Stav. 310
14.
a 1919
Lstnfk XIVI
Iribafa vsak dan, adt * V«r. FranofiU AsiR«* Ker. 20t L ■■ l^ pH — D«*«* naj k potffto ure«. ^Ittvu. — Netraakkaaa pteea ae se apraiemafe, votepisi te ne vranjo. — ladajatelj in odgovora! urertatV Stala« Godtaa. — Lastnik trnasorclj lista SrtfaoatL — Tiak tiskarne EOaasL — Namčnlaa znaia na mesec L 3*—, pol let« l ?8*_ in celo leto L 3« —. — Telefon uredništva in apcave štev. 11-57.
Jtevittce v M« ia tšmiki po 10 sUttnk. — Ogla* se rateujo * le kolone (72 nun). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 30 stote esmitaice. zahvale, poslanice in vabila po 40 stat. oglasi denarnih zavodov mm pa SO stot Mali oglasi po 10 stat hraedi. najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema Inseralni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se poStJajo izključno opravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. FiančlSka Aa. 2<L
Iz JugoslEvlie.
Namen regeatovega potovanja ▼ Pari*.
BELGRAD, 10. Dobre poučeni krogi menijo, \đa je odpotoval regent v Pariz ne samo zaradi odškodnine po Nemčiji, temveč tudi prejkone zaradi tega, -da bi obrnil pozornost na posledice, 'ki bi utegnile nastati zaradi pustolovstva D'Annunzijevega in njegovih pristašev. Rešitev reškega vprašanja, je v rcikali (mirovne konference. Ako pa bi D'Annunzio ho t al izvršiti svoj načrt in bi napadel ludi Split, 'bi -trčil na čete SHS, kateremu .je mirovna konferenca od-Ikazala -to luko.
Regentov poset pri Poincareju.
BELGRAD, 11. Predsednik franooske repu-(b!;ke Poincare je. kakor že javljeno, sprejel prestolonaslednika regenta Aleksandra. Po-<raz«*ovor je traijal tri četrt ure. Ko je zapustil ipr estolonas^e-\nik regent Aleksander elizi,sko pairjčo, ije bil njegov obraz radosten in pričujoči so imeli vtfcis, da je zaskrn^en s porazgo-voro.ii. Drugi dan je predsedmek Poincare vrnil regentu Aldkscnidru .poset, ki je bdi prav tako fjrisrčen in (ki je trajal prav tako dolgo.
Diner pri Vesniću.
BELGRAD, 10. Presbiro poroča iz Pariza:
Dne 6. decembra je dal jugoslovenski poslanik v Parizu Vesnič priredili diner na čast Nj. V-is. .prestolonaslednika regenta Aleksandra v poslaništvu. Povabljeni so bili g- Polk, Borthe-lot, .ravnatelj političnega oddelka francoskega zunanjega ministrstva, g. Muklaikov, ruski poslanik in več drugih ličnosti iz političnih krofov.
Amerika in italijansko-jugoslovenski »por.
KOD AN J, 11. »Politiken« javljajo iz Wa-•b'ngtona: V američkih krogih se brije, da bi ^ rjansko-jugoslovensfki konftkt potegnil <t<udd Ameriko v spor. Mornariški minister Daniels |e v nepretrgani zvezi z aimiraiccn Andrewsom, pove\oik>cni ameriškega fcredovja v Adriji. Pregone »bedo pozvali to brodovje domov.
Centralna uprava za inozemski promet.
BELGRAD, 11. Kaikor se doznava, bo centralna uprava za irt-ccemski promet odvzela Hrvaiski zemaljski banki in njenim podružnicam vse denarne posle, katere je dosedaj izvrševala aa centraJao upravo.
Proti habsburški nevarnosti.
BELGRAD, 11. ».Pravda« prinaša očitno inspiriran člandk z naslovom: »Mi in Avstrija« •Jpi^mo iz Beča). V tem članku se opisuje huda ^ctpodaraka ikriza v Avstriji, ki jo nekateri elementi i-zkoriščajo za to, da .bi pomagali Habw-buržnncoi zopet na prestol. Da se to prepreči, bi bi&o umestno, ako Jugoslavija Avstrijo go-epodaesko podpira in ©klene z njo prijateljske gospodarske -im trgovske zveze.
Trgovinska pogodba z Nemško Avstrijo.
BELGRAD, 11. V soboto popoldne je bila sega ministrskega sveta, v kateri se je raz-pravijaio o trgovska pogodbi z Nemško Avstrijo.
Medzavezniška donavska komisija.
BELGRAD, 12. Jahta »Sofia« je 7. t. m. Idospela v BeLgrad ter po kratkem odmoru od-pluia daltje proti Budienpešti.. Na jahti se & sestoji iz zas-topndk>ov četverih velesil in za-me&lcti zi zas>Lopinik«C'V četverih velesil in za-•teorjikov treh p obrežnih aliiraaiih in asoci-eranih držav. Kraljestvo Subov, Hrvatov in Sioveocev je zastopal v tej komisnji korvetni fltrpitan VidJain, Francijo pa kontreadmLral Fa-teu. Ukrepi, Id jih je sklen-ila ta komisija, so ve^.ke važnosti za mednarodno izrabo Donave, lu :bo rabila pobrežnim državam kot zelo važna prometna črta.
Zaradi madžarskega vpada ▼ Prekmnrje.
BUDIMPEŠTA, 11. »Neue Freie Presse« poroča: Načelnjk aru^lešlke vojaške cnisije general Gor te« .je prišed v .predsedstvo ministrskega sveta ravsio, ko je bil zbran ministrski svet, ter se če dalje časa posvetoval s Huszar-frem. Nato .je ministrski pwedsednik poklical sedaij ob mar>kiran.j-u konstatira, da v prometu ni katenam se je slkmpno z vojnim ministrom posvetoval. Konferenca angleškega generala s k albine t cm ije bila v zvezi z dogodkom v EkArja Letfdovi v Preknmrju. Gor ton ije sprejel naslednji dan Sodosa m zahteval od njega pojasnil. Sodos te sbvar zadovoljno pojasnil ter je Gor-4on njegovo pojasnilo sprejel v vednost.
Odgodi lev narodnega predstavništva.
BELGRAD, 11. »Beogradski dnevnžk« javlja, da 'bo ukaz o odgod.tvi parlamenta potpisan te dni. Domneva se, da Ibo ukaz podpisan pred povratkom regentovim, in to po vladi, ki sedaj Kas top a vladarja.
Volitve t narodno skupščino.
BELGRAD," 11. »Beogradski dnevnđk« javlja, da bodo vodit ve za narodno skupščino začet« koma meseca marca. .
Priprave za volitve. BELGRAD, 10. Akcijski ocSbor Demokrat/ agrarne stranke ije smel sejo, na kateri se je razpravljalo o pripravah za volitve.
Za olajšave pomaejkanja stanovanj.
SPLIT,11. Pri pokrajinski vdada v Splitu pro-učavajo te dni maredbo o olajšavah za one, ki Jba se odločili zidati nove hiše v večjih mestih Dalmacije. Te ugodnosti gotovo doprinesejo k olajšanju velikega pomanjkanja stanovanj.
Trgovinski atašefL
BELGRAD, II. Minister <za aoaaoije stvari je predlagal pri trgovinskemu ministru, naj se uvedejo (pri jugoslavenskih poslaništvih trgovinski atašeji. Kandidate določi trgovinski minister.
Zamenjava kron za diaarje.
BELGRAD, 11. Poslednje dni so pričele dohajati večje množine bankovcev narodne banke, ki se izdeluieuo nr Parizu. Do konca tega
meseca ph bo gotovo za dve milijardi. Ako se sedj oi> markirahu konsta-tra, da v prometu m več kron, nego je predvideno, potem se krone meseca jaauainja vzamejo itz prometa.
Za prehrano Crnegore.
BELGRAD, 11. Ministrstvo za prehrano je nakupilo 50 vagonov koruze za siromake v Cnnigoni. To ije prvi del onih 200 vagonov, ki naj se tnaki^pijo od posebnega kredita.
Varstveni akrep proti koleri.
BELGRAD, 11. Ministrstvo za zdravstvo je iznova prejelo vesti o slučajih kolere iz Soluna. Odredilo je, da morajo zdravniki preiskati na obmejnih postajah vse pop>tnike, prihajajoče z Grškega.
. Agrarna fakulteta ▼ Belgradn.
BELGRAD, 11. Senat kelgrajskega vseučilišča je glede na ustanovitev agrarne fakultete sklenil, da pozove za učne moči na tej fakulteti tudi profesorje ameriških univerzitet, ker ni dovolj domačih strokovnjakov na razpolago.
Ženski kongres.
BELGRAD, 11. Društvo za žensko prosveto in za varstvo ženskih interesov skliče za 24. decembra ženski kongres. Dnevni red: 1. ustanovitev lista, 2. politično držamje.
Sporazum med vlado in železničar^.
BELGRAD, 10. Pokiuradno se ja-ija, da se je med železničarji in med prometnm ministrom dosegel sporazum.
Urad za izvedbo sklepov mirovnih pogodeb.
BELGRAD, 11. Podpisana je brAa odredba o ustanovitvi urada za izvedbo sklepov mirovnih pogodeb. Temu urada načeLuje gdč. Komaudi, profesor pravoslavne fakultete v Bdgradu.
Bolgarski manistrsln predsednik t Belgradn.
BELGRAD, 11. Bolgarski ministrski predsednik StambuKn^ki se je na potu iz Pariza v Sofipo peljal skozi Beograd.
Ureditev uradniškega' vprašanja.
BELGRAD, 12. »Pravda« javlja: V petek ob
9% dopoldne je biia seja ministrskega sveta, ki je trajala do večera. Na tej seji je bilo urejeno tudi uradniško vprašanje. Kar se tiče dra-giiijske doklade, ije bila sprejeta zahteva uradnikov, izražena v ipomcnici. Na ta način bi UTadn&iki X. In XI. l^ioovnega razreda dobila 120% dnaiglnjs&o .doklado, dočim bi dobili uradniki viš-jšt razredov dcklade v treh kategorijah, namreč po 100%, 80% in 60%.
BELGRAD, 11. Sobotna seja ministrskega sveta se je zaCela db 13 in je trajala do 21. Razpravljalo se je o uradniškem vprašanju in sJrleniiLo, da se'poviša vsem častnikom, državnem uradtukon*	državnim nameščencem •dravinjska dcMoHa do ureditve uradniških dohodkov. Ta doklada se bo izplačevala od 1. decembra <t. 1.
Smodiaka ▼ Splitu.
SPLIT, 11. Kakor doznava »Novo Doba«, pride Man naše delegacije pri mirovm konferenci dr. Smodiaka v kra-tikem v Split.
Dar Splitskemu sirotišču.
SPLIT, 11. Naš minister za zunanje stvari dr. Tru-rahić je poslal načelnčku splitske občine pismo, kateremu je' priložen bon ameriškega posedla s-Obode v znesku 50 dolarjev, ki da ie dr. Trun*Hić sprejel od hrvatske zveze »Dalmaeva« v Chica^u. To svoto ®o naši rodo-ljubi V Ameriki inosiali dr. Trumbdću s prošnjo, naj razTKila.ga z njo po svoji razsodncsU. On ^o je poklonil splitskemu sšrotišču »Mangjer«, koer se bo poraiodia za prireditev božičnega
dne siromašni oeca.
Prebivalstvo Splita.
SPLIT, 12. Splitska občinski urad je izvršil sumariono štetje -prefi. IvaLstva mesta Splita. Rezultat je pokazal, da ima Split približno 29.700 prebivalcev brez vojaštva.
Priznanje splitskemu županu.
SPLIT, 12. V petek popoldne se je vrSHa
seja mestnega občinskega sveta. Sprejet je bfl pcecHctg občinskega upraviteljstva o zaključnem računu za leto 1918. Na predlog občinskega svetnika, komunista Dušana Jankova je občinski svet soglasno votiral županu dr. Iv. Tartagliju nagrado v znesku 3000 kron mesečno. Das«iravno je izjavil načelnik, da se ne strinja s tem predlogom in odklanja natgrado za reprezentacije, so vsi Člani občanskega sveta brez ozira na politččno mišljenje z enodiužnim navdušenjem priznali neumorno in nesebično , delavnost župana dr. Tartaglie in podžttpana g. Peresića.
Kredit trgovcem Ia obrtnikom.
BELGRAD, 10. Betgrafck* podružnica mednarodne trgovske in industrijske zveze v Parizu je obvestila pristojna mesta, da bo jugo-slovenskim trgovcem in cfartoMcom dala kredit do 200 milijonov frankov za razno blago. Interesenta dobe informacije od podružnice te zveze v Belgradu: ulica ikneginje Ljubice št. 9 (Podružnica mednarodnoga ttrgovskoga «u in-dustrijalnoga udruženja u Parizu). .
Denarno vprašanje na RekL
REKA, 12. Izvrševala* odbor italijanskega reškega Consiglia nazionale je izdal dekret, datiran od 30. novembra t. L, glede ravnanja z nekoLkovanimi jugoslovanskimi kronami. Člen I. pravi: Do 31. decembra t. i. smejo kreditni zavoda odklanjati plačila v nekolkovanih jugoslovanskih kronah, v kolikor presegajo taka plačila 10% ot stoječih dolgov. Ta omejitev ni dopustna za- plačila, ki ne presegajo zneska 20.000 kron. Člen II. določa: V .pokritje 20 % zneska, ki ga jugoslovenska vlada odbija pri kolkovanju kron, smejo kreditni zavodi odbijati 20% od plačanih zneskov in akreditirati odbitek brezobrestno na poseben račun. Nad al, ni člen dekreta prepoveduje uvoz nekolkovanih jugoslovendkih kron v reško ozemlje v večjih zneskih nego 300 'kron ter določa kot kazen zapor 6 mesecev in zaplembo bankovcev. Ta dekret je utopil • 1- decembrom t. 1. v veljavo.
Praznovanje praznika uedin|e^« ▼ Atenah.
BELGRAD, 12. Iz Aten poročajo: Državni praznik uedinjenja Srbov, Hrvatov m Slovencev se je v Atenah slovesno (proslava. Svečani službi božji v ruski ceakvi so prisostvovali >u-g»slovenski opravnik in vcjaJki atašeji z csobjem, dvorni maršal % spremstvom, diplomatski zbor z vojaškimi in mornariškimi atašeji (razen Italijanov), dalje atenski metropolit s spremstvom, grški minister za zunanje stvari, načelnik atenske občine, ves generalni štab z višjimi in nižjima častniki, zastopniki časopisja ia srbska kolonija. Službo 'božjo je opravil metropolit ob asistenca grških svečenikov. Ruski arhimandrit Sergije je v govoru slavil uedanjenje Jugoslovanov. Svečanosti je prisostvovala velika tnooiica grškega občinstva, ki je priredilo živahne ovacije naši državi.
