Stev. 184 hiliiia fiifin v iitiibi (imi urreitt m li ć V Trstu, v petek 5. avgusta 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XIV! Uhaja — izvzemSi ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica iT. FrančUka Asiftegi Utr. 20, L nadstropje. Dopisi naj M pošiljajo med-nlttvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — zda ja tel j In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista EdlnostL — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cei> leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave itev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo t iirokosti ene kolone {72 rnmi. — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po tO stob* osmrtnice, zahvale, poslanice la vabila po L l.—, oglasi dena.nri uvoJj/'-mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, naj nanj pa L 2. — O^las naročnina In reklamacije se poSUj *jo izključno upravi Edinisti, v Trstu, ulica sv, FrančlSka Asiškega Štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57- reformi Italijanske tairokraclie V bivši Avstriji smo včasih tožili o birokraciji; kritizirala smo počasno delo uradnštva ki smatrali za potrebno re* formo avstrijske birokracije. Sedaj smo j pa prišli z dežja pod kap. Avstrijska uprava bi lahko shižila za zgled italijan*j ski. Italijanski poslanec Degasperi je v| zbornici priobčil zanimive podatke v tem pogledu. Povedal je mod drugim, da so bili pri prodaji1 listkov v Trem tu u sluz= beni pod Avstrijo 3 uradniki, sedaj pa,1 ko se je prodaja listkov zmanjšala, opravlja isti posel 12 uradnikov. De Ga* speri je povedal, da je natanko preračun nil, da za gotove vrste postnega dela, ld se je opravljalo v Avstriji 2 uri; potre? bujejo v sedanji upravi 8*4 ur. Dega* speri, torej ne kak Slovenec, je povedal, da znašajo stroški za vršenje gotovih službenih poslov po avstrijskem sistemu 16 tisoč lic, po itali j ankesm itemu pa 87 tioč lir. To hibo laške uprave je čutila vsa dr* eava in vlada je predložila zbornici za? koraki načrt, kako zmanjšati število uradnikov in omejiti izdatke uprave.j Zbornica se je več dni pečaia z načrtom, ki je bil slednjič z malimi" spremembami »prejet od zbornice. Birokracija, to je oreh, ki je trd in bo še zelo mučil vlado. Leta 1915. je znaša* lo število državnih uradnikov brez želez* ntčariev 230 tisoč, za katere je izdala vla^ da letno 640 miljonov lir, leta 1921. pa znaša število uradnikov 290 tisoč, ki stanejo \Sack> letfno 3250 miljonov lir. Število železničarjev je acseglo 200.000 in stanejo državo okrog 2000 miljonov lir; temu se ni čuditi, ker so železničarji od vseh državnih uslužbencev najbolje plač;:iii. Povprečno prejemajo letno 11 tisoč lir. Največja težava pri reformi birokrakcije ie pač zmanjšanje števila uradni* kov. Zadnja leta je vlada sprejela v shižbo na tisoče mož, da bi pomirila re* volucionarne duhove; samo železniška liprava je to supomlad sprejela do 4000 vojnih invalidov, in sicer z namenom, da odpusti toliko žensk iz službe. A zgodilo se jo drugače: invalidi so ostali in žen* ske tudi Pravakr odpravljajo državno upravo žita, ki je imlea 6400 uradnikov, ki so stali državo letno 400 miljonov lir. Radovedni smo, kako bo vlada, ki je dobHa vso zaslombo v državnem zboru, udejstvila zakon. __ Po mojem mnenju ta reforma biro* kracije ni nobena reforma. Kajti spre* meni se le število uradnikov in se poslovanje nekoliko poenostavi, sistem sam pa ostane neizpremenjen. O refor* mi birokracije bi mogli govoriti le tedaj, ko bi se načela, na katerih sloni državna uprava, spremenila.. Ljudske množice nimajo po danas* njem sistemu nobenega vpliva na upravo države. Človek iz ljudstva ima le pra* vico, da