t e< novic LETO IV. - it 46 V KOČEVJU 7. NOVFMBRA 1959 Cena 10 din na razpravi plenuma Občinskega odbora SZDL Kočevje V Kočevju je bil 3. novembra plenum Občinskega odbora SZDL, kamor so bili povabljeni tudi predsedniki krajevnih odborov SZDL. Na plenumu so obravnavali dve točki: problematiko in naloge na področju telesne kulture ter priprava na občne zbore in volitve v osnovne organizacije Socialistične zveze. V tem sestavku bomo obravnavali samo prvo točko, o pripravah na občne zbore in drugih vprašanjih v zvezi z delom organizacij SZDL pa prinašamo na drugem mestu. Udeleženci plenuma so najprej poslušali referat o problemih in nalogah telesne kulture v kočevski občini, ki ga je podal predsednik TVD Partizana Tone Čuk. Poročilo je dopolnila zelo razgibana razprava o tem vprašanju. Katere so najvažnejše ugotovitve, da pri nas ni tako s telesno kulturo kot bi želeli in kar bi bilo v danih možnostih lahko uresničljivo? Da s telesno kulturo lahko vplivamo na pravilno rast in fizični razvoj mladine, na formiranje in krepitev njenih telesnih sposobnosti, nam je vsem več ali manj jasno. Domovina potrebuje zdrave in krepke ljudi, da bodo lahko kos svojim nalogam. Osnova za telesno vzgojno dejavnost je, oziroma bi morala biti, v šolah. Pri tem pa naletimo na velike težave, ker nam primanjkuje telovadnic, igrišč, kjer bi mladina gojila in razvijala telesno kulturo. Šolsko telovadnico v občini ima samo šola »Mirka Bračiča« v Kočevju, ki pa je slabo opremljena. Telovadnica v šoli v Osilnici se uporablja predvsem za filmske predstave. Gimnazija in šola »Jožeta Šeška« uporabljata telovadnico v Šeškovem domu, šola v Kočevski Reki pa dvorano Državnega posestva »Snežnik«. Igrišče imajo urejeno samo pri šoli v Predgradu, v vseh ostalih šolah v občini nimajo igrišč in ne telovadnic. TVD Partizan Kočevje je s 715 člani najmočnejše društvo v občini. V svojih vrstah ima vklju- društev, ki se bavijo s temi vprašanji, bi bilo prav, da se ustanovi Občinska zveza za telesno vzgojo. Najvažnejše naloge Zveze bi bile: Utrjevanje osnovnih načel in dajanje smernic za razvoj enotne po vsebini, a pestre po oblikah telesne vzgoje, povezovanje dela telesno-vzgojnih organizacij, kakor tudi lastnih strokovnih organov, skrb ra razne oblike aktivnosti, ustanavljanje ali pomoč pri ustanavljanju novih telesno vzgojnih organizacij, odstranjevanje negativ- čeno predvsem mladino. V razvojni nih pojavov v telesni vzgoji, pro-poti je dosegel lepe uspehe. V le- fesionalizma, kljubaštva in podob-tošnji sezoni je pričelo društvo z no, prirejanje občinskih telesno novo kadrovsko politiko, ki teme- vzgojnih prireditev itd. lji na rednem delu ter predvsem V razpravo je poseglo precej di-na pridobivanju pionirjev ter nji- skutantov. Slišali smo razne pre- hovi vzgoji v tako imenovanih pio- dloge. Podjetja naj bi nudila večjo bilo zgrajeno veliko stanovanj, to-nirskih šolah. pomoč telesni vzgoji. Vajeniška športni klub »Rudar« vključuje mladina se premalo udejstvuje v v svojih vrstah 216 članov. Dru- športni dejavnosti. Mogoče bi or-štvo je letos doseglo pomembne ganizirali športne nedelje. V Di-uspehe, povečalo je članstvo, usta- jaškem domu naj bi začeli z orga-novilo več novih sekcij ter zgradilo niziranim delom v telesni kulturi, nove športne objekte. Do sedaj je Največ pa se je vrtela razprava o CARINSKE DEKLARACIJE S I. novembrom so fia carinah prehodih naše meje uvedli carinske potniške deklaracije. Vsi naši državljani, ki potujejo v tujino, dobijo na obmejnih prehodih dva primerka potniške deklaracije, kamor bodo po vrnitvi iz tujine vpisali vse blago, devize in valute, ki jih prinašajo s seboj. Prijavljeno blago obdrži potnik, ki je dolžan v treh dneh po sprejemu čekovne nakaznice plačati carino. Če potnik ne plača izračunanih dajatev v določenem roku in ne izroči blaga označeni carinarnici, bo odgovarjal za prekršek in kaznovan za petkratni znesek dajatev, ki bremene blago. _Ko so letos opustili sistem koeficientov in prešli na sistem carin, je zaradi pomanjkanja kadra na obmejnih prehodih nastala velika gneča. Carinjenje se je razvijalo počasi in državljani so izgubljali mnogo časa. S carinskimi deklaracijami pa je postopek v marsičem poenostavljen. V oba primerka deklaracije, ki jo dobijo državljani pri odhodu iz domovine, se vpiše vse blago, kupljeno v tujini, s podatki o količini, teži, trgovsem nazivu in drugih značilnih označbah. Ne vpišejo pa se predmeti osebne Prtljage, kakor osebna garderoba in drugi predmeti potrebni na potovanju. Če nosi naš potnik ob odhodu v tujino fotoaparat, pisalni stroj, magnetofon in druge Predmete večje vrednosti, jih mora posebej prijaviti carinarnici, da bo ob vrnitvi imel dokaz, da teh predmetov ni kupil v tujini. Potnik bo izpolnil carinsko potno deklaracijo tudi če ne nosi seboj nobenega v tujini kupljenega blaga. Če potnik skriva ali ne Prijavi blago, ali če ga prijavi napačno, če ne plača pristojbin, bp kaznovan po carinskem zakonu. Tisti, ki med carinskim pregledom ne bo imel deklaracije, izdano ob odhodu iz domovine, ali ki je iz kakršnih koli razlogov ni sestavil, ne bo deležen olajšav Poenostavljenega carinskega postopka. Vsi, ki potujejo v tujino, bodo že ob sprejemu potnega dovoljenja sprejeli tudi posebno opozorilo in napotek za sestavo carinske deklaracije. imelo društvo le nogometno sek- problemih telesne vzgoje v šolah, cijo. Poleg igrišča za odbojko, ki so ga letos zgradili, nameravajo urediti še kotalkališče ter drsališče. Poleg teh dveh društev delujejo še Avto-moto društvo, Strelske družine, Planinsko društvo, taborniške organizacije in gasilska društva. ki imajo v svojem rednem programu tudi telesno vzgojo. Prav bi bilo, da bi se 'vodstva nic, športnih igrišč, športnih rekvi omenjenih organizacij sestajala ter zitov itd. si medsebojno pomagala. To bi rodilo vsestranske koristi za razvoj telesne kulture. Društva, ki se ukvarjajo z vprašanji telesne vzgoje, bi lahko razširila svojo dejavnost na področju vse občine. Za nadaljno rast telesne kulture, predvsem pa koncentracija vseh OBČNI ZBOR SINDIKATOV SLOVENIIJE 4. novembra se je začel v Ljubljani IV. občni zbor Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo. Zbora so se udeležili naši najvišji predstavniki, med njimi sekretar Centralnega komiteja ZKS Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Boris Kraigher, podpredsednik IS LRS Viktor Avbelj, sekretar CS Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Sekič in drugi gostje. O delu Republiškega sveta od tretjega do četrtega občnega zbora je poročal podpredsednik Republiškega sveta Leopold Krese, V zimskem času bo delo suhorobarjev spet zaživelo. Ko bo sneg in predsednik Stane Kavčič pa je po- mraz, bodo pod urnimi rokami nastajali škafi, obodi in drugo. Na ročal o bodočih nalogah sindikatov, sliki: Pintarjev ata s hčerko Marico iz Vinic pri izdelovanju obodov Do 1961 leta 457 novih stanovanj Stanovanje, ^ dobro stanovanje, 3756 stanovanji, v njih pa je bilo znašala 914 milijonov dinarjev. Od novih stanovanj bo 70 % dvosobnih, 20 % enosobnih in 10 % tro-sobnih stanovanj. Tako bomo imeli leta 1961 v občini predvidoma 2579 stanovanjskih zgradb s 4213 stanovanji, v njih pa bo okrog 4634 gospodinjstev. Omenjenega leta bo primanjkovalo še okrog 280 stanovanj, vendar v glavnem takih, ki bodo nastala v razdobju perspek- kdo si ga ne želi, posebno pa tisti, občini 2429 stanovanjskih hiš s ki ima slabo stanovanje ali pa so še brez njega. V zadnjih letih je da kaj hočemo, ko je tudi