljubljani so v Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča odprli razstavo 65 grafičnih listov belgijskega grafika Pierra Alechinskega. Alechinsky se je rodil v Bruslju (1927). študiral je na Državni šoli za arhitekturo in uporabno umetnost — smer knjižna ilustracija in tipo grafija. Razstavljati je začel leta 1947, dve leti zatem pa se je pridružil skupini COBRA (Appel, Atlan, Constant, Corneille, Bury, Dotremont, Jorn, Pedersen. . .). Po delu in študiju v Parizu je odpotoval na Daljni vzhod -in tam posnel film o japonski kaligrafiji. Po prvih razstavnih neuspehih je začel leta 1958 slikati na velikih formatih in eksperimentirati z grafiko. Z delom Central Park (1965) je sodeloval še na zadnji mednarodni razstavi nadrealizma. Po letu 1963 se je večidel ukvar jal z litografijo, linorezi in lesorezi. Med leti 1970 in 1975 je nastala obsežna serija grafik, ki jih je podaril pariškemu centru Geor-ges Pompidou. Iz te zbirke 150 del, ki je bila na ogled v Parizu in nekaterih drugih mestih, je ljubljanski izbor. Alechinsky sodi med najzanimivejša imena sodobne grafike, odlikujeta ga poetična vizija in pretanjen posluh za iz razne možnosti mediia. Razstava Jugoslovanska nova podoba v Mestni galeriji se zdi nekoliko provokativna, če jo primerjamo s siceršnjo razstavno politiko in vsebino v zadnjem času, čeprav se le navezuje na sodobna likovna dogajanja v svetu, zlasti okrog »novega slikarstva* in »novega kiparstva*, kar že ni več novost in doživlja bodisi navdušene sprejeme, kot na primer razstava italijanskega novega slikarstva v New Yorku, ali negativne kritike ali pomisleke, kot predstavitev italijanskega sodobnega slikarstva v Londonu. Nesporno dejstvo je, da imamo tudi v Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji in Hrvaški, »novo podobo*. Na ljubljanski razstavi so zastopani med Slovenci Milan Erič, Živko Marušič, Lujo Vodopivec, Tugo Sušnik, Andraž Šalamun, Jože Slak, Metka Krašovec in E-merik Bernard, sicer pa še Ivan-čičeva, Fio, Rončevič, ševčikova in Ereegovičeva. Razstava bo na daljevala svojo pot po Italiji in Avstriji, doma pa bo segla tja do Beograda in Osijeka. Pripravile so jo Obalne galerije iz Pirana, kustos Andrej Medved, kot organizacijski vodja in pobudnik živahnega likovnega utripa na Obali, Ob osemdesetletnici Mihe Male ša je treba najprej poudariti, da je slikar in grafik še vedno aktiven, da njegove trenutne razstave niso le jubilejna gesta, marveč o pozorilo, da se pravi umetnik nikoli ne stara, še manj izpreže svojo ustvarjalnost. Maleševo delo je že zgodovina; tehtna, kolikor je bilo pomembno, izvirno, neponovljivo avtorjevo ustvarjanje; kolikor se je uspel zarisati v obči spomin. MARIJAN ZLOBEC -►luži nomir revije GALEB 5 Z malce zamude je izšla januarska številka otroške revije Galeb kot 5. številka 29. letnika. Za bližnji slovenski kulturni praznik je uvodna pesmica namenjena Francetu Prešernu ob 134. obletnici njegove smrti. Del vsebine je seveda namenjen pustnemu času; pesem Miroslava Košute Vesele maske z ilustracijo Magde Tavčar, pesem Pust Kajetana Koviča z ilustracijo Jelke Reichman, Pustna maska Vere Poljšak z ilustracijo Magde Tavčar in še kaj. Ostala vsebina je precej tradicionalna, vendar pestra in prikupna, pa tudi vzgojna. Srednja barvna slikovna priloga je tokrat namenjena Doberdobu in njegovi panorami, zdi pa se čudno, da ni nobene slike z jezera, ki je vendar posebnost te naše zgodovinske kraške vasi. Zelo veliko je pisem šolskih otrok o najrazličnejših temah. Objavljen je tudi razpis za novo platnico revije z,a jubilejno 30. leto njenega izhajanja. • Trije koncerti (Nadaljevanje s 6. strani) * v tivno ni pritegnila. Bilo pa je tudi nekaj prepričljivo izoblikovanih pesmi, kakor Sosledje štirih ljubkih, Večerna trobentica ter Balada — tri izmed Petih cvetličnih pesmi B. Brittna — ki so bile glasovno ubrane in interpre-tacijsko najbolj dognane. K uspelim bi lahko prišteli tudi Šivičevo Rondo o božjih mlinih. Zbor je zapustil vtis, da ni bil dovolj pripravljen. Godalni orkester iz Benetk je izvedel dve deli A. Corellija: Con certo grosso št. 1 in 8, op. 8 in tri Koncerte — v A-duru, g-molu ter d-molu — in Simfonijo št. 3 v G duru A. Vivaldija. Orkester je mlad tako po svojem obstoju kakor po sestavi. V niem so namreč združeni od leta 1977 diplomanti beneškega konservatorija Benedetto Marcello, med njimi nekateri nagrajenci z mednarodnih tekmovanj, že od začetka jih vodi Sirio Piovesan. Je dokaj skladno in enotno delujoča skupina, ki bi se utegnila razni« ob nadaljnjem prizadevanju v nadpovprečno poustvarjalno kakovost. Saj je koncert pokazal zelo resno zastavljeno delo, ki se je odražalo v dobro zastavljenih interpretacijah in v nazornem muziciranju: to je bilo še posebno odzivno v Carellijevem Koncertu št. 8 in v dveh Vivaldijevih kon certih, v A duru ter v d-molu za dve violini, violončelo, godala in čembalo. V drugem. Koncertu v d molu, je še posebej izstopal violinist Andrea Vio v čisti', muzi kalno prežeti igri. No, ansambel bo moral vsekakor doseči večjo zlitost prvih violin, ki niso vselej dovolj homogene in enotne. 'Xumt b’Hrte TRST Šalita di Gretta 6/a, 8/a Tel. 040/422491 — obrtniška Izdelava vseh vrst senčnikov po naročilu — na jI igi ves potreben material, da sami izdelate senčnike — predmeti za opremo in darila ZER0WATT Elektrogospodinjsk) stroji Balcor (Lastnik S. VICINI) TRST Ul. S. Maurizio 2 1. nad. Tel. 796612 Vaillant s.p.a. Stenski kotli in bojlerji na plin Conski zastopnik, asistenca in nadomestni deli: Podjetje GIARETTA LUIGI 34126 TRST — ULICA G. VERGA 16 — JEL. 040/574-313 KOVINSKE ZASTEKLITVE DOLINA 0 premična in klasična vrata • verande • okna • brezplačni predračuni TRST — Dolina 271 — tel. 228769 ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/e Tel. 20-03-71 KERAMIČNE PLOSCICE SANITARIJE CELESTINO DANIELI VODOVODNI IN ARMADURE MATERIAL MANSARDNA OKNA IN PODSTREŠNE STOPNICE KAMINI Z IZKORISTKOM TOPLEGA ZRAKA IN VODE OPEČNI IN SAMOTNI MATERIAL SAMOTNI DIMNIKI ZVOČNA IN TOPLOTNA IZOLACIJA IZOLACIJA PROTI VLAGI IN ZA VODNO TESNENJE OKRASNE PLOŠČE IZ STIROPORA FASADNI MATERIALI 34016 OPČINE (Trst) Narodna ulica 77 — Tel. (040) 211-034 NA 19. REDNEM OBČNEM ZBORU ŠPORTNEGA KROŽKA KRAS v v” Nedelja, 30. januarja 1983 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.00 Antarktika: Zgodovina prve italijanske odprave, 4. del L0.30 želja po glasbi 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.00 14.00 Dnevnik 1 ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - Vesti 14 00 19.50 V teku nedelje .. . 14.15 športna napoved 14.45 Discoring. glasbena oddaja • 1. del 15.20 športne vesti 15.55 Discoring. glasbena odda ja 2. del 16.20 Športna napoved 17.05 Andrejevo razočaranje, TV film 18.30 90. minuta 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo: A liga 20.00 Dnevnik 20.30 Tri leta: Trst. pomlad leta 1912. 1. nadaljevanje 21.35 Športna nedelja 22.20 Dnevnik 22.25 športna nedelja, 2. del 22.45 Koncert: Raul Casadei in orkester 23.20 Dnevnik 1 Zadnje vesti - Drugi kanal 10.00 Zdravi in lepi 10.20 Sergej Rahmaninov: Simfonična glasba 10.45 Šola in vzgoja: Obnovitev šole 11.15 Evropski dnevi 11.45 Marco Polo, TV film 12.15 Opoldanski program 13.00 Dnevnik 2 Ob 13. uri 13.30 *La dinastia del potere*. 8. del 15.20 19.45 Blitz. Popoldanski program 16.15 Pariz: Konjske dirke 16.50 Zimski šport: svetovni po kal: ženski slalom 17.10 kos Angeles: Boks Duran Cuevas 18.00 Italijansko nogometno pr venstvo B lige 18.30 Blitz 18.50 Dnevnik 2 Športne vesti 19.50 Dnevnik 2 20.00 Dnevnik 2 športna nedelja 20.30 Varietejski program 21.35 «Quartetto Basileus». TV na daljevanka 22 35 Dnevnik 2 Večerne vesti 22 45 Isa Miranda. 1. del 23.20 Šola in vzgoja: Otroška književnost 23.50 Dnevnik 2 Zadnje vesti Tretji kanal 10.20 12.00 Zimški šport: sve tovno prvenstva Moški slalom-« 12.50 14.00 Zimski^port 15.05 17.45 športne neposredne vesti v* 17 45 Najnovejša angleška glasba 18.35 Nove dogodivščine Olivera Twista, 5. del 19.00 Dnevnik 3 19 15 Deželni šport 19.35 Koncert: Journe.v 20 30 športna oddaja 21 30 Aktualni problemi 22.00 Dnevnik 3 22.30 Ttali an.sko nogometno pr venstvo A lige JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.20 Poročila 8 25 Živ žav otroška matineja 9.25 Slalom za ženske 1. tek 10.20 Slalom za moške prenos 1. teka 11.55 Slalom za ženske prenos 2. teka 13.00 Slalom za moške prenos 2 tek 3 14.00 625 oddaja za stik z gie dalci 14.40 Ali se med seboj dovolj po znamo 15.25 Prisluhnimo tišini 15.55 Topovi za Cordobo - ame riški film 17.40 Naš kraj: Podbrdo 17.55 športna poročila 18.10 Zvezde sovjetskega cirkusa 18.55 Ne prezrite 19.23 TV in radio nocoj '9.25 TV dnevnik 20.00 Vera in Er/ika • drama 21.05 športni pregled 21.35 Živeti z naravo - dok. od da ja Koper 17.00 Z nami pred kamero oddaja v živo 17.15 Smučanje svetovni pokal 19.30 Stičišče TV dnevnik 20.15 Tako rdeča kot vrtnica čelov film 21.35 Sedem dni 21.50 Glasba brez meja Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohemov UKVV - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98.1 Miz UKVV’ — Nanos 88,6 MHz TRST A 8.30. 13.00. 14.00 Poročila: S.30 Kmetijska oddaja: 9.0 Maša’ 9.45 Veliki orkestri: 10.00 Poslušali bo ste: 10.30 Mladinski oder: «Ko zorijo jagode*: 11.00 Prenos košarkarske tekme iz Bologne: Ca stiglione - Jadran. V odmoru ob pribl. 11.15' Deset minut lahke glasbe, nato 2. polčas do pribl. 