odda vsakih par let svoj glas za državnega poslanca in s tem je njegova pravica pri kraju. Pri upravi, določa v praktičnem življenju o vsem, ljudstvo nima besede. Med ljudstvom vlada ne* omejeno in brez pridržka uradnistvo. Uradn>štvo ukazuje, ljudstvo uboga. Uradnik je gospodar prebivalstva. Raz* lični civilni komisarji, ki 60 posejani po celem Primorskem, iimajo vso oblast in vso moč v rokah. Oni lahko ljudstvo podpirajo, lahko ga pa tudi ovirajo in mučijo po svoji volji. Reforma birokracije, ki bi odgovar* jala potrebam ljudstva in bi bila resnic* no socialna, bi morala odpreti širokim ljudskim plastem vrata v upravo. Ljudstvo bi moralo postati gospodar uprave. Ves uradniški aparat države bi moral stati pod nadzorstvom ljudstva. Cividni komisarji in sploh vsi uradniki bi se morali zavedati, da morajo služiti ljudstvu. Kakor hitro uradnik škoduje koristim prebivalstva, bi moralo ljud* stvo iimeti moč, da ga odstrani. Reformai birokracije bi morala uvesti široke ljudske plasti v upravno življe* nje. Edino taka reforma bi odgovarjala dubu naše socialne dobe in bi služila najglobljim interesom ljudskega živ* ljenja. Virgilij Šček. ; Jugoslavija Policija aretirala osem komunističnih poslancev BELGRAD, 3. Po zaključku seje, na kateri je narodna skupščina razveljavila nedotakljivost 58 komunističnih poslan* cev, je policijski načelnik z nekoliko agenti aretiral 8 korminističnih poslan* cev, ki so člani izvršilnega odbora, in jih je odpeljal v zapor. fchosiovaSka Čehoslo vaška pomoč Rusiji PRAGA, 4. Na posvetovanju politične organizacije nacionalistov in dobjodel* nega društva za pomoč Rusiji je izjavil zastopnik vlade, da bo minister Husak stopil čim prej v stike z Rdečim križem in z Zvezo narodov. Vlada bo poslala v Rusijo nekoliko vlakov z zdravniki, zdravili in manu fakturnimi izdelki. Če* hosiovaški zastopniki so pooblaščeni, da vprašajo posamezne vlade, kaj mislijo o mednarodni akciji za pomoč Rusiji. Via* da bo tudi poklicala gotovo število be* guncev iz Carigrada. Ustanovil se je po* eeben odbor za sodelovanje z vlado pri mednarodni akciji. PRAGA, 4. Kupčije na praški borzi se bodo danes zopet začele. Svetovni shod demokratov v Pragi PRAGA, 4. Svetovni1 shod zveze brat* stva in demokracije se bo vršil v Pragi 27. avgusta t. L Shoda se udeležijo od* poslanci iz Anglije, Amerike* Švice in iz severnih držav. Za svobodo trgovine na Čehoslovaškem PRAGA, 4. Komisija za prehrano je odobrila izjavo ministra Prohazke, ki je rekel, da bo trgovina z letošnjim pridel* kom svobodna. Izvzeta bo ie gotova ko* ličina, ki je potrebna za prehrano revnih ilojev. Bila je sprejeta trudi resolucija, ki zahteva,, naj se dovoli svobodno uvaža* nje žita iz inozemstva in svobodna trgovina z inozemskimi vrednostmi. Senat je sprejel zakon, s katerim se dovoljuje Izvoz 2*335 živine. Rusija Lakota v Rusiji. —Ameriški pogoji za pomoč sprejeti MOSKVA, 3. Maksim Gorki je odgo» voril Herbertu Hoovcrju, da je njegov predlog predložil svetu ljudskih komi* sarjev, kateri je sprejel Hooverjeve pred* loge. Isti svet je dal naprositi Hooverja, da naj pošlje čim prej v Reval, Rigo ali Moskvo zastopnica, ki naj bi se pogajal glede izpustitve amerikanskih državlja* nov, ki se nahajajo še v Rusiji, v svobo* do in glede pomočil enemu milj onu otrokov in bolnikov. Medtem prihajajo iz raznih krajev Rusije vesti o vedno večji lakoti, ki sili na tisoče ljudi, da bežijo iz rodnega kraja. Spopadi z vojsko so na dnevnem redu. Ponekod se je obrnilo i»tradano prebivalstvo posebno proti Židom. V Simbarsku je baje prišlo do pravih ži* dovskih pogromov. List »Izvestj a« javlja, da se pomika velikanska množica beguncev proti Moskvi, kamor pa je