prosilcev za stanovanja veliko. Tako se vrtimo v začaranem krogu, ki mu pravimo stanovanjska kriza. Med drugimi kraji je bilo tudi mesto Kočevje med vojno močno prizadeto. Takoj po osvoboditvi ni bilo v mestu pomanjkanja stano-Nekateri diskutanti so zastopali vanj. To pa ni dolgo trajalo. Z 4213 gospodinjstev. Takrat je primanjkovalo 457 stanovanj. Da še temu zlu, ki mu pravimo stanovanjska kriza, enkrat temeljiteje pristriže peruti, nam jamči petletni načrt gospodarskega razvoja občine Kočevje. Tu beremo, da bo v petih letih do leta 1961 zgrajeno iz sredstev občinskega in republiškega stanovanjskega sklada, iz sredstev gospodarskih orga- livnega načrta. napačna stališča v vprašanjih telesna vzgoja — prosvetni delavci. Večina prosvetnih delavcev vlaga veliko skrb poleg drugega dela tudi za telesno kulturo. Vzroki, da se telesna vzgoja v šolah ne more razvijati v taki meri, kot si želimo, je drugje: v pomanjkanju telovad- obnovo Rudnika, Tekstilne tovarne, z zgraditvijo novih industrij- nizacij in iz sredstev zasebnikov 150 stanovanjskih zgradb s 457 stanovanji. Vrednost vloženih sred- (Konec na 3. strani) skih in drugih obratov, je nastalo štev za stanovanjsko izgradnjo bo stanovanjsko vprašanje eden izmed glavnih problemov v občini, ki se je iz leta v leto večal. Z ustanovitvijo stanovanjskih skladov so se pogoji za reševanje stanovanjskega vprašanja zboljšavali. Poglejmo, kako je bilo s stanovanji leta 1956? Takrat je bilo v Torej, marsikdo bo prišel do sodobnega stanovanja. Z vsakim naslednjim letom bo število prošenj za stanovanja vedno manj... rvmi TU z Problemi gradbeništva pred OLO Pred kratkim je bila v Ljubljani seja Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Na dnevnem redu je bilo poročilo in razprava o problematiki v gradbeni industriji. Potem so govorili o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru v okraju Ljubljana, ter o drugih vprašanjih in tekočih nalogah. # Italijanski listi so poročali o ko in Sudanom je bil po triteden- morebitnem obisku predsednika skih pogajanjih sklenjen sporazum *" * ZDA v Rimu. Eisenhowv, naj bi o razdelitvi nilskih voda. Novi Plonum ^nClVlll'etilno 7T7070 prišel v Rim v začetku prihodnjega sporazum temelji na povečanju su- ^^LIilJ 'Jv iJULlU iolČ.V CZ.C? meseca, in sicer po obisku mini- danskega deleža pri nilskih vodah, sirskega predsednika Segnija v na kompezaciji za škodo, ki bi na- Londonu od 1. do 3. decembra. V stala po zgradoji asuanskega je- Washingtonu so odklonili, da bi za in na skupnih delih v zgornjem komentirali ali demantirali vesti, toku Nila. Pričakujejo tudi, da se ki so se pojavile v Rimu in Wa- bodo po podpisu sporazuma začeli shingtonu, da bo prišel Eisenhower razgovori o koordinaciji trgovine z vnni n$,• / " v Italijo na obisk pred sestankom bombažem. Obe deželi, Sudan in niiti ie nnH=/siferat °^te^i 7Pra^ voditeljev vlad zahodnih držav 19. ZAR, sta največja pridelovalca c7r)r JL,9 ,^lan predsedstva GO decembra v Parizu, ali neposredno dolgovlaknastega bombaža na sve- V Ljubljani je bila 3. novembra razširjena seja Glavnega odbora SZDL Slovenije, katero je vodil njen predsednik Miha Marinko. Plenuma so se udeležili tudi pred--sedniki občinskih odborov SZDL, razpravljali pa so o nalogah SZDL pri uvedbi novega načina finansiranja uporabe in graditve stano- KSTC. ob. n ja se je povečala za 50 %. Svet za gradbeništvo in industrijo je glede na vse to Okrajne- nato. # V Belgijskem Kongu je pred kratkem znova prišlo do neredov. V spopadih med belgijskimi kolonialnimi četami in domačini, je iz- razložil pomen stanovanjske reforme. Med drugim je dejal, da stanovanjske reforme ni treba po- mu ljudskemu odboru dal nekatere jasnjevati toliko s praktično-teh- .. predloge, da bi na ta način vsaj ničnega stališča, temveč je treba Subilo življenje okrog 20 ljudi. Ti delno zagotovili začrtan potek razložiti, da je ta reforma prav- gradenj. Najvažnejše pa bi bilo da zaprav sestavni del našega celot- roy>, dejansko pa je padlo v nebo treba v bodoče več storiti za nega ekonomskega razvoja. Obraz- mirih najmanj trikrat toliko do- O problematiki v gradbeni indu- hitrejši razvoj industrije gradbene- ložil je tudi odgovornost občinskih mačinov. Nemiri se po deželi vedno striji je bilo med drugim poročano ga materiala, predvsem pa kritič- in političnih vodstev in ljudskih bolj širijo. tu. • Predsednik zahodnonemške vlade kancler Adenauer bo sredi novembra in v začetku decembra obiskal London in Pariz. Adenauer bo v razgovorih z Macmillanom podatki o žrtvah so iz uradnih vi- in. Gaulleom poskusil prodreti z mislijo, da naj bi predstavljal pro-blem Berlina osrednje vprašanje in dopolnjeno v razpravi, da v razvoju gradbene industrije in količine njene proizvodnje zaostajamo za vedno večjimi potrebami v gradbeništvu. V zvezi s tem je treba omeniti, da hkrati zaostajamo tudi v izpolnjevanju perspektivnega plana glede investiranja v industrijo gradbenega materiala. To pa ogroža normalno preskrbo gradbišč, predvsem z nekaterimi kritičnimi gradbenimi materiali. V nih gradbenih elementov. odborov za pravilno izvajanje le-te. Občni zbori naj imajo politično isebino Na zadnjem plenumu SZDL v Kočevju so razpravljali o pripravah na občne zbore osnovnih organizacij SZDL in o volitvah v nove odbore. Da bodo občni zbori zadnjem obdobju je postalo poseb- lepo uspeli, se moramo nanje do- ne pereče vprašanje preskrbe grad- bro pripraviti. Predvsem pa velja aktivno politično življenje. Na ple- bišč s cementom. to za vodstva organizacij SZDL. O V ljubljanskem okraju znašajo čem naj bi razpravljali na občnih potrebe po cementu 220.000 ton, zborih? Na teh zborih naj bo po-proizvedli pa ga bomo le 145.000 dana ocena dela Socialistične zve-ton. V prihodnjem letu bo prima- ze. V poročilih naj se zrcali delo, njkovalo okrog 90.000 ton. Podobno uspehi ali neuspehi, tako SZDL in je tudi s steklom, v okraju zna- ostalih organizacij. Občni zbori naj žena bo treba šele uvesti, šajo potrebe po steklu 390.000 m2, bi imeli predvsem politično vsebi-s tovarno stekla v Pančevu pa smo no. O komunalnih in drugih go-lahko sklenili pogodbo o dobavi le spodarskih vprašanjih lahko raz-za 213.900 m2 stekla. Zaradi tega pravi jamo na zborih volivcev, je že letos ogroženih 600 stanovanj, Organizacije Socialistične zveze da bodo ostala nezasteklena. Te- naj sprejmejo na zborih konkretni žave so tudi z betonskim železom, program dela za bodoče. Ni po- na bližnjem sestanku na najvišji ____ravni. Koliko bo v tem uspel, je Med Združeno arabsko republi- vprašanje. • 131 seja tripartitne konference ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije o prekinitvi jedrskih poskusov v Ženevi je trajala 20 minut. Sovjetski predstavnik na kon-ferenci je izjavil, da Sovjetska tudi o združitvi nekaterih manjših malo vemo. Prav ni bilo, da bi zveza. ne bo soglašala z ZDA in organizacij k večjim. Predloge za krajevni odbori na občnem zboru Veliko Britanijo o skupnih podze- združitev naj dajo sami člani pri- poročali o svojem delu. Na zborih meljskih eksplozijah. »Mi naspro- _j-t.