12.15: 12.15 Vera in naš čas; 12.30 in 13.20 Glasba po željah: 1410 Nediški zvon; 14.40 Šport in glas ba ter prenosi z naših kulturnih prireditev; 14.40 Beneški kabaret: 15.30 šport: 19.00 Poročila in ju trišnji spored. KOPER tSlovensk1 piogram) _ 7.00, 7.15, 8.00, 14.00 Poročila; 7.05 Slovenski radijski program: 7.15 Otvoritev - Veselo v nedelj sko dopoldne; 7.15 Obvestila in EP; 7.30 Za zdravje: 8 07 Kino-sport-d ■ objave; 8.10 Stoji, stoji lipica - spored slivenskih ljudskih pesmi: 8.30 Polje, kdo bo tebe tju bil - oddaja za naše kmetovalce: 9 00 Zaključek; 13.00 Na valu Ra dia Koper - Sosednji kraji in lju d:e: 13.30 Glasbeni notes - EP: 13.45 Glasba po željah: 15.00 Radio Koper na obisku: 15.15 Igra orkester R. McKeuz.ie: 15.30 Do mača rock scena: 16,00 Primor ski dnevnik; 16.15 Objave in za bavna glasba: 16.30 Naša pesem ’82; 17.00 Za vsakogar nekaj: 18.00 Zaključek. KOPER (Italijanski anagram) 7.30. 12 30, 18.30 Radijski dnev nik; 6.00 9.30 Jutranji variete: 9.30 Lucianovi dopisniki; 10 00 Glasba in besedilo: 10.32 Glasbeni prostor: 10.40 Mozaik: 11 00Dogodki in odmevi: 11.30 Kirn svet mladih; 12.00 7 plus 7: 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na ri»; 14.30 Kaj je novega: 15.15 Stisk roke' 15.30 Crash: 16 00 Pesmi tedna: 16.30 Vrtiljak jug. motivov; 17.45 Glasbeni slovar. RADIO 1 8.00. 8.40, 10.12, 13.00. 14.30. 15.20. 17.00. 19.00 Poročila: 6.00 7 00 Glasbeno jutro: 8.50 Naša zemlia: 9.30 Maša: 10.15 Moi glas Tretji kanal 1645 er Ponedeljek, 31. januarja 1983 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šola in vzgoja program. Morgan in Oreste Uo:idlp: .1|..^ Bel papir: 13.In Glasba: 15.2?) Šport. 19.20 Prisluhni, večeri se: 19.25 Glasbena oddaja‘ 20.00 Tj rični časi: 22.25 G’asba na pra znični dan: 23.10 Telefonski pogovori. RADIO 2 8.30, 9.30 11.30, 12.30. 13.30. 14.30, 16.30. 19.30 Poročila; 6 <0 8.00 Glasbeni variete: 9.35 Odgo vori na pričevanja današnjega živ l.ienja: 11.00 Cosa ci racconti del West?: 12.15 Tisoč in ena nesem: 12.48 Lestvica: 13.41 Sound-Track: 14.30 športna nedelja: 15.20 in 17.15 Nedelja z nami: 19.50 Gla« beni trenutki: 21.0!) Sound-Track: 22.10 Glasba: 22.50 Lahko noč Evropa. LJUBLJANA 7.00. 8.09. 9.00, 10.00. 12 00. 13.0T 14 00. 17 00 Poročila: 7.30 Ztlva vo. tovariši vojaki: 8 07 Veseli f<-bogan: 9.05 Še ponuvte. tovariši: 10.05 Nedeljska matineja: 11.00 Našli poslušalci čestitajo in po zdravila jo: 13.10 Zabavna glasba: 13.20 Za naše kmetovalce: 14 0." Pihalne godbe: 14.20 Humoreska tega tedna - I. Popovski: Iz moje kavarne: 14.45 Z majhnimi an sambli; 14.55 Minute za EP: 15.00 Poročila: 15.10 Pri nas doma: 15.30 Nedeljska reportaža: 15 55 Amaterski zbori ored mikrofonom - 2. odda ja iz tekmov anja 1932: 16.20 Popoldanski simfonični kon cert: 17.05 Priljubljene operne mc lodije: 17.50 Zabavna radijska igra: 18.20 Na zgomii polici: 18 5<’ Minute za EP: 19.00 Radii=ki dnevnik: 19.25 Obvestila in abav na g'asba: 19 35 Lahko noč otro ci: 19.45 Glasbene razglednice: 20.00 V nedeljo zvečer; 22 20 Skun ni program JRT - Glasbena tri buna mladih: 23 05 Literarni nok turno - J Brodski: Konec čudo vitega časa: 23.15 Disco, disco: 0.05 Nočni program. 13.00 Oddaja o knjigah 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik 14.00 Tri leta TV nadaljevanka Trst, pomlad leta 1912 15.00 Koncert: Poje Bruno Lauzi 15.30 Šola in vzgoja 16.00 Ponedeljkov športni program 16.30 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 Dnevnik 1 Kulturne vesti 17.05 Neposredno iz studia 17.10 Topolino story - Risanke 17.30 Vsi za enega 18.00 Prijatelj Gipsy, TV film 18.20 Osmi dan: Kulturne aktualne teme 18.50 Koga se vidi? Gian Burrasea, 6. del 19.45 Almanah 20.00 Dnevnik 20.30 Henry, Jane in Peter Fon da: II falco del Nord, film 22.15 Dnevnik 22.25 Filmske premiere 22 35 Posebna oddaja dnevnika 1 23.25 Dnevnik 1 Zadnje vesti Danes v parlamentu in Vremenska napoved Drugi kanal 12.30 Dnevnik 2 -33 Tednik o zdravstvu 13.00 Dnevnik 2 Ob 13. uri 13.30 šola in vzgoja 14.00 16.00 Tandem 14.05 V studiu 14.20 Paroliamo, 1. del 14.30 Risanka 14.40 Paroliamo. 2. del 14.55 Divji živalski svet 15 20 Kvizi 15.40 Risanka 16 00 šola in vzgoja 16.30 Planet: Programi iz vsega sveta 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Stereo, glasbene informacije 18.25 Evropske živali 18.40 Dnevnik 2 - šport 18.50 TV film iz serije «Cuore e batticuore* 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 Vrnitev v Brideshead, 3. nadaljevanje 21.25 Dogodki in problemi našega časa 22.20 - Dnevnik 2 Večerne vesti 22.30 Basil in Sybil. TV film 22 55 Izvir življenja 23.20 Šola in vzgoja 23.45 Dnevnik 2 - Zadnje vesti venstvo A ib B lige UbOO Dnečnik.ii i/ 19.30 Ponedeljkov deželni šport 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Oddaja o italijanski ekonomiji 3. del 21 25 Dnevnik 3 22.00 šola in vzgoja 22.30 Ponedeljkov športni proces JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano 9.00. 10.05 Zimski spored za dijake 17.20 Poročila 17.25 Mali odred - otroška narti zanka 17 55 Človekovo telo: Vonj in okus 18.25 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19 26 Zrno do zrna '9.30 TV dnevnik '955 Vremenska napoved 20.00 Plaža - drama 21.20 Spoznano neznano o znanosti 22.15 Poročila Koper 13.30. 16.30 Odprta meja oddaja TRST — Konferenca o energiji GORICA — Snivke tekstilcev ZGONIK — Občni zbor Kras TRST — Revija godb TRST — Razstava fotografij ter športni pregled ‘7.00 Z nami pred kamero - od da ja v živo 17 05 TVD novice 17.10 TV šola I8.C0 Film ponovitev 19.30 TVD - Stičišče 20.15 Serijski film 20.45 Italija z neba dok. oddaja 21.25 Turistični vodič 21.50 The Collaborators serijski film TRST A 7.00 8.00. 13.00. 14.00, 17.00 in 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: človek v sodobni družbi; 8.45 Glasbena matineja: 10.00 Neposreden prenos slavnostne seje deželnega sveta ob 20-letnici ustanovitve: 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka: 12.00 Gledališki glasovi po stezah spominov: 13.20 Gospodarska problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih: L. Suhodolčan: «Trenut ki in leta*; 14.30 Glasbene skice: 14.55 Naš jezik; 15.00 Veselo športno popoldne: 17.10 Mi in glasba: 18.00 Od Milj do Devina: 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 6.00. 6.30, 13.00, 14.00 Poročila: 6.10 Glasba za dobro jutro - Obvestila, objave in EP - Filmski, radijski in TV spored: 7.C0 Sin venski radijski program: Druga jutranja kronika: 7.15 Val 202; 13.00 Na valu Radia Koper - Glas ba, objave; 13.15 Kinoscored; 13.30 Zanimivosti; 14.10 Predstavi tev oddaj, glasbene želje poslu šalcev po telefonu, glasba; 14 30 Zapojmo pesem; 14.50 EP: 15 60 Slovenski radijski program: Do godki in odmevi: 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik: 16.15 Glasba, objave; 16.30 V ro-daljšku pregled športnih dogod kov; 16.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER (Italijanski program) 6.30. 7.30, 12.30. 16.30. 18 30 Radijski dnevnik; 8.30 9.30, 10.30. 11.30, 13.30. 14.30. 15.30. 17.30 Po ročila: 6.00 - 9.30 Jutranji variete; 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Glasba in besedilo; 10.40 Mozaik: 11.00 Kirn. svet mladih; 11.32 Pesem tedna; 12.05 Glasba po že ljah: 15.32 Crash; 16.00 Glasovi našega časa: 16.45 Poje mešani zbor Chei di Guart di Ovaro: 17.(:0 Jugoslovanska pop scena; 17.32 Poje Milva; 18.15 Rock part v. RADIO 1 7.00, 8.00. 9.00, 10.00. 11.00. 13 00. 15.00, 19.00 Poročila: 6.00.-8.36 Jutranji radijski program: 10.03 Radio tudi jaz; 10.30 Pesmi v ča su: 11.10 Top and roli; 12.03 (.Tl Asiago Tenda, glasbeno-govorni program; 13.35 Master: 15 03 Ticket: 18.05 Mali koncert; 18.38 Šola in vzgoja; 19.20 Prisluhni večeri se: 21.30 Folklorna glasba; 22.27^.Audiobos;. 23.10 Telefonski pogovori) RADIO 2 7.10,‘"8.30,19.30, 10.30. 12.30.13.30. 15.30, 16.30. 18.30. 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Glasbeni jutranji varie te; 8.45 Corleone: 9.32 Pričevanja današnjega življenja: 10.30 Radio 2 «3131»; 13.41 Sound-Track: 15.C0 Radijska priredba; 15.42 Natečaj za radijske drame; 16.32 Festival; 17.32 Glasbene.ure; 20.40 Šola in vzgoja« 21.00 Glasba; 22:50 Radio 2 «3131». LJUBLJANA 7.00, 8.00. 9.00. 10.00. 11.00. 12 00 in 14.00 Poročila; 5.50 Varčujmo z energijo: 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije. 8.50 Dobro jutro. otroci: 7.45 Iz naših spore dov; 8.05 Aktualni problemi mar ksizma: 8.25 Ringaraja: 8 40 Izberite pesmico; 9.05 Glasbena ma tineri: 10.05 Rezervirano za..,; 11.05 Ali poznate?...: 11.35 S nes mijo po Jugoslaviii; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasVeti: 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru: 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Osmrtnice obvestila in zabavna g'asba: 13.30 Od me)odi.ie do melodije: 14 05 V gosteh pri zborih .jugoslovanskih ra driskih postaj: 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravi -Vo: 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Ob vest')a in zabavna glasba; 17 50 Radio danes, radio jutri; 16 00 VrtiUak: 17.00 Studio ob 17. uri: 18.03 Na ljudsko temo ZD A skozi ljudsko nesem; 18 25 Zvočni signali: 19.00 Radi iški dnevnik: 19.25 Obvestila in zabavna glas ba: 19.35 Lahko noč. otroci: 19 45 Minute z ansamblom N Zaica; 20.00 Kulturni globus: 20.10 Prisluhnite. izberite: 21.05 Glasba ve likanov: 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini: 22 25 Iz naših sporedov: 22 30 Novosti našega arhiva: 23.05 Literarni nokturno; 2-3.15 Ob domačem ognjišču; 0.05 Nočni program TEDENSKI SPORED JUGOSLOVANSKE TELEVIZIJE TOREK, 1. februarja IJUBLJANA 9.00. 