vhod ostro prepo* vedan. Gre baje za kakih 6 miljonov ljudi, ki so že preplavili guberniji Tam* bov in Voronež. Kar pa se tiče fantastičnih vesti, ki jih Širi nekatero časopisje o sedanjih razmerah v Rusiji, je zanimivo poročilo poverjeništva za ljudsko prehrano, ki pravi, da ruska vlada ni prosila ne an* gleške ne francoske vlade za pomoč. Položaj v krajih, kjer vlada lakota, je si* cer zelo resen, toda vendar ne skrajno obupen, kakor ga opisujejo^ s fantazijo zelo nadarjeni poročevalci zapadnih časopisov v interesu kapitalizma. Maksim Gorki v Berlinu BERLIN, 3. V ministrstvu vnanjih stvari se je vršil sestanek odbora za po* moč Rusiji pod predsedništvom ministra Rosena. Sestanka so se udeležili miniter Rosen, državni kancler, minister Grad* naiaer, \VaIter Rathenau, Gerhardt Hauptmann, Maksim Gorki in zastopnik nemškega rdečega križa. ■talila Besedilo dogovora med socialisti in fašisti RIM* Včeraj je bil, kakor znano pod* pisan dogovor med socialisti in fašisti glede opustitve medsebojnih spopadov. V uvodu dogovora se ugotavlja, da so bili povabljeni k pogajanjem tudi komu* nisti, republikanci in ljusdka stranka, toda komunisti so načelno odklonili vsako udeležbo pri pogajanjih, dočim sta ljudska in republikanska stranka od* govorili, da se ne udeležita pogajanj, ka* terira sicer želita najboljši uspeh, ker se ne nahajate na isti bojni črti proti fa* štetom, kakor socialisti in bi morda do* govor vsled njune udeležbe izgubil mno go na veljavi. Po uvodu so navedeni posamezni členi dogovora, prvega te vrste, ki so res vre* dni, da se doslovno posnamejo. Dogovor se glasi: Čl. 1. Smatra se, da je tukaj posneto in potrjeno uradno poročilo od 28. julija t. 1., ki je rešilo pogojno vprašanje, ki so je iz nesli fašisti glede odnosa j ev med socialistično in komunistično stranko. Čl. 2. Pet zgoraj omenjenih zastopstev (fašistovske stranke in parlamentarne skupine, socialistična stranka in parla* mentarne skupine in splošne delovne zveze) se obvezujejo, da bodo takoj ukre* nili, da se naredi takoj konec grožnjam, dejanskim napadom, represaKjam, ka* ženskim pohodom, maščevanjem, izsi« ljevanjem ali kakršnimkoli nasiljem pro* ti osebam. ČL 3. Znaki, znamenja in grbi ene in druge stranke se bodo spoštovali V tem oziru so se predložile zahteve in formu* tirali predlogi glede izvešanja zastav na javnih poslopjih, toda predsednik (De Nicola) smatra, d* se to vprašanje, ki spada izključno le ▼ območje vlade in parlamenta, ne more re&ti drugače nego potom dogovorov med političnimi stran? kami. 4. Stranki se vzajemno obvezujeta na spoštovanje gospodarskih organizacij. Vsako akcijo, postopanje, Me* denje* ki bi biio t navzkrižju s to obvezo in dogovorom obsojajo tozadevni za» stopniki že sedaj. Socialistična stranka izjavlja, da nima nič opraviti z organi* zacijo in delovnjem ljudskih arditov, kakor je medtem razvidno že iz vedenja teh poslednjih, kj so se proglasili izven vseh strank. 6. Vsaka prekršitev teh določb se bo morala takoj predložiti razsodbi sodni* kov, ki bodo objektivno določili odgo* vornost za njo in objavili svojo razsodbo. 7. V ta namen bodo politične in gospo« danke organizacije obeh strank skrbele, da se ustanovi v vsaki pokrajini po eno razsodišče, sestavljeno od dveh sociali* stiičnih in dveh fašistovskih zastopnikov in predsedovano od osebe, izvoljene sporazumno aK pa, če ne prikle do spo> razuma, imenovane od predsednika zbornice. Če bi stranke tekom 15. dni od danes ne določile svojih sodnikov, jih bodo imenovala podpisana zastopstva. 8. Vsi krajevni dogovori ,ki ne odgo» varjajo točno smernicam tega dogovora, se smatrajo za razveljavljene. 