-i. • •• naj bi poročali o delu ObLO ob- tujemo vsem poskusom ne glede na činski odborniki. to, kako so organizirani«, je med O teh in drugih vprašanjih so drugim dejal, na plenumu precej na široko raz- • Indijska vlada je poslala kitaj- pravljali. Na predlog sekretarja s™ vladi novo noto, ki se nanaša Občinskega komiteja ZK Borisa na Pfdavne incidente v Ladaku in zadetih organizacij. Našim ženam moramo posvetiti več skrbi. Vključiti jih moramo v numu je bilo predlagano, da bi se pri odborih SZDL ustanovili aktivi ___________ _________v_ _____________ _ ____ _______ žena. Aktivi žena naj bi razprav- Mikoša so sprejeli predlog, da bo- J13 kitajsko-indijske odnošaje. Ka-ljali predvsem o vprašanjih šol- do v vseh večjih krajih v občini kor se je zvedelo, je indijski pre-skih kuhinj, o dejavnosti žena-za- politična zborovanja, na katere mier Nehru v tej zadnji noti podružnic itd. Formo dela aktivov naj bi eventuelno povabili tudi novno zahteval umik kitajskih čet ljudske poslance. Določili so tudi lz Ladaka. Indijska javnost je pre-Socialistična zveza mora biti po- čas teh zborovanj. V Stalcarjih bo cei razburjena zaradi kitajskih iz-budnik in nosilec raznih akcij, zbo- zborovanje za prebivalce te vasi in zivani in_ je odkrito pozvala Ne-rov, sestankov, proslav itd. Zato okoliških vasi 8. novembra, v Osil- hruja. naJ stori vse za zaščito in-naj bi tudi sedaj v pripravah na niči. Fari in Banja loki 15. novem- Oljskega ozemlja, občne zbore in volitve pripravila bra, Predgradu 10. novembra, Stari # V ZDA se mudi na obisku sku-pravo politično razpoloženje med cerkvi 22. novembra. V Kočevski Pina sovjetskih znanstvenikov, ljudmi. Organizacije SZDL naj or- Reki in Kočevju bo datum zbo- strokovnjakov ki ga zaradi močnega izvoza pri- trebno, da je program preobširen in ganizirajo med seboj tekmovanje rovanja določen kasneje. Po zbo- jo. Sovjetski znanstveniki vračajo bo zato ostal večji del na papirju, v udeležbi na volitvah, rovanjih se bodo sestali člani od- s tem nedavni obisk ameriških zato naj bo rajši krajši m kon- Kot smo že v uvodu omenili, naj borov SZDL in se pogovorili o znanstvenikov v Sovjetski zvezi, kreten, ki ga bo mogoče uresničiti, bi bili občni zbori organizacij So- vsem potrebnem v zvezi z občnimi ® Na Cipru so grški župani šestih Turistično olepševalno društvo se_ bodo morali^tudi o cialistične zveze afirmacija politič- zbori in volitvami. glavnih mest na otoku objavili Kakor vidimo čaka odbore v spomenico, ki so jo naslovili ar- zato naj bo rajši krajši in kon- VABILO _________ ______ Pogovoriti __________ Kočevje vabi vse svoje člane, pri- drugih stvareh, tako na primer o nega dela. Da bodo zbori potekali v ___________ ___wv. „ ---llaaluvlu al_ jatelje društva in ostale delovne plačevanju članarine, ker v neka- tem smislu je potrebno, da se čim- bližnjih dneh veliko dela. Pred na- hiepiskopu Makariosu. Spomenica ljudi, da se polnoštevilno udeležijo jenh ,kra-11b precej šepa. Povečati prej zberejo na sejah odbori in mi so zborovanja, občni zbori in zahteva naj se odgode volitve pred- rednega letnega 1® ™a tudi število članstva, ki s pripravijo potrebna poročila. Pre- volitve. Tam, kjer se bodo zavzeli sednika in podpredsednika Cipra občnega zbora, . % v primerjavi v odnosu do vo- gledati je treba tudi kandidate za za delo, bodo imeli tudi lepe uspe- napovedane za 13. december. Dalje ki bo v torek, dne 17. novembra }'YY,ev ne Predstavlja pravega po- volitve v nove odbore. V vsaki or- he pri udeležbi vseh treh manife- tudi pravi, da se mora prihodnost loan nh 19 url v dvorani hotela bučnega stanja v občini. ganizaciji SZDL, pa čeprav je stacij Socialistične zveze. zuriških in InnHnnciHh mnran.mAii 1959 ob 19. uri v »Pugled« v Kočevju z običajnim dnevnim redom. Upravni odbor VREME Okrog 8. novembra poslabšanje, vendar še suho vreme do 10. novembra. Kasneje pa bo prevladovalo deževno vreme in ohladitev. Z občnimi zbori naj bi začeli od 10. novembra naprej, zaključili pa do 15. decembra. Čas je torej kratek, zato je treba takoj začeti s pripravami na zbore. Po končanih občnih zborih bodo tajne volitve novih vodstev SZDL, Datum volitev bo določen kasneje. V problemih o delu organizacij SZDL so med drugim razpravljali majhna po številu, se lahko izberejo ljudje, ki bodo vredni in sposobni, da vodijo politiko Socialistične zveze v svojem kraju. Pozabiti ne smemo, kar se je dose-daj vse prepogosto dogajalo, na mlade ljudi in žene in jih predlagajmo za kandidate. Krajevni odbori po naših vaseh delajo, vendar o njihovem delu zuriških in londonskih sporazumov, Menda ne bo odveč, če enkrat na podlagi katerih dobiva Ciper ponovimo, da je treba članstvo neodvisnost, nujno proučiti v no-SZDL pomladiti z novimi ljudmi, vem in popolnoma reprezentativ-Naj bo naš sklep, da bomo pove- nem svetu ciprskih Grkov, čali število članov od sedanjih 73 ® V Indiji se mudi na obisku ju-odstotkov na 90 odstotkov. Z uspe- goslovanska misija dobre volje, ki limi zbori in volitvami bomo dali jo vodi Milentije Popovič. Delega-najlepše darilo kongresu Sociali- cijo je povabil na kosilo premier stične zveze Slovenije, ki bo v Nehru, ki je pridržal goste iz Ju-aprilu prihodnjega leta, goslavije več kakor dve uri in pol. Zunanjepolitični komentar --- ODLAGANJE SESTANKA Ko se je pred mesecem Hroščev poslavljal od Eisenhowerja, je vse kazalo, da so dokončno odstranjene vse ovire za dolgo napovedani vrhunski sestanek šefov velikih sil. Omenjali so celo datum tega sestanka — v prvi polovici decembra. Toda zgodilo se je tako, da so politiki obračali, de Gaulle pa je obrnil. Izjavil je namreč, da sestanek na najvišji ravni, če ne bi bil dobro pripravljen, ne bi prinesel nikakršnih koristi, pač pa bi utegnil biti celo nevaren. Državniki bi se lahko razšli brez slehernega rezultata in težko bi bilo vnovič pripraviti nov sestanek. De Gaulle hoče, naj bi se zahod na najvišjo konferenco bolj temeljito pripravil. Kajpada ima šef francoske države še posebne razloge za svoje pomisleke proti klicanju vrhunske konference. Ze dolgo je znano, da v zahodnem taboru ne gre gladko in da je njegova enotnost bolj na papirju kot pa v stvarnosti. Poglavitna skrb, ki tare Francijo, je ta, kako pridobiti brezpogojno podporo zahoda za njeno alžirsko politiko. Zraven tega pa si v Parizu že dolgo prizadevajo, da bi spremenili sedanje odnose v zvezi s tem, da bi Franciji pustili več veljave. Po drugi strani ima tudi Zahodna Nemčija prav tako svoje posebne interese. Njeni politiki prav nič ne ustreza sedanje popuščanje mednarodne napetosti in približevanje med vzhodom in zahodom. Pomiritev pač ne bi šla na roko zahodnonemškim težnjam. Bonnska vlada si zato prizadeva doseči od zaveznikov, da bi na pogovorih z Vzhodom pustili nemško vprašanje ob strani in predlaga, naj bi se rajši lotili drugih problemov, kot je razorožitev in podobno. Nemško vprašanje pa naj bi pustili še nadalje zamrznjeno. Tako sta se obe deželi, Francija in Zahodna Nemčija, znašli v svojem odporu proti takojšnjemu sklicanju konference na skupnem gledišču. Vse drugače gledajo na sestanek državnikov velikih sil v Londonu. Britanska vlada je pravzaprav odprla sedanjo pot zbliževanja med vzhodom in zahodom. Potem, ko so Amerikanci s povabilom Hruščovu vzeli vodstvo zahodne politike popolnoma v svoje roke, so si v Londonu vztrajno prizadevali, da ne bi ostali odrinjeni ob stran v trenutku, ko se kroji nova doba odnosov med vzhodom in zahodom. Zavedajo se, da Britanija lahko spet pride do besede le na četverni konferenci. V Londonu so zato že od vsega začetka z vsemi silami podpirali zamisel o takojšnjem sklicanju sestanka na najvišji ravni. Odtod tudi njihova velika jeza na De Gaullea, ki jim je sedaj prekrižal račune. No, De Gaulle je pripravil svojim zahodnim zaveznikom še novo, večje presenečenje. — Povabil je Hroščeva v Pariz in Hruščev je vabilo takoj sprejel. Kaj se bosta oba državnika pogovarjala, je seveda zakrito z devetimi pečati. — Drži vsekakor, da Hroščev ne bo prišel samo zato, da bi občudoval lepote Pariza. De Gaulle in Adenauer pa sta z nasprotovanjem sestanku s Sovjetsko zvezo izsilila Washington in London, da pristaneta na tako imenovano zahodno konferenco na najvišji ravni. Na njej bodo kajpada zahodni zavezniki skušali razčistiti medsebojne račune, da bi tako lahko prišli na sestanek s Hroščevim z enotnejšim stališčem. Če bo vse to pripomoglo k popuščanju napetosti, potem ni toliko važno, če bo vrhunska konferenca mesec prej ali pozneje. Pnspstvn snrpminia kraip in liiidi Pr#9ram h,Mba Sln,,e,,,#v Kočevshe I UOuO IVU 0 |J I UllllllJ U IX I W J U III IJUMI Iniciativni odbor za ustanovitev hočemo reči, da naš dosedanji vi- _________________________ 1_________________________________________________________________ Kluba študentov kočevske, je na sokošolski študij ni dal študentom , . .. r..................