10.05 Zimski spored za dijake; 17.35 Poročila; 17.40 Zve inice iz Rezije: 18.00 Praznični dnevi slovenske folklore; 18.25 Zasavski obzornik; 18.40 Pisani svet 19 24 TV in radio nocoj; 19.26 Zr ik do zrna: 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme; 20.00 Sinovi in lju bimci nadaljevanje in konec: 10.55 Aktualno. KOPER 13.30, 16.30 Odprta meja: 17.00 nami pred kamero; 17.06 TVD novice; 17.10 TV šola; 18.00 Mladi .»lica ji; 19.00 Obzorja; 19.30 TVD Stičišče; 20.15 Viharna noč čelov. film: 21.30 Turistični vodič; 21.40 TVD Danes: 21.55 Cine-notes. SREDA, 2. februarja LJUBLJANA 9.00, 10.05 Zimski spored za di jake; 17.35 Poročila; 17.40 Ciciban, dober dan; 17.55 Makedonija. zapoj; 18.25 Pomurski obzor nik: 18.40 Mostovi; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj: 19.26 Zrno do zrna: 19.30 TV Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.00 Film tedna: Agonija 2. del: 21.10 Kulturne diagonale. KOPER 13.30, 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TVD novice; 17.10 TV šola; 18.00 Film -ponovitev; 19.30 TVD Stičišče; 20.15 Chicago dok. oddaja; 21.15 Turistični vodič; 21.25 TVD Da nes; 21.40 Umetnostno drsanje -evropsko prvenstvo. ČETRTEK, 3. februarja IJUBLJANA 9.00, 10.05 Zimski spoved za di jake; 17.20 Poročila; 17.25 Veso Ije; 18.25 Podravski obroznik; 18.40 Čas, ki živi; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Tednik; 21.00 Zvok godal: Viola: 21.35 V znamenju. KOPER 13.30, 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TVD - novice; 17.10 TV sola; 18.00 The collaborators; 19.30 TVD - Stici šče; 20.15 Visoki pritisk; 21.15 Turistični vodič; 21.25 TVD da nes; 21.40 Kdo pozna umetnost. PETEK, 4. februarja LJUBLJANA 9.00. 10.05 Zimski spored za di jake: 17.15 Poročila; 17.15 Jazz na ekranu; 17.55 Arabela; 18.25 Obzornik: 18.40 Družbena samo zaščita; 19.10 Risanka; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zr na; 19.30 TV dnevnik: 19.55 Vre me: 20.00 Naši olimpijci; 20.40 Zrcalo tedna; 21.00 Viva Las Vegas ameriški film: 22.25 Poročila. KOPER 13.30. 16.30 Odprta meja; 17.00 Z nami pred kamero; 17.05 TVD -novice; 17.10 TV sola. 18.00 Visoki pritisk; 19.00 Aktualna tema; 19.30 TVD Stičišče: 20.15 Tepe pa čelov, film;-21.55 TVD Da nes: 22.10 Umetnostno drsanje evropsko prvenstvo. SOBOTA, 5. februarja IJUBLJANA 8.15 Poročila; 8.20 Zverinice iz Rezije: 8.40 Ciciban dober dan; 8.55 Mali odred; 9.25 Arabela( 9.55 Pisani svet; 10.25 Vesolje; 11.25 Muzeji Makedonije; 11.55 Ja-borina smuk za ženske; 13.15 EP v drsanju ženske prosto; 15.50 Poročila: 15.55 Fantastični svet risanke; 16.55 Prvenstvo Jugosla vije v košarki: Šibenka Zadar; 18.30 Japonska pravljica; 18.45 Muppet Shotv: 19.10 Risanka: 19.20 Cikcak; 19.24 TV in radio nocoj; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 TV dnevnik: 19.55 Vreme: 20.00 Daleč od ponorele množice - a meriški film; 22.35 Glasbeni o-der: 23.05 Poročila. KOPER 16.50 Z nami preti kamero; 16.50 TVD novice; 16.55 Košarka: Šibenka - Zadar; 18.30 Smučanje svetovni pokal; 19.30 TVD - Stičišče; 20.15 Mladi policaji: 21.15 TVD danes; 21.30 Hudičevo seme. TV nadaljevanka. SE NAPREJ NAJVECJI POUDAREK MNOŽIČNOSTI Dejavnost pri društvu se je tako razvila, da so bili potrebni nekateri popravki statuta - Težave zaradi denarne stiske - Počastili so spomin Oskarja Vatovca Obračun pretekle sezone pri športnem krožku Kras je pokazal, da je društvo zelo razvejalo svojo dejav nost, ne da bi pri tem spustilo iz oči osnovnih smernic in ciljev: nuditi možnost športnega in rekreacijskega udejstvovanja čim širše mu krogu ljudi, saj se edinole iz množičnosti izlušči tudi kakovost. Te misli je v svojem predsedniškem poročilu uvodoma poudaril Stanko Budin, ki je še Dred tem orisal lik pred dnevi nenadoma pre minulega Oskarja Vatovca, pred NOVI ODBOR Dragica Blazina, Tamara Bla-žina. Miloš Bresciani, Slavko Briščik, Sergij Budin, Srečko Budin. Stanislav Budin, Vladimir Budin, Sergij Cerkvenič, Marcelo Doljak. Zvezdan Do-ljak, Igor Furlan. Vinko Gre-goretti, Branko Guštin, Nevja Kante, Josip Kocman, Liljana Kralj, Lucijan Milič. Marjo Milič, Miloš Milič. Robert Milic, Sonja Milič, Stanka Mokole. Andrej Race, Bogdan Ravbar, Jordan Rebula. Neva Rebula, Gian-ni Romagna, Zvonko Simoneta, Zdravko Skupek, Divna Slavec, Majda Stubelj, Darko Škabar, Nadja Škabar. Nataša Škrk, Silvana Vesnaver, Boris Zidarič. Anica Žigon. sednika nogometnega odseka pri društvu, čigar spomin so počastili na, občnem zboru. Poleg tega je občni zbor najprej sprejel nekatere popravke k statu tu. da bi sedanje razvejano delovanje tudi statutarno bolje opredelili. V svojem poročilu je Budin na dalje poudaril, da bi morali še večjo okornost (»svetiti dejavnostim kot npr. balinanju, rekreaciji, otroški telovadbi, ob tem pa seveda ne gre zanemariti tradicionalnih panog. V prvi vrsti .je zlasti skrb za najmlajše, saj šola pri nas ne nudi primerne telesne vzgoje Pri tem bi bila seveda zaželena čim večja odprtost in podpora šole same. Budin .je nadalje omenil športne objekte, ki jih ima društvo na razpolago (balinarsko igrišče, telovad niča v Zgoniku, trim steza v Sa-ležu, odbojkarsko igrišče v Zgoniku. telovadnica in nogometno igri- šče v Repnu). Kljub vsem tem možnostim pa je še vedno nekaj mladih. ki se nikjer ne udejstvuje in prav v takih primerih bi do Budi-novem mnenju bilo potrebno tesneje sodelovati v povezavi z dru gimi organizacijami, ki delujejo na tistem območju. Predsednik Budin je še poudaril stike z večinskim narodom, ki se na najbolj neposreden način odvijajo prav na športnih igriščih in vlogo mostu, ki jo lahko športniki opravljajo pri navezavi stikov med italijanskim in jugoslovanskim športom. Še zlasti pa .je občutena potreba po najtesnejšem sodelovanju s sorodnimi društvi iz matične do movine. V tem okviru je omenil sodelovanje s pobratenim TVD Partizan Ljubljana Moste, s katerim imajo res iskrene in bratske od noše. Glede programov, kako povečati dejavnost, pa je Budin dejal, da so vezani na velika finančna breme na. denarja pa še zdaleč ni na pretek, prav nasprotno. To vprašanje bi se dalo rešiti edinole s «sjx>nzorizacijo», vendar doslej vsi napori niso rodili zaželenega sadu. Ob koncu je Budin omenil, da občinski upravi iz Zgonika in z Repen-tabra z razumevanjem sledita po-trebam društva, predvsem z izgradnjo objektov. V tej zvezi je dejal, da je v Zgoniku v končni fazi tudi izgradnja kulturno-športnega centra s telovadnico in prostori za društveni sedež. V poročilu tajništva, ki ga je po-dala Majda Stubelj. .je uvodoma poudarjeno zadovoljstvo, da ie bil zastavljeni program skoraj v celoti izveden. Zatem pa sledi zelo podroben pregled delovanja v posameznih panogah, in sicer odbojki, namiznem tenisu, nogometu, otroški telovadbi, balinanju in rekreaciji. Vendar se društveno delovanje ni omejevalo zgolj na športne dejavnosti, ampak je obsegalo tudi sodelovanje na vseh družbeno-poli-tičnih manifestacijah na tem področju kot tudi izven njega. Poročilo se končuje s trditvijo, da hoče društvo s svojim delom aktivno prispevati k prizadevanjem naše narodnostne skupnosti, da b' dosegla globalni zaščitni zakon, saj je telesna kultura enakovredna družbena de.javnost. ki vključuje veliko mladih in je zato pomembno orodje za ohranitev in razvoj naše manjšine. Blagajniško poročilo Neve Rebule .je pokazalo, kakšne napore je moralo društvo vložiti, da je izpe l.ialo zastavljene cilje, obenem na. da bo v prihodnji sezoni še težje in bo zato potrebna še večja pomoč in angažiranost vseh, ki društvu lahko pomagajo. Pozdrave občnemu zboru so zatem prinesli Anica Guštin, v imenu KD Rdeča zvezda, Slavka Jerman za pobrateno TVD Partizan Moste, Aleks Križman v lastnem imenu in v imenu repentabrske občinske uprave in občanov ter zgo-niški župan Josip Guštin, ki je poudaril ponos občinske uprave ob velikih uspehih društva. Obljubil je, da bo občinska uprava še nadalje pomagala društvu in izrekel upanje, da bi čimprej izročili svojemu namenu športno-kulturm center v Zgoniku, kjer bo prostora tudi za Kias. ZSŠDI pa je poslalo pismeno opravičilo, ker se no-l>eden izmed članov ni mogel ude ležiti osebno občnega zbora, in v katerem izreka društvu želje po še večjih uspehih. V razpravo .je nato posegel Vik tor Milič, ki je postavil vprašanje pokritja balinarskega igrišča. So nja Milič pa je seznanila s problemi, ki .jih ima namiznoteniška ekipa v A ligi, zlasti zaradi mahinacij v lanskem in letošnjem prvenstvu, ki so hudo oškodovale kvasovke. Svoj poseg je končala s po zivom k večjemu obisku na tekmah. Zato bi morali člani in odbor posvetiti večjo pozornost pre pagandi. Vojko Kocman pa je ostro postavil vprašanje spon/.orizacije namiznoteniške ekipe, do katerega še vedno ni prišlo in je zahteval, da z občnega zbora izide zahteva odgovornim, da se to vprašanje čirit-pre.j reši. Predsednik Budin je v tej zvezi povedal. da do sponzori-zaci.je ni prišlo kljub svečanim obljubam in da si bo društvo prizadevalo prvenstveno v tej smeri in da bodo urgiraii tako preko ZSšDl kot tudi drugih forumov in če tudi to ne bo pomagalo, bodo morali ubrati nove poti. O sponzorizaciji je spregovoril tudi Zvonko Simoneta, ki je menili da se jx>leg poziva krovnim organizacijam mora tudi odbor sam obrniti do organizacij in podjetij v Italiji kot v matični domovini. Z zadovoljstvom pa je ugotovil, da se .ie poročanje o Krasu v italijanskih listih bistveno izboljšalo, ob koncu pa .je (»udaril, da je treba v posameznih odsekih uveljaviti skupinsko delo s sodelovanjem staršev in tekmovalcev. Občni zbor se je zaključil z raz-resnico staremu odboru, katero J* dal Srečko Budin, in z volitvami novega odl»ra, ki se bo na prvi seji sestal 7. 