9. Organizacije se obvezujejo, da se ne bodo nasilno zoperstavile dejanski povrnitvi v službo onih oseb, ki trde, da so bile prisiljene zapustiti javna mesta, če se ta povrnitev določi zakonodajnim potom. 10. Stranki se vzajemno obvezujeta na povrnitev vsega imetja organizacij ali posameznih oškodovancev, ki se eventuelno nahaja v posesti organizacij ali posameznikov. 11. Podpisana zastopstva pozivajo ča* sopisje tozadevnih političnih strank, da se ravna po smernicah tega dogovora, da se na ta način lažje doseže namen. Besedilo tega dogovora se objavlja po» tom časopisja s trdim zaupanjem in vo* ljo, da vsi razumejo, kakor zahtevajo resni časi, silo in veljavo te skupne po* miri j ive besede m da se ji pokore. Rim, kabinet predsednika zbornice v Montecitoriu, dne 3. avgusta 1921.« — Slede podpisa. Nemčija Nemčija in pomoč Rusiji BERLIN, 4. Nemški Rdeči križ je usta* novil odbor za pomoč Rusiji. V odboru so zastopniki skoro vseh političnih strank, profesorji, zdravniki ter zastopniški finance in industrije. Nemčija in Gornja Šlezija. — Wirth grozi, da odstopi BREMEN, 4. Državni kancelaT Wirth je imel v bremenski trgovski zbornici po« litičen govor o odnošajih med Nemčijo in Poljsko. Po ustanovitvi poljske neod* visne države —»je rekel Wirth — je Nemčija skušala doseči s Poljsko spora* zum, da bi obe državi mogli skupno koristiti evropejski civilizaciji. Toda kaj vidiimo? Poljski pohlepi segajo daleč Črez meje na rusko in nemško ozemlje. Vsled tega je nevarnost, da bi Poljska znala zopet pogrezniti vso Evropo v ža* lost in nesrečo. Vsled tega se obračamo k celemu svetu s sledečim porivom: »Po* Ijaki v Gornji Šleziji so izrazili svojo voljo. Rešite vprašanje Gornje šlezije v duhu pravičnosti, rešite ga tako, da Šle* zija ne postane vzrok novega požara.« Glasom lista »Neue Hamburger Zei* tung« je usoda Wik*thove vlade odvisna od tega, ali bo vprašanje Gornje Šlezije rešeno za Nemčijo povoljno ali nepo* voljno. Omenjeni tist j t objavil pismo nekega zelo uglednega poslanca, v kate* rem je rečeno, da je vlada popolnoma prepričana* da bo morala odstopiti, ako se vprašan}« Gornje Šlezije in vprašanje odredb proti Nemčiji reši za Nemčijo nepovoljno. Usoda Wirthove vlade — se zaključuje pismo — je odvisna od skle* pov o usodi Gornje Šlezije in o odred* bah proti Nemčiji. Skupni korak zaveznikov v Berlinu radi pojačenj BERLIN, 4. Francoski, angleški in ita* lijanski poslanik so izročili včeraj nem* ški vladi v imenu svojih vlad skupno noto, s katero se poziva nemška vlada naj ukrene potrebne mere, da se po možnosti olajša prevoz zavezniških čet, ki bi se slučajno morale poslati ▼ Gornjo Šlezijo. Mkuster za zunanje zadeve Rosen je obvestil poslanike imenovanih držav, da je nemška vlada pripravljena upošte* vati prošnjo zaveznikov in da se je z mi* nistrom za železnice sporazumel _ radi morebitnega prevoza zavezniških cet v {iomio£iewa _________ Preiskava v uradu komunistične stranke BERLIN, 3. Policija je izvedla preis* kavo v osrednjem uradu kornianilstične stranke in je zaplenila uradne pečate, klišeje in obrazce, ki jih je stranka rabi* la za itz dajanje ponarejenih listin. Francija Francija in pomoč Rusiji PARIZ, 4. Listi pravijo, da je ministr* ski predsednik Briand predlagal zavez* nikom, naj bi na dnevni red prihodnjega vrhovnega sveta po drugih važnih vpra* Šanjih prišla tudi razprava o sodelovat nju zaveznikov z ZedinjenimS državami pri akciji za pomoč Rusiji. Agencija Havas trdi, da je francoska vlada pri* pravljena dati Rusiji začasno pomoč, da se ublaži nesreča, ki jo je povzročila sla* ba letina. Podpore se bodo morale raz* deljevati potom privatnih organizacij, n. pr. potom Rdečega križa. Pri tem nc bo šlo nikakor za normalne