Iz {eškosldvalktt.
Raba češkega jezika pri službi božfl prepovedana.
PRAGA, II. Orddnarjčrtski tst praškega nad-Skofa Kordača cfcjavilja dve naredbi, da je glasom izjave papeža Benedikta XV. prepovedana raba češkega jezika pri službi božja in oddaji sakrnmentov dn da je prepovedana tudi diskusija o celibatu.
Za šestmesečno vofaško službo.
PRAGA, 12. Načelnik generalnega štaba PeLIe in generalni inšpektor čehosdovaških čet Machar sta se začela pogajati z zastopniki otramk, da bi isposlovala uvedbo šestmesečne vojaške službene dobe.
Dr. Hodža minister.
PRAGA, 12. Predsednik Masaryk je imenoval (bivšega poslanca v ogrskem parlamentu, dr. Milana Hodžo za ministra aa izenačenje zakonov in upravne organizacije.
Proti donavski federacij.
PRAGA, 12. Osrednji »vršilni odbor čeho-slovaske narodne demokracije je izdal energičen protest proti vsem poizkusom za ustvaritev donavske federacije in vzpostavitev habsburške monarhije v Madžarski in Avstriji.
Madžarske priprave za vpad aa Slovaško.
PRAGA 12. »Večer« priobčuje v zadnjih tkieh vznemirjajoče vesta o pripravah madžarskega admirala Korthyja za pohod v Slovaško. Tudi »venkov« pravi, da mora imeti Ceho-skrvaška na madžarski meji amnrlnak na suhem in orožje pripravljeno.
PRAGA 12. Kakor piše »Narodni Politika«, stoji čehoslovaška republika pred resno nevarnostjo oboroženega madžarskega napada.
Železniška nesreča.
PRAG A, 12. V soboto popoldne sta zadela skupaj nedaleč od postaje Čedakoviča dva poštna vlaka. Pet vagonov se je razbilo. Poročajo, da je bilo pri nesreči pet mrtvih in 50 težko in lahko ranjencih.
Kompenzacija za sladkor.
PRAGA, 12. »Prager TagMatt« poroča, da se je posrečilo čehosiovaški sladkorni komisiji pridobiti kot kompenzicijo za sladkor, ki je bil izvožen v Nemčijo, 2000 vagonov.
Iz Poljske.
Umik a »mikih čet s poljskega ozemlja.
PARIZ, 11. Iz Varšave poročajo, da je bila Sklenjena pogodba med Polfsko in Nemčijo radi urnika čet z ozemlja, katero bo zasedla Poljaka. Nemčija se je obvezala, da bo prvi dan po poćtpisa ratifikaoijukega protokola, ob šestih urneficatMa čete i
Nemške spUtke proti Po^skL
MORAVSKA OSTRAVA. 12. »GazeU Porama« prinaša vest eoanoviiltega lista »Iskra«, da je prišla pulialrim Oblastim v roke tajna okrožnica, v kateri nemški državni lnomiur za Zgornjo Slezijo odreja, da naj se zavra-tne umori pri njegovem prihodu poslanec Koo-fanty, poijeki volani komisar za Zgornjo Zlezejo. Dokument se je fotografiral ter se je podala fotografija v Variaro.
BEROL1N, 10. Wo*fiorv urad poroča: »Echo de Paria« priobčuje tbrzcfsvko ia Curiha, da »Danz-jnger Zeštui^g« potice, da je tnemflka vlada uradno namerila korake, da bi dosegla revuznio mirovne pogodbe. Državni minister za zunanie stran ie aeetavd -memorandum, v ka-
terem zahteva, da se poljska meja popiravi, da se vzhodna nemška meja pomakne za 60 km aa vzhod in da naj svobodno mesto Gdan-sko meji ob Nemčijo. Tudi je izdelan popolnoma voeacunški statut za mesto Gdansko. Komentari, ki so priložena temu memorandumu, se Čisto nič ne ozirajo na določbe mirovne konference ter so pisane v takem tonu, da je general Durant odklonil sprejem memo-randurma ter ga ni hoitel odi poslati v Pariz. — K temu se pn'pomiinja, da je nemška vlaida prerflla3-.1la .poljski ter tudi drugim zveznim in ipridiruženim državam, naj se .mejni kom:s:,a da pcoibdastilo, da sme samostojno na podlagi razprav kzjpremdr^ati meje iz narodnostnih in gospodarskih razlogov v -ioteresu Poljake, kakor tudi v interesu Nem^je. Vse druge trditve Vsta »Echo de Pariš«, (ka se tičejo Gdanskega, premaknitve nemške meje za 60 'km proti vzhodu, kakor tudi vsdbona in ton komentarjev, so pcpdlnoma izmlišlijcne.
Ententue čete zasedejo Gorenjo Slezlfo.
BELGRAD, 12. Iz Varšave javljajo: Kakor poročajo listi, so ententne čete, ki 'bodo zasedle gorenr'ešlezi.jdke kraje', kjer se ima vršiti ljudsko glasovanje, že na .pohodu.
IZ RUSSJ1
Enteata namerava skleniti premirje z Rusijo.
AMSTERDAM, 11. Kakor .poroča »Telegraf«, javlja brezžična brzojavka iz Moskve, da namerava ententa skleniti -premirje z Rusijo. B-«zojaivka prajva, da je sovjetska vlada priprav-•Vena sfcleniu mir, ped pogojem, da se ententa ne bo vmešavala v ruške razmere. Rusija je pripravljena na koncesije, ne bo pa podpisala miru, ki naj bi posegal v njeno notranje ureditev. Vlada kmetov dn delavcev je eciiina izvoljena vdada v Rusiji.
Položaj ▼ Rusiji.
RIM, 12. (S) Vcjaška -poverjenik pri poslani'! tvu v R-imu pošilja naslednje uradno poro-čilo o položaju v Rusiji dne 4. decembra: 1. E jna črta: severno od Cancina — 8 km južno oJ Korenježa — 50 km južno od Kurska — 30 I m ^užno od N-ježina — severno od Kijeva — za uuio od Fastova — Karatin-Bar — zapadno od* J. riševa (na reki Dnjester); 2. izgrede v -otrar^osti povzročajo le razbojniške tolpe, ki so .pustošile med Dnjeprom in Azovskim n>crjem. Glavna skupina je sedaj obkoljena .-"gezapadno od Jekaterinoslava in bo kmalu uničena; 3. uk*t_>mska vojska je v popolnem razs^du. G al Skd oddelki so prešli k Denjikinu; ibrezpcmembni Petijurovi oddelki so razpršeni po južni Voliniji v severnih kiijevskih pokrajinah in po zapadni Pododiji. Kamjenec Podolj-ski, sedež Petljurovega glavnega stana, so zasedli Poljaki, katerih desno krilo je v stiku s četami generala Denjiikina pri Proskurovu. Mesto Mogilev na Dnjesfcru, Bar in železniško vozlišče Kazatcn in Fastov so v rokah generala Denjrkma. Petljura je baje zbežal z delom svojega vrhovnega štaba na Poljsko (Romunsko?). Dru^i del vriiovnega štaba in njegova telesna straža sta zbežala v Lvov.
Kongres delavcev, kmetov, vojakov In kozakov.
MOSKVA, 10. Dne 5. decembra je bil v Moževi ovorjen se^mi kongres odiposlancev delavcev, kmetov, vojakov in kozakov. Kongresa se je luaeležilo 1300 odposlancev, med njimi 1130 komunistov. Trock'j in Lenin sta bila navzoča.
Za boj psroH boljševikom.
PARIZ, 12. »Humamte« pri občuje i-.javo dr. Kramafa, h kateri pristavlja, da bodo proti-itoljševiške bojne sile naprosile Nemce in Japonce za pomoč, ako ne bedo aliiranci uspešno podpirali Kolčaka in Denjćkina. Pri Denjikinu obstoja nemška in caretično misleča manjšina.
Dr.	o boljševizmu.
PRAGA, 10. »Lšdove novčny« priobSujejo piorazgovor z dr. Kramarem v Parizu- Dr. Kramar »je izvajal me J drugim: Mii moramo smatrati boljševizem samo kot epizodo. Na vsak način mora Evropa računata s tem, da postane Rusija v kraiikem enotna bn demokratična država.
Minister, Id poneverfa.
MORAVSKA OSTRAVA 12. »Ostraiuer Zeitung« poroča iz Tilže, da je poneveril finančni minister bivše zabodnoruske vlade Engeihart 6 milijonov rubLjev.
Konlereaca ▼ Jurjevu.
STOCKHOLM, 12. (S) Pogajanja med baltiškimi pokrajinami in boljSeviiki v Jurjevu so se odgodila do konca tega meseca. • Finska javlja danes, da se ni udeležila teh pogajanj; poslala je v Jurjevo samo enega časnikarja, ia ji poroča o poteku pogajanj. Z druge strani se doznava, da se ni ta časnikar udeležil sploh nobena seje. __
Is Bolgarske.
Za kaznovroje vojnik krivcev.
SOFIJA, II. Radikalne skupine so nr so-brax*u predložile zakonski načrt glede kaznovanja vojnih krivcev po bolgarskem sodnem dvoru. Vojne krivde je obtoženo 200 oseb, a>ed njimi vsi člani kabineta Radoslavova. Tudi kralj Ferdinand bo moral pred ta sodni dvor in ha mei po gahomkam predlogu pričakovati smrtno kazen.
Bolgarska ptlmzl« Nemiko Avstrijo.
BELGRAD, 12. Kakor javljajo z Dunaja, je bolgarska vlada priznala avstrijsko republiko.
Monarkističaa zarota t Carigradu In proti-dinastična zarota ▼ Sofiji?
STOCKHOLM. 12. (S) Neka brzojavka iz ruskega vira pravi, da se je razkrila v Carigradu zarota, katere namen je bil izročiti prestol bivšemu sultanu Abdulu.
Iz istega vira javljajo, da se vrše v Sofiji {MOtidinastične demonstracije.
Is Avstrije.
Priklopitev Predarlske Svict
DUNAJ. 11. Državna pisarna je brrojavdia predarlskemu deželnemu svetu: Državna vlada ne bo ovirala Predarlske na postavnih .potiih; ako predarM« deželni zibor preko dunajske vlade predloži zveri narodov predlog, da se dovoli ipredarlsiki pogajati se s Švico raOd <pri-klop£rtve, pošlje državna vilada ta prediog v Pariz. Pridržuje si pa pravico, da cibeacm priloži izjavo .glede versva avstrčijeilcih interesov. Državna vlada torej ©prejema pre:"lcg, ki ga je podkancelar FinJk v torek predlagrl pred-arlski. Proti druga alkciji, ki bi se »protivila mirovni pogodbi, ali obstoječim zakonom, ifcd se pa imorala vlajda seveda z vsemi daniimi sredstvi upirati. Vlada priporoča pot pravice in zakona.
Spor Avstrije z Bavarsko in Nizozemsko.
DUNAJ, 11. »Deutsches Volksblatt« poroča pod naslovom: »Nove samovoljnosti postranske vlade, diplomatični konfliJUa Avsriije z Bavarsko in Nizozemsko: Bavarska je protesilirrla proti temu, da so narodna bramba in delavski sveti na severnem kolodvoru pregledovali prtljago bavarskega kur*nja, Nizozemedca pa ije zagrozila, da bo ustavila transporte živil in pomožnih akcij, ker je bil na vzhodnem kolodvoru oropan uradno zapečaten vagon z nizozemsko uradno pošto. List zahteva, da se stvar uradno pojasni.
Nadzorovanje letalskega prometa.
DUNAJ, 11. V Fisohamendu in Thalerholu se ustanovita pcetaji zračne policije, iki bosta nadzorovali letalski promet v Avstriji in iz Avstrije.
Milijonsko slefmrstvo.
DUNAJ, 10. K nekemu trgovcu na Wdedenu, ki ije po naletu neikega na dunaju se mudečega ukratjinskega genera&a nakcp'č l za transakcije z živili za imiCijcin ikron rasnih inozemskih valut, predvsem t£Jkc®van:!h romanovskih rubljev, so prišli sooči, ra<.no ko se je pogajal z nekim ukra.jrinsikiiim pcItko^ru'lltccn, 'ki je prišel kot zastopnik omenjenega generala, da bi prevzel vallute proti fpl-ačiCiu v avstrijskih kronah, trie možije, ki so se iedald za pci'oiijske orgaj»e dn izjavili, da imajio p>ovelje izivesti pri trgovcu hišno preiska*vo, ker je osumLjen, da trguje s tu]ami valutami. Dozdevna kcmisVja je zaplenila milijon v tujih valutah, a*rol'ir«la prisotnega ukrajinskega poilkovniilca ia ga odvedla s seboj, trgovca pa na rjje^ovo klijao prošnio pustila na svobodi. Na to je trgovec hitel poizvedovat na pofcoijo, kjer ^e izvedel, da je komisija sestariila iz breh lopovov. Policija skuša sedaj izslediti sleparje in pojasrillti to nenavadno zgodbo.
Iz Keinaje.
Bivši vrfiki vezir — socijalni demokrat.
BEROLIN, 12. Bivši vel-ki vezir Talaat paša biva že nekaj časa v Berolinu, kakor poroča »Neue Berliner Zeitimg«. Trdi, da je preslepil k socijalistom dn da je stepi! v zvezo z Rade-kom, s katerim (hoče poleteti z aeroplanom v Rusijo.
Oddzja premoženja.
BEROLIN, 11. V narodni sku»pščćni je ocPdaja premoženja pred dru^m branjem. V »Berliner Tageblattu« izjavlja Brentang, ki se je pravkčir vrnil iz Londona, naj da ententa varščine, da ne bo na podlagi versaolleskega miru zaplerila državnega, za silo priš-t od enega denanja. Će en-itenta tega jams-tva pred tretiVm brrfvjem ne bo dala, bi bilo blazno, zbirati zasilni denar. »Dai-ly Mail« |>oroČa iz Pariza: Svet aliirancev bo protestiral proiii temu, da bi se nem&ka oddaja premoženja porabila za pla>čiio obresti vojnih posojčl in za tekoče posebne izdaike. Aliiranci bodo zahtevEiIfl, da plača (Nemčija aliirancem ■dolg iz oddaje premoženja. »Tem.ps« nrpove-di-4e, da bo ententa poslala Nemčiji v tej stvari posebno noto.
Kako so Bavarci morili Ruse.