- , . svoji zadnji seji razpravljal pred- tistega, kar bi pozneje v življenju, Tokrat je veljal moj obisk drž. prasilišča za svoje potrebe in za vans Lavnsa mi je pojasnil, da j vsem 0 programu kluba in o mož- oziroma pri svojem delu nujno ra-posestvu »Snežnik« v Kočevski Re- prodajo mladih svinj. Prebivalce znašal povprečni zaslužek v lan- nosbb organizacijskega dela med bili. Danes se mi vsi že dobro za-ki. Kljub vsej pestri dejavnosti in Ribniške doline opozarjamo, da na- skem letu tako v kmetijstvu kot gtudenR odbor je bil mnenja, da vedamo, da za strokovnjaka ni do-veliki vlogi, ki jo ima »Snežnik« meravamo na Ugarju prihodnje leto v gozdarstvu, na enega zaposlenega je osnovrd namen kluba povezava volj, da je samo strokovnjak, am-v preobrazbi kmetijstva na obšir- urediti moderno prasilišče. Tu bo- 14.000 din mesečno. Letos bo ta študentov, ki študirajo na ljub- pak mora nujno biti tudi dober nem področju, je bilo za nas to do lahko nabavili svinje švedske številka verjetno nekaj višja. Po- jjansk; univerzi z matičnim pod- družbeni delavec. Na žalost pa mo-posestvo še dokajšnja neznanka, pasme, katere so kot sem že omenil, vedal mi je primer, da so nekateri rogjem oziroma s terenom, od ko- ramo ugotoviti, da so izgledi, de Zato vam bom skušal vsaj delno prikazati nekaj iz življenja in dela tega posestva. Ze sama Kočevska Reka, ki se ima za obnovo in rast zahvaliti prav posestvu, naredi na človeka lep vtis. Lepe zgradbe, široka cesta in drugo govori, da so tu delovni ljudje, ki se trudijo za napredek, da gredo v korak z ustvar- veliko skrb za nego, jalnim delom v ostalih predelih urejevanje gozdov... naše domovine ... Ko sem se mudil zelo dobre za vzrejo bikonov.« Y u sezonskega dela za- dgr gtudentje izhajajo. Na vpra- bomo z našimi mladimi strokov- Tovariš Radovan mi je tudi pri- sluzih 25.000 din mesečno. Uvedel ^anj6| Zakaj je odbor prišel do tega njaki dobili tudi dobre družbene povedoval, da so ostale dejavnosti sem tudi, da večino del to je 94 % na posestvu v dopolnilo kmetijstvu, plačujejo po učinku dela. Imajo tudi sadno drevesnico z let- Potcm sva s tovarišem Juhom no proizvodnjo od 1.500 do 2.000 razgovor spet nadaljevala v dvoje, sadnih drevesc, ki jih imajo za Pripovedoval je, da sindikat skrbi lastne potrebe in za prodajo. Po- za razvedrilo svojih članov Or-vedal je tudi, da posestvo vlaga Samzlrali so vrato izletov, med sin-čiščenje in J" ~ T'TVr' Direktor »Snežnika«, tov. Rado- Rek° sem obLsk^tudi predsednika Ohčin- Sanja, _na katera si naši terenski naši študentje. Tudi študentje sami dikatom in DPD »Svoboda« je tesna povezava itd. Tovariš Juh mi je tudi povedal, da je že šest let prepričanja, ne bo težko odgovoriti, delavce, izredno majhni. Rešitev Kdor pozna življenje in delo štu- tega problema si je iniciativni od-dentov, ki izhajajo iz teh občin, bo bor zamislil tako, da bo skušal moral priznati, da imata ta dva najti čim več stičnih točk s tere-področja kaj malo stičnih točk. Že nom, mu pomagati pri reševanju več let poslušamo iz dneva v dan njegovih problemov, ki so ravne na našem terenu vprašanja naših toliko tudi naši problemi, mu po-kulturnih, političnih in drugih de- magal pri vzgoji naših delavcev in lavcev: kaj pa študentje? Zakaj pa kmetov itd. V teh stikih in delu, ne bi študentje itd.? To so vpra- bi se preobraževali in vzgajali tudi van, mi je kljub obilici dela po- sindikalne podružnice posestva svetil čas za razgovor o nekaterih )>Sncžnik« tovariša Jožeta Juha. O najvažnejših dejavnostih posestva. čem sva razpravljala, pa boste vi-Najin razgovor se je nekako ta- deli iz nasiednjih vrstic, kole razvijal: »Povejte mi prosim, katere delavci ne znajo odgovoriti. Odgo- najvažnejše stvu?« dejavnosti na so pose- Na vprašanje, naj mi kaj pove o delu sindikalne podružnice, je tovariš Juh najprej povedal nekaj .... v. . . _ besed o zgodovini sindikalne po- »Kmetijstvo, živinoreja gozdar- družnice oziroma njenih prvih ob_ stvo. Kmetijskih površin imamo . delovania ki seeaio v leto 1951 skupno okrog 1200 ha. Za gozdne llk de°V^l’ S , t ta- površine ne bi vedel točnih podat kov, ker se prav zdaj vršijo nekatera razmejitvena dela med gozdom in kmetijskimi površinami. Približna številka za gozdne površine je nekaj nad 900 ha.« »Kmetijstvo je v tesni povezavi z živinorejo, to je razumljivo. Zato me zanima kakšne poljedelske kulture imate oz. gojite?« »Leta 1951 smo imeli prve sindikalne podružnice v Rajndolu in Borovcu. Vzporedno z razvojem posestva, tu bi označil letnice 1952 do 1954, so rasle tudi sindikalne podružnice. Sedanjo obliko dela v skim sindikalnim svetom Kočevje in Republiškim odborom sindikata kmetijskih delavcev. Ko sem se poslovil od prijaznih ljudi »Snežnika« sem si ustvaril sodbo, da živi tu prizadeven in ustvarjalen delovni kolektiv z jasno perspektivo razvoja v korist vse naše skupnosti... Karel Oražem se včasih sprašujemo, ali je potrebno, da naše delavske univerze dobivajo predavatelje iz okrajnih , . , , in republiških centrov, če bi ravne Ce preidemo konkretno na stva- na tem področju lahk’ dobm dob_ re predavatelje izmed domačih štu- vor in rešitev teh vprašanj naj bi bila dana z ustanovitvijo kluba. no konkretno na stv ri, ki si jih je postavil iniciativni odbor za programska načela mo- dentov™Prne^mo to^Tudi" SZDl’ ramo v prvi vrsti omeniti, da bo ’ skušal klub s svojim delom pre- mostiti tiste razpoke, ki obstajajo med strokovnostjo in prakso. S tem DPD Svobode in ostale organizacije in društva bi lahko ob primerni povezavi našle močno opore v domačih študentih. Okrajni živinorejsko-veterinarski center Razen omejenih stvari, jc imel iniciativni odbor pred očmi še tudi druge probleme, ki se tičejo programa kluba. Večkrat se zgodi, da in socialističnega, je odgovorna na- se študentje-novinci ne znajdejo oh loga, ki ji je potrebno posvetiti vpisu na univerzo, da je socialne veliko časa. Žalostno je le to da stanje marsikaterega študenta žele prav živinorejskih strokovnjakov gibko, da študentje, ki so izredno najbolj primanjkuje. Nekatere za- vpisani na naših fakultetah ne naj- Pred dnevi je bila v Ljubljani se-sindikatu imamo od leta 1956. Ima- ja okrajnega Sveta za kmetijstvo in mo upravni odbor in 11 pododbor- gozdarstvo, na kateri so obravna- nikov. V tako razsežnem posestvu vali tudi izpolnjevanje zakona o kot je naše, je dala taka organiza- veterinarski službi. Ta zakon je . _________________ ____t cijska oblika delo dobre sadove. V pričel veljati letos marca, opazili druge sicer imajo take strokovnja- dejo pravih stikov z univerzo kar Pri poljedelskih kulturah damo uo sindikalne podružnice ki šteje pa so, da ga posamezne občine ke, vendar jih vse preveč obre- je običajno usodno za njihov'štu- poudarek na detelje, lucerno in 17 elan0Vj so vključeni iz vseh precej svojevoljno izvajajo. Pred- menjujejo z drugimi deli... Tako dij itd. To so problemi, ki naj bi travniške mešanice. Poleg tega smo pododborov. Pododbori so 'tako or- vsem se preveč ne zanašajo na je tudi v našem okraju potreben jih reševal klub. sejali do 70 ha žitaric (ječmen). ganizirani, da so v njih vključeni lastne moči in čakajo navodil od poseben zavod, ki naj bi se ukvar- Lansko leto smo začeli s prvimi člani sorodnih dejavnosti.