trgovske odnosa je, temveč le za pomoč iz čisto človekoljubnih nagibov. "Priprave za sestanek vrhovnega sveta PARIZ, 4. Prva seja vrhovnega sveta se bo vršila v ponedeljek ob 11. Odpo* slanci zavezniških držav bodo gostje francoske vlade. Angleška vlada je urad* no obvestila francosko vlado, da se bo udeležila pariške konference. Londonski poročevalec lista »Journal« pravi, da bo* do glavni zastopniki angleške vlade Lloyd George, lord Curzon in Sir Ro* bert Home. Mesto maršala \Vilsona pri* de v Pariz kot vojaški strokovnjak na* čelnik ob ves talnega urada v angleškem vojnem ministrstvu. Lk>yda George a bodo spremljali tajnik njegove osebne pisarne Mauriče Hankey, dva druga taj* nika in Lord Ridell, ki mu bo poverjeno obveščanje listov. Vabila h pariški konferenci so bila po* slana Angliji, Italiji, Japonski in Zedi* njenim državam. Japonsko bo zastopal njen poslanik v Parizu. Grofu Saint* Aulaire, francoskemu poslaniku v Londo* nu, je bilo naloženo, naj povabi ameri* škega poslanika v Londonu, ki je bil do* ločen, da bo zastopal Zedinjene države. Vabikttn ni bil priložen spored konfc* renče, ker dnevni red še ni bil določen. Angleški poslanik v Parizu Lord Har* dinge je odpotoval v London. Odnošaji med Francijo in Vatikanom PARIZ, 4. Včeraj je ministrski pred* sednik sprejel papeževega nuncijaraons. Cerettija. Nuncij je izročil Briandu pre. piše svojih poverilnih listin. Francija se ne pogaja z Rusijo PARIZ, 4. Dopisni urad Havas zaniku* je uradno vesti, kii so jih objavili nekate* ri listi in ki pravijo, da se je neki za> stopnik francoske vlade začel pogajati v Londonu s sovjetskim zastopnikom Krasinom radi priznanja ruskih držav* nih dolgov s strani sovjetske vlade. Amerika _ Amerika in pomoč Rusiji WASHINGTON, 4. G. Hoover je iz* javil, da se bodo živila začela pošiljati v Rusijo črez G dansko, kakor hitro pride do sporazuma z rusko vlado. Vlada ne bo izdala nikakega poziva za prispevke, ker ima ameriški urad za pomoč na ras* polago znatna saredstva. G. Hovver socii, da bo pomoč Ru&iji zahtevala 1,250.000 do 1,500.000 dolariev na mesec. Prva pošiljatev živeža bo šla najbrže v naj* bližje kraje. Poleq živil se bodo pošilja* le tudi druge podpore. Predsednik Harding in razorožitev WASHINGTON, 3. Predsednik Har* ding se je udeležil v Plimouthu pražno* vanja tristoletnice izkrcanja angleških puritancev, ki se v zgodovini imenujejo »Pilgrim Fathers«. Harding je imel pri tej priliki govor o bližnji konferenci za razorožitev, v katerem je rekel, da se sme upati, da bo ta konferenca pripra* vila celemu svetu novo dobo miru in svobode. Mednarodni položaj — je nadaljeval predsednik Hardinga — je danes poln dobrih obečanj. Načelo prijateljskega sporazuma med ljudmi, ki je navdajalo puritance, se je začelo uveljavljati tudi na polju mednarodnih odnošajev. Bolj ko Kedaj prej smo danes prepričani, da se bodo vzroki vojn ublažili in uničujoča bremena za oboroževanje olajšala, ne da bi imel narodni duh od tega kako škodo. Svobodna ljudstva ameriškega plemena bodo postavila na svetu pod božjim var* s tvom veličastno poslopje človeškega Jbratstva v miru in dobri volji.