2. v Zgoniku. (D. B.) Posnetek s petkovega občnega zbora ŠK Kras «iiitii8kBaiiitiiiiiitiiiiiiiaiiiiiiir«iiii^aiiiiiaBaitiiiiiii«iitfi»viaiii«iiiiixiiflaiiftiiiiiiBfiiiiiit«iiiiiikiiiiifiiitiiiii|||iaiiiial||||ia||lrt||lg||iB|iiai|||||i||«||||||||||^«|ill|||«iiiiiaiiri(taKai,|M|||tVCIMti|V|||tBva(,,|,l|,|,„,|liiaa|ABf|,V|nrU|lvl|t»^ NA PETKOVEM REDNEM OBČNEM ZBORU ŠPORTNEGA DRUŠTVA KONTO VEL Z odbojkarskimi dosežki zadovoljni, s košarkarskimi ne Predsednik Marjan Pertot je večji del svojega posega posvetil vprašanju domače košarke Jana Ban podčrtala navdušenost mladih odbojkaric ■ Več kot sto aktivnih športnikov Športno društvo Kontovel je na. petkovem rednem občnem zboru v dvorani domačega gospodarskega društva kritično in samozavestno pregledalo svoje delovanje v zadnjem poldrugem letu. Kritično predvsem do rezultatov posameznih košarkarskih in odbojkarskih ekip. ki zaradi različnih vzrokov niso dosegle tistih uspehov, na katere so v prejšnjih sezonah «privadile» da-mače ljubitelje športa: samozavestno s prepričanjem, da je lahko nadaljnje temeljito in predvsem organizirano delo čim širšega števila članov pogoi za učvrstitev in kvalitetno razširitev udejstvovanja med kontovelsko mladino. Po izvolitvi predsednika občnega zbora (Josipa Starca) je Marjan Pertot podal predsedniško poročila. v katerem se je najprej zaustavil pri vprašanju dvorane konto velskega gospodarskega društva, ki služi za treninge domačih športnikov («Dela gredo počasi, a vztrajno h kraju; dokončati .je treba še priključene prostore, to je vli< d garderobe, sanitarje* .je dejal), na to pa je večji del svojega posega posvetil vprašanju domače košar-ke. «ki letos. žal. ne dosega tistih uspehov, ki smo jih bili navajeni*. «Glavni vzrok za tako stanje je v tem. da smo na začetku sedanje sezone odstopih celotno mladincko ekipo športnemu združenju Jadran, in tako oslabili ne samo člansko e-kipo. ampak tudi kadetsko, in sploh ne nastopamo v mladinskem prvenstvu. Če bomo nadaljevali oo tej poti. bomo lahko naše društvo v nekaj letih ukinili, ker ne bomo imeli nič pokazali ne samim vaščanom niti drugim Slovencem in Italijanom,* je dejal Pertot in tako nadaljeval: cJadran je našo ekipa, ki mora ostati in delovati tudi v bodoče, toda Športno društvo Kontovel ne more in si ne sme dovoliti svojega propada. Vedno smo trdili, da smo pripravi jeni sodelovati v Jadranu in tudi v bo ; doče bomo sodelovali. Jadranu bomo tudi v bodoče odstopali Det spektivne igralce. Toda Kontovel ne more zalagati Jadrana z vsemi svojimi igralci in naše društvo ne sme biti le priprava igralcev za Jadran. V bodoče si ne smemo dovo liti. da bomo odstopali celotne ekipe drugim društvom ter si bomo tako sami sebi kopali grob. Dikler ne bo prišlo do odkritega sodelovanj. med vsemi slovenskim: društvi, ki goii.io košarko, to 'e med Borom. Poletom. Sokolom ir Kon-tovclom, bo tako stanj trajalo v nedogled. Če nt bi bilo največ,je breme pri Kontovelu prav nri odstopanju svojih igralcev Jadranu, bi prav gotovo naše društvo dosegalo tiste rezultate, ki jih ie v preteklosti,* je zaključil poseg o tem občutenem vprašan ;u i-redsednik Športnega društva Kontovel. V poznejši razpravi se je mnogo članov z različnih zornih kolov dotaknilo tega. za društvo res perečega problema. Rečeno je bilo tako, da .je uspeh Jadrana pravza prav na.jvečji uspeh Kontovela. poudarjena pa je bila tudi nevarnost, da bi se ob nadaljnjih skromnejših nastopanjih zmanjšalo zanimanje domače mladine za košarko. Predsednik Pertot se je nato obregnil ob velik problem društva, to je vključevanje mladine, dotaknil na se je tudi drugega bolečega problema. vprašanja odbornikov («V pretekli sezoni se je precej naših odbornikov neredno udeleževalo društvenih sej. nekaj pa se fih je iz nepojasnjenih vzrokov kar oddaljilo od društva,* je med drugim opomnil predsednik ŠD Kontovel), Po zahvali «sponzor.jem» tvrdke Electronic Shop za «sponzorizaci.(o* odbojkarskih ekip ie Pertot omenil plodne stike, ki »ih vzdržuje dru štvo s klubi matične domovine («V prejšnji sezoni sme imel v gosteh košarkarje iz Maribora in iz Tuzle ter odbojkarice iz Ljubljane, tudi naše ekipe so večkrat gostovale v Jugoslaviji*), ter se navadne zahvalil vsem. ki so na kakršenkoli način ne-msPali društvu pri n.iegi. vem delpvanm. Po blagajniškem poročilu Igorja Luxe sta podala Jana Ban in Henrik Lisjak poročilo o delovan ju odbojkarske, oziroma košarkarske sekcije. Banova je podčrtala navdušenost mladih odbojkaric, ki dosegajo tu-di zavidljive uspehe (lani se J® ekipa «under 15» uvrstila v vsedržavni finale v Battipaglii), op®' zorila pa je na problem pomanjkanja športnih delavcev. Zaželel* je nazadnje, da bi prišlo še do večjega sodelovanja in skrbi za žensko odbojko. saj je to nujen pogoj za razvoj te panoge na Kontovelu. Lisjak sc je še posebej zaustavil j pri vprašanju strokovnih kadrov, k' so neobhodno potrebni za uspešno vodenje tolikšnega števila košarkarjev in odlvo.jkar.icv (skupno in'* Kontovel več kot 100 aktivnih šport' nikov). Po pozdravih gostov (Širca * imenu ZSŠDl, Križnič za Polet« predsednik Športnega združenja J* dran Gantar je poslal občnerr.P zboru pismen pozdrav) se je razvila mestoma zelo vneta razprava, po kateri je občni zbor izvolil nov odbor, ki bo vodil društvo v na' slednjem letu. (M.K.) ................. •'•■............................................ „111««' NOVI ODBOR Henrik Lisjak. Igor Luxa, Jana Ban, Majda Črnjav a. Ivo Volpi, Katarina Ban, Vasilij Danev, David Perini. Marjan Pertot, Livno Gulič. Danilo Danieli, Mirko Štoka, Ivo Regent in Luciano Caharija. NADZORNI ODBOR Ivan Ban, Josip Starc in Ado Ban. OBVESTILA Posnetek s petkovega občnega zbora SD Kontovel ŠZ Jadran obvešča, da je v avtobusu za Bo logno, kjer bo danes, 30. januarja, prvenstvena tekma AS Castiglione - Jadran na razpolagu nekaj prostorov /a navijače. Interesenti sc laliku prijavijo v trgovini čevljev Malalan na Op cinah ali v cvetličarni Nadja ua Proseku. Odhod avtobusa bo ob 5.45 z Opčin in ob 6.00 s Proseka. * * * SK Devin obvešča, da sc nadaljuje splošna telovadba v nabrežinski telovadnici ob četrtkih od 17.30 do 19. ure. • * * SK Devin obvešča, da se smučarski izlet in tečaj, ki je bil programiran za danes, 30. t.m., na Trbižn zaradi pomanjkanja snega prcaešen na nedeljo, 6. februarja. • * • SPDT obvešča, da bo smučarski izlet in tečaj danes, 30. t.m., redno potekal. Odhod obeh tržaških avtobusov bo točno ob 6.30 izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano), brežan-»kega pa ob 6. nri Iz Boljnnca. Tečajniki se bodo nato zbrali pri babv ski-liftu na Zoncolanti (ker T Ra.uscleltii še ul snega!), člani tekmova ne skupine pa pri prog' < Les Goles*. ♦ * * ŠD Breg - smučarski odsek priredi v nedeljo, 6. februarja, »•» priliki tekmovanja »Pokal treh df' žeb izlet v Trbiž. Cena izleta j® 9.000 lir, odhod avtobusa ob 5.45 Iz Doline, kot običajno. Vpisovanje v občinski telovadnici v H"' lini od ponedeljka do petka od 20-do 21. ure. * * * ŠD Mladina smučarski mišek sklieuje jutri-31. t.m., ob 20. uri v domu Albert Sirk sestanek članov iti sit"' patlzerjev. Na dnevnem redu program o tekmovanju in razno-Prisotnost je obvezna. * • * ŠD MJadina smučarski mišek organizira v n*-deljo, 6. februarja, ob priliki P°' kala bratstva treh dežel avtobusni Izlet v Trbiž. Vpisovanje in infof' maeije v Križu v domu Albert Sirk, vsak večer od 20. do 22. ure in na Opčinah pri Tavčarju tcL 212-936. Vpisovanje se konča v £•', trtek, 3. februarja. SMUČANJE V VELESLALOMU V KRANJSKI GORI Sonce se je nasmehnilo Ennu Stenmark se je moral na drugi zrahljani progi zadovoljiti s 3. mestom - Italijan Erlacher odličen (4.) - Dober uspeh Jugoslovanov: Franko deveti, Strel enajsti, Križaj trinajsti - Danes slalom . KRANJSKA GORA — Avstrijec Hans Enn je pred več kot deset ti-*°9 gledalci včeraj zmagal v veleslalomu za svetovni pokal v Kranjski gorL ki je veljal tudi za tradicionalni 22. pokal Vitranc. Avstrijski smučar, bronasta kolajna v veleslalomu na olimpijskih igrah v Lake “acjdu leta 1980, istega leta je v veleslalomu v Watterville Valleyu ^svojii svojo do včeraj edino zmago v tekmah svetovnega pokala, se J* tako po več kot enoletnem prisilnem premoru zaradi številnih poškodb, spet vrnil v sam vrh svetovnega smučanja, in to na najboljši aačin. Z izrednim prvim tekom in več kot solidnim drugim spustom je premagal vso smučarsko elito z velikim favoritom, Ingemarjem Stenmarkom, na čelu. «Super Šved* se je moral zadovoljiti s tretjim mestom, potem ko je bil po prvem teku drugi. V odločilni vožnji ga je, Poleg Enna, prehitel še presenetljivi Švicar Max Julen, ki je dosegel v drugem teku daleč najboljši čas. Organizatorji so izpeljali svetov-no tekmo v veleslalomu kljub pomanjkanju snega (bilo ga je za skromnih 15 cm). Z vztrajnim delom in kemijskimi sredstvi so jo to- Tako včeraj v Kranjski gori Vrstni red veleslaloma K Hans Enn (Avstrija) 2’24”19 2- Julen (Švi.) 2’24”45 3- Stenmark (Šve.) 2’24”89 <• Erlacher (It.) 2’24”93 5- P. Mahre (ZDA) 2’25”16 *• Giorgi (It.) 2’25”25 '• Liithy (švi.) 2’25”62 *• Biirgler (Švi.) 2’25”88 *• Franko (Jug.) 2’25”90 }<•• Girardelli (Luks.) 2’26”32 H- Strel (Jug.'' 2’26”51 12- Šorli (Nor.) 2’26”53 3- Križaj (Jug.) 2’26”54 JO. Orlainsky (Avstrija) 2’26”69 m- Wenzcl (Liecht.) 2’26”83 Lestvica veleslaloma za SP L Hans Enn (Avstrija) in Pirmin ‘Urbriggen (Švi.) 59 točk; 3. Julen J®vi.) 49; 4. Franko (Jug.) 37; 5. “iirgler (švi.) 26. Lestvica za SP L Peter Miiller (Švi.) 123 točk; 2. Zurbriggen (Švi.) 110; 3. Stenmark {■Sve.) 102; 4. Liischer (Švi.) 99; 5. JreJrather (Avstrija) in P. Mahre (ZDA) 95; 7. Cathomen in Raber (oba švi.) 92; 9. Klammer (Avstrija) 86; 10. Read (Kan.) 76; 17. Križaj (Jug.) 57. liko utrdili, da je zdržala vse tekmovalce. Škoda le. da jo je sonce v drugem teku zrahljalo, kar je še Jajbolj oškodovalo Stenmarka in Krista, katerima bolj ležijo trde, poledenele proge. Jugoslovanski smučarji so se pred domačim občinstvom dobro izkazali. V"ije od njih so se uvrstili med pr-Jdh petnajst: Jure Franka je bil kljub vročini deveti, Boris Strel (po nekajmesečni odsotnosti se vrača v vrhunsko formo) je zasedel enajsto mesto, Križaj pa je bil trinajsti (po prvem teku je bil celo deveti). Prav tako, in verjetno še bolj. so se po koncu včerajšnje tekme veselili v italijanskem taboru. 