M0NAK0V0, 10. List neodvisnih naci$ona-listov »Der Kampf« ipriobčuje nastopno razkritje: Na dan obletnice osvobojenja mona-kovskega mesta, to je 1. maja, so prihajajoče vladne čete na kolodvoru v Parsingu prijele 53 Rusov v nemšk h uniformah, toda brez orožja. Odvedli so jih v Orafeling, obsodili po prekem sodu na s-mnt in ustrelila, dasi co ujetniki zatrjevali, da so nedolžni.
Is Madžars e.
K. umoru grofa Tisze.
BUDIMPEŠTA, 11. Sin bivšega poslanca Geze Pokxnyja, dr. Dezider Polony, se je zglasil na policiji ter navedel, da mu je ob izbruhu oktoberske revolucije takratni predsednik narodnega sveta Ivan Hook. povedal, da se širijo vesti, da se mora spraviti s pota pet pc&itikov, in sicer Tisza, Weakerle, Sztereny, Vaseony in Geza Pdony. Istega dne popoldne je čul z grozo, da je bil Štefan Tisza umorjen.
Madžarska m oborožuje.
DUNAJ, 11. »Aibend« piše: Honthy dela a vsemi .sredstvi, da b« 'bil dobro .pripravljen na voljno s sosednimi državami, «n prosi, naj bi se izdelovanje municije kar najbolj pospešilo. V seji vseh strank je Horty zastopnikom socijalno demokratske stranke krepko očital, da delavstvo v mundcijsldi tovarni na iCeplu ne dela s tako vnetostjo, kaikor jo je bil pričakoval; poudarjal je, naj delavci hite z večjim veseljem in bolj požrtvovalno na delo, ker samo na ta način bo mogla Ogrska dobiti nazaj de* žele, ki so ji bile oropane.
Vrnitev Interniranih madžarskih častnikov«
BUDIMPEŠTA, 11. Ogrski feoreepondeočn! urad poroča: Vsled odredbe conskega vojnega ministra bi se morala na Sedmograikem internirani madžarski Častniki vrniti pred dvema tednoma v domovino. General Masarescu pa je zaukazal, naj se transport iz Velikega Va*
»Ctam
-UMKUM « lt«T. m
fifliB gxniu. Dvaartdv^aet ćastnkftv ja po-begntto in so |Mi T Romuni pestre!* n« bega.
Mirovna konferenca.
Za boto —ii m n i kos^ereeco.
PARIZ, II. >Matk« poroča iz New-Yorka: V dipkxm*tafcih krogih -v Was4*ngtonu prevladuje mnenje, najj se t Parizu na oovo otvori ciedijarockia (konferenca, katere na; se udeležijo zastopniki vseh narodov, ki so ratificirali versaattesko mirovno pogodbo; ko se raziđe sedanja mirovna (konferenca, naj bi nanovo ustanovijena mirovna »konferenca nadaljevala deto.
Mirovna konferenca v Londonu.
LONDON, 12. (S) Danes ob I1'30 so se sestali v Dovvniag Streetu Scialoja, italijanski poslanik v Londonu, Ciemenceau, Lonchner, Caibon, jBertolott Horijan, ameriški poslanik v Londonu, Lloyd Geoćnge, Bon ar Law. lord Curzon tn Mavricij Hankey, tajnik vojnega kabineta. Konferenca se je začela ob 1*15.
LONDON, 12. (S) Angleški in francoska mi-niirfri »o zadovoljni « potekom pogajanj. Na današnji soji se je razpravljalo o raznih entent-nrh vprašanjeh, ki se tičejo eotente, jadranskega an ruskega vprašanja. Na popoldanski seji se je razpravlj alo o notranjih vprašanjih, ki »e tiCojo Francije. Ratzorava se bo nadaljevala jutri, v soboto. Ciemenceau (bržkone ne odide pred nedeljo.
Amerika fee ratfSdnla rersaillesko pogodbo še ta mesec.
PARIZ, II. » VSktorie-< poroča iz Londona: I4oyd George je »javil, da upa, da ibo Amerika vers^Uedko mirovno pogodbo Se v tem mesecu retofeciraia. Kar se tiče gospodarskega pcložaja v osrednji Evropi, je pouds^al, da se angleška vlada sedaj posvetuje z Zedšnje-nkai državami o potrebnih ukrepoh v svrho odporno«. Ni mu pa mogoče dati v tej stvari seda$ natančnejših pojasnil.
WHson in Kocse. SPLIT, 11. New-yor§fca »Tribune« poroča iz
Wa^«^tona, da predsednik Wiisan ni hotel sprejeti v a^vdijenci polkovnika Housea. List pristavila, dat so odnoša'ji aned njima precej napeti in arcer zaradi tega, ker od House, ko je ostari v Parizu kot zastopnik Amerike, popolnoma izveaiH predsednika o etacju reškega vprašar^a. ZA se, da je počkovnik House po-stap?l napram temu vprašenju 6 svojega stališča brez ozira na W»lsanovo mnenje.
Splotel Maančni položaj.
PARIZ, 10. »Matin^ dramrva iz New-Yodta: Letno poro6tto zašdadnega tajnika Glassa smattra em*u*n« finančni položaj za ugoden. Zedftnjene driarre so ve3a»o svojih vojnah dolgov poplačale an držaisu ddg je v razmerju e narodnim bogasrtvcen zelo majhen. Tudi finančni položaj Evrope ni tako resen, kakor se doanne-va. Poročalo predlaga, naj se strancem za dne ali tri lota kredttirajo obrea* ea poeojiia, dovoljena po Ametefki za vejne. To bi bila edina finančna podpora, ki 'tri jo Zedinjene države dov«l:le sA*ra»cem. Giass meni, naj se Evropa povrne k edinosti. Zedšpjene držarve bi dale na razpolagalne sirovine in orodje ca obnovo Evrope.__.
Iz it3lljc.
itali|s«9ka zbornica odobrila odgovor m prestolu! govor m odklonita predlog za priznani* sovjetske Rusija.
RIM, 11 Po razpravi o protestih zaradi začin ji h tegredov m zaradi brezposeioosta je imel Alessio, poročevalec o odgovoru na prcstalni govor, dolg govor, v katerem je »pobi'at oačda, ki so razvijal v vreSurb sejah soc. poslanci. Dokazoval >e, de « potrebna združitev vseh strank, vštevši socijaliste.
Govor« le nato ministrski predsednik NittK ki |e	da nI resoščna vest. da se Italija priprav-
lja na. sklenitev mednarodni docovorov. ki hi jo vezali za bodočnost. Zanikal je tudi vest, da Italija namerava sodelovati pri kaki oborožen« ekc& proti Rusiji. Končno je izjav«, ca se ni bati sccifa-II sto v in katolikov v sbornid, ker te dve stranki tvoste nadzorovali delovan>e zbornice.
Socit«al;st Lazzari je predložit na| zbornica ne odobri t>d«ov<wa na prestolni govor, toda njegov precSos je zbornica v »lasovafliu odklonita. Zbornica e š odklon Ha predlog Graziadeja «a pri-znan'e sovjetske Rusfje.
Ng4o se je vt5:Jo giascvanje o -predloženih fczpre-
mcnbah beseJtla.
Italijanska ljudska stranka bo gaBorala ca vlado.
RIM, 12. Noccij se je sestala parlamentarna
sHcupina Jruriske stranike. Se«e se je udeležilo 90 poslancev. Predložena <je bila resolucija, v ka-teri se izjavlja, da s-kuoina glasuje v prid vladi, prriEit-jjoč novih do^cdicov.
Kar se pa td^e sodelovanja na vladi se zdi, da prevladuje struja, ki #e nasprotna sodelovanju. ^
Nova stranka.
RIM, 12. Danes se je proglasila v zbornici ustanovitev nove stranke, ki se namerava or-
P O D L1 S T EK
Za stira trasči
(59)
Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
Vse je M o mrnno, vse -tiho po deželi; šepetalo se je samo poluglasno, ali 4a gluhi <mdr je stiskal vsaiko dušo kot soparica pred nevihto. V Hrvatski je zazija! propad — globok, da mu cfko ni dosegalo dna. Samo kri, samo domača kri ga more zapolniti. Vse plemstvo se je — osrveGt/i.vši se od prvega udarca — zdrtnŽL'lo v d«ve ©trajnki. Tu je Peter, ki mu v duši besni vrivam, na nje^ovfi strani Tahi, Ke^ie-vaći, Al^pići, Bedekoviči, Pc^gledića, Petričevići, Bukovađci in vsa plemenita tu-ropc^sika -četa; — tacn Anabrož, sivolasi veK-kan, a db n^eai Zrinč-skd, Kooajcsiki, SekeLji, Mr-njavcići, Kerečenji, Cnndcovdći, Zakmardi, Za-boka in cela vojska zagorskih malili plemičev
_ vsi enako užareni, enako hesni, enako
mcgooni, enaflco ostre salbije, lev proti levu, ris sproti rinu — da: iudi kača proti kači. Tu
i <twtt v dešnfi. Med ustanevitelfi le nove, Kberalno-^lenicflntttične Kraste no Glnf-feHi, De Mava i. idr. Stranka ima naenen zdrožati liberalne stranke v cbomid. ftazun tega, da m v str;| kš sami soglasja, ker nima točno i»-delaneiga ipro^rasna, jprJhaja le odpor proti tej novi skupini s strani socijalistov in kćutolakov, a bržkone trnfi radskalcev šn avtonomažev. Zaradi tega ima maio upanja na uspeh.
Švicarski tečafL
2ENEVA, 12. (S) Lira 40*05; marka 11*25; avstr. krona, n. 4, s. 3'50; angl. funt 20*50; £ranc. frank 60*20; amer. dolar 10*41 J4.
Qei »ere In zaupanja!
V svoji zgodovinski porvesid' »Selja-cka Buna« (»Kmetska vstaja«) pok.kida davni, pokojni hrvatski romanopisec Avgust Seno« — v dkra-martiSkem prizoru med padbanom Ambrožem in njegovim sovražnikom, banom Petrom Er-dody^em, po kofu na g nadu Sosfedu in porazu poslednjega — na usta podbana naslednjo znamenito šn ea zgodovino hcnrartsikega naroda usodno in enačil no sodbo:
Zgodbe našega plemena eo pisane s krvjo, navfdahnene od besnđa. Proučil sem bistvo našega plemena; pristavil oho na njegovo srce. Strast! Besnijo I Imeli smo krono, sam: 99BO si jo strgali e glave, ker tA miogel biti vsakdo kralj. S salb&jo in silo postajajo narodi slav« in siki; adi ne postajajo — srečni I Vi ste Ibogat, umen, slaven; vi ste Erdodi, ste knez, ban. Ali, pozabite za hip na vse to is zavedite se, da ste sin nesrečne matere — Hrvatske! Pozabite rodbinske koristi, dvignite zastavo pravice, zberite okolo sebe vsa plemenita srca bmrartiska — in vodite nas t boj za svobodo in srečo domovine naše!
Dogodki, ki gih -otpisuje povest, so se odigravali v 16. stoletju, a sedaj pišemo dvajseto. DoSgo rasebobje med tedaj in sedaj. Ali plemenite besede podbana Ambroža so ve Ijarvne tucfi danes Se e ozirom na pojave kn razpoloženja v naSem narodu. Zvene kot klic iz -čistega srca, poeiv k brezpogojnemu rodoljubnu brez sebičnosti; govore narodu plamie-če svarilo, naj že enkrat zacelimo rano, na kateri je krvavel naš tod ▼ «rsej svoji zgodovini! Saj je rekel podban Ambrož, da so zgodibe našega plemena pesane — s krvjo! S krvjo, ki so jo prelivali nednt bratje v medsebojnih bojih! Z globoko žalostjo, skoro v obupu se je podban spominjal te ljute rane: besnila in sovraštva v narodu samem, brata proti bratu!
Danes so seveda drugačni časa in v drugačnih oblikah se razvija življenje. Ne pozna več mediebojnih junački bqev na ionvavem mej-dacu. Sporov in pravd v narodu samem ne rešujejo več pobofi in k^ac^a. Na mesto teh je stepka kulturna m politična borba, borba umov «n cutetev. Na mento vojskovodij so pri-Lit polrt&a in umofaveni snovetelji. AL nekaj je še ostalo iz onih srednjeveških časov: veliko zlo: strast, besnita, osebna sebičnost an so-vraftfcvo in pomanjkanje eaupanfa.
Hrvatski narod je bil izigubil svojo krono, ker si jo je sam strgal c glave. Danes pa se izvesta! elementi ▼ ■niiiu plemenu Igrajo pregrešno z bodočnostjo naroda — Iz istih nagibov! Strast, Stražarska zagrižen ost, osebna amfcfcija, eli oek> omagana osebna sebičnost!
Prišli so za naS narod veliki časi — viharni dogodka so prihrumeli, nfatevajoi od vsakogar, nai se zaveda pred vsem, da je svojega, doslej tako nesrečnega naroda sin! Mesto tega pa se mnogi ie ne m^.ego povtspeti na višino veličine sedanjega časa. ne morejo razumeti vseuknpeega rsavoja, ampak gledajo le na poedinesti, misleč, da imajo biti te končni rezultati. Od t<u an tam čujemo tožbe: To ne gre! To ne velja! In padajo v pesimizem, izbijajo veno! — A to bi moglo postati usodno.
Saj .je reft in ne smemo tajiti: da je marsikaj gnilega v našem livtjenju. Ali ne poza-tljajufto, da sedanjo kozo pceživijajmo ravno zato, ker se vrii neizogibni proces rezanja, in izločevanja, kar je slabega v organizmu!! To je proces, ki naj ozdravi organizem! Zato se hudo pregrešu$ejo na bodočnosti naroda tisti, kS radi poedinsh hib in nespodobnosti širijo maiodušje in dbi.jajo vero v bodočnost. Zroč le na podrobnosti izgubljajo celoto iz vida. Ko tako jadikujajo radi podrobnosti, ker jih to in ono upravičeno boli, pozaibljosjo, da je vsaka operacija združena s bolečino. In vendar je ravno operacija tista, ki — ozdravlja.
Narod si žeđi modeme, demokratske in pravične države. Ali pa se more taka država zgraditi v kratkem mesecu ali letu dni?I Vendar tožimo, obupujemo, ker se ne da vse ziom££i na kolenu. Ne vidijo pa, da je kraj vsega naš rod v Heh par letih oapredoval za stoletja... Ne bodamo vendar tako malenkostni v veletkšh časih! Dobro so rekle svojedobno ' »Primorske Novine«: »Dokler nismo bili osvobojena in ujedinjeni, smo obupovali, ket smo se bali, da se naše sanje ne uresničijo
in tam napeta puška. AK na strani )e knez Gjuro Draškovič gladil dolgo črno brado ter škilil izpod očesa v to zbesnelo zmes. V njegova razdreti duši so ■vstajale zlate slutnje, ali modra <glava jih je krotila, molčal je m tajno šepetal svojemu srcu: Ta boš deus ex maohina! Eno veliko slavno srce je bilo v tej dobi — v prsih Nckde Zrinpskega. Ali on ni vedelr ne čul tega. Njegov duh se je vzpenjal vise, njegovo oko se je upiralo — na vztok, odkoder je snelo siniti krvavo solnce; ustnice njegove so šepetale po dnevu in ponoči: »Med nami in .Turki ne more biti pravega miru!« Nikolaj je ljubi Ambroža, aH, še bolj je moral ljubiti domovino In človečanstvo! Kako sta stali druga proti drugi dve plemiški stranka? Katera je imela prav? Ali Petrova, ki je, zastopnik pravice, gazil pravico zaradi sorodstva ter vmgel saifcSjo na tehtnico pravice? Ali Ambroževa, id ga je plemeniti zanos za svetost zakona napravil besneža, da je razbil oboroženo obrambo kraljevine in z nogo poteptal znak najvišje časti? Na kateri strani je bilo prav? Obe stranki sta kričali: »Na moji strani je pravica!« — kajti, ta sveta beseda se najbolj odziva iz listih ust. kjer ie
nL-&daff. Sedaj pa, ho je naš smut-c 1 pokazal toliko orjaške energije, toUko zavesti Sm trfiko veličine, kakor n^dntai drugi v zgodovini — umri saj ssdnf pljsvnsss na svoje uresničene ■ inje?!
Narod nai naj te pogleda, kako je drugod,
pa se ne bo tadajal takemu črnemu pesimizmu! Kar je še slabega in nespodobnega, vse, to mine. To bodi njegova vera! Kar pa se postavlja velikega, to — ostane! Koliko jih je bilo, ki so se pred šestimi leti nadejali, da dožive, kar smo doživeli?! Sedaj pa je to nekaterim Ijtadem — premalo.
Zapomnite Si tore$: zgodovina se ne ustvarja v enem trenutku; zato ne smemo presojati bodočnosti po tem* kar smo doživela v enem dnevu! Skozi stoletja smo bil isužnji, a sedaj bd hoteli bati faferata najsvobodnejši — brez prehoda, brez vzgoje, brez odmora! In če se degaga kaj, kar nam nabija to fikcijo, pa kričimo že kakor da fe vse propadlo! Veliki so časi — pokažimo se vredne teb časov! Vse bo dobro, če boaao mi snasi dobri!
Pred vsem pa je vsem tistim, kr so poldš-cani, da vodijo narod, da ga uče in vzgajajo, gjarvna naloga Ca, da eo sodobni podbani Ambroži, kfi naj guveas narodu: Zavedi se vsakdo, da ni mn domovine, ki si £ dolžan vsako žrtev; to zavest naj postavlja pred in nad vse drugo, pred •vsem pa nad osebno koriti in dbčujdjivcst; — v glaivnem pa zaupaj in veruj!
ZEđnU Ullsonou na&t za relllve Jadranskega vprašanja.
»Eri Nuovi« fcrzc§av4jajo iz Pariza: Nekako v polovici meseca novembra je bila poslana prizadetim državam iz Washimgtona nota, ki vsebuje korranoveljavne sklepe predsednika \Vilsona glede jadranskega vprašanja.
Rešitev jadranskega vprašanja «e bala takale:
1. Vzhodna ttaKJanska meja
se začne na neki toda reke Raše, vzhodno od Planine in gre proti severu do Karavank po takočmeaovani >WŠsoo(m črti«, toda z izpre-Tnsmbo, da pripade mesto Labin Italiji. Obalno ozemlje, fa se tako priklopi Italiji, in ki bo segalo od ustja reke Raše do meje svobodne .eške države, bo popolnoma nevtralizirano; Isto velja tudi za obal, ki gre proti jugu do pre-manturskega sta.
se ustanovi v i sjah, ka jih določi predaedmk W&on, m bo vsebovala mesto in najbližje ozadje. Jt^osapsdna acja te svobodne države ss določi po ptajfc»jwn paragrafu.
Zveza narodov bo Imela izključno nadzorstvo nad redko avObodno državo in bo skrbela za njeno upraso potom viade, ki jo sestavi posebna komisija. Nadaosstvo nad luko sn železnicami prevzame Zveza narodov. V roku pe-Lih let ss bo vedo ljudsko glasovanje, katerega se udeleži <vse prebivalstvo; glasovanje se ne bo va*k> v posameznih krajih posebej. Razume se, da se ne dovoli Reki poseben Statut, toda če bi kalifa ne mogla sprejeti tega Vasovanja, se prepusti svobodna država Zvezi narodov. Id bo aaogU začrtata njeno bodoče življenje.
Će se ta rešitev oprejms, se lahko sestavi poseben štahat, aa takošmenovani reški »oor-pus sepsrstum« ^posebno telo) dobi enako av tonomifo, kaloor jo je oživa! pod madžarsko upravo; toda ftaiijanrfta državna oblast se ne bo izvrševala 4sm oflbdar in v nobeni obliki.
3. Srbsko-hrvstnko-slovenskn država bs Imsla
celo DnfmaHfn.
posebna vla-. riananja ftaM-se Zadar proglasi za ofclnsi se pozovejo, z jugoslovensko dr-^ vlade. Vlada mesta zaščito Zveze Narodov, spotili med jugo-an mestom. Diplomat-Zadrabo volila
toda mesta Zadru •darvina. V svrho janskega značaja prosto mss da določajo žavo Obliko an Zadra bo pod «1 ki bo odločala o slovenskim sko zastopstvo mestna vlada.
4. Italiji palpndejn —Mg otoki: e) palagruška dkupina;
b)	Vis «n otoki zapadno od Visa;
c)	Lošinj m Unije-
Slovenskemu prebivalstvu na ototon pela-gruške skupine se dovoE pod italijanskim gospodstvom, popolna lokalna avtonomija.
Visi ddanatkuld otoki in del mooja do obšli se nevtralizira. Najjužnejši točki pasu aevsra-■lizšranih oteleov boste malEjska zaliv in o tek Kslameta. Na ta način bo obstojal med Jugoslavijo in Italijo nevtralen pas na mesiju, na otokih in na suhem, in sicer začenši od obali ddbrovniške proti severu do Karavank. Tri zgoraj omenjene skupine italijanskih otokov bodo vključene v nevtralizirani pas.
Amerikanska vlada smatra, da se ni zgodilo mč, kar bi moglo izpremenrU omenjena načela,
v srcu ni. Vsakdo je čakal Vedelo se je, da strel poči, aH ni se vedelo, na kateri strani; vedelo se |e, Oa sta stranka po številu an moči enaka, ali, arf se vedelo, koliko šteje vsaka vztrajnih duš, koliko izpremeniji vih kukavic.
Nekega popoldneva meseca julija je stop* ban Peter s svojim svakom, grbastim Gafcpar-jern Alapičem v sobo svoje žene, gospe Barbare, (ki je ravno, sedeč na skrinji, marljivo predla ter se živo razgovarala z gospo Jeleno Tabovo. Redkodkdaj je ban ostafrai v poletju v Zagrebu, ali to pot anu nošo važni državni posli dopustili, da hI šel na deželo.
»Da ste mi ađrava, amla gostinja,« je pozdravil ban Jeleno; »nadejam se, da vam je dobro v mojih dvorih.«
»Dolbro, gospod Peter, ko sem našla zavetja
v vaših dvorih m svoje mtfe penestrine, gospe Barbare; odi ss asi, da sem za hip pozabila ljutih ran, ki so mi jih bafi zadali ali ljudje.«
»Vaše rane aaoae rane,« je odvrnil ban; a Gašo je pripomnil veselo:
»Prav to smo prišli "vprašat, plemenita go-
ki jih je tako pogostoma in tako vztrajno bra-nM gospod Wilson.
S. Italija dobi mandat za Albanijo, toda (določbe tega mandata bodo branile Italiji izkoriščanje deželnih virov, porabo dežele v voja&ke namene ali za kolonizacijo. Ozemlje okoii Vadone bo popolnoma nevtralizirano, in Jugoetoveni bodo imeli pravico do graditve in uprave albanskih železnic severno od vzporednika 41.15, kakor rt udi ido užavar^a vseh prednosti mednarodne trgovine čez severno Albanijo, po določbah nove pogodbe med ta-veznami in pridruženimi državami.
Jugoslovani bodo imeli pravico do razvijanja in izboljševanja plovbe po Bojani, toda pod pogojem, da se Črnagora pridruži jugoslo-venski državi.
6. Mesto Valona z najbližjo okolico, ki zadostuje ea bistvene gospodarske potrebe mesta, se izroči Italiji v popotno oblast.
7.	Isllfs bo faaela pravico do neomejenega in Tsjamr«nr£i prehoda po jeseniški progi, čeosrvno vozi le ta po jugoslovenskem ozemlju.
8.	Pas istrskega ozemlja vzhodno od »Wllso-
nove črta«
čigar meje se določijo pozneje, se bo moral trajno nevtralizirati in postaviti pod zaščito Zveze narodov. To ozemlje bo vsebovalo razun svobodne reške države ozemeljski pas, ki bo segal na severu do karavanških vrhov in vključeval jeseniški triko t. Vzhodna meja tega nevtralnega pasu bo šla ob črti, začrtani šest kilometrov vzhodno od Jesenic, ki se potegne od severne .jugoslovenske meje (kakor bo določena v celovškem ljudskem glasovanju) zapadno od iPoelerja, LuČan, Podlipe (kje so ti kraiji, nismo mo-gK ugotoviti; prip. ureid.| proti Vi^u in vzhodu do meje svobodne reske države kjer jo križa železniška proga Ljubijana-Trst
Te splošne pogoje, ki predstavljajo skrajno mero, ki jo ameriška vlada more sprejeti, imenuje Wiison v svoji poepremnioi »velike-Jušne in pravične«.
Nota pripominja, da ameriška vlada obžaluje, ko mora ugotoviti, da italijanska vlada bržkone ne uvideva, kako korist <bi ji prinesel sprejem sporazuma v omenjeni obliki; odstopa t ev Labdna, Lošinja, Unij in mamdat za Albanijo, kar vse vsebuje ta načrt, se dovoli same pod pogojem, da italijanska vlada spremne .brez izprememb zgoraj omenjeno rešitev kot i popotni en koočnoveljavni sporazum. Predlog, da naj bi Reka imela lastni statut z izpre-meanbesni, ki jih predloži Italija, da naj bi Italija debila diplomatsko zastopstvo mesta Zadra an dobila otok Lastovo, kakor tudi zadnja 'il idijiMialr * zabteva po ozemeljskem pasu, ki bi vezal Reko z itatjansko zemljo, se ne more upoštevati, in italijanski zastopniki, ki so dodali te isprecnembe k že predlaganemu sporazumu, so naredili na ameriško vlado zelo mučen v tisk.
Za danes objavljamo ta »najnovejši načrt« brez diljlaii pripc«aib; ugotovimo na.j le eno dejstvo, ki nam kaže načrt v zelo neja>sni luči, tako celo, da skoraj ne verjamemo, da bi ga bal v resnici lodaj iprec&aga! W&son. Posebno za ona krajevna imena: Pcčier, Lučane (Lučana, pravi poročevalec »Ere Nuove«) in Podllpa, ne vemo, kam bi jih deli. Poizkusimo pa v. eni prihodnjih številk: razrešiti to uganko.
apa, jeli gospod Tsfti skuhal i$.edacino za to vašo bolezen? Va ozdravite hitro, gospa Jela, ker ste TiinaAr krri in močne narav«, ali moj
Pciluinect In senat.
Med najvažnejše državne anštitucije vsake lconstštucijonaine države spadata ibrezdvomno parlament in senat. Oba bi morala biti tako-rcfcoč stebra, na katerih naj bi bila naslonjena koanpli<arana stavba državnega živ-Ijea^a. Obema so po ustavi določene najvažnejše naloge in zato jhma je dana i tudi primerna oblast Ta se giblje v dvojno amer in sicer: v aktivno šn pasivno. Prva se izraža v zakonodajni moči, fcd naj ureja razmerje državljana do države in narobe; a v drugi je z^Mpadeno nadzorovanje vsakokratne vlade in vseh smeri, oziroma panog njenega delovanja.
V parlamentu an senatu dobijo državni zakoni, katerih grobe osnutke predloži vladna oblast obema kooperacijama v pretres, svojo pravo m končno v elj avno oblik o, da postanejo lahko po izvršitvi nekaterih postranskih formalnosti (najvišji podpis in objava v državnem naredbenikuf) pravomoćni. Enake važnosti je tudi druga naloga parlamenta in senata; to je: čuvanje nad točno izvršitvijo državnih zakonov in obenem najširje nadzorovanje poslovanja vsakokratne viade.
VJUjub tem lepim nalogam pa nista obe zakonodajni korporaciji nikoli mogli prav izvrševati svoje mis^e. Vzirkov teh neuspehov je iskati pred vsem v njuni notranji konstrukciji an v izvoru njunega postanka. Parlament je kištštucriija, ki je nastala iz potrebe novodobnega državnega živigenja, da se pritegnejo k vladanju najširši držarvlljanski krogi, ljudski doji v pravem pomenu besede. Izvoljen je po
drugi svak — salva auetoritate ban ali — se je zaletel z glavo v daste proklete susedske zidine, da se mu Še sedaj vidi na čelu, isto-tako kakor meni na hrbtu.«
»Brat!« je planila Barbara zandevši, »čemu te šale?«
»Pusti ga!« je rekel ban mirno, »tega jezika ne ugladlš ti nikdar!«
»Res je, gospod svak,« se je zasmejal Ala-pdč, »kakor ne mojega hrbta. Grbast sem, taik sem.«
»Pustimo šale,« je nadaljeval ban; »mi smo, gospa Jelena, prišli v resnici k vam, kakor je ravnokar namignil v šali. Recite nam, ali vam je gospod Tahi kaj javil, jeli bil pred kraljem, jeli kaj pisal o naših stvareh?«
»Nič, prav nič ne vem, «je odvrnila Jelena, »ali rekla bi, da prode dkoro, ker mi je pisal iz Ogrske, da pojde pred kralja in, ako do
8. julija ne dobžm piana, naj ga na vsak način pričakujem v Zagrebu, a danes je deseti dan meseca.«
»Dobro,« je rekel Peter, »vse kaže, da skoro pride; prinese Li dobre ah slabe vesti, vedi Bog, ker je, to vem, tudi Amtbrož začel goc^o pred kraljevsko svetlostjo proti nam.«
t irsiu, aue 14. Seceaafcra lflf,
prosti vetji volilcev-državijancv ut je najsvetlejši izraz njihove rvx>Jje in efcreanlienja. Kakor se menjajo polatiške in socialne težnje v ŠirdUih tjvKfc&rh masah, fc&o «e izpreminjsr tudi boe parlamenta. Do>iopen je najtemsLfi-tejškn reformam, ker je že po krvi nagnjen k vsakemu napredku; seveda v kolikor je v resnično korist ljudstev, ikvtler:'i el.sponcnt je.
Vse drugačna pa je stvar s senatom, 2c po svojjem izvoru tvori ta pravo nasprotje s parlamentom, ker ni izvoljen po prosti volji državljanov, temrveč je otrok -vladajočih krogov, ki mu lahlco po ipe^rebi in čaau izpreminjajo lice in voljo. V njem so eastopani najrazličnejši elementi, imenovami od ^ade iz hvaležnosti za njih resnične, ali pa, ka4cor se dogaja v največ slučajih, tu>di samo za doadevne zasluge. Ti člami so razni politiki, vojaki, znanstveniki, industrijalci ttd. Funkcija njih mandata je dosmrtna, med tem ko so člani parfamenta voljeni le i a določeno število let. Karakiter?stična črta tega postavv>daflalnega zibora je njegova skrajna konservativno-st, starekospitnost, kar tvora aeveda precejšen prepad med nj^n in gib!tim pai'lMnentom. Koristi, ki g'ih zastqpata veak od svoje strani, so včasih taSo navzikrižne, da jih je v resnici težiko spraviti v sklad. Ta živo hrepenenje po svobodi in napredku, tann ozkosrčni obroč živJ^enj-a vkovanesja v mrtvo traidicijo in okostenelo etiketo; tu W:c resnične \"sakdange potrebe, a tam parfumi ran in v lepe fraze zarvit govor o slavi nelcdanjih an bodočih dni itd.
K neskladju, ki Izvira iz notranjega, nasprotujočega st ustroja, se pridružuje še mož-nost, da je po nekaterih ustavah njih deio-vaine odvisno od dobre voije vla-dnih mož, ozi-■cma ie držar\TnesJa po£la*var^a. Čeravno se lariaament in senat v mnoge*1*aterem slučaju najdeta pri svojem delu na i&ti poti, vendar Jaije ustava marsikatere države vladi na iz-bero, da se ravna ali pa tudi ne po volji obeh oostavoda^akiih ikorpo-rncaj. Seveda postaja tako njun vpliv na način vlaJanja bdj jluzo-en, če ie ne izgine, kc-lcar ae je dogodilo v .-ojnem -času vsepovsod, povsem v nič.
Vikljuib rt emu pa mora pos-Uti ibistremu opazovalcu državnega življenja takcij jasno, da ni rtarvifei dandanes parlaim-enta — ravno vsled :ega, ker je zastc(rwii1: vladni:h mas — v isto vrsto s pelrefaktičnim senatom. Njegova tiva, vedno obnavljajoča *e sila mu daje pra-vioo do nadaljne^a živ|jen(ja; da, tok našega zasa zahteva, da se n,ie *ova oblast že razširi [a posta-vi na tako p-oiuls^o, ki bo izključevala vsako omejeviarye adr^ve vedje najširjih ljudskih slojev. Le na ti nap"'« bo unogoče doseči tisto relativno zadr^clijn-cct, 'ki je neobhodno pogrebna k nj«f1 ^lipenrtu razvoju in utr-HStvi v temežfu rao&rušeoih drža-^-nri horganiz-mov. Ka-jlti le takrat, ko bo imel parlament v državi irfeljučno v svoj'h roJcah <vso oblast, zakonodajno m izvrševalno, ko bo lahko uveljavil	kar se mu bo z^eVo prav, ne
flede na tradierjio in žel-je »agomirih deseterih tisočev«, le takrat boano labko govorili o pravici In svnbotcH -ćlove':ći-ipo&H-nca rr državi.
Lzukus-tva vopnih in predvojnih 'let pa so pokazala, da je njegov dru£, sen r t, nekaka vladna protiutež, tsatva-;ena noJašč zato, da zeibranjujc drža'vnen>u ži-vi'c ^u z vsenti sredstvi pot na široka tla v«a»kterena, .pravega napredka. Najlepši d-.dk:*z za našo trditev nam je podal v zadnjih dneh o priliki razpravljanja pre&tolnega <govora senat kraljevine Italije. O tem večnem držajem ■č:nu in o odgovoru nanj je Covo-!a, reci in pl^U, točno četvorica »razsvitlie^ih« d.uh>rrv, ?ko ne všte-jemo vmes Horiisa, ki je	ikot poro-
čevalec odseka za sestav*? oV^vori na prestolni govor. Kar so povedrt, so bvle same fraze in pokloni	a reme (besede,
včasih tud« z gročrrjo po^'ife eo p^ale tja doli na lačno in necn-i-oo ui co. Senatorji n;so zmogli pofitene ki ^rHe k>'M t<e viailncga programa za bodočnost nit' ene rerVine ideje jim niso rodili težki trenutlci v loaterih živi Široki narod, pač pa je pni^oročal vladi nekrlo izmed njih, naj se razori število <kža<vnih žandarjev in to za v«a«ko eventurinost. Vsrko rešitev današr:ith soci/jh ite/enj vidi senat v pObijamju adej <3enK>krfr'iic in svobode, ki so vzklile iz trpljenja vojr:h let.
Radovedni srmo, kako bo odgovorni na 1 stališče petrefaktičrih senatorjev Hol janski parlament, ki je v teh dreh 7-.čel razpravo o pre»tulnem govoru, h kateri se .je priglasilo že preko 50 govornikov!
šn® ce:M M Ju^slnclle.
Kriza v pokrajin ki vladi v Sloven jL Nova pokrapms&a	za Slo e iijo še ni sestav-
ljena, ker Še vet\no ra doSio do sporazuma med jugoslovansko demnkrats»Vo stranko in sooijai-nimi demokrati glede oddaje poverjeni&tva za
notranja dela.
Izpremembe v mim^tr-.tvu. K? kor je splošno znano je sestavil ljub. M. Dav- ović nor/i ka-bčneit, ki pa se .jc v nadr^em času z* pel spremen.'! v svoji sestavi, zato r- -jamo ^o listo sedan^h ministrov:	m'rt.i-?tkega
sveta L.jufo. M. DavsrVivič, ipcr.We;'sedrok Jtt-aj Biarakini, minister prrsveie Pavle D. Marinko-vič, minister znnarjh za^ev dr. Trumi' dč, finančni miivister dr. V. S. Ve^/'iovač, prometni m'jntster M. Dra^oović, nrrrsier za r^Vo'elsiivo in vode Stanrfevič,	m><'ster K. L. Ti-
mot'fjevnć, ntcMoter za t«rprVerzar N. Vulo-vič, m:aWster za notrrrće zo» 'eve Sv. P.reSičević, min:ster za pošto tn f tnnpv dr. Ltikir.ič, minister za vensrtvo dr. Ta»*o«air A lampo vi ć, minister za soc'j s Ano pci'L'ko V. Konć, mnister trgovine in indust-itje <dr. Albert Kramer, minister vojne in mcrnar^ce general Stev. S. Had-žič, minister za prehrano Ln obnovo zemlje V. Bukšeg, minister za gozdove in rudnike A. Krista ji, minister »a agrarne reformo dr. Henrik Krizman, minister za ustavotvorno «kup-šććno in izenočenje arf^ov dr. Pale'ak, mi-nifiter za narodovo e.Vauje S p. P ielič.
»Beogradski dnevnik« o dc!u opozicije. »Beogradski dnevnik« prinaša d:ijši uvodnik pod naslovorti »Na norfe ijufnncd« v kaiierem ostro nastopa pro? pretrpc^u dr. La^irje, dr. Korošca in Proti ća, prot"! listcrn, ki jih izdajajo te strerike in posebno prrti »O.bzoru<. Na koncu svetih oavajanj pravi dc»lirčni olankar: Vse, kar 6e dela v teh separatističrčh Ic^ftfh,
v Trate, dne 14.
1919«
titram UL
Lma tftas Izdajalske kamg>«nje in pcAitščne akcije najperjene proti naši državi. Ti opozkafonalci, ki vedno trde, da so poštena kljub vsemu so-^asju raso aa sikucpno nastopanje. »Obzor«, »Hrvat«, in »Samouprava« vedno trde, da obstoja med dr. La^ngo, Proti čem in dr. Korošcem popolno saglasje. če j« to istina, zakaj »e ustanove potem skupne enotne stranke? Dobro vemo zakaj tega nočejo. S tem, da bd se .te stranke združile, bi priznale edinstvenost naše kraljevine, a to je protivno tajnim tendencam dr. Lagkije in dr. Korošca. Mi Srbi, Hrvati in Slovenci, ki smo za edinstvenost naše države in ki smo v večina, bodeano vedno nastopali proti tem defet&stLčnim eHc -ientom. Bofk otfcraH bodem o dr. Labrnjo, dr. Korošca in Proti ća ter vedno razkrivali nj>;ibove namere. Glavni element pri podpiranju naših teženj pa so naši krnele, zato je nujna potreba, da se ti organizirajo in potom svojih orgp miza cilj pridejo do državne poFtike. List zaključuje: Na noge, vi ki ste stvorili državo, vi, katerih je večina. Na vas je, da preprečite in onemogočite destruktivno delo teh defiitsstov in separatistov.
Habsburška * nevarnost. »Pravda« prinaša zanimi v dopis nz Dunaija, v katerem sl^ka opas nost, ki grozi tudi naši državi od gotovih du hovniških krogov. Haboburžani še vedno misijo na ipovratek Avstrije in Madžarske. Posebno v Madžarski se širi ta habsburška propaganda po vsem jarvno. V Budimpešti Imenuje nek Insrt madžarsko kraljevino. Po ulicah so nadeli;eru lepaki, po kajterib se zahteva, da nr!j Madžarska var nje svojo integriteto. Te le-pske je podpa&ai admiral Horthy, ki se lrvaili, da bo 'kmalu ulk-lonil vse svoje nasprotnice in vzr>rist£r-'il zopet monarhijo. V Budimpešti je tudri znano, in &'cer je to javna tatmost, da se branio razni dokumenti nanašajoči se na po-vralek Hpib^buržanov na avstrijski preste! in na v7~-^3lavitev avstrijske monarhije na verski pcrMa^i. Vsbvari naj se nekak kated ški blo'k, 'kateri naj bi obsegal poleg Avstrije in Madžarske trdi Poljsko in Češko, kar se tiče pa r»a5e -kraljevine, naii bi pripadala k temu kn'M'Vemu bloku tudi Hrvatska in Slovenija. Na Dunrru je tudi zirano, da izvestr.i kro£i iz naše ikraljevme to tgibanje podpirajo. Računajo prti tem pred v-sera tudi na ztmanio po-<m~č :in sicer na podiporo Ital'je, osobito papeža •in Romunije. Javno se govori tudi po Dunaju, da bi v slučaju -zopetne vzpostavitve monarhije kr?č "-J-ci socijalci izmenjaj i vlado sedanje avstrijske repi^bl ke. H koncu ipozivlja članek tv-lado v Belgra^du, da naj stori vse korake, da tprepreči take mahinac'jje Hafcsburžanov, ki ■merijo na odtrganje velikega kosa naše kraljevine ćn njenega sedamrega ustroja. List pripo-minja, da bi bilo dobro, da se ooomni na te mahinacije našega novega .poslanika na Dunaju, da prepreči vse slične korake nekaterih jugoeiovenskih krogov na Dunaju.
Dr. Andrej Karlin, bivši škof •tržaški, je prevzel vodstvo škofovih zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano.
Ameriški admiral Je zabranit kol kovanje denarja v Splitu. Ameriški admiral, ki opravlja v imenu zaveznikov policijsko oblast v Spiiitu, je prepovedal kolkovamje denarja, da se aa ta način omogoči promet z onim delom Dalmacije, kri ga je okupirala kalija.
Značilen trik grofa Thurn-Taxisa. Znani nemški grof Thum-Taxis ima ogromna vele-posestva v Slavoniji, vredna več milijonov. Na posestvih se nahajajo krasna gozdovi. Ker je gro! Thurn-Tazis inozemec, Nemec, je bilo njegovo veleposestvo dano pod sekvester. Ministrstvo za -gozdarstvo in rudarstvo je dalo
obsežne —4--- 6««iuveP tki se »nio^o v
ty nemškega grofa, na razpolago železnemu ministrsrtvu v s vrbo, da se naseka primemo Število hrastov in se iz njih napravijo železniški pragovi, ki iib na<ie železnice nuiuo potrebujejo. Železniško ministrstvo je na to ra-zpisalo licitacijo za pesekanje hrastov in napravo železniških pragov. Toda licitacija se ni mogla vršiti, ker ije nastopil pooblaščenec grofa Thum-Taxisaf da se grofovo veleposestvo ne sme konfiscirati, češ da bo grof Thurn-Taris že te dni sprejet kot državljan v zvezo čeSkostovaške republike. Ne vemo, v koliko je istinito, da bo podeljeno grofu Thum-Ta xi«u češko državljanstvo, vsekakor pa je treba, da se naša vlada preje informira, predno nasede temu spretno insceniranemu triku (nemškega grofa, ki hoče postati kot avstrijska Nemec češkoslovaški državljan samo zato, da bi rešil svoja veleposestva pred grozečo mu konfiskacijo. Treba je obvestiti o Thum-Tazisovi nakani tudi češkoslovaško vlado, saj ne moremo verjeti, da bi le-ta, ako bi bila pravilno informirana, nudila roko notoričnemu Vsenemcu v s vrbo, da bi prevaral in oskubil našo državo.
Sodnik Chaaa — poslanec v koroškem deželnem zboru. Arnošt Cbam je v slovenski Javnosti še oobro znan. BH je svoje dni zagrizen Slovenec, ki bi na žlici vode požrl vse Nemce in nemčurje. Ko je kasneje vstopil v sodno službo, je obrnil plašč po vetru in se izpremenii v strastnega nemškega nacijonalca. Kot tak je avanziral m bH imenovan za sodnika v Kočevju in kasneje v Beljaku. Ob prevratu ie še h;rai u3ogo oduševlje-nega Ncmca, izbra! okrog >ebe četo nemških barab iz Ikri jaka m udari* žnjima na Podklošier, »ki je bH takrat v jugosk) venski h rokah. Medtem so prišli v Avstriji na krmilo socijalni demokratje. To ?e povzročilo, da je značajni Cham zopet slekel vsenemško suknjico in postal iz nemškega uacijo-nalca in pamsormana .pravtako navdušen socijalni demokrat. Ker se je izkazal za »zanesljivega* so-druga, ga je sedaj koroška socijalno-demokratska stranka namesto poslanca Bierkopfa, ki jc odložil svoj mandat, poslala v koroški deželni zbor. Ko je predseclmštvo v eni izmed zadnjih sej to naznanilo v teželnem zboru, je poelanec Schneller za-klical: ^Prvi Jud v koroškem deželnem zboru!« No, Arnošt Cham sicer ni 2«!, ako pa .pridejo v Avstriji Zidje (popolnoma na krmilo, ni izključeno, da bi se Arnošt Cham še ne da;! obrezati, da -bi na zadnje posta! zares t;:di pravi Jud — Judež Iškarjot.
Madžar ji in Prekniurje. O madžarskem upadu v Prekmunje poročajo hrvatski listi te-le podrobnosti: 29. novembra ob 7. uri zjutraj je vidri a v prekmursko Dolnjo Lendavo madžarska tolpa, sestoječa Sz dvajsetorice članov dafdkžarake bele garde (Horlhyjeve vojske) in većega -števila civilistov. Tolpa je bila oborožena s stcoinieami in je udarita na mestece.
Posrečilo se £ j* v prvem trenutku cfaviadaH položaj-, fion se je polaatla kraja, je poiskala madžarone in ujela a njihovo ponaoCjo 7 naših stražnikov. Obiskala je tudi stanovanje našega kapetana, ki je seveda začudeno gledal, odkod so prišli nepričakovana gosttje. Kapelan je moral ž njimi. Madžarska slava v Lendavi pa je trajala malo Časa; nafta vojska, sestoječa ftz srbskih rekrutov, je takoj stopila v akcijo, in po kratkem boju so bili Madžariji pognani nazaj na mejo. V naših rokah so pustili 5 mrtvecev dn 50 ujetnikov; ostali so pobegnili odkoder so prišla in že dalje. Naslednjega dne je prišlo do novega spopada med našemi Sn madžarskimi četama pri PSnicah. Sedem naš Si stražnikov se je s kapetanom vred vrođo iz kratkega madžarskega ujetništva. Madžari so postopali ž njimi po svojem najčauu: oropali so jih, slekli, pretepli in pognati nazaj. Madžari koncentrirajo na demarkacijski JM moč-ne^še oddelke, s katerimi bodo skužadi ponovno udariti na naše Prekmorje. Zato je oaia posadka ojjačena. Madžarom in žkjje so se Iranskega obiska zelo razveseliti, toda njihovega ■radovanja je bflo konec, ko ao si nafte oblasti iz njihovih vrst poiskale potrebno fttevdo talcev. Pred časom se je že (pisalo, da snujejo in priprarvfjaijo madžaroni v Prekmuriju akcijo prcJti našim oblastim. Kaikor se da sklepati iz •prvega napada Madžarjev na naše ozemlje, niso bile one vesti zgolj prazna (govorica, za kakršno se jih je povsod označevalo. Pozabiti ne smemo tudi, da sedanji vojaški poveljnik v Madžarska, admiral Horthy, zahteva, da se Madžariem vrnejo vsi kraji, ki so jim bali odvzeti, in preti, da proti vsem sovražnim sose dom nastopi z vojaško silo. Madžarski predrznosti bo treba narediti skoraj en konec, ker ne gre, da bi vedno in iznova riskirali dragocena življenja našiih vojakov. Naša 'vlada je že tudi posegla po sredstvu, ki bo gotovo učinkovalo: 'ustavila je nadaljni dovoz živeža na Madžarsko, dokler ne dobimo zadoščenje za roparske upade v Prekmilrje in garancij, da se ne bodo več ponavljali. Ker so Maidžarji •glede živeža navezani (popolnoma na nas, -je treiba, da vlada svoj sMep riigorczno izvaja, pa bodo postali kmalu zopet ponižni.
it. 55 so veljavne do 15. decembra; prodajalci morajo prinesli te izkaznice na kontrolni urad najlrsanrja do tedca 16. <fec.
Cena: ca mesto I'20 Ur za liter; za predmestje in okolico T25 lir sa liter.
Vnovič se pozivajo vsi razprodajalci petroleja brez izjeme, da postavijo na vidnem mestu ▼ trgovini tablico s cenami petroleja.
ličila aproulzccljske Komisije
za teden od 15. do 20. decembra 1919.
(Preščipne se številka 25 živilske izkaznice.)
Pšenični zdrob: 10 dbg po 10 lir kg.
Bela meka: 50 dkg po 70 stotink kg.
Testeniue: 1 kg po 1'40 lir kg.
Riž: 1 kg po 1*4» lir kg.
Sahariniran sladkor: 15 dkg po 7'— lir kg.
Kava: 10 dkg po 12'— lir kg.
Prvovrstno olje: 25 cl po 5*70 iir liter.
Losos: v posodah po okoli po' kg po 2*25 tir posoda na izkazrfco.
Ok^jsna ameriška gnfat po 5'60 lir kg.
Ku/poAralcem, ki so vpisani pri prodajalnah aprovsizacijske komisije, se bodo proti predložitvi živilske izkaznice lahko razdeljevala dnevno in poljubno tudi naslednja živila:
Cikorija po L 2*20 kg; ekstrakt holandake kave v zavojih po 60 g, po 50 stot. zavoj kavin surogat »S. Giusto«, v zavojih po 200 g, po L 1*50 zavoj; leča po L 2 kg; slanina po L 8*40 kg; trebušni«a {»panceta) po L 8'40 kilogram; kis po L 1'40 1; kondenzirano sladko mleko marka »Mercurioc po Hr 2* posodica; kondenzirano nesladfe" mleko, marka »Cođombo« v posodi po I kg po L 3*75; sveče po 30	komad; našlo v komadih po
okoli g po 80 stot. komad; kakao v prahu po L 14'— kg; Severno-ameriška mast po L 10'40; muškatovi orehi po 20 stot. komad; belo milo > Marsiglia~. v komadih po 50 dkg L 2* 15 komad; kristalizirana soda po L. 1'— 1 kilogram; sardine v oljčnem olju »Arrigoni« v škatlah po kg po L 1*35, »/» kg po L 185 in »Excelsior« po M kg po L 2'70 Škatla; fileti v olju »Excelsior« .po 1/» kg po L 1*30 škatla; marmelada po L 5'20 kg; kitajski čaj po L 20'— kg; poper po L 10'— kg; pimenta po L 9'— kg; kumin po L 8"— kg; zabela »Torregiani« po L 6'—• kg; kavina zmes po 50 stotiok zavoj; hranilna moka za otroke po 60 stotink zavoj; mešano maslo po L 10'40 kg; para-ciižnikova konserva po L 3'50 'kig, v posodah po 1 kg po L 3'40, v posodah po H kg po L 1*75 posoda; biskoti (London Facto-ry A. Gatli, Trieste) *-Metropoiitaui< po 8 lir kg, druge vrste biškotov, kakor »Albert«, Petit Beurre«, »Seocession« itd. po L 9*60 kg; bi-šketi v zavojih po 100 g pa 1 liro zavoj; gren-čni 'biškoti po 16 lir kg.
Samo sa odmerek. 50 dkg fižola na osebo in te^en po 2'25 lir kg; 50 dkg fižola »koks« po 2*80 lir kg; do štirih odmerkov 14 kg, nad 4 odmerke Yt kg suhe ipolenovke .po 9 lir kg.
Živila, ki se razdele posetnikom ubožni-ških izkaznic: slakor, kava ter vsa živila, ki se morejo poljubno kupiti.
Na ribji tržnici: namočena polenovka po L 4 80 kg.
Mazilo za čevlje (marka »Lift«) v škatlah št. 1 po 65, št. 2 .po 80 stotink, št 3 po L 1*65 škatla; tekoSna (»Lift«) za kovine v škatlah ŠL 1 po 80 stotink, št. 2 po L 1*45, št. 3 po L 2'80 škatla; mazilo (»Lift«) za kovine v Škatlah št. 1 po 40, št. 2 po 55, 8t 3 po 95 stotink škatla; vosek za parketarane pode (»Liliv.) v škatlah po K kg po L 2*40, v škatlah po % kg po L 4*80 škatla.
Izdajanje novik petrolejskik izkaznic.
V tem tednu se razdele nove petrolejske izkaznice štev. 56 za nakup pol litra petroleja. Pravila glede nakupovanja petioleja z novimi izkaznicami in kontrole izkaznic so ista, kakor je bdio že prej objavljeno.
Slouensko sietioIBti v Trsta.
Danes popoldne točno ofc IS
Nora.
farukat vtrafc dejanjih. — Spisa* H. Osen. Zvečer, točno ob 2$
Revizor.
Komedija v 5 delanjih — Spi-sal Nfkofa-j Vaslljevič Oogol.
Cene navadne.
Domače vesti.
NA ŠOLI PRI SV. JAKOBU v sredo, I7.tn.ak8 zjairaj. da oz podlaci odtoka, s
dovolila o<rotite* šole, samo otroke slov«
redni pouk
starše. |» oblast vodstvo sprejeti Iz mesta, ki niso doslei vpisani m kakferi lavni Sofi. — Vodstvo.
Pozor, izstavttrid meefc! Te dni fp btta objavljena v uradnem >Osswvatoru« naredba generalnega ctvHneea icomisaniata, ki posesa, prece} globoko v naše uniiifnn pravo. S to naredbo se namreč lzprenrinjia pri nas veljavno menično pravo v toliko, da se k rduJogom, vsled katerih je menica neveljavna po našem pravn, dodaja Se iz italtlanskega meničnega prava povzeti malog, da )e menica neveljavna, če rf pravBno koftovana. Stvar }e sotovo velikanskega pomena za naše -denarnoprometne razmere, in zato na) nam bo tudi dovotfeno, da to naredbo ocenimo, kakor za služi Odkrito m brez vsakega pridržka tepove-'dnjeiTTO namreč, da smatramo to naredbo za popolnoma nezakonito in sicer iz dveh razSogov. V zmisht dolooeb mednarodnega prava, nanašajočih se na upravo zasedenih ozemelj, ne sme •aaeed-bena oblast za časa zasedbe izpreminiati. v zasedenem ozeml}« pred zasedbo veljavnih zakonov in uvajati novih. Vsa uprava, politična, finančna, sodna, š-c-K'ka itd. se mora voditi po zakonih, ki so bili veljavni pred zasedbo. Ker naše zasedene
ozemlje še ni no pristojnem činitelju, mirovn konferenci v Parizu, končnoveljavno prisojeno Iteliji in Italrra tudi še o*, pravno veljavno izrekla in izvršila aneksije zase-ćenega cazemJja, >e potemtakem vsako izpreminjanie, odpravljanje in nadomeščanje v zasedenem ozemlju pred .zoisedbo veljavnih zakonov nezakonito. Enako pa ie tud !7,£ora; omenjena naredba tako kričeča pravna pogreška, da se moramo naravnost čuditi, ka&o je sploh bilo mogoče, da jo ie mogla' zagrešiti ita lijanska zasedbena uprava. Povsod, po vsem svetu kjer velja ®akon za zakon, vela tud« neizpodbitno pravno načelot aksiom, da se more zakon izpre rainjati samo s zakonom. Ta aksiom priznava > ostalem tudi v polni meri italijanska zž<konoda}r In vendar: tu imamo kričeč primer, da so je 1 sedanjih razmerah — neizpremenliivost v zasede nem ozemlln veljavnih zakonov! — v zasedene:, ozemlju veljaven zakon izpremenii, ne morda novim zakonont temveč s čisto navadno uradno naredbo« in niti ne z uradno naredbo najvišje državne oblasti, temveč z uradno naredbo podrejene pokrajinske upravne oblasti! Nezakonitost tega prestopka je pač tako jasna, da nr treba zanjo nobenega dokazovanja več. — Ker pa je omenjena naredba že v veljavi, opozarjamo torej naše občinstvo, dn naj dobro pazi pri izstavljanju menic. da bodo pravilno koikovane, ker drugače v očeta kalianskili oblast* niso veljavne.
Kako nai si tohnačfano to? Porzkušali smo našem listu razpravlja«	5-kofovskem
vprašanju, toda	nam je vsaktkrat neu-
smilj^no crtala vse, kar smo iz-pre govorili o tel stvari. A glejte: v tržaškem italijanskem časopisju pa nahajamo vsako toliko kako bolj aiH man5 neslano vest e bivšem triaško^coprsikem ž!:ofu mons. dr. Karlinu z vsemi mogočimi pripombami, ne da M cenzura črtala tudi ene same besedice. Kako naj si tolmačimo to neenako »postopanje cenzure? Ali veljačo za Steftjaitske časopise druge odredbe m drugi zakoni, kot pa <za naš list? Kako more biti ona kar je dovoljeno njim, prepovedano nam? Menda je tudi to razlikovanje e>£en tistih ukrepov, ki naj zbHŽa jogosJovensko prebivalstvo zasedenega ozemlja a' zasedbenimi oblastmi in fms&ni. ki jih vodife?!
Stipe Fertnga. V petek, 12. t. m., je praznoval upokojeni šolski ravnatelj ® Opčm, gospod Stipe Ferlnga svojo feOte+nico. Oovornik srca, pevec naše miljenke narodne pesre, pesnik narodove duše, v- Meiar navdušen za vse dobro in iplemanito, priljubljen v vseh vrstah našega naroda, je dočakal to lepo dobo po strašnih vihrah, v ved ne m beju za pravice našega šolstva, za pravice tlačenega naroda, za pravice svojih stanovskih tovarišev. Vel-ozasluznemu narodnima delavcu, nek-dan ennj deželnemu poslancu m našemu 'mnogoletnemu sotrudniku čestitamo na tem slavju!
Mestna zastavljalnica. Jutri, v ponedeljek, pred-poldne m popoldne se bodo prodajati raznr itedra-•goceni predmeti, zastavljeni meseca marca 1919. na 'zastavne listke serije 144 od št. 11.900 do št. 13.200.
Oropajsko padriska ljudska šola priredi danes ob 15 šolsko prireditev v šolskem poslopju. Daje t=e vam priliko, da povedete svoje male na kratek izlet, kjer se bodo lahko spoznal z našimi malimi tu na. dežek. Na sporedu so različne pevske točke, igra in deklamacije. Med posameznimi točkami svira »Tamburaško društvo« iz Padrič. Cisti dobiček je namenjen vojnim sirotam. — UčHeijstvo.
Slovensko iliiiifii Uaaes, v nedetjo, 14. <t m., ste dve predstavi. Popoldne točno ob 15 se uprizori zadnsč v sezoni Ibsenov igrokaz v treh dejanjih »Nora«, — Zvečer točno ob 2% se .ponovi Gogofteva komedija v petih dejouiih »Revizor«. Nastopi ves ansambL — Vstopnice so v tpredpro-pri gledališki blagajni v vežt Narodnega doma.
Predavanje v Narodne« domu. V torek, 16. t m., bo predavala gdč. Sabodčnva o Vojnovlčn. čigar drama »EkvfcmkcO« se uprizori v četrtek, 16. t m., v našem gtedaHšču. Vstopnina 40 stot. Začetek ob 20l
Sv. Ivaa. Danes, v nedeljo, ne bo vršila v Narodnem donni	a petjem. Igro in plesom v prši Ljudski jau&n&i. Začetek ob 16. Vstopnina s sedežem vred 1 liro. vstopnina k plesu 2 liri
Opozarjano naše čitatelje, da se danes, točno ob 10*30, vrši v poslopju tvrdke za dražbeito prodajo C. VlaneUo in R. De Haag (namreč v dvorani bivše »Tfcrsicorec nI. Ckioaza 7) žrebanje sreček, kakor .le bio že javljeno v oglasu v »Cdt-nostic 29. novembra ta kakor je bolj natančno razloženo v današnjem oglasu. (Q!e; šesto stran).
defie Vili«. Nenadoma stofM«o v »obo trije ije z maskama. Gospa je prvi hip mislila, da je napravil kakšno Šalo njen mož, ki je bil v onem Času odsoten. Eden izmed onih lopovov pa je skočil proti gospe in 90 dvakrat ranil s bodalom v prsi; mlajša bCorfta Ed*tta, stara osem let, je zbežaSa iz sobe čn tekla klicat očeta svoje matere, Nikolaja Grarca, ki je kmabi pri-hitel po stopnicah iz zgornjega nadstropja, da bi pomagal svoji hčeri. Pri vrat?h pa so ga roparji ustavili in ga napadli z bodali. Sedemdesetletna starec se je zgrudil na tla in umrl v lastni krvi. Nato je prihitela Edrtta zopet v sobo in kleče prosila roparje milosti; eden izmed njih pa «0 je udaril z neikim kolom po glavi, da je deklica nezavestna padla na tla; pri tem napadu je dobila tudi 10 cm dolgo rano na desnem boku. Druga hčerka Rita se je pa bila skrila v neki kot, da je razibojniki niso našli in se ji ni zgodilo ničesar. V momentu, »ko so maslnm* tatovi »padli starca, je zbežala gospa Petromo na vrt. Lopovi so to zapazili in so iz str altu, da ba jih ne zasačili orožniki, zbežali skozi vrtna vrafta, ki so bila -odprta na ulico Tigor. Mati in hčerica ste dobila prvo pomoč na rešilni postaji; nato so ju prepeljali na njihovo stanovanje v nadaljno oskrbo.
Tatvina med vožnjo. S tovornega vlaka št. 5101, ki je peljal iz Trsta proti Naibrežini, so včeraj po dnevu neznani 'tatovi razmetala več bal tkanine; železničarji, iki so ito opazili med vožnjo pod Greto, so ukazali strojevodji ustaviti vlak. Večino blaga so zopet naložili na vagone; nekaj bal pa je vendar izginilo. Škoda, ki jo trpi uprava državnih železnic še ni znana. O tatovih ni >diaha ne sksha.
Listnico z 250 lirami je včeraj izma;knil neznan tait Ivanki Peric, stanujoči v ulici Ma-donna dal Mare, ko je nakupovala na (trgu Ca-vana razno blago. Žena je javila tatvino orožnikom.
Mlada tatova. Včeraj zjutraj so policijski agenti slišali nek sumljiv ropot v kavarni >Speochi«; v ulici Teatro so zapazili, da so bila neka vrata odprla. Stcpili so v kavarno in za-ačili 12leinega Mirka Morcviča, iki se je skri-/a! ped neko irvzo. Povedal je, da je prišel v kavarno z drugim tovarišem, kateri je še pravočasno ušel iz ikavame. Prejšnjo noč je baje ikradel 5 steklenic likerjev.
Stari grehi. V noči od 18. na 19. novembra lanjskoga leta so neznani tatovi ulomili bla-4sanico Uipravitel,jske^a urada tukajšnje umobolnice in .ukradli iz nje 128.000 kron in 744 lir-'ato n.cč so aretirali 4 osebe, katere so pa pa:* dni pozneje izpustili iz zapora, 'ker se trso bi»!I udeležili tatvine. Gospodu Titzu pa se je včeraj posrečilo aretirati pravega krivca. Agentu se. je -zdel neki Vattovatz, ki si je brez posebnega truda ia dela Skupil hišo za več itisoč Er Vn odori trgovino s svinjskim mesom v ulic1' Macchiavelli 1, zelo sumljiv. Vattovatz je bil ■prej čuvaj v mrtvašnici umobolnice. Pri hišni preiskavi, ki so jo naredi K na njegovem stanovanju, so našli mnogo perila [z monogrami pri-m arija dr. Pas.tr o vidi a), katero so mu neznani lopovi ukradii še pred vojno; našli so se tudi nekateri srebrni .predmeti, ki so bili ukradeni p rim ariju. Dognalo se je, da se je obeh tatvin udeležil tudi neki Rudolf Bevilacqua, kateri je bil istotaSko aretiran. Raizun tega ima Vai-to-va&z še druge pregrehe na vesti. Ko je bil nameščen v umobolnici kot Čuvaj mrtvašnice« je večkrat kradel mrličem oblake. Tuda na stanovanju Bevilaeoue, iki je v zadnjem času živel zelo ra^cošno, se je izvršila hišna preiskava; naš& so 6000 Hr.
Danes ponoči so odprli neznani tatovi vagon v prosti lufki in odnesli za 400 lir slanine, škodo trpi železniška uprava.
Na jnžm postaji so aretirali Frančiška Soma, ki je ukradel Heleni Sabisovi ročno torbico, v kateri je bilo 230 lir in 177 <kron. Sabisova je debila denar nazaj.
Žepni tat je izmdknai na vlaku Trst—Pulj Gracianu Cikirttiju Ustnico, v kateri je bilo 300 lir.
Delavci mehanične delavnice pri Sv. Soboti so ukradli 1 avtomobilski motor in razne druge avtomobilske predmete, v skupni vrednosti 1760 Ur.
Dva poizknšena samomora. Ivanka Latin, stara 30 let, stanujoča v ulici Bonomo 13, se je včeraj nekaj prepirala s svojim možem; zbežala je na stranišče in izpila precejšno količino čiste karbolne kiseline. Prenesli so jo na re silno postajo, kjer ji je zdravnik izpral želodec; nato so jo oddali v mestno bolnišnico, kjer se nahaja v zelo nevarnem stanju.
— Radi nesrečne ljubezni je zbežal natakar Dcminiik Gabangnotti, star 17 let, z doma iz Milana in prišel v Trst, kjer si je našel službo v restavrantu »AHa Bonavia«. Včeraj je 'baje dobil neko pismo od svoje drage z ne posebno •razveseljivimi vestmi. Zvečer je na ulici Gia-cinto Gallina iz pil 6 g kinina. Prepeljali so ga na rešilno pestajo; zdravnik mu je izpral želodec; nato so ga sprejeli v mestni bolnišnici. Njegovo stanje m nevarno.
Napad aa uliet. Karla Brezigarja. branjevca, stanufejega v uL Sapone št 5, sta ob 4*30 zjutraj v uL del Bosco napadla dva neznanca in ga hudo pretepla. Prepeljali so ga v bolnišnico.
V glavi se ie zavrtelo edvetnčku dr. Alionzu Gorianu včeraj opoldne, ko ie pogledal skozi okno tretjega nadstropja na trgovinskem sodišču. Padel je na dvorišče in obležal mrtev ua tleh. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Juslu.
ume talk primoran dodati še tri točke, in sicer znano BsfSzinHevo »La ronde des lotnis.®, dalje po eno PVbichovo in Scvčrkovo skladbo. — Da vsestransko obvlada svoj instrument, ni dokazal samo v omenjenih paradnih skladbah, temveč tudi v komornih skladbah, v C. Franckovi »sonati« in v DvoFakovem »Koncertu Op. 58«. Umetniški občuteno fraziranje je bilo kaj jasno in določno po-dano, visoki toni so bili natančno sigurni in čisti, «n sploh je izvabljal te svojega instrumenta lepe •podne glasove. Posebno verno in temperamentno ie izvajal prva dva časa Ft a neko ve sonate in zaiinK D\'ofakov stavek »AHegro giocoso«, kjer je prišlo veselo duševno razpoloženje do vse veljave. — Prihoda je še inlad, a tz- gotovostjo so lahko pričakuje, da ca bodočnost ob vztrajnem nadaljevanju m smotrenem obravnavanju studij privede dio one soJnčne točke, ki vsak mlad umetnik zasleduje. To mu tudi srčno radi želimo kot voščilo za njegovo nadalinjo .pot po svetu. — Zal nam je bilo, da nismo slišali tudi njegove partnerice, srčne. Aste Dubravske, v solo-najstopu. kakor C« bilo naznanjeno na sporedu. BM je pač vzrok klavir, ki ni sicer slab, toda veniar za potno umetniško jurodavanje nezadosten Skoda! ker itiena igra v sprensljevanju solista je dokazovala, da je Dubravska velik umetniški talent. — Koncert ie bH dobro obiiskan. — V. M.
N. V. Gogol: »Revizor«. O Oogolu in o njesovem »Revizcrj-u-, smo sH-šali 9. t. m. predavati g. K. Široka. Predaval je maloštevilnemu, a izbranemu občinstvu. Predavanje je bilo prepleteno z interesantnim!, karakter i stičnimi odlomki iz Gogc'.ovih del. Razen tega nam je predavatelj jasno predeč U vzroke in po-men prehoda ruskega romanticizma v realizem. — N. V. Gogol je bil, kakor Gorki, skoro 'Ja samouk; iskal ie v raznih službah tsvoj živlenski cilj; končno se je posvetil Lzključno literaturi. Z -Revizorjem« in z »Mrtvimi dušami« si je pridobil svetovno ime. Napadi in uničujoče kritike, ki jih ;e povzročila n'egova žgoča satira, so vplivr.'c taiko nanj, da je prokle! lastna dela, ter iskal tolažbe v verskem misticizmu. Malo pred svojo smrtjo (1852.) je baje zb'azncl. — »Revizor« je drzna, žgc2a satira na korumpirano ur. dn' tvo ^arja Nikolaja. Vsa veličina te veseloigre tiči v .em, da vkljub satiri, vkljub svojemu realizmu re seje ne sovraštva, ne zaničevanja, ampak ro:i kv^ečjomu usmiljen e. Pero. ki je opisalo korupcijo devetnajstega stoletja, ni hetelo ne kaznovati, ne naščevati &e; to delo ni iz-brich razdi a. e- cga sodnika, ampak je odsev umetniškega oJesa, ki seje v izkušnjah in bo'^li povzpelo do najvišjega: do pravilnosti. Gogolo. a satira ne biča samo. am-pak tudi opj-avičuje, ne trosi s^mo zgrc/.ana" in gnusa, ampak nas uči obenem spoznavati vzroke •korupcije: vsaka korupcija, preden preiCe v navado, ima j- j izvor v premajhni plači. — Četrtkova premiiera ».Revizija« je uspela. Veliko so pripomogle kulise in dostojni kostumi. V ospredju igre sta stala gg. Sila in Kralj. Vsak njiju je našel pravo interpretacijo Listnega drastičnega tipa. Posebno interpretacija glavarja, kot mogot-ca-slabžča, ie bila brezhibna. V prvem dc;»anju ni glavarjeva nervoznosit vplivala iia ostale grelnike razhčno, kakor bi morala. Okrožni zdravnik je sedel, kakor bi ga revizija ne brigala. Dobra sta bHa -oskrbnik (g. Mikolič) in sodnik (g. Širok). Šolski naozornik, ki se je -pozneje izkazal kot strahopeten slabič, se je vedel tu prehladno, t:.koro hlastno. Poštarjev (g. Terčič) strah pred predstojnikom in pred lastno vestjo je b»l pristen. Požar je v drastični grajščafc je bil izboren, a le izgubil skoro vso l>2.rvo, zaradi Dobćiuskega, ki ga je v vsem posnemal. Imei sem občutek, da je Dobčinski karikirađ Bobčireskega In karikaJ ga Je tako, da ie podal klioia. Sicer pa: zakaj ni igral g. Požar Bobčinskega, ki Ima d«ai^o ulogo? — Prvi del drugega dejanja sta izpolnila tUestakov in njegov sluga. G. Kralj je -posebno dober v sa-rnogovoru. Vendar eden onili redkih igralcev na-Sega odma, ki se no obrača k -občinstvu, kadar govori sam s seboj! Koliko naravna m bolj c-fektna je taka igra! Oiip je bil v začetku dolgočasen. Njegovemu samogovoru se jie poznala želja, da bi kmalu končal; njegovo medvedje zibanje ob •mizi pa je izdajalo neprijetno (zavest, da je sam na odru. Pomojc. ko je tHestakov jedel, je bil Osip dober. — V tretvnt dejanju ste nastopila Afldre-revna (gdč. Voukova) Hi Marija Antonova (gdč. Oradi Carjeva). Obe bf bili dobri, ako bi ne govorili v tako visokih tonih. Gdč. Voukova napredaje; njeno nastopanje ne biasta več, fan»pak pridobiva na »iigurnosti. — Febrouija Petrovna in podčastui-kova žena (gdč. Bizjakova »« Krajeva) sta btt« boljši od! pritožujoCTh se »kmetov. Dobro zamlStiena igra Hlestakova v pogovoru z oskrbnikom se Je zrušila zaradi neresnosti g. Kralja, ki se n* mogei vzdržati smeba> sredi najka rak ter i stične igre. Improvizirati na odru ^ale, ki jkn ;je ost namenjena kakemu soigralcu in katerih občinstvo i»e ransume, n» ne taktno, ne duhovito. — Peto dejmnje bi bilo boljše uspelo, ako bi ne bMo štatistov, ki preočito kažejo svočo zadrego na odru. Da hoče režija spraviti na otier čim več ansambla v ■efektnih sceu-nah, (posebno ako igrajo kostumi svojo u4ogo) je raztimljivo. a to se ne sme zgoditi na skodb igre. Kako prideta ženi (od katerih eno je dal glavar celo pretepsti) kot gosta, v glavarjevo fnšo na koncu rgre? — Ne poudarjamo: razložiti, dovčftte, vprašati, gostilničar, luči, bolnica, vćdemje, poslenik, naposled, pomagali ste. motiti, vstžnite, o-skrbnik, ampak: ra>zložiH, dovolite, vprdSati, go-stHnjČar, iuči. boinica, vedenje, poslanik, naposled, ■pomagali ste, anćtrti, vstauHe,, oskrbnik. — R.
Saoči okoli 21 je sedela
Margareta Petronio s svojima hčerkama pri
•klaviiiu na vvirem trnovatt^ij v »tH v Vlcr^o
Književnost in umetnost.
Koncert Vaie PHbode.
Velikemu števHu svetovnih virtuozov na vijo-lini, ki se porajajo v zadnjih desetletjih med Cehi. se vredno pridružuje tudi komaj lOtetni Vaša Prihoda. Včeraj smo biH priče, da stopa mladi viiolmist krepko zavestno po poteh kk poleg svojih is>!avitih prednikov in sodobnikov. Kjerkoli je desedaj konoer tiral, zlasti v svoji domovini in v Švici, povsod je žel burno priznanje te velikanske u-spehe. Svoj nadaljnji tumče po tujini je o tvoril pri nas z včerajšnjim koncertom. Imeli smo priliko, občudovati njegovo velikansko tehniko, kt je bri-Ijtrafa efasti v Pagamnijevih kosili »Koncert D. Dur« In »Nei cor piu non ml sonto«. Vse one virtuozne strmogtevne skoke, prstne igre ki šale. pasaže. Hageotetao igranje, ki se j«h vstrašro včasih najboljši vijoJinisti, je izvaoal z občt«k>vanja-j vredno sigumostfo ki lahkoto. Aplavzov po tebi točkah ni hote*« bii? kc^ca. takn da je bM mladi Krtshr* VI sede? radoveden, »n dejal mu Je:
DOPtSI.
Iz severovzhoda^. Več let Že pred nesrečno svetovno vojno mi je pripovedoval moj prijatelj žurnalist legendo, katera mi te že sto »n stokrat prišla na misel, a tem pogosteje v sedanjih časih in razmerah. Evo jo:
»Kristus je potoval po svetu. Korakiai je po Široki cesti in ugtedal na obcestnem kamnu sedete — močno-koščeno postava Id si je z rokami zakrivala obnta Kristus v svojem božjem usmilđeoju pristopi k njej in jo bubeznivo pobara:
»Človek božji čemu plakaš? Razodent ml svoje boli, pomagam ti I*
»Meni ne more nihče pomagati — sneta Bog ne. Nesrečen sem na veke!«
»Ni tako! Jaz sem Kristus. V «vo# moS # lahko pomagam. Povej mi svočo nesrečo!«
»Ni mogoče, ni mogoče! Tako sem imrtčte da mi Še Bog ne more pomasdHI.« »Pomagam ti sotovo!«
»Nt mogoče! Bdino ie krnil Matjaž mi pomore.«
&M
»EDINOST« Ucv. 3«.
V TrsUi, dctr !4. decembra 1919,
dđtakof sent boe. fc&o ti pomorem. Kai ti je?*
»Slovenec sem! in Bog pomaga] mi ^edaj če 'poteč U
4Cri9tu5.se ie oi>rai4 ter moiče in žalosten od-m dalje.-..
Do ta tegeoda, — naprej uai tovore dejstva.
Kraii Matjaž nem torej more pomagati. Kdo je, t^e je ta kralj Mattaž? Ljuiie božji! Ce bomo sedeli na oboestem kamnu, jokali m tožili — zabav-m roke križem držah — kralja Matjaža ne Moderno — ni nam pomočil Kralj Matjaž sam ne pride k nam! Zapustimo torej vsaj ob 11 uri obcestni kamen, otrimo ta solze, vszraviia>mo hrbet. 6cio po kooci tal na delo!
Usoda nas )e vrgla v nove razmere, v razmere katere kažejo biti za nas slabše nego so bile pred vočho. Poudarjam, da kažejo biti.slabše, vendar |e pa edino le od nas odvisno, kako se razvijejo. Smo narod na visoki kulturni stopnji. V mans^čam prekašamo naše sedanje gospodarje — osobito kar se tiče intelektualne stopnje večine naroda — preprostega ljudstva. Sila m potreba aas Se naučila marsikaj. Vendar je pa dolžnost naše inteligence, da stoji v prvi vrsti boja za pravice našega naroda — v ljudstvu najde gotovo in trdno oporo. Bodimo Slovenc' oziroma Hrvati — in pr.-v ničesar drugega. Proč s strarikarstvom in osebnostmi!
Delo za duševno in gospodarsko moč našega aaroda naj nam |e kažipot do kralja Matjaža.
Država nam pa mora jamčiti vse državljanske, kulturne, gospodarske in politične pravice, hočemo prostost razvitka, hočemo kulturnih zavofov in naprav, hočemo šol. oe le ljudskih, temveč tudi srednjih in višjih!
Odrastti ne rabimo več anab'abetskih kor zov — HRhtevamo več! Kar nam gre. po ho/jih in Severih jyra.w-.ah — zehtevasio — orosrH ne bomo!
Mi pa., kakor Teoeuo. aa delo! Ustanavlja im© in oživljamo kulturna, gospodarska, politična in zabavna eruštva, krožke, zavode itd itd. Stojmo na strani z nasveti in dejstvi vsakomur, da ne bo imel potrebe tuica. Dcc?isiijmo našim listom, pometajmo in čistimo, kar je gnilega* tz režimo brez usmiljena. Bodimo v prvi vrsti vedno ponosni, da smo sinovi Slave! Strah nas ni bilo med grmenjem topov, sikanjem krogelj, obešanjem, zapiranjem ta prejran.tanji in nai nas bi bUo seda]?
Kdor pa radi osehne udobnrsti in rad« »ljubega miru« tenu-hari. tedaia ta zatajuje svoj narod, ni vreden — oziroma le vreden — da pošten človek pT-ime nanj! — Kraim Mattažu se je že ovila hradi> sedemkrat okoli mize; ne čakajmo na osmrč, da se ne zamota in H ne mogel vstati. Srake ffoer še letajo po	a — kdo se boi
teh!?! Vsi možje na krov, dokler je še čas — Star GraničaT.
Glas te	— Lovrj>h. 9. dec. 1919. —
V Lovr?nn izhaja Vogalni tednk — ime. ki ga nosi proti vsakemu pr«vu zamo^'-m — domačini ga irr^jvr* »smetlšrScs«. Urednik Ifsta fle Ma^o Gro^rrann, ki ?e menda izvrši svojo uredniško prakso -ori n^nodkiSem ta na »bol j umazanem listu na svetu. Tiska se ta Ust v »Lovranskal Tiskari«. Mrak morda v krkih 300 izvoih. Vsebina lista le iz^od vsake kritje. Ravno ?ato pa, ker pobija vso lovransko nesnago m smeti — saj so menda zato g!n-vne ceste čiste — ie dobil svoje zasluzeno ime »smetišmca«. Po mo^em mnenju ne zasluži niti tet-? »mena. nego »kloaka«. To je pHitično-ekonomiki« tednik. Res odgovara prvemu namenu. P^'^ke, na^Hjii imvzane politike dobite v nvsm vw->or hočete. 7rdnH na^akotnejši revolver!** m ne bi donašai ta>ih člankov ta dopisov. Temu Hstn rabi vse dobro, največje laži ta obrekovanj n?em« rri ničesaT svetega, vse mu pride prav. samo da služi svojemu namenu, da namreč grdi poštene Itadi. Napada vse, naroda mš narod, ki Se <*tal zvest svojemu narodnemu nre-^a-nta. Pr^eg tega je tudi ^ekonomski« te nvk. Ha. ba! K^'iko gospodarskih vprašanj so pa že rarpravftaH in re&A g. u-ednik ta negovi jpomoJ-rr-ki! Menda k premalo prostora v tem listu za gospodarska viprašanja. Ce pa že donese kaik majhen čfcmek o kakem perečem gospodarskem vrračanta. je tak. da *e ga Bog usmili. Prazne bese-Je. pubie fraze, ta ko prečiteš, znaš toliko kot tvei — pardon! — tdako znaš, da tisti, Jri ga *e sestavil, ne pozna ta ni doma na tem poln, znaš. ^a te bilo uredniku ležeče pred vsem na tem. <fc se list crapc*m\ pa naj bo z dobrim jrl: sMrm čtivom. naj bo resnica ali iaž. Tudi kmetom daje večkrat »dobre* nasvete,	to
4e. da in?2*x> t*?ši kmetje presneto malo od tega, bo!je rečeno — nič.
Ne bi govorćH o tem tfstu. ker smatremo TTpod svo:e časti, da bi se prepirali s tako umazanim listom in mu cdgovar^T. Ne. nikfar ne hi dr Ji v javnost ni črkice o efcsi tenci tega zakotaerra In blatnega lista, ker ni vreden tega. ta se bojimo, da se ne oblatimo žnjtai mi ta na« Hsti. Ali v zadnjem času prinaša vedno kake neslane opazke in šale v svojem oddelku: »Kcgo ta Nostrcnro«, prinaša ta*o u;naz"ne laži o naših najboljših možeh, da nc tnoremo več molčati. Posebno se odJrku.e v laži in obrekovanji v zadnji številki od 6. t. m., kjer ima notico o škof« dr. Kariinu, ki je odšel v Jugoslavijo. V tej notici slika presv. škofa kot največjega poHtika, kateremu m bila prva skrb dirmo pastirstvo, ampak le politika, ki je bil strankarski ta naklonjen le slovanskemu prebivalstvu-Mi vst smo o tem prepričani, da to nI res. — Nesramnost je pe dopis s našem župniku Antonu Koširju. Kar piše ta Ust o župniku, presega že vse meje, in kje je dob« ta pobral urednik te gorostasne laži, ne vemo. Vemo pa. da slabo drevo ne more roditi dobrih sadov. Namen tega dopisa seveda ni drugi, kakor da očtni župnika pred oerkveno oblastjo, mislim posebno pred novim Skotom in pred svetno obiastjo. češ da župnik ne izvršuje svojih dolžnosti ter se bavi več s politiko in propad ranem. Ker gre tu za čast ta dobro tate jiašeg>a vrlega užpnika in za naša narodna prava v cerkvi, odgovarjanj na dopis, ki je bil v ienenevnem listu na vsako točko posebej.
Najprei upa dopisnik, ki je gotovo urednik sam — saj menda sssše som ves fcst — s prihodom novega škcia, da bo odstranjen iz Lovrana župnik Aat. Koiir. U se brica no ne rov cm msenu boli za
politiko kakor pa za cerkev. Seveda, v prvi vrsti, naj zavarujemo to svojo hišo pred nevarnostmi? da bo ustreženo Grossmanu.
Vprašam Vas, g. Grosmann, ste že slišali kedaj govoriti župnika, o politiki v cerkvi Kje ta kedaj je je on širH propagando? Povejte nam, prinesite nam dokaz! Samo ea slučaj nam navedite, da je župnik zanemarjal svoje stanovske dolžnosti!
Potem nadaljuje dc^snik takole: »V obdolžite v župnika imamo naslednje razloge:
1.	da ni maše v al ob priliki slavlja kraljice« — To ni res. Resnica pa je, da Je župnik maševaL Prisostvovali ste maši tuf i Vi, g. Grossmann; ako ste pozabili, vas spomnim jaz. Sicer se pa to ni zahtevalo od nikogar v vse} škofiji, ker kakor nam znano, v Italiji ni običaja, da bi se god ali rojstni dan člana vladarske hiše proslavil tudi v cerkvi To je bila torej le kaprica lovranskih Italija naše v.
2.	Dopisnik pravi, da župnik pretvarja ta ;xt-kvaraa šir.eaa s tem, da jih pol hrva tuje, ter stavi, kjer le more, strešice. — Zopet nova laž. Imr.te kak dokaz za to g. Grossmaim? Menda vo-te, ca se morajo Izpiski fanea Iz matic pisati tako. kakor so v maticah. Da so pa nekateri predniki sedanjega župnika premtajaii hrvatske imena po s . oij volji brez vednosti strank, o tem se jnorete prepričati sami. Dosedaj smo še vedno prepričani, da so imena s končnico »Č« aii»č« slovenskesa izvora. Da bi hotel g. Grossmami .pogledati drugam, kdo In kje izpremiojajo naša hnena in kraje in kdo iz vsakega »č« naredi »ch«!
V tretji točki očita župniku preziranje Italijanskega življa ter pravi, da im-ajo tudi lovranski ItaK-jaoi pravico slašeti latinsko mašo in italijansko pridigo. Očita nadalje žirpmku. da se protivi opra vi jat i tudi na zahtevo strank poreko, krst -ali pogreb v italijanskem obredu, hi če to stori, doda vsaj na koncu kak hrvatski ^Očenaš«, ali litanije. Počasi, g. Grossmann! Jaz bi kimaJu rekel, da župnik prej prezira hrvr^ts-ki živeli, ker ne poučuje niti ene ure v hrvatski sodi, ampak san*o v italijanski šoli. dočim ima kapelan vso hrvatsko šolo. Priznamo pa ta nobeden ne hreni domačim »Italijanom« prisostvovati latinski maši. Saj menda v ceU IAarntJi ni v cerkvi toliko latinskega kakor ravno v Lovranu. Da so pa pridige samo v hrvatskem jeznku, tega ni kriv župnik. Kakršen ohičar je našel od- svojih prednikov tako tudi nadal -ure. Italijanska pridiga je samo o priliki prvega sv. obhajila za otroke i talijanske Sole. In to je župnik tudi imel. Sicer se naj pa g. Gro?smcnn potrudi enkrat v cerkev ta se prepriča, kateri živeli napotnnje cerkev. Lovranska ohčHa, ki je v italianskih rokah. Vam daje najboljši dokaz, kateri živel j prevladuje v ogromni večini v občini. V katerem Jezika mora občinski slnca ljudstvu javljati? Znate to? Dali ni bilo pred nekaj mesecu da ste Vi, g. Grossmann. pripeljal nekega govornika, katerega ste narodu predstavil v hrvatskem jeziku Cn ki je narodu istotako govoril v hrvatskem jeziku. Za^aj pišete Vi v svojem tistu tudi v hrvatskem jeziku?
Kdaj se je župnik upiral poročiti koga, ako Je želel po latfnskem obredu? Dokazov imamo, da je župnik vsakomur, ki je to želel, tudi ustregel. Pogrebi so v Lovranu dvojni: drugi in tretji razred. Drugi se izvrši v latinskem jeziku, tretji v hrvatskem. Vsi drugi obredi so pa izkilučno slovanski. Tako je bilo že odsek daj. G. Grossmann. saj niste prvo leto v Lovranu, da ne bi znal tega. G. župnik ne dodaja niti obredu najmanjše stvari, nego jih fevršue tako, kakor je dobil. Kar se tiče hrvatskoga »Očenaša«, je to slučaj samo