« Grška Nove grške podrobnosti o položaju v Mali Aziji ATENE, 3. Grška vlada je dala li* stom podrobno poročilo o borbah v Mali Aziji do bitke od 21. julija t. 1. Poročilo vsebuje podrobnosti o vseh bitkah od začetka vojne do poraza kemalistovskih Čet pri Eskišehru. V poročilu je rečeno, da Turki vsled zaporednih porazov m velikih izgub niso več sposobni za resen odpor. Atenski dopisni urad pravi, da je glav* ni cilj nadaljnih operacij grške armade Uničiti, kar je ostalo od turške armade. Ni res. da ena turška divizija koraka proti Carigradu. Grški letalci so ponov* no obstreljevali Angoro. Včeraj je bile vkrcanih v Mondaniji na parnik »Bla* tea« 1339 turških ujetnikov in 17 častni kov, ki so pripadali trem kemalističnim divizijam. Istega dne je odplul iz Smirne v PiTej neki drugi parnik s 13-)0 ujetniki. Uradni krogi zanikujejo vest, čes da so bili Grki pri Sivri Hisarju poraženi. Do* bro obveščeni krogi zatrjujejo, da je grška fronta 300 £m dolga ki gre od Ada Bazarja črez Dorile do Afkam K ar ah is ar j a. Vojaški krogi zanikujejo vesti, ki pra* vijo, da so bih Grki 15. julija tepeni. Dne 16. julija sta stala en grški polk in en eskadron konjice nasproti dvema diJvizi* jama in sta se morala umekniti po hra» brem boju. Položaj je bil popravljen še istega dne. Izpraznjevanje Pečuha in drugih krajev, zasedenih po jugoslovenski vojski BUDIMPEŠTA, 3. »Uj Memzedek« doznava iz ententnah krogov, da se bo šc tekom tega tedna rešilo vprašanje iz* prazmitve ozemlja, zasedenega po jugo» slovenskih četah. Program izpraznitve obsega tri zone. Najprej bodo zapistiie jugoslovenske čete županiji Somo£y in Tolno, mesto Bajo z okolico kakor tudi segedinski trikot. V drugi zoni se nahaja mesto Pečuh in okraj do Mohača, Viila* nyja in Siklcsa. Tretja* zona sega do meja, določenih v trkmonski pogodbi. Vse tri zone se bodo iz'praLznilc tekom 8 dni. Pečuški župan Bela Linder bo iz* gnan iz jugoslovenskega kraljestva. List poroča, da bo prišla madžarska vojska pod povelj niš tvom generala Koosa v Pečuh, _ Španska Španski poraz v Maroku MADRID, 4. Uradno poročilo iz Me* llille vsebuje sledeče podrobnosti o po* kržaju v Maroku: Požari trajajo dalje. Vas Nador, postaja Zeluan in nekoliko drugih središč so v plaimenu. Brzojavka generala Na vara, ki je prišla nocoj, pra* vi, da je sovražnik začel obstreljevali Amiel. General upa, da bo mo^el ta po* ložaj ubraniti, ako mu pride kmalu po* moč. Letalci so ugotovili, da gori en del vasi Zeluan. Najmočnejše sovražnikove čete se nahajajo pri Nadorju. ft^lifr poslaisceu Poslanec Šček je vložil sledeče inten pelacije: Prvo na m'bi str a za šolske zadevo* »Ali hoče minister ukreniti vse potreb* no, da se takoj otvori slov. kmetijska šola v Gorifci, ki je tako potrebna za na* šo kmetsko mladino.« Druga interpelacija je naslovljena na miinistra za notranje zadeve: »Ali je znano ministru, da so bile stotine oseb v Istri izgnane po privatnikih iz svojega bivališča? Kaj hoče ukreniti', da se te po zasebnikih izgnane osebe nemoteno povrnejo v domači kraj?« Tretja interpelacija je naslovljena na ministra za javna dela: »V kratkem se pričnejo dela za predilsko železnico. Kaj hoče minister ukreniti, da bodo sprejeti v delo najprej domačini in šele potem dr* žavljani iz drugih provinc.« Četrta interpelacija je naslovljena na ministra železnic: »Ali Vam je znano, da je skoro vse prilmorsko osobje odetra* njeno od železnic in da so nameščeni skoro vsepovsod došlcci iz drugih po* krajin. Ali ve min., da je dšomače ljud* stvo do dna razžaljeno? Kaj hoče ukre» niti, da pridejo do kruha v prv3 vrsti domačini? Na vse 4 interpelacije je zahteval poslanec pismen odgovor v enem tednu. Tutdr vsi drugi poslanci so vložili razne interpelacije, ki jih objavimo, čim do* znamo za njih vsebino^ Poslanec Šček je, kakor smo inforoii* rani, nastopil pri ministrskem predsed* niku, da se osvobodijo oni reveži, ki ječe po mesece in leta v preiskovalnih zapo* rih. Ministrski predsedfnUk je dal na to celo vrsto jetnikov izpustiti in poslal po* slancu Ščeku lastnoročno pismo, v kate* rem govori o težavash na Primorskem. V pismu pravi ministrski predsednik tudi sledeče: »Gospod poslanec, blagovolite upoštevati težave, v katerih se nahaja tržaško sodstvo; nakopičilo se jo do 4400 oseb, ki še niso izprašane. Da so zadeva čimprej reši, pošljem te dni v Trst gener. odvetnika, da so osebno prepriča o stanju in sklene vse potrebno, da se prepreči nepotrebno zadržavanje v zaporih.