19-letni Robert Erlacher, doma iz Cortine d’Ampezzo, je pripravil s svojim četrtim mestom gotovo največje presenečenje dneva. Italijanski strokovnjaki upajo, da bodo z njim dobili novega asa, ki naj bi ponovil uspehe Thonija in Grosa. Ob Erlacher- ju se je izkazal tudi veteran Alex Giorgi, ki je bil šesti. Danes bo v Kranjski gori na sporedu slalom, v katerem ima v jugoslovanski vrsti predvsem Križaj lepe možnosti za uspešen nastop. Križaj je dosegel prav lani na kranjskogorskem slalomišču svojo tretjo, in doslej zadnjo, zmago v tekmah svetovnega pokala. Prvi tek bo na sporedu ob 10.30, drugi pa ob 13.30. SMUK V LES DIABLERETSU Nezadržna Doris LES DIABLERETS — Po uspehih v Val d’Iseru in Schrunsu je Švicarka Doris De Agostini včeraj osvojila še tretjo zmago v smukih za svetovno prvenstvo v tej sezoni. Švicarka je tako v bistvu osvojila letošnji naslov, svetovne prvakinje v tej disciplini, saj ima le Kirchlerjeva še zgolj teoretične možnosti, da bi jo lahko prehitela. V L JUGOSLOVANSKI KOŠARKARSKI LICI Olimpija boljša od Cibone Ljubljančani so celo nastopili brez Vilfana Olimpija — Cibona 85:77 (33:38) OLIMPIJA LJUBLJANA; Moffar-din, Blaznik, 4, Brodnik 13, Polanec 14, Subotič 10, Hauptman 10. šantelj 14, Vujačič 20, Mičunovič, Todorovič. LJUBLJANA - Neverjetno! Ljubljančani, ki so nastopili brez bolnega Vilfana in s Subotičem, ki se je poškodoval po 18. minuti igre, so uspeli premagati državnega or-vaka, moštvo zagrebške Cibone. Gostom se .je podcenjevanje še kako maščevalo, saj je le čosič (20 točk) igral na dostojni ravni. RADIO «Veseio popoldne* V jutrišnji oddaji Veselo športno popoldne, ki jo od 15. do 17. ure vodi prof. Ivan Peterlin, bo poleg rubrike o športni medicini, ki jo vodi dr. Rafko Dolhar ter ostalih zanimivih prispevkov, govor tudi o ženski in šport. Gost jutrišnje oddaje bo Eva Fičur. Ljubljančani pa so navdušili predvsem zaradi borbenosti. IZIDI 17. KOLA Olimpija - Cibona 85:77 Radnički - C. zvezda 8a:96 Kvarner - Partizan 100:119 Zadar - Budučnost 101:77 Bosna - Borac 118:110 Jugoplastika - Šibenka danes 1. ITALIJANSKA LIGA Goričani doma Tržačani v gosteh V 25. kolu italijanskega košarkarskega prvoligaškega prvenstva A-l lige bo tokrat več zanimivih srečanj, čeprav ne bo nobenega dvoboja med vodilnimi moštvi. DANAŠNJE KOLO (17.30) Cagiva - Billy; Peroni - Sca volini; S. Benedetto - Ford; Sinu-dyne - Binova; Bancorotna - Latte Sole; Lebole - Carrera; Honky -Bic. Sinočnji izid: Cidneo - Berloni 74:77 KOŠARKA PRVENSTVO C-l LIGE Jadranovci danes v Bologni in tudi po Radiu Trst A Jadran bo danes gostoval v Bologni in igral proti domačemu moštvu Ceam Castiglione, ki je na zadnjem mestu lestvice. Srečanje med Jadranom in Ceam bo neposredno prenašal tudi Radio Trst A. Vsi ljubitelji košarke in Ja-dranovi navijači imajo torej možnost, da danes poslušajo neposreden prenos tekme ob 11.00. Znana je tudi popolna lestvica strelcev B skupine C-l lige, v kateri igra Jadran in na kateri je po prvem delu solidno v vodstvu prav jadranovec Vitez. Marko Ban, ki je bil sredi prvega dela prvenstva na 8. mestu, je ob koncu bistveno popravil svojo uvrstitev in je sedaj četrti. Lestvica strelcev Vitez (Jadran) 408; Lazzeri (Mal-tinti Pistoia) 363; Bettarini (Eurocar Videm) 358; Ban (Jadran) 349; Lo-schi (Castelfranco Veneto) 334; An-tonetti (Gran Sasso Teramo) 306; Zunarelli (Cento) 291; Baracchi (P. Culligham Firence) 290; Savio (CIS Pordenon) 285; Rosa (Adriatica Porto Recanati) 281. ODBOJKA V ZENSKI C-2 LICI V poprečni tekmi Brežanke iztrgale Kontovelkam točki Breg — Kontovel Electronic Shop 3:1 (15:8, 9:15, 15:2, 15:13) BREG: Olenik. Žerjal, K. in D. Kocjančič. S. in K. Slavec, Sancin, Bandi. Stepančič. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban, Čemjava, Rupel, Daneu, Elizabeta in Elena Prašelj, Regent, Garbini, Maver. Derhi v Dolini med Bregom in Kontovelom shop je bil na dokaj poprečni kakovostni ravni, česar so bile morda krive odsotnosti nekaterih igralk tako v eni kot drugi ekipi. Vsekakor .je zmaga domače šesterke zaslužena, čeprav bi gostje z nekoliko bolj umerjeno in natančno igro gotovo kaj več iztržile. Kontovelke so namreč v začetku vsakega seta še kar dobro igrale, vendar s tako igro niso tudi nadaljevale, z izjemo 2 niza, ko so Brežanke precej odpovedale. Čeprav bi se po izidu 3. niza lahko sklepalo drugače, pa so Konto- fiiiAiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiii*i>aiiiaaiitiiiiiariiiiiAiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiai»iiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTin>H(i««iiiiiiiii#iiiiiiiiiiiiiiiiiir mmiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiHuiiirmiitBitP aiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiBmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii* NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI JUVENTUS NA VSE ALI NIC Le z zmago proti Veroni lahko še upa na osvojitev naslova italijanskega prvaka Derbi v Turinu med Juventusom in Verono je osrednja tekma današnjega 18. kola prve italijanske nogometne lige. Turinčani morajo nujno zmagati, če hočejo še računati na naslov italijanskega prvaka, Verona pa je v dosedanjih tekmah dokazala, da je za vsakogar trd oreh in! da. zaseda zasluženo drugo mesto' na začasni lestvici. Trener italijanskih prvakov Trapat-toni bo tudi v tej tekmi potrdil zaupanje Bettegi medtem ko bo moral Marocchino na klop. Od ostalih tekem gre podčrtati srečanje med Romo in Sampdorio. Rdeče-rumeni računajo na zmago, s katero bi se oddolžili nasprotnikom za poraz-iz prvega dela prvenstva in bi ob morebitnem spodrsljaju Verone, še povečali prednost na lestvici. Udinese bo igral pred domačim občinstvom proti vse bolj nevarni Fiorentini. Bo uspelo Videmčanom, •po- osmih zapoifdnife .neodločeniiv rezultatih, končno zmagati' na svojem igrišču? Stenmark čestita zmagovalcu DANAŠNJE KOLO (14.30) Avellino - Cesena, Catanzaro -Napoli, Genoa - Torino, Inter -Cagliari, Juventus - Verona, Piša - Ascoli. Roma - Sampdoria, Udinese - Fiorentina. B LIGA Vodilna Lazio in Milan bosta igrala v tem kolu na tujem, zato imajo Cavese, Catania in Cremonese možnost, da se jima približajo na začasni lestvici. DANAŠNJE KOLO (14.30) Arezzo - Palermo, Bari - Reg-giana, Bologna - Varese, Campo-basso - Lazio, Catania - Cremonese, Cavese - Foggia, Como - Lecce, Monza - Perugia, Pistoiese - Ata-lanta, Sambenedettese - Milan. PRVENSTVO C-l LIGE Triestina - Pro Patria Triestina ima jutri v 18. kolu nogometnega,.prvenstva C-l lige idealno pr&ožnost, da osvoji rta floma-čem igrišču dve novi točki v tekmi proti Pro Patrii. Nasprotniki niso «strahovita» ekipa, saj so zbrali doslej le 15 točk. Tržačani pa seveda jih ne smejo podcenjevati in zaigrati tako ležerno kot so na primer igrali večji del tekme proti Brescii in proti Rondinelli. Nogometna disciplinska komisija je medtem kaznovala delegiranega upravitelja Triestine Francesca Paticchia s prepovedjo opravljanja klubskih funkcij vse do 28. februarja letos zaradi izjav, ki jih je bil dal sredstvom javnega obveščanja po tekmi Padova - Triestina. Srečanje se je. kot znano, končalo s porazom Triestine z 0:1. DANAŠNJE KOLO (14.30)) Brescia - Parma,, Carrarese -Vicenza, Medena - Piacenza. Me-stre - Rimini, Padova - Fano, Spal - Rondinella, Sanremese TVeviso, Trento - Forli, Triestina Pro Patria. Ligemar Stenmark (levo) je bil veliki poraženec včerajšnjega veleslaloma v Kranjski gori. Na sliki: švedski as čestita zmagovalcu Ennu V prvem polčasu smo bili priča delno dopadljivi igri s strani domačinov, ki pa so v napadu igrali dokaj neredno in to predvsem, ker niso razpolagali s pravimi krilci. V drugem delu srečanja se je igra. z vključitvijo Macrija, delno razživela, toda ne v zadostni meri, da bi lahko rekli, da so bili domačini nevarni. . Osrednji dogodek tekme pa se je zgodil v 28. minuti, ko je Magrini, po predložku z desne, preusmeril žogo in ukanil Colavetto. Kljub golu pa Goričani niso pokazali zadostne reakcije, čeprav so v 35. minuti z Urbanom zadeli vratnico. (pr) ATLETIKA lewis odličen Frederick Carlton Levvis je v začetku letošnje atletske sezone dosegel nju šŽ 01ympie, česar se mar-5‘kdaj ne zavedajo. Sledila so poročila o odbojki. O ri-i Panogi so spregovorili referent farko Cotič. Albert Devetak in j^anuela Primožič. V sezoni 198' -p. so sc moštva ŠZ 01ympie ude-ležila devetih odbojkarskih prvencev, letos pa osmih. Ženska ekipa ■!c lani prestopila iz 1. divizije v bansko D ligo. v kateri je trenutno ^ drugem mestu lestvice. Prva ‘boška ekipa nastopa letos, no lanskem napredovanju, v C-2 ligi. Tu-naraščajniki so dosegli zavid-Ilive uspehe. V pokrajinskem pr-v«nstvu mladincev so lani delili brv0 mesto s Torriano, ki je za-raHi boljše razlike v setih postala bokiajinski prvak. Letos pa so naši mladinci osvojili prvo mesto po i pvetih zaporednih zmagah in tako postali pokrajinski prvaki. Isti baslov je lani dosegla 01ympia tu-® v prvenstvu dečkov in tudi letos dobro kaže, saj so doslej naši odbojkarji izgubili en sam niz in sami vodi,jo lestvico. Končno so naraščajniki zasedli v sezoni 1981-82 v prvenstvu «under 15» 2. mesto za tržiškim Ilalcantierijem. Poleg teh uradnih tekem pa so se Oivm-piria moštva udeležila tudi števil nih turnir jv: Turnirja prijateljstva v Krminu (1. mesto), turnirja v Radogni (1. mesto), turnirja Kulturnega doma v Gorici (1. mesto), turnirja «Pokal JIK Banke* (1. mesto). Poleti 1982 jc ŠZ Olvmpia organizirala turnir za "'Pokal Petra Špacapana*, na katerem se je uvrstila na tretje mesto. Poročilom o odbojki je sledilo poročilo o zimskih športih. Tudi na tem področju dosega Olvmpia zavidljive uspehe. Za sezono 1981-82 je dobila še eno nagrado CONI, to je za mladinsko