« okraja. V razpravi so se ustavili jal s strokovno politiko v živinoreji. 10 .le le ncKaj osnovmh tez z« poizkusi z italijansko pšenico. Ker „Kniikn imqtp vspb xlanfw sin_ ob pravilniku poslovanja veteri- To nalogo bi opravljal veterinarski program Kluba študentov Kočevje dala zadovoljive rezultate, smo d: k mazanim al n narskih ustanov. Govorili so o si- zavod, ki pa bo skrbel tudi za širše skc- Naša zelja pa je da bi orga- letos posejali še več Italijanke. Vse »shinno tt^iloT eMp nekaj stematizaciji delovnih mest, plačah področje kmetijstva. Pred ustano- mzacije m društva dala svoje pn- skupaj pa je še v poizkusni fazi. j " S l ‘J usju£bencev itd Vsa ta vprašanja vitvijo tega zavoda se bo potrebno pombe k temu, da bi program sam Ce bo italijanska pšenica dobro ..7aradi ,npHfjxn;h noeoiev ni- so temeljito pretresli in dopolnili, pogovoriti še z Veterinarskim znan- dokončno izdelali tako, da bi od uspevala, bomo opustili setev ječ- t nri ;P nr?,mnv delavskega O plačah uslužbencev se bo Svet stvenim zavodom in Kmetijskim obstoja kluba imeli čimveč koristi mena in sejali pšenico. Za nas je ^nlvba^ še posebej posvetoval, pravilnik pa inštitutom ter s predstavniki pro- faS® naše matične občine poleg zrna zelo pomembna tudi Xea Xlndtkato nrf3 v^ zelo vtii- bo nato poslal občinskim odbo- izvajalnih kmetijskih organizacij. ln študentje sami. -i----------------------------------- vloga sindikata pri vas zelo ven ^ Pravilniki po občinah naj bi O tem bo v dokončni fazi razprav- . ,D=, .mate. Predvsem pa W Pogojeni MtoSf *"* ” “ Kluba študentov Kočevske slama.« »Kako pa živinoreja?« „J1C1VG jicuiraii Najpomembnejša gospodar, pa- se odražala 'vloga pri reševanju mu delu, cene veterinarskih uslug noga je živinoreja. Imamo specia- tarifne politike in drugih vpraša- Pa nal bl blle enotne po vsem lizacijo v živinoreji, ki jo še po- njih, katere rešujemo skupno z okraju. glabljamo. Pri kravah želimo do- upravo podjetja. Sodelovanje z Med drugim so se posvetovali seči od sedanjih nekaj nad 3000 upravo podjetja je zelo dobro.« tudi o ustanovitvi okrajnega živi- ,. . - . litrov povprečno mleka na kravo Ker me je zanimalo, koliko zna- norejskega veterinarskega zavoda. U tCrnQtllSKO CfOZCtOTSK^TTlU DOSSStVU i4000 litrov. To bomo dosegli s ga povprečen zaslužek na enega Živinoreja, kot ena naših najvaž- ' ^ ■* selekcijo živine in boljšo krmo. zaposlenega delavca na posestvu, nejših gospodarskih panog, zahteva y Podpreski pri Dragi imajo 2,050.000 din, bi polletni plan do- Gojimo črnobelo holandsko pasmo sva pritegnila v razgovor še seb.re- velikega strokovnega in preciznega jesno predelovalno podjetje »Jel- segli in presegli Plan bi bil reaii- goved »frizike« in sivorjavo go- tarja »Snežnika« Jako Lavrišo. To- dela. Dvig kmet-jstva, zasebnega . k- ■ obrtnega značaja. v ziran z 52 %.« »Jelka« s Podpreske želi vedo. »Frizike« dajejo več mleka kot krave sivorjave pasme, zato bomo dali prednost črnobelim »fri-zikam«. Paralelno z razvojem plemenske živine vlagamo veliko skrb za vzrejo pitanih telet »baby beef«. Ko dosežejo težo nekaj nad 400 kg, jih prodamo. V načrtu imamo, da bomo letno prodali v teži 240.000 kilogramov te vrste telet. V razne kraje Jugoslavije smo tudi prodali precej plemenskih telic«. »Koliko pa redite trenutno goveje živine?« »Število se seveda stalno menja. Sedaj redimo okrog 1.100 komadov goveje živine. Naj pripomnim, da imamo tudi svojo mlekarno. Izdelujemo maslo in sir... posneto mleko pa koristno izrabimo ...« »Ali se bavite tudi z vzrejo svinj?« »Seveda. Dosedaj smo oddajali letno naši mesni industriji nad 700 komadov prašičev »bekonov« (teža bekonov mora znašati do 100 kg). Letos smo jih oddali že nad 600 komadov, tako da bomo letni plan lahko izpolnili. Letos smo uvozili iz Švedske 62 komadov plemenskih svinj. Te svinje so poleg danskih svinj zelo dobre za vzrejo bikonov, ker imajo dobro meso. Za leto 1960 imamo takle plan: Vzrediti 500 komadov plemenskih svinj švedske pasme in 700 komadov bekonov (vse to je namenjeno za prodajo). Povedati moram, da imamo lastna podjetju, ki predstavlja edini po- »Ali se je proizvodnja po uve-membnejši obrat v teh krajih, je ljavitvi novih tarifnih pravilnikov našlo zaposlitev 48 delavcev in povečala?« uslužbencev. Dragarske vasi so pa- »Seveda. Sedaj so dela večino-sivne, zato je razumljivo, da po- ma akordirana, ljudje so bolj zameni »Jelka« za te kraje in tam- interesirani pri delu, zato tudi več kajšnje ljudi veliko. zaslužijo. Ko smo začeli s skupin- Zanimalo nas je kako žive in ski.mi normami se v našem pod-delajo v »Jelki«, zato smo obiskali ^ niso obnesle. Ko smo to vi-direktorja podjetja tovariša Ferda °eb- smo se preorientirali v indivi-ki nam je povedal mno- dualne norme, to je, da je ” Kalema, ki nam je go zanimivega. »Letošnji plan našega podjetja je dokaj napet in je višji od lanskega ter znaša 52 milijonov. V prvem polletju smo uspeli realizirati skoro polovico ali 49 %. Ce bi upoštevali še zalogo gotovih izdelkov, teh je bilo v vrednosti UMETNO OSEMENJEVANJE ŽIVINE V juliju je začel na Hribu delo- lanterijske _ vati center za umetno osemenje- itd. Naše blago gre dobro v denar, vanje živine. Sedaj umetno ose- običajno kar sproti«, menjujejo živino' na vsem področju »Pa načrti vašega podjetja v bo-Loškega potoka in Drage. Pred doče?« uvedbo umetnega osemenjevanja je »Načrti, teh je bilo precej, vea-bila prizadejana živinorejcem ve- dar menim, istega mnenja je tudi lika škoda, ki so jo utrpeli zaradi naš kolektiv, da bi bil najboljši okuženih bikov. Okuženih je bilo načrt priključitev k večjemu pod-večje število krav. Sedaj se to v jetju.« . , . , „ ce,-.. n *i bodoče ne bo dogodilo. . »Kateremu podjetju in zakaj bi Prizadevni lovci v Loškem potoku so lansko leto v Susju za Hnbom Vsekakor je uvedba umetnega se priključili?« z lastnimi sredstvi zgradili lovsko kočo. Koča je zelo lepo urejena in osemenjevanja za te kraje lepa »V mislih imamo Kmetijsko goje zato potoškim lovcem v ponos. Na sliki: Lovska koča v Sušju pridobitev. vsako delovno mesto posebej normirano Rezultati take razdelitve dela s* bili takoj vidni.« »Kakšne pa so tarifne postavke delavcev, ki služijo za osnovo pri izračunavanju in obračunavanju dela po učinku?« »Najnižja tarifna postavka je 42 din, najvišja pa 80 din.« »Kaj vse izdelujete pri vas ia ali gredo vaši proizvodi v promet?