« Nadalje je poslanec in ter peli r a1 v vprašanju idrijskega rudokopa ministra za poljedelstvo m zahteval, da država pod nobenim pogojem, nitil začasno, ne sme opustiti izkoriščanje rudokopa, ker bi s tem padlo v nesrečo na stotine revnih družin._ Podpirajte naše zadruge! [Našim kmetovalcem j 1. V Rimu sem prejel mnogo prošenj za vladno podporo kmetovalcem ali celo celim vasem, ki so bile prizadete po suši; po toči ali drugih vremenskih nezgodah. Vsem tem kmetovalcem sporočam tem potom, da vlada v Rimu ni določila nobenega posebnega zaklada v to svrho in da načeloma ne daja nikdar tovrstnih »podpor. To je treba objaviti v splošno znanje, da se bodo občine pri posamez* cikih znale ravnati v takih žalostnih pri merih. Treba bo torej poskrbeti drugim potom za pomoč. 2. Suša, ki vlada letos po vsej Italiji, je posebno občutna na Krasu in na Vi pavskem. Ponekod nimajo več pitne vo» de. Kras je bil že pred vojno zanemarjen, bil je brez vodovodov. Sedanji vodovod služi samo nekaterim občinam, dočim se morajo druge zadovoljevati s kapnico. Porušeni kraji pa ti?di kapnice nimajo, ker so deloma vodnjaki zasuti in deloma hiše brez žlebov. Govoril sem v tej za> devi z ministrom za poljedelstvo, ki? pa me je naslovil na gen. civ. komisarja v Trstu. V Trstu sem predložil, naj vlada nujno poskrbi, da se bo potom tovornih avtomobilov prevažala voda v vodnjake, da bo ljudstvo vsaj deloma imelo pitno vodo. Generalni civ. komisariat mi je za trdno obljub:!, da se bo to zgodilo. Preje pa bo povpraševal o načinu pre> fckrbovanja z vodo okrajne civ. komi* sarje. Zato pozivam župane in drL'ge čt* nitelje, naj nemudoma začnejo drezati pri omenjenih komisarjih, da se vsa za* deva čimpreje rešk 3. Suša bo povzročila veliko pomanj* kanje krme. Avstrija je v takih slučajih hodila kmetom na roko in nabavljala v velikih množinah seno v tujini. Ker sem nrslil, da se italijanska vlada drži istih načel, sem tozadevno posredoval pri miz nistru za poljedelstvo. Minister se je ču* dil moji zali te vi in rekel, da v Italiji ne poznajo tega postopanja. Omenil pa je, da se da stvari opomoči na ta način, da si kmetje, združeni v zadrugah, nabavi* jo sami potrebno seno. V tem slučaju bo vlada šla kmetom z raznimi olajšava^ mi (železniški tarifi, posredovanje pri nakupu, kredit itd.) na roko. Iz lega je razvidno, kakšne življenjske važnosti je zadružništvo za naš kmetski stan- Virgilij Šček. stvu zavoda; opremljene morajo biti z zadftfba šolskim izpričevalo«, s krstnim listom, s potrdilom o italijanskem državljanstvu ter z zdravniškim izpričevalom glede zdrav nega. telesnega stanja. Mesečni prispevek znaša L 150.—. Opozarjamo, da ni sedaj na razpolago novih brezplačnih mest ter da je število mest s plačilom zelo omejeno. Prosilci morajo imeti že polnih 14 let in ne več kakor 17 let. Šentjakobski « Sokol* sklicuje za nedeljo, 7. t. m. zelo važno odborovo sejo, ki se bo vršila v dvorani D. K. D. ob 10. uri predpol. Vsi odborniki, odboraice ter njih namestniki so vabljeni, da se seje gotovo udeleže. Starosta. Slov. aksd. fer. društvo «Ba!kan». V torek ob 20'30 bo redni sestanek v prostorih, določenih na zadnjem občnem zboru. Vabljeni so tudi srsdnješolci višjih razredov, (petek, sobota, nedelja). Prošnja. Vdova, mati treh otrok, bi rada poslala 2 otroka v Jugoslavijo v šolo in prosi "blaga srca, da bi ji prišla v ta namen na pomoč in ji poklonila po možnosti kaj oblačila, ker je popolnoma brez sredstev. Darove spr®-jema uprava lista. Iz Boršta. Vzajemno društvo za zavarovanje Joveje živine priredi 4. septembra javno tom- Toliko znanje so-Odbor. olo. Dobitki se objavijo, s ednini društvom. Mladinsko društvo «Prosveta» javlja, da se je prireditev, ki se je imela vršiti v nedeljo, 7. t. m., preložila na nedeljo, 14. t. m., in to vsled potrebne napeljave električne luči v dvorano Del. kons. društva. Toliko slavnemu občinstvu v znanje. Odbor, Člani vseh šentjakobskih društev so vabljeni na skupen sestanek, ki se bo držal v soboto, 6. t. m. ob 20. v dvorani Del. kons. društva, Ker gre za jako važne stvari, je dolžnost vsakega, da se tega sestanka točno udeleži. Sklicatelji. Od Sv. Ivana. V nedeljo, 7. avgusta nastopijo gojenci slov. otroškega vrtca v »Narodnem domu» pri sv. Ivanu. Na sporedu so: pesmice, deklamacije in prizori: Med posameznimi točkami bodo svirale na glasovir nekatere sveto-ivanske gospice in drugi. Na koncu pa bodo igrali krasno igro v 3. dejanjih «Vanda». Natančen spored se objava v tekočem tednu. Začetek predstave ob 5. uri pop. Po veselici bo ples, {Predstava se ne vrši, kakor je bilo v nedeljo pomotoma objavljeno, na vrtu temveč v dvorani.) Ker je čisti dobiček namenjen v korist vrtca pri Sv. Ivanu prosimo za mnogobrojno udeležbo. Vodstvo. . V Ffiihiili a je umrl pred nekaj dnevi obče-znan* in spoštovani Josip Kuitrin, najagilnejši Član in odbornik «Kmetske čitalnice*. Bil je tih in miren značaj, kjer je bflo treba kaj pomagati, vedno na svojem mestu. Velik pogreb je pričal o njegovi priljubljenosti. Na grobu so mu zapeli žalostinke. Nesreča. Dne 23. julija se je v Šlovrenem pri Veblem smrtno ponesrečil z granato v 20 letu svoje starosti Alojzij Kocijančič, gojenec našega učiteljišča v Tolminu. Gledal je na pokopališču, kako vojaki prekopavajo trupla vojakov in našel tam granato, s katero je hitel domov, da bi pogledal« kako je narejena. Ko je zavrtel zažigalni obroč, se je razpočila in ga ranila, ter mu odtrgala desno roko. Bil je vsled težkih telesnih poškodb na licu mesta mrtev. Kras ▼ ognju. Če si šel pretečeno nedeljo Za istrske žrtve nameravajo združena društva na Pivki prirediti dne 14. t. m. v Matenji-vasi veliko vrtno veselico z bogatim sporedom. Opozarjamo na to sosednja društva. Podrobnosti sledijo. Idrijski akademiki in srednješolci priredijo v soboto, 6. t. m. ob 20'30h v rudniškem gledališču v Idriji Jos. Jurčičevo narodno igro « Tihotapec* v 5. dejanjih. Prijatelje slovenskih narodnih iger in naše dijaške mladine vljudno vabijo prireditelji. Vesli iz Istre Iz Gabrovice. Dne 29. m. m. ob 9. uri in pol predpoldne^ je začelo iz neznanega vzroka goreti gospodarsko poslopje našega vaškega načelnika Ivana Baruta. Poslopje je pogorelo proti mirenski strani, si videl pod Fajtovim. teku ene ure popolnoma. Požar se je mo^el le hribom velikanski kres, ki je gorel že prejšnji v toliko omejiti, da niso začela tforeti tudi s&- vesla Mandat noclanca dr. Slangeria potrjen Na včerajšnji seji zbornice je naznanil predsednik, da jc verifikacijski odbor predložil, naj se proglasi za izs /voljenega v poreškem okrožju na mesto dr. Wi!Sana, ki jc optiral za Goriško, <1t. Stanger. Predlog jc bil sprejet. Prošla učiteljska mesta. Pri slovenskih ljudskih šolah tolminskega političnega okraja je prestih več mest provizoričnsga učietlja. Kdor 'se hoče zanje poiegovati, naj predloži tokom 20. avgusia okrajnemu tolminskemu šolskemu svetu prošnjo, opremljeno s krstnim listom, potrdilom o italijanskem državljanstvu, z odpust-nico, izdano od kakega učiteljišča Julijske Benečije ter z zdravniškim izpriČevalom. Natančnejša pc-jasnila se vdobe pri šolskem nadzorništvu v Tolminu. Zavod «Franc Skc