dejavnost na tem področju, V njenih vrstah ima marsikaterega atleta, ki je deležen točk FIS. ki veljajo v vsedržavnem merilu. Tudi na smučiščih je prisotnost 01ympie vedno množična, posebno na vsakoletnih društvenih tekmah. Nato je bilo na vrsti blagajniško poročilo, v katerem je Marjan Vi- žintin poudaril dejstvo, da se jel Sledili so pozdravi predstavni-finančni položaj dokaj izboljšal, kov ŠZ Juventina Ivana Plesničar-ker ima več moštev »sponzorja* I >a, ŠZ Soča Benjamina Černiča in (01ympia - Terpin, 01ympia Košič, Olvmpia - Bertolini). Sledilo jc predsedniško poročilo, v katerem se je govornik dotaknil marsikaterega vprašanja in se zahvalil za zaupanje. Pri tem je slovesno izročil spominsko plaketo M. Kramerju. Predsednik je še omenil problem funkcionalnega sedeža in telovadnice. Nekoč so si Olvmpici ustvarili zasilno telovadnico v nekdanjem konjskem hlevu. Prostor so popravili in opremili. Novi odbor Jože Vrtovec, Martin Kraner. Marjan Vižintin, Ivan Terpin. Igor Černič. Manja Bertolini, Marko Cotič, Rinaldo Dornik. Barbara Rustja. NADZORNI ODBOR M gr jan Černič. Emil Valen tinčič, Mirko Špacapan. RAZSODIŠČE Karel Brešan, Ciril Terpin, Mbert Devetak. ŠZ Brila Rir-alda Dornika (G. R ) MINIBASKET »TURNIR /INI & ROSENIVASSER* «Plavi» uspešni Bor — Alabarda 59:13 (30:6) BOR; Acerbi 4, Jelerčič, Jerceg 4, Cupin 2, P. Dazzara 10, K. Daz žara. Milone 2, Antonelli, N. Grbec, M. Grbec, Race 4, Pregare, Pertot 19. Possega 2, Tonel Pavlica 12. Borovci so včeraj dosegli visoko zmago proti, sicer skromnemu- moštvu Alabarde. Trener Renato Što-kelj je tokrat dal prav vsem možnost. da se izkažejo in vse gre pohvaliti zaradi vzvrhane mere požrtvovalnosti. (P. V.) «A11 Star Game 83» BOLOGNA - V Caserti bo 9- februarja košarkarsko srečanje, imenovano «A11 Star Game 83», v katerem se bosta pomerili selekciji tujih igralcev, ki nastopajo v italijanski A-l in A-2 ligi. Kot na prejšnjih tekmah so se zopet ponovile iste napake. | Domovi kadeti so zbrali prvi par točk na račun Mobilcase iz Krmi- so se naši od Učno borUi na. Tekma je bila vseskozi napeta in z učinkovitimi kombinacijami so se lepo odkrivali in zadevali izped koša. Popolnoma nasprotno pa je bilo v začetku drugega dela, ko so domovci z neorganizirano igro slabo metali in izgubljaU žoge. Tedaj je trener Bergoč s številnimi menjavami skušal ponovno dobiti začetno učinkovitost v napadu. Našim pa je le enkrat uspelo izenačiti rezultat, nato pa so popolnoma popustih, tako da so nasprotniki še večali razhko. Od domovcev je odlično igral Terčič, ki je proti višjim nasprotnikom pobral veUko število odbitih žog in je bil tudi v napadu zelo usnešen. (S.l.) V KADETSKEM PRVENSTVU Sokolu derbi z Borom B Sokol - Bor B 85:61 (41:31) SOKOL; Niko Pertot 8, Stanisa, Ušaj 24, Bogateč, Martinis 2, Gruden 4, Busan 12, Sedmak 9, Pahor 24. Pertot 2. BOR B: De Carli 34, ItaUano, Krapež 2, Parisi 11, Komar 1, Tavčar 9. Petaros, Betocchi, Rustja 4. Končno in po dolgi vrsti porazov je Sokolu uspelo osvojiti dve prvenstveni točki in to v slovenskem derbiju proti drugi Borovi postavi, ki pa je nastopala okrnjena. Sokolovci so biU stalno v vodstvu, a v prvem polčasu so se jim Tržačani uspešno in požrtvovalno upirali. V nadaljevanju so borovci popustili proti telesno in tehnično boljši postavi ter prezgodaj vrgU puško v koruzo, tako da so domačini slavili morda previsoko zmago. V borovih vrstah je dobro igral De CarU, pri Sokolu pa je ekipa v celoti igrala poprečno. (Andrej P.) Bor A — Barcolana 76:68 (39:36) BOR A: Pregare 14. Pupulin, Ce-rasari 3 (1:3), Vascotto 5 (1:3). Tavčar 8 (2:3), Pisani, Pieri, Kovačič 8 (0:1), Korošec 11 (1:3), Volk 25 (1:5). Borovi kadeti so tesno zmagah z dokaj poprečno ekipo Barcolane. «Plavi» so sicer vodih od prve do zadnje minute, vendar ne moremo biti zadovoljni z igro, ki so jo prikazali. Slaba obramba in veliko napak pri zaključevanju protinapadov sta preprečila visoko zmago «pla-vih*. (Vato) NA GORIŠKEM Dom — Mobilcasa 62:57 (32:28) DOM: Gruzovin 24, Košuta, Koršič 4, Kocjančič 2, Orzan 14, Poberaj 2, Roner, Bric 14, Kodermac 2, Makuc. in nobeni ekipi ni uspelo zbrati več kot 4 točke prednosti Naši so s preudarno igro in hitrimi protinapadi onemogočili nasprotnikom. da bi uveljavili fizično premoč. Hvaličevi varovanci so se z učinkovitimi bloki stalno odkrivah pod košem in tudi dobro zadevah. Minuto pred koncem so nasprotniki imeli koš prednosti in žogo v rokah. Tedaj so domovci s «pressingom» po vsem igrišču povsem onemogočili nasprotnikom vodenje žoge. Borbeni Kodermac je prestregel dve odločilni žogi, eno je sam zadel drugo na je lepo podal Bricu. NAMIZNI TENIS MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA Ente Porto — Mladina 5:2 V drugem povratnem kolu namiznoteniškega promocijskega prvenstva so včeraj igralci kriške Mladine izgubili v Trstu proti moštvu Ente Porto z 2:5. pan, Kralj, Milič, Peterlin, Simonič. V svoji drugi prvenstveni tekmi je Sloga Bar Alex gladko premagala svojega nasprotnika. Zmaga naše ekipe ni bila nikoli v dvomu, saj so bili slogaši boljši v vseh elementih igre. (INKA) ŽENSKA D LIGA Po napeti igri derbi slonicam velke nudile precejšen odpor, tako da .je bil končni izid zanje le prehuda kazen. Glavni vzrok je bil slab blok. pa tudi za njim je bila prevehka praznina. Zadnji set je bil v začetku izenačen (4:4, 8:8), obe ekipi sta dobro igrah v polju, gostje so celo povedle s 13:8, vendar so zatem zelo slabo in morda prenagljeno zaključevale, zmedle so se in točki sta ostali v Dolini. Bor — Julia 0:3 (1:15, 11:15, 12:15) BOR: Furlanič, Vodopivec, Mon-tanari, Jazbec, Jevnikar, Tomšič, Vigini, Godina, Ukmar, Škerl. Borovke so izredno slabo igrale (predvsem pomanjkljive so bile pri sprejemu servisov) in so tudi povsem zasluženo izgubile. (G.F.) Sloga — Olympia Bertolini 3:2 (15:10, 6:15, 15:7, 9:15, 15:9) SLOGA: A. in E. Adam, Sosič, Kovačo, Demovšček, Gorkič, Križ-mančič, Peršič, Purič. OLYMPIA BERTOLINI: Primožič, M. in C. Bertolini, Perše, Ko-isič, Mažgon, .Šuligoj in Kostnapfel. 1 Kfli, jsam.i^id kaže, smo pri Banih .pgisostvpvaji , lepemu ter napetemu ‘derbiju. Kjbe Šesterici sta se namreč zavedali važnosti tekme ter osvojitve točk, saj je pomenila zmaga bistven korak naprej po poti v «pool» boljših ekip, ki se bodo v drugem delu prvenstva borile za napredovanje v višjo ligo. Obe ekipi sta s svojo igro presenetili. Gledali smo lepo in mestoma zelo kakovostno odbojko, ki je tokrat res neobičajno številno občinstvo spravila k bučnemu navijanju in aplavzu. Vse je že kazalo, da bodo domačinke pospravile dokaj hitro obe točki, saj so se v četrtem setu povzpele že do 9:3, ko so gostje močno reagirale in o-svojile niz. V petem in odločilnem nizu pa je Slogi šlo takoj vse od rok in razen občasnih nihanj je brez težav osvojila odločilni niz in S tem seveda tudi prestižno zmago. (Inka) Sokol — Solaris 0:3 (4:15, 8:15, 7:15) SOKOL: Purič, A. in M. Pertot, Kojanec, Ušaj. Zandomeni, Venier, Jazbec, Radetič. Ženska postava Sokola je na domačem igrišču izgubila proti tržaškemu Solarisu. Slovenske zastopnice so si sicer prizadevale, kohkor so mogle, niso pa bile kos močnim servisom na sprotnic. (S.U.) LOS ANGELES - Kot je izjavil predsednik organizacijskega odbora ohmpijskih iger v Los Angelesu, Peter Ueberroth. bo čisti inkaso iger znašal okrog deset milijonov dolarjev, kar je okrog 14 milijard lir. 1. ŽENSKA DIVIZIJA S. Foraus odločila Breg A — Bor 2:3 (15:9, 5:15, 13:15, 15:10, 8:15) BREG A: Meneghetti, Kofol, Can-ziani, Šturman, Smotlak, Marsič, Bo-neta, Pečenik. BOR: S. Foraus, Favaretto, Košuta, Gombač, Kebar, Požar, Fer* luga, Centazzo, S. in V. Stopper, M. Foraus. Borovke so se izkazale kot bolj homogena ekipa. Prav v tej homogenosti gre iskati glavni razlog njihovega uspeha, poleg tega so lahko računale na pomoč res dobre Sandre Foraus, ki je bila gotovo najboljša na igrišču. Pri domači šesterki je tokrat zlasti pešal sprejem, pa tudi v napadu jim ni šlo od rok. (Sab) «UNDER 20» — ŽENSKE Sloga — Torriana Tradicart 3:0 (15:9, 15:10, 15:5) SLOGA: A. in E. Adam, Kovačo, Demovšček. Križmančič, Peršič, Purič in Gorkič. V tem prvenstvu, ki je namenjeno društvom, ki nastopajo v državnih ligah, je Sloga naletela pri Tomani na preskromnega nasprotnika. O-pravila je le lažji trening in potrdila svojo trenutno dobro formo. tiiiiiiiHimMiiiiiiiimimmiuiiiiimiiiuiimiMiiiiimiiiiiiiimiiMMiiiiuiiiiiiMiiHiiiitiiiiHiiniiiimiimiiiiMi Domači šport c.... . * ' / “'■ I • .:1 .V:' DANES NEDELJA. 30. JANUARJA NOGOMET L amaterska liga 14.30 pri Sv. Sergiju: Cima Advi-ser - Vesna 2. amaterska liga 14.30 v Ribiškem naselju: CGS -Kras; 14.30 na Proseku: Primorje - Domio: 14,30 v Špetru ob Soči: Isonzo - Zarja: 14.30 na Opčinah: O-picina Supercaffe - Gaja 3. amaterska liga 10.30 v Zavijali: Rabuiese - Breg: 14.30 v Trebčah: Primorec - Roia-nese; 14.30 v Medeji: Medea - Juventina; 14.30 v Doberdobu: Mladost - San Lorenzo; 14.30 v Podgo-ri: Piedimonte - Sovodnje Naraščajniki (deželno prvenstvo) 10.30 v Dolini: Breg - Giarizzole Naraščajniki (pokrajinsko' prvenstvo) 10.30 v Miljah: Fortitudo - Primorje Najmlajši 11.30 pri Sv. Alojziju; S. Luigi -Kras; 10.30 v Križu: Vesna - Primorec; 10.30 pri Sv. Alojziju; San Luigi For You - Zarja Začetniki 10.45 v Trstu, igrišče Campanelle: Campanelle Kras; 9.00 v Dolini: Breg • Fortitudo - Li- Don KOŠARKA Moška C-l liga 11.00 v Bologni; Castiglione dran Promocijsko prvenstvo 11.00 na Kontovelu: Kontovel bertas; 13.00 v Repnu: Polet -Bosco Mladinci 11.30 v Trstu, «1. maj»: Bor - Sco-glietto: 11.00 v Miramarskem drevoredu: Ferroviario Polet Kadeti 8.30 v Miljah: Inter Milje - Kontovel Dečki 9.00 na Greti: Saba - Kontovel B; 9.00 v Škednju: Servolana - Bor NAMIZNI TENIS Promocijsko prvenstvo 10.00 v Repnu: Kras - TT Trst ORVISI oogato igrač izbiro vsakovrstnih TRST — UL. PONCHIELU S V nedeljo, 6. februarja 1983, ob 9.30 v črnem vrhu nad Idrijo 8. TRNOVSKI MARATON (42, 25, 8 km) Prijave sprejemata ZSŠDI Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 76-73-04 in Gorica, Ul. Malta 2, tel. (0481) 33-029 Prvo mesto je že oddano Ausi Pav iz Cervignana, ki je za razred boljša od ostalih šesterk. Na sohdno drugo mesto pa se je v dežeh u-vrstila Sloga. (Inka) «UNDER 15» Sloga — Kontovel Electronic Shop 1:2 (10:15, 15:13, 5:15) SLOGA: Bizjak, Bratoš, Colja, Guštin, Kokoravec, Purič, Rebula, Škerlavaj. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Daneu, Gherbmi, Marcuzzi, Perini, Starec. Štoka, K. in L. Umek. Pri Banih smo bih priča zanimivemu mladinskemu slovenskemu derbiju, v katerem je zasluženo slavil Kontovel Electronic Shop, ki razpolaga z nekaterimi res odličnimi igralkami. Sloga je zadovjiji-la, saj igra iz tekme v tekmo bolje. (INKA) KOŠARKA DEČKI GMT — Kontovel A 101:72 (46:42) KONTOVEL A; Kompare 1, Cin-gerla 14. Dolhar 7, Škerlavaj 4, Sterni 7, Pertot 2, Venier, Gruden 11, Terčon 26. Tudi tokrat je Kontovel A ostal praznih rok. Naši košarkarji so bili sicer v prvem polčasu enakovreden nasprotnik košarkarjem GMT, v nadaljevanju pa so kaj kmalu ostali brez Terčona (v 23. min. je moral na klop zaradi petih osebnih napak). Pod košema so bili tako tržaški košarkarji odločno v premoči in tudi visoko zmagah. V Kontovelovih vrstah gre predvsem pohvaliti Cingerlo. (Ašo) »PROPAGANDA* Inter Milje — Polet 71:35 (39:11) POLET: Čebulec 8 (2:14), Ciani, Kocman 17 (3:4), Sosič. Prelec 2, Škrk 8 (0:6). Berdon. Renar, Fol-dini, Andolšek. Polet je sinoči izgubil proti Milj-čanom predvsem zaradi slabše igre v prvem polčasu, ko so nasprotniki visoko povedli, V nadaljevanju so se naši vrgli zagrizeno v boj za vsako žogo in bili povsem enakovredni domačinom. Prav zato zaslužijo tudi pohvalo. (A.K.) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRSI Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llni|e) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnina Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije In podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 30. januarja 1983 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADR — DZS 61000 L|ubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel IzdajdL JzTT in tiska f ^ Trst Član italijanske Zveze časopisnih IHISl] založnikov FIEG 'fJP'' Darovi in prispevki ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ KRIŽA Danilo Gustinčič daruje 15.000 lir. V spomin na Pepija Sulčiča darujeta Ida in Drago Purič 10.000 lir. Ob 20-letnici smrti Ivane (Johane) Verginella daruje sin Cvetko z družino 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA KONTOVELU Ob obletnici smrti dragega očeta Emila Štoke darujejo otroci Olga, Mirko, Savica in Ada 40.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB S PROSEKA V spomin na tov. Oskarja Vatovca darujeta Anica in Srečko Orel 30.000 lir. Ob 1. obletnici smrti Marije Ban darujeta Mara in Neva Ferjančič 10.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ BORŠTA Namesto cvetja na grob Romana Rapotca daruje Tončka Brce iz trgovine 10.000 lir. V spomin na Romana Rapotca daruje Bogdan Družina 10.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ LONJERJA Ivan Čok daruje 10.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB Z OPČIN Ob 10. obletnici smrti Ivanke Sosič vd. Malalan darujeta Mara in Neva Ferjančič 10.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ GABROVCA Ob 20. obletnici smrti drage mame Ivane se je spominja in daruje Cvetko Verginella z družino 20 tisoč lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ REPNICA V spomin na Pepija Petelina daruje družina Ostrouška (Zagradec 2/a) 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na Aleksandra Hrovatina darujeta Karlo in Marija Hrovatin 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Ivana Racmana daruje družina Peta ros -Ražem 10.000 lir. Ob 3. obletnici smrti Vinka Vodopivca daruje žena Marija (Bazovica) 10.000 lir. V spomin na Bernardo Tavčer in Antonia Raubarja (Tomažev) daruje Lojzka (Kontovel) 6.000 lir. * • * V počastitev spomina drage mame Dore ob 10. obletnici smrti (30. 1.) in dragega očeta Antona ob 50. obletnici smrti (15. 2.) darujeta Marjan in Neva Dolgan 50.000 lir za škedenjsko KD I. Grbec. Namesto cvetja na grob Romana Rapotca daruje Olga Pečenik 5.000 lir za KD Slovenec. V spomin na Danila Kluna daruje družina Klun 30.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Josipino Grbec vd. Patrizio daruje družina Brajkovič 20.000 lir za KD Ivan Grbec. Trgovina jestvin Silvan Grgič (Pa- driče) daruje 100.000 lir za ŠZ Sloga. V počastitev spomina drage mame Sergija Lipovca daruje firma CGR Trst 30.000 lir za ŠZ Jadran. V zahvalo za prejeto značko OF daruje Mila Ivančič 10.000 lir za Združenje bivših aktivistov OF. Namesto cvetja na grob Josipine Grbec daruje Lilijana Furlanič 20 tisoč lir in Kristina Mozer 5.000 luža KD I. Grbec. Ob svoji 82-letnici daruje Ivan Malalan - Miče 20.000 lir za Združenje bivših aktivistov OF Trst, 20.000 lir za VZPI - ANPI Trebče, 20.000 za KD Primorec, 20.000 za godbo na pihala Viktor Parma in 20.000 lir za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob Romana Rapotca darujejo delovni kolegi sina Maria 25.000 lir za Skupnost družina Opčine in 25.000 lir za ŠD Breg. V spomin na Marijo Magajna darujeta Milka in Duško Švab 25.000 za PD I. Cankar in 25.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Aleksandra Hrovatina darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin 20.000 lir za godbo na pihala Viktor Parma. V spomin na teto in svakinjo Bruno Nauta darujejo družina Fabija in Pierine Pečar ter Majda in Eva 50.000 lir za osn. šolo F. Milčinski na Katinari. V spomin na papana Adalberta Stubla darujeta Lori in Sonja 20 tisoč lir za Dijaško matico. V spomin na Viktorja Legišo darujeta Nada in Emil Ferfolja 10.000 lir za sekcijo KPI Devin - Nabrežina. Ob 15. obletnici smrti Alojza Gornika darujeta žena Štefanija in hči Lilijana z družino 20.000 lir za pogrebno podporno društvo v Bazovici. Namesto cvetja na grob Ivana Racmana daruje Sabina Križmančič 10.000 lir za KD Lipa. V spomin na Albino Žbogar darujeta Gina Tinta in Bernarda Ota 10.000 lir za dekliški pevski zbor Devin in 10.000 lir za Fante izpod Grmade. Za KD Slavec darujeta Miran Kuret 50.000 lir in Kraljič (Prebeneg) 29.000 lir. V spomin na Božo Malalan vd. Husu daruje družina Vidali (Bani 73) 20.000 lir za pevski zbor Vesela pomlad. V spomin na dragega Ivana Racmana darujejo sestre in brat 30 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gročane in 20.000 lir za KD Slovenec iz Boršta. Ob 3. obletnici smrti moža Vinka Vodopivca daruje žena Marija 10 tisoč lir za Slomškov dom. V počastitev spomina Josipa Miheliča daruje družina 10.000 lir za godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob tov. Romana Rapotca darujejo: družina Pe-taros (Boršt 46) 5.000, Ljuba Zahar (Zabrežec 18) 5.000, Milka Žer- Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostale darove in prispevke objavili v prihodnji številki. jal 5.000 in družina Sedmak (Boršt 15) 5.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Zabrežec. V spomin na dragega očeta Ro mana Rapotca darujejo otroci z družinami 20.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec in 20.000 lir za PD Slovenec. Ob 3. obletnici smrti dragega Mirka ščuke daruje žena Karla 10.000 za PD Slovenec in 10.000 za sekcijo VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec. V spomin na svoje pokojne daruje Zora Pregare 5.000 za Glasbeno matico, 5.000 za TPPZ Pinko Tomažič, 5.000 za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane ter 5.000 lir za PD Rovte Kolonkovec. Družina Paclich daruje 20.000 lir za Glasbeno matico. V spomin na Josipino Patrizio darujeta Albin in Neva Sancin 50 tisoč lir za KD Ivan Grbec. Namesto cvetja na grob Aleksandra Hrovatina darujejo Angelo, Enzo in Livija 15.000 lir za ŠD Primorec in 15.000 lir za godbo Viktor Parma - Trebče. Namesto cvetja na grob Marije Lipovec roj. Španger daruje Romana Juriševič 10.000 lir za KD Ivan Cankar. V počastitev spomina Darinke in Sergijeve mame daruje Dragica Blaževič 20.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Darkine in ke in Sergija Lipovca darujeta Vojka in Pepi Pertot 10.000 lir za Dijaško matico. Ob prvi obletnici smrti drage mame Darinke Plesničar vd. Zajec in 26. obletnici smrti očeta Franca darujejo Sergij, Nadja in Rajko 40 tisoč za Dijaško matico, 40.000 za Društvo slovenskih upokojencev in 40.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 GOSTILNA z vrtom na vzhodnem Krasu išče upravitelja z družino. Telefonirati na št. 200-818. MALO kmetijo (1 ha) blizu Kozine prodam ali zamenjam za garsonjero v Ljubljani ali ob morju. Tel. 061 - 315005. GRADBENO podjetje gradi, obnavlja in preurejuje. Telefonirati v uradnih urah na št. 762005. IŠČE frezo 12 konj za okopavanje trt. Tel. 225319 od 14. ure dalje. STAREJŠA GOSPA išče žensko, ki bi ji pomagala v teku dneva. Nudi prenočišče. Telefonirati na št. 040/825112 ob 12.30 ali pa ob 18. uri. KUPIM manjšo nezazidljivo parcelo v okolici Boršta, Zabrežca ali Ricmanj, po možnosti v bližini ceste. Tel. 910008 v večernih urah. PRODAJAMO akacijeve kole v Šte-verjanu. Telefon 003865 - 25750 v večernih urah. PODJETJE Malalan - Benčina prodaja v rezidenčni coni na Opčinah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxom. Za informacije tel. 211043. PRODAM hišo v dobrem stanju z dvoriščem in vrtom v bližini Ka-rigadorja (Istra). Tel. 040/573816 od 12. do 13. ure. OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška - Zagradec 1. Toči pristno domačo kapljico. PRODAM fiat 500 letnik 67, z opravljeno revizijo. Cena 400.000 lir. Telefonirati na št. 730630 od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 (vprašati po Cristelu). KDOR je pomotoma «sunil» Natašino trobento na zadnji Jadranovi tekmi, prosimo, da jo prinese .nazaj na prihodnji Jadranovi tekmi. KUPIM ali najamem hišo v okolici Trsta ali na Krasu. Telefonirati na št. (040) 228-834 ali 817-265. PRODAM hišo na Krasu brez vrta. Telefonirati v večernih urah na št 200-634 GRAMOFON master voice iz leta 1930 v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 0481 . 86349. STAREJŠA GOSPA iz Gorice išče hišno pomočnico. Nudi hrano in stanovanje. Telefonirati na št.86349. 22-LETNI knjigovodja išče zaposlitev v podjetju. Telefon 040/723-739. PRODAM hišo v Borštu. Telefonirati od 18. do 19. ure na štev. (040) 228421. NA PODROČJU zahodnega Krasa iščem zidarja za majhna hišna popravila. Telefonirati med 19. in 20. uro na št. 040/220525. IŠČEM zaposlitev kot blagajničarka v trgovini ali pa kot pomočnica v ambulanti. Telefonirati na številko 231875. PRODAM parcelo pri morju v bližini Reke. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro ^Zazidljivo*. PRODAM akacijeva drva za kurjavo in kole za trte. Saverij Rožič, tel. 0481 - 390688. OSMICO je odprl Ernest Smotlak Mačkolje 58. Toči belo in črno vino. PRODAM 2000 kv. m terena — vinograd in travnik. Telefon 040/54372. ANTON BOLE pri Piščancih ima do 30. januarja odprto osmico. OSMICO nadaljuje Robert Pipan v Mavhinjah. TRGOVINA MODE VALENTINA razprodaja vse vrste blaga s popustom od 20 do 60 odst. IŠČEMO diplomirano/ega farmacevtko/a za takojšnjo zaposlitev v lekarni pri Fernetičih. Telefon (040) 416212 - Dolce. Tržaški pokrajinski urad za delo sporoča, da mednarodni biro za delo išče delovne sile z naslednjimi kvalifikacijami: za pokrajino PIŠE: 1 gospodinjska pomočnica; za pokrajino MATERE: 1 strokovnjak za «pizzo»; za VELIKO BRITANIJO; 1 pihač steklenih znanstvenih naprav. Za vsa nadaljnja pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Ufficio Mobilita Territoriale pri tržaškem pokrajinskem uradu za delo. Trst — Ul. Fabio Severo št. 46/1 — soba št. 9. Sporočilo ACEGA Občinsko podjetje za vodo, elektriko in plin obvešča vse uporabnike, da bodo vsi računi prvega dvomesečja 1983 za elektriko, plin in vodo. ki ne bodo plačani v predpisanem roku, podvrženi zamudnim obrestim, ki se bodo zaračunale po začasni diskontni meri (tassi di sconto pro tempore) v veljavi povišani za tri in pol točke. Podjetje zato svetuje — v izogib bremenom — da uporabniki poravnajo dolžni znesek v celoti do in ne preko 30. dne od datuma prejema računa pri pooblaščenih podružnicah Tržaške hranilnice, brez doplačila taks, ali pa s poštnim t/r oziroma pri drugih bankah z doplačilom takse. V primeru, da ima uporabnik pripombe glede fakturiranega zneska ali količine, se bo moral obrniti na pristojne urade podjetja v roku 20 dni od datuma prejema fakture, da se tako zaustavijo zamudne obresti, v primeru, da so njegove pripombe upravičene. V SREDO V DRUŠTVENIH PROSTORIH Nadvse uspel občni zbor dolinskega kulturnega društva «Valentin Vodnik> Razvejana dejavnost ■ Skrb za mlade eden izmed bistvenih ciljev bodočega delovanja V sredo zvečer je bil v društveni | bencinom, da smo speljali nalogo, /orani v Dolini občni zbor KD Va- ■ ki nam jo je zaupala vaška skupnost.» Dolgo in izčrpno poročilo je podala tajnica Viviana Jercog in v dvorani v Dolini občni zbor KD Valentin Vodnik. Občnega zbora se je v veliko veselje odhajajočega odbora udeležilo lepo število vaščanov in gostov, žal pa smo pogrešali predstavnika ZSKD. Po pozdravnih besedah predsednika Borisa Pangerca je vodenje skupščine prevzel Vojteh Lovriha. zapisovala pa je Anaroža Slavec. Iz poročil predsednika, tajnice Vi-viane Jercog in blagajničarke Ivanke Mozetič ter iz podrobnih poročil vodij posameznih odsekov, je bilo razvidno, da je bilo društveno delovanje v zadnji mandatni ^iobi zelo živahno razvejano in tudi plodno na umetniški in na človeški ravni. Za takšno delovanje bi si voditelji društva pričakovali večji odziv in bolj občuteno moralno podporo vaščanov, ki jemljejo društvo kot nekaj posebnega, nekaj, kar se ne tiče njihove vsakdanje stvarnosti in se zadovoljijo z občasno prisotnostjo na kakšni prireditvi. Hud in pereč problem dolinskega društva pa je podmladek. «Ob pevskem zboru, družabnih večerih, lutkah in še čem drugem,* povzemamo iz predsedniškega poročila, «bi bilo resnično potrebno poskrbeti za nekoliko drugačno vzdušje, ki bi sprostilo vabilni signal pri mladih in najmlajših.* Nadalje je predsednik izrazil zadovoljstvo, da si je uprava občine Dolina vzela k srcu problem prostorov (za normalno delovanje so zdajšnji že krepko dotrajani in neustrezni) in začela že stvarno izpeljevati načrt graditve kulturnega središča v Dolini. Boris Pangerc je opozoril še, da teče letos 105. obletnica obstoja društva, na koncu pa se je zahvalil dolgoletni odbornici Elis Marži, ki se je morala trenutno odtegniti društvu iz družinskih razlogov, za uspešno opravljeno delo in vsem odbornikom in članom, ki «niso štedili ne z močmi ne s časom ne z denarjem in tudi ne z njem pregledno nanizala vse pobude, ki so jih izpeljali društvo in posamezni odseki od januarja 1981 pa do decembra 1982. Začeti pa je morala z grenko ugotovitvijo, da se je decembra 1981 razpustil ženski pevski zbor, ki je bil na najboljši poti, da zraste v kvalitetno pevsko telo. Izmed novih pobud so bili deležni pozornosti in priznanja Junijski glasbeni in likovni večeri s kvalitetnima razstavama v galeriji Tork-la in vrhunskimi glasbenimi poustvarjalci v cerkvi sv. Martina. Lutkovna skupina je imela v dveh sezonah dve premieri in približno 25 ponovitev, kar je res lep in spodbuden uspeh. Tudi moški zbor Valentin Vodnik pa je v dveh preteklih sezonah izpeljal dve posrečeni in naporni, a uspešni zamisli. Poleg rednih vaj in nastopov je naštudiral Vinski koncert ob sodelovanju znanih humoristov Vaneta in Drejčka (Dorči Maver in Steno Žerjal) ter mladega «dua za smešnice* Edvina Križmančiča in Mirana Kluna. Edvin je tudi napisal vezni tekst, režijo Vinskega koncerte pa je oskrbel Sergij Verč. Druga pobuda pa zadeva gostovanje mešanega zbora iz Giessna (ZRN) in povratni obisk našega zbora v Nemčiji. Pri društvenem glasilu Tabor, ki sicer še vedno izhaja, pa se je delno zataknilo, zaradi notranjih organizacijskih premen, kar je povzročilo določene težave na oblikovni in vsebinski ravni. To je le nekaj bornih povzetkov iz tajniškega poročila, ki ste ga dopolnila še referent za lutkovno skupino Nerina Švab in referent za moški zbor Mauro Žerjal. Izčrpno I poročilo o izdatnem krogotoku dru- ‘ štvene blagajne je podala blagajničarka Ivanka Mozetič. Pred diskusijo so občni zbor pozdravili predstavniki KD Primorsko iz Mačkolj, KD Fran Venturini, o-snovne šole Prežihov Voranc, KD Jože Rapotec, prisotna ste bila tudi predstavnika KD Slavec iz Ricmanj, PD Slovenec iz Boršte pa je poslalo pismene čestitke. Diskusija je sicer stekla nekoliko okorno, a se je razživela v trenutku, ko je posegel domačin, ki je med vojno okusil grozote nemškega koncentracijskega taborišča in kritično ocenil stik med našim in zborom iz Giessna. Ob upoštevanju osebne prizadetosti pa je bilo rečeno, da je potrebno ustvarjati vzdušje prijateljstva med narodi in poglabljati kulturne vrednote, vendar nikoli ne pozabiti na trpljenje naših ljudi pod nemško okupacijo. Izčrpen je bil tudi poseg Edvina Švaba, ki je v svojstvu župana prinesel pozdrave občinske uprave, nato pa spregovoril še v svojstvu člana društva. Ob koncu je predstavnik nadzornega odbora Ignacij Ote pohvalil društveno delovanje in dal razrešni-co staremu odboru. Nato so prisotni izvolili nov odbor, ki ga sestavlja 24 članov in članic. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA ~ riti optika Ifiki foto-kino g§lja kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRSI Telefon 77-29% ENOBARVNI JAOUARD FANTAZIJA TISKANINE IZ: TREVIRA 2000 VOLNE BOMBAŽA MEŠANIH PREDIV MESEC PRODAJE OSTANKOV o> Od 1. do 28. februarja TRST - Drevored XX. septembra 16 - Telefon 73029S Keramika Brunetta TRŽIČ - Ulica C. A. Colombo 9 Telefon (0481) 72129 m Termopalex ogreva radiatorje vse hiše z ognjem kamina: od 19 000 do 30.000 Kcal/h Dobite ga lahko v verzijah: 76—96—A106. Ventilpalex Kamin s toplim ventlliranlm zrakom z de|anskim donosom od: 500 do 900 mVh Ooblte ga lahko v verzl|ah: 60—76—96, Cvetličarna ZVONČEK Narodna ulica 118 Opčine tel. 212094 ŠOPKI IN VENCI PO NAROČILU Pellicceria CERVO priporočena u-govina za vaše nakupe KRZNA, JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI "seh vrst Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST . Viale XX settembre 16 Tel. 796-301 ^itta CZolautti ARTIKLI ZA CVETLIČARJE • Keramika in vse za kompozicije • Velika izbira trakov • Celofan — umetno cvetje • Celotne dobave za cvetličarje TRST — Ulica Rigutti 13 Telefon: trgovina 750-524 - stan. 52-143 Zastopnik kuhinj bfet ITtORZhjZZO TRST Ul. Baiamonti 3 - tel. 820766 UL DiVittorio12 - tel. 813301 ili EDI NOBILI ZAVAROVALNA DRUŽBA UNIPOL AGENCIJA KMETIJSKE ZADRUGE Telsfon: 274986 POPUSTI OD 10 DO 30% na usnjeni galanteriji, konfekciji in obutvi TRST Ul. San Lazzaro 18 Tel. 68-124 Obv. občini 4.11.82 VATOVeC Trst - Ulica Machiavelli 28 - Tel. 69076 BELA TEHNIKA, NAPRAVE ZA OGREVANJE. ŠIVALNI STROJI, RADIO, TELEVIZORJI. MAGNETOFONI IN HI-FI NAPRAVE • . Ugodne cene. vljudnost, domačnost • Brezplačna dostava na dom ali na meji Ignis Bosch Philips Hoover Candy Blaupunkt Sanyo Braun Rex Grundig Hitachi Moulinex San Glorgio Telefunken Inno-Hit Girml Ariston Metz Krups Singer