« »Izdelujemo zaboje, razne ga-proizvode, obešalnike io1« so ga prosili tovariši Nekega nedeljskega popoldneva Tisti večer mi ni bilo več za . se je tiste čase potepal po naši igre, niso mi bile več privlačne. V Tedaj pa je Franciju prišlo na vasi peSj kj je jZgubQ gospodarja, mraku sem se tovarišem izognil, um, da bi tudi sam tako streljal, yagkj otročaji so ga večkrat ujeli Šel sem domov, toda še dolgo ni- Vojne je bilo konec in ljudje so deljo lepo oblekla. Oblekla ga je kot je videl neki popoldan Nemce, jn ga prjvezab na vrvic0, toda sem mogel zaspati. Premišljeval zopet svobodno zadihali. Nekateri v kratke hlačke svojega sina, ki ki so streljali na partizane. Skočil vedno znova jim je ugel Proti ve- sem o Tončku z bolno roko. so bili že na svojih domovih, drugi ji je umrl v tistem prekletem ta- je prednje in začel kričati: »Bum. čeru so zopet ujeli. Tokrat so Danes ie Tonček že Tone in hodi so se šele vračali iz gozdov, kjer borišču, tam na otoku. Tudi belo Tu, tu, tu. Bum.« Začel je loviti ------- - —;1- "" ’ -1"ake okoli skednja in ko je pri- Dražiii so ga jn pes se naokoli do gnojišča, je naš 1 7aganjal vanje Opazova „ —, --------------- . .- i samo še Tončka. Ta se je tako N1 ge mj takrat ijubil0 pomagati šolanje, vvasm .»= «-...— • danjih korenin. Zaman so nekateri čeprav je vedel, da ga nimajo naj- prestrašil, da niti bezati m mogel. jim . noreijah. Tudi Tonček je spomin mučna slika, ki se mu zdi čakali svoje domače. ra^L Pri sosedovem gnojišču je Franci je stopil k njemu m se sme- zraven gam0 molčal je in gle- kot sanje katerih se hoče otresti Tončku sta oče in mati umrla zagledal gručo otrok in stekel tja. jal njegovi bojazljivosti Hotel ga da] peg ge mu je smilil] toda ni jm Jsamim zamahom roke. To v vojni. Bil je pri tujih ljudeh. Franci, ki je bil vsem znan kot je še bolj prestrašiti. Nameril mu g. nikomur nič reči, ker je 1e slika preteklosti. Včasih si za- Pošiljali so ga od hiše do hiše, le velik navihanec, je tudi tokrat ne- je puško na prsi in potegnil. Nič. vede] da ga ne bo njhče poslušal. ^eli le še t0, da bi vse kar ima, najbolj usmiljeni so ga obdržali kaj staknil. Tonček je stopil bliže Zopet je potegnil Puška ni bila SamQ s -ali bi se mu lahko podelil s starši. A to mu ni nekaj dni. Hodil je z otroki na in zagledal, da ima Franci v rokah več namerjena točno v_ Tončka. ^ mrgk kgal zemljo, več mogoče. pašo in rad stikal za ptičjimi nekaj železnega. To železno stvar Tedaj je zagrmelo. Krogla je šla Je mrak legal na z j ■ , gnezdi. Takrat so na vsakem ko- pa je zapičil v gnoj. Otroci so Tončku skozi roko pri komolcu. Nekdo je psu privezal na rep - ^ Cisto a zgodba je i to. ognje stali v gruči naokoli in ga opazo-Vsega se Tonček niti ni spomnil kaj konzervnih škatel. Nato j zgodba ekega življenja. Ni lepa ognje aLoii ,-,t_ ,--« _ . ^ nrovP7oi r>P= ]e planil v m tudi nenavadna ne. Le nekaj ima gnezdi. TaKrat so na raku našli orožje. Kurili so ognje »—n • =------- — -- rr,™, :...........—. nrprP7a1 vrv1po Pps In razstreljevali municiio včasih vali. Tista zelezna stvar je bilo le več. Pozneje so mu pravili, da je pien.zai vrvico, ves ■ . celo kakšno bombo ali granato, ogrodje italijanske karabinke, ki jokal zato, ker je bila bela srajca mrak. Za seboj je slisal p za6el R ll, .res.ni.čna ie- Zgodba z.iv-Potem ko se je z italijansko »pa- ga je Franci staknil na nekem po- vsa krvava in raztrgana. Odpeljali to ga je pnpravilo. Je ^ ljenja ki si je šele utiralo pot v S5ŠSS•STJSrSS$: 3S4 !iVSSr«&1S2 SS& t ™pSa“ i lit „r nesem se ni hotela sprožiti v vas. Roko je imel še vedno v gledal se je v mrak, njegove blede tako kot je bilo nekdaj, pred ne- P Bila je nedelja in otroci so se »Eh, kaj bl ta stara flinta? Saj obvezah. Na nekem mestu si je ustnice pa so šepetale: »Podobno kaj leti, tako daleč in vendar še veselo podili po vrtovih. Tončka sem rekel, da ne bo zanič.« rano razpraskal in zopet se mu je je to kot z menoj. Nikjer doma ... tako blizu, da - knma1 je bila neka stara ženica tisto ne- »Daj, pokaži nam jo! Razderiposlabšala. Nihče ga ni imel rad nikjer pravih prijateljev.« pozabili na to. Ivan Urh zdarsko posestvo Kočevje. Sicer pe nismo še nič določeno razpravljali s predstavniki tega podjetja o združitvi. To bomo storili v kratkem. Naš kolektiv se zavzema za t« združitev iz preprostega razloga, da se omogoči nadaljna razširitev podjetja in zaposlitev večjega števila ljudi ter izboljšanje delovnih pogojev v podjetju, ki naj bi bil obrat KGP Kočevje. Razlogov, ki opravičujejo naše hotenje za priključitev h KGP je več. Če bi imel več surovin — lesa, bi proizvodnje precej povečali — letno rabime vsaj 2400 m3 lesa, doslej, ko sme navezani na privatni sektor, pa dobimo precej manj lesa, Ker je kontigent lesa, ki ga dobimo premajhen, smo prisiljeni kupovali les drugje, ki ga pa težko dobimo. S pomočjo KGP bi si lahko zagotovili finančna sredstva, ki so nujna, če hočemo razširiti in izpopolniti naše obrate. Vsega tega san* ne zmoremo in ne bomo zmogli.« Te stvari so bile za nas nove. Vendar smo iz razgovora s tovarišem Katernom razbrali, da so * zamislili v »Jelki« pravilno pot. Kako bodo zamisel priključitve uresničili, pa bomo videli v blil-nji bodočnosti. I -k- OBVESTILO DELAVSKE UNIVERZE Delavska univerza v Kočevju ima svoje prostore v pritličju stavbe Obč. komiteja. Uradne ure so od 7—12 ure in od 15—17 ure. Drugo javno predavanje bo v torek 10. XI. 1959 ob 19.30 v dvorani množičnih organizacij za stavbo Obč. komiteja. Predavatelj: dr. Anton Polenc: »Razvoj življenja« združeno z diapozitivi. Začetek tečajev tujih jezikov bo po naslednjem vrstnem redu: začetni nemški 12. XI. 1959 ob 19. uri v prostorih gimnazije, nadaljevalni nemški 12. XI. 59 ob 19. uri v prostorih gimnazije, začetni angleški 17. XI. 1959 ob 19. uri. Kandidati za začetni in nadaljevalni knjigovodski ter za administrativni tečaj bodo o pričetku tečajev pravočasno obveščeni. Prijave za vse tečaje sprejemamo še do vključno 10. XI. 1959. KNJIGOVODSKI TEČAJI Vse, ki se zanimajo za knjigovodske tečaje, obveščamo, da se bodo ti v bodoče vršili pri novoustanovljeni Delavski univerzi v Kočevju. Tečaji se bodo vršili po dosedanjem načinu, tako da bosta v vsaki sezoni začetniški in nadaljevalni tečaj,, če bo dovolj pri javi jencev. Vabimo tiste, ki se za te tečaje zanimajo, da se prijavijo pismeno do 10. 11. 1959 pri Delavski univerzi. V prijavi je treba napisati za kateri tečaj se prijavljate. Delavska univerza ima pisarniške prostore v stavbi množičnih organizacij v Kočevju Društvo ekonomistov Knjigovodska sekcija »Svoboda« Kočevje pred novo sezono Tel,‘sna ha,,nra in $por,nl obiekH J I (Nadaljevanje s 1. strani) se bo porabil za gradnjo telesno- -------------------------------------------------------------------------------------Da se bo telesna vzgoja v naših vzgojnih objektov na podeželju. Prosvetno društvo »Svoboda« Ko- društvenem življenju »Svoboda« še bil tudi nov nadzorni odbor. Stari šolah pravilno izvajala, moramo Napore v tej smeri bo podprla z čevje mesto je imelo v torek, 3. nima izkušenj, se bo morala lotiti nadzorni odbor je ugotovil, da je dati materialno osnovo. Nujno bo materialnimi sredstvi tudi ljudska novembra svoj redni letni občni prijemov in oblik, ki so drugod bilo finančno poslovanje v društvu treba začeti z gradnjo igrišč pri oblast. zbor Zbor je v imenu SZDL in rodile največ uspehov. . pravilno, na področju splošne de- šolah. Za graditev igrišč ni po- Več govornikov je dejalo v raz- občinskega komiteja ZK pozdravil Društvo ima sedaj preko 190 javnosti pa je bilo sicer nekaj us- trebno veliko sredstev. Marsikaj bi pravi, da je treba s prosvetnimi sekretar občinskega komiteja ZK članov, ki pa vsi aktivno ne sode- pehov, vendar lahko samo kritično se lahko uredilo s prostovoljnim delavci sodelovati, jim pomagati tov Boris Mikoš, v imenu »Svo- lujejo. V preteklem letu so bile ugotovimo, da je bilo teh zelo malo. delom. Tako so delali v Predgradu, pri njihovem delu, tako tudi v boje« — rudnik pa tov. Berger. najbolj aktivne dramska, glasbena, Na koncu so izvolili še dva člana tudi v Livoldu so že razpravljali vprašanjih telesne kulture. Na to r noročila predsednika in po- lutkovna in izobraževalna sekcija, v občinski svet »Svobod« in pro- o tem. Sklenili so, da bodo drugo večkrat pozabljamo. In če se potem iz diskusije je bilo razvidno Zadnja se je skoraj popolnoma svetnih društev, enega pa kot de- leto zgradili igrišče pri šoli. Po tej tem nekateri prosvetni delavci zada si ie delavsko prosvetno dru- osamosvojila. V tamburaški sekciji legata v okrajnem svetu. V kolikor poti naj bi šli tudi v ostalih kra- radi osamelosti zaprejo vase, smo štvo »Svoboda« Kočevje pred no- -ie sodelovala predvsem mladina, bo novi odbor dosledno izvajal jih. Akcijo za gradnjo igrišč bo v glavnem mi sami krivi. Posebno vo sezono zadalo več važnih nalog Tudi v bodoče nameravajo v sek- novi program, se učil na starih podprla tudi akcija, ki jo bo or- pa naj bi veljala naša pomoč mla- Ker današnji čas zahteva celega cijah Prirediti več del z mladino in napakah in nove skušal zatreti, ganiziral posebni štab za zbiranje dim učnim močem na šolah, človeka in pa zato, ker se je nivo starejšimi, to pa predvsem v dra- uspehi prav gotovo ne bodo izostali, sredstev v te namene. Naprodaj bo V vprašanjih telesne vzgoje oz. zahtev $3o kulturnega izživljanja matskt in lutkovni. Za uspešno de -an dvignil tudi pri našem delavcu, bo lovanje lutkovne sekcije bo potreb- ne bi smeli popolnoma zanemariti ske sezone je kazalo, da bo prav stare oblike dela in z enim samim lutkovna sekcija zelo aktivna, ven- večje število bonov, izkupiček pa gradnji igrišč (o gradnji telovadnic še ne moremo govoriti) bi lahko w , ,« mm w - . — , . veliko storili tudi šolski odbori. V Izobraževalno delo v Kočevski Reki njih so zastopam predstavniki množičnih organizacij. Zato ne bi Delavsko prosv. društvo »Svo- vaja. V klubih se bo razvijalo pri- smelo biti v nobenem kraju vpra- sknkom^preitMia nove‘ ker °noeoii dar 80 navdušenci pozneje iz teh boda« v Kočevski Reki opravlja jetno zabavno življenje. V klubih šanje: ali se igrišče lahko zgradi nri nas za to še niso’ nooolnoma ali onih vzrokov prenehali z za- zelo pomembno nalogo v izobra- si bodo ob pomenkih, gledanju ali ne! dozoreli. Poiskati bo treba prav četim delom. ževalnem delu. To je potrdil tudi filmskih predstav, branju sodobnih V razpravi, ki je osvetlila z vseh neke specifične oblike dela ki bodo Ker je glavno geslo društva »kul- letni občni zbor »Svobode«, kate- literarnih del itd. ljudje ostrili Plati probleme telesne kulture v rodile usnehe nri nas kaiti mno- turo ljudstvu«, bo potrebno tudi rega se je udeležilo 67 članov svoj okus, se izobraževali in žaba- kočevski občim, sta bila zelo tehnokrat ene in iste oblike v dveh tesnejše sodelovanje s sindikalni- društva. vali. Na razpolago bodo tudi te- na prispevka predsednika ObLO različnih krajih rodijo različne sa- mi organizacijami in tudi z rud- Delo društva v pretekli sezoni je levizorji. v™e-!a-RlE,1£-rj„ln- sel?5t,arja SSri' dove niško »Svobodo«. Sindikalne po- potekalo v želji za uresničitev Ob pomanjkanju dramatske de- komiteja^ ZK Borisa Mikoša. To- ■mmm. mm mm mm mm mm mm ms s s* liafje bolj sprejemljivo. Prostori Da bi omogočili čimbolj aktivno ^......-• ---------- -----sio- zane. Nahajal se je na Notranj-ne šole v Dobrepolju smo šli na ekskurzijo na Vrhniko. Namen ekskurzije je bil, da si ogledamo Cankarjev muzej, to je hišo, kjer se j- ----- ^-------- -----v---------- stanrlvnnisuP ,mravP in T M vsi je rodil, in kraje, ki jih je opisal med najbolj slikovitih pokrajin, stanovanje prazno. G J. je za to stanovanjske up ave in LM vs v svojih delih. Zanimala pa nas je zato ni nič čudnega, če ji je Can- zvedel in se ob pomoči sorodnikov so ° stvaril tirezi10 premiislili pa s tudi tovarna, kjer izdelujejo usnje, kar zapisal tak slavospev: »Vrhni- in delavcev iz podjetja, kjer je ^onitost snoštuic in da ie rav-Ko smo se pripeljali na Vrhniko, ka, prečuden kraj! V mehkem do- zaposlen, vselil v stanovanje. Toda, nan-e G T si]a necj0stojno ter katerimi se dvigajo krošnje visokih g. niso £*£**£ W £fv ffidJvSoK jagnedi in nizkih vrb. nas je pot najprej peljala v usnjar-no. Tam nas je sprejel prijazni delovodja. Peljal nas je skozi vso tovarno in nam sredi ropotanja strojev razložil celoten potek izdelovanja usnja. Spoznali smo, kako težavno je priti do usnja in v kako težkih pogojih delajo delavci. Naša velika želja je bila tudi, da bi videli Cankarjev muzej in okolico Cankarjeve rojstne hiše. Napo-na likVrvtelkZdie seamiaVdaa jeTa ^ŠSedi preteklega meseca je bilo obSJo|‘ J^Xlevet^Tgane ZaSed°’ ^ ^ V ^ ^ Rojen je bil v Sodražici 28. V. 1901. Po poklicu je bil žični tkalec. Do kapitulacije Jugoslavije se ni zanimal za politiko. Po prihodu partizanske vojske je začel zanje simpatizirati. Decembra 1943 je odšel v partizane. Bil je borec v Tomšičevi brigadi. Bojeval se je na Štajerskem do svoje smrti 22. z Nemci motožju mi zakoprni srce ob misli nate...« Kastelic Slavko 8. raz. Dobrepolje vredno obsodbe. odločba za stanovanje je bila že v drugih rokah. V Kočevju je bilo že nekaj primerov, da če se je Za zaključek: G. J. je spet v nekdo vselil, je pač v stanovanju svojem stanovanju, za svoja dejanja bo odgovarjal pred sodnikom, j precej bo imel tudi denarnih stro- Sriit £*> ™-«-boiu ZA 2 MILIJONA ŠKODE bodo dane članom še večje mož- stanovanjske uprave ovirali pri Pred kratkim je bil v Sodevcih n osti za strokovno in politično zakonitem delu in si zapomnili, da pri Predgradu velik požar. Jožetu vzgojo. smo zakonite ukrepe dolžni vsi tili smo se na Klanec. To je bil Miheliču je pogorela ‘hiša, skedenj, Na zboru so izvolili sedemčlan- poslušati. Vsem tistim, ki bi se na nekdaj najrevnejši del Vrhnike. Na kozolec ter seno in drugo. Kako ski odbor, ki mu želimo pri nje- nezakonit način hoteli vseliti v temeljih nekdanje Cankarjeve roj- je nastal požar, še ni znano. Kljub govern delu veliko uspehov, stne hiše stoji druga hiša, zdaj hitri intervenciji gasilcev iz sosed- muzej. V muzeju smo videli rodov- njih gasilskih društev, ni bilo mo- ŠTEDNJA Z ELEKTRIKO nik, iz katerega smo spoznali, od g0fe zadušiti požara, obvarova.i Minuli teden je Zvezni izvršni razširjali kod izhaja Cankarjev rod. So le sosednja poslopja. Povzročena svet sprejel izredne ukrepe za var- Cankarjeva mlada leta nas škoda znaša 2 milijona, prizadeti čevanje z električno energijo. Na- stanovanje, pa naj opozorilo predno bi tako pustolovščino. Tistim, ki so neresnične govorice, pa bo to resno se spustili v naj povemo! da mUtfnlki nisoupo- ^dnih=izacUalL Takoj ^ rabili sile, kljub temu, da so bili je še najbolj spominjala stara po- lastnik pa je bil zavarovan za 1 črnela kuhinja. V njej so bili raz- milijon dinarjev, stavljeni predmeti, ki so jih uporabljali pri kuhi in razne stvari, V ŠALKI VASI IMAJO ki jih je Cankarjev oče rabil v PODODBOR krojaštvu. V Šalki vasi je bil 3. novembra Nato pa smo si ogledali še kra- ustanovni občni zbor pododbora reje, ki jih je opisal v svojih črticah, zervnih oficirjev in podoficirjev iz Šli smo k cerkvi sv. Trojice, o ka- območja Rudnika, Šalke vasi in rekovali so jih zelo poslabšani po- napadeni, njihova dolžnost je^ bila, goji za proizvodnjo električne energije zaradi suše. da s stanovanja odstranijo družino, ki do njega ni bila upravičena in tudi samo to storili! ta- teri je Cankar zapisal, da se beli kakor nevesta in da se razgleduje po sončni ravni ter po tihem sanjajočem močvirju. Po stranski poti, ki se je vila mimo zelenih voda, smo prišli do Močilnika, do najljubšega Cankar- okoliških vasi. Udeležba na zboru je bila zelo dobra. Občnemu zboru je prisostvoval tudi tajnik občinskega odbora Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev Jože Maver. Tovariš Maver je govoril o na- je vega kota na Vrhniki. Pod peči- menu in pomenu ustanovitve tega nami Močilnika leži kotanja iz ka- pododbora, ter dal smernice za bo-tere izvira Ljubljanica. V senci ze- doče delo. Z ustanovitvijo tega lenih smrek se leno vije proti pododbora, ki je prvi v občini, SPOMINSKI DNEVI 8. XI. 1935 začno v Ljubljani izhajati »Mlada pota«, »Glasilo slovenske mladine« legalno glasilo SKOJ. 10. XI. 1941 je ribniška četa razstrelila pri Gregorju dva elek- trična nosilca visoke napetosti. 11. XI. 1920 je bila podpisana rapalska pogodba. 13. XI. 1944 razbijejo enote VII. Korpusa sovražnikov vdor v Belo krajino. V vasi Hrib pri Koprivniku je VIII. brigada in jurišni bataljon XVIII. divizije napadla Runikov domobranski bataljon, pojačan z nemškimi oddelki in ga uničila. Na bojišču je obležalo nad 200 sovražnikov. VLADIMIR LUŠIN Doma je bil iz Sodražice, yojera pa je bil v družini šolskega upravitelja dne 19. VIII. 1922. Roditelji so ga vzgajali v naprednem duhu. Po končani srednji šoli je študiral na univerzi v Ljubljani. Ves čas študija je aktivno sodeloval v prihodu okupatorja je začel z ilegalnim delom v Ljubljani. Delo je opravljal vse do marca 1942, ko so ga zalotili okupatorjevi tajni detektivi pred univerzo, kjer je trosil propagandne lističe. Obsojen je bil na 15 let težke ječe. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Ljubljano, od tam pa je odšel na Štajersko k partizanom. Najprej je bil dodeljen Okrožju Jesenice, od tam Koprškemu - pomorskemu odredu, kjer je opravljal važno funkcijo. Na pustni torek 1945 je šel s tremi partizani na sestanek v bližini Kopra. Bili so izdani. Nemci in domobranci so četvorico partizanov obkolili. Partizani, ko so uvideli, da se ne bodo mogli prebiti skozi sovražnikove vrste, so si sami vzeli življenje. Organizacija OF V maju 1941 je KPS organizirala Okrajni odbor OF v Kočevju. V tem prvem odboru OF je bil sekretar Jože Centa. Člani odbora so bili: Tone Marinč, Drago Gorjan in LojzeKomerički. Ta odbor OF je pa obstojal le nekaj mesecev. Prav kmalu se je pokazala potreba po razširitvi in reorganizaciji tega odbora. V novi odbor so prišli dr. Anton Hočevar kot sekretar, člani pa: Piculini, Tone Bradač, Darinka Batič, Vili Kajfež, Florjančič in drugi. V jeseni 1941 se je mesto razdelilo na terene in sicer: Teren Rudnik, Mestni log. Center, Rožna ul., Mahovnik in Trata. V vseh terenih so se ustanovile terenske organizacije OF. Vsi terenski odbori OF so začeli z intenzivnim delom. Zbirali so denarne prispevke, sanitetni material, hrano, obleko, orožje, predvsem pa zbirali pristaše in jih vključevali v OF. Kakor je razvidno iz seznama za mesec november in december 1941, ki ga je ohranil tov. Sovre Anton Partija na Kočevskem pred in med vojno iz Rudnika, so nabrali zbiralci na Rudniku naslednje prispevke: Jerebičnik 209, Kajtnar 359, Dolinšek 40, Kopitar 443, Hren 144, Kovačič 560, Marinč 1383, Dukič 658, Megušar 115, Piktor 20, Lau-rič 50 in Krašev 92 lir. Prav tako so se zbirali prispevki tudi po ostalih predelih kočevskega ozemlja v letu 1941 je imela OF že v poletju široko mrežo svojih poverjenikov, kateri so v vseh krajih, kjer so živeli tudi Slovenci, zbirali orožje, razni material, denarne prispevke in pripravljali zaloge hrane. Težišče dela teh poverjenikov je bilo pa v poletju 1941 v širjenju literature in pridobivanju pristašev za OF. V predelih bivšega okraja Kočevje s slovenskim prebivalstvom, predvsem pa v Ribnici in Velikih Laščah, je bila ustanovljena OF že spomladi leta 1941. V maju 1941 se je ustanovila trška organizacija OF v Ribnici. Člani tega odbora so bili: Vinko Mihelič, Vinko Knol, Jože Zalar in Anka Debeljak. Ta odbor je imel svoje poverjenike, kateri so odgovarjali za posamezne vasi in nalogo, da so organizirali OF po vsej ribniški dolini. V jeseni leta 1941 se je v Ribnici ustanovil Rajonski odbor OF, ki je povezal vse delo terenskih odborov OF v enotnost. Člani tega odbora so bili: Vinko Mihelič, Vinko Knol, Matija Maležič, Peter Šobar, Janez Nosan. Maja meseca so se začele tudi v Velikih Laščah priprave za ustanovitev vaških odborov in rajonskega odbora OF. V avgustu 1941 je bil ustanovljen vaški odbor OF na Robu. Člani tega odbora so bili: Mihelo Zgonc, Alojz Intihar, Jože Centa, Evsta-hij Puh, Jože Zgonc in Franc Pečnik. V avgustu 1941, so se pa Velike Lašče odcepile od okrožja Kočevje in se vključile v novo- formirano okrožje OF Grosuplje. V začetku leta 1942 je bil ustanovljen rajonski odbor OF v Sodražici, maja 1942 pa v Loškem Potoku. Po Kočevskem se je formiraj konec marca 1942 rajonski odbor OF Koprivnik, katerega sekretar je bil Rudi Podlogar. V aprilu 1942 so se formirali rajonski odbori Mozel; sekretar je bil Lojze Zalar, Kočevska Reka, sekretar je bil Viktor Mokorel-Zmago in Banja loka, katerega sekretar je bil Jože Klarič. Sporedno z rajonskim odborom so se ustanavljali tudi terenski odbori OF po vseh krajih okraja Kočevje. S tem so bile priprave za splošno vstajo končane. Tehnika in propagandni material KP je imela skladišče in kor-portažo propagandnega materiala v Konca vasi, katero je vodila Marija Knapič. Material za propagando je prihajal iz Ljubljane, katerega sta nosila največ Rajko Jenko iz Trate in Stane Nosan iz Ribnice. Iz Konca vasi so ga pošiljali s pomočjo kurirjev na rajone, ki so ga razdelili dalje. Ker je prihajalo v Konca vas le po nekaj izvodov »Slovenskega poročevalca« kakor tudi ostalega propagandnega materiala, je Okr. komite KP organiziral lastno tehniko, ki jo je vodil tov. Plečko. Konec novembra 1941 je prevzel vodstvo tehnike Jože Rankel1. V decembru 1941 je prinesla Rus ti -jeva Ladica rotacijski stroj v čevljarsko delavnico Antona Bradača. Tam ga je prevzel Jože Rankel in ga odnesel k Mirjanu Horvatu, kjer so tiskali »Slovenski poročevalec«, v začetku na dveh straneh, pozneje na štirih in končno na šestih straneh v 600 izvodih. Pozneje je prenesel ta stroj Rankel Jože na svoj dom. Ker so bile pa tu večkrat hišne preiskave, se je tehnika preselila v Mahovnik. Vodil jo je Jože Rankel s pomočjo Vrščaja. Hedviga Bogataj pa je pisala matrice. Kolporter je bil pa Janko Hvala. Delo je bilo zelo nevarno, kar so bili v bližini Itali- jani. Enkrat je vrgel material celo-v ogenj, v peč, drugič je vrečo z materialom zakopal v gnoj, kjer je material našel oskrbnik emonskih krav in ga zažgal. V bližini tehnike v Mahovniku je bilo tudi skladišče materiala, ki so ga zbirali za partizane. 10. apr. 1942 je prinesla Darinka Batičeva material v to skladišče. Italijani so jo opazili in jo prijeli. Pri tem so odkrili tudi skladišče in tehniko. Rotacijskega stroja, ki je bil shranjen pod podom, in pisalnega stroja, ki je bil skrit v dimniku, niso našli. Stroj so pozneje prenesli k Knapiču v Konca vas. kjer je konec aprila 1942 zgorel s hišo vred. Skladišče papirja za tehniko je bilo v trgovini papirja pri Gizeli Šeško v Kočevju. Delno so ga dobavljali rednim potom iz Ljubljane, delno ga je pa pošiljal izvršni odbor OF iz Ljubljane. Potom te trgovine je prihajal v Kočevje tudi propagandni material, slike naših voditeljev in gumijaste štampiljke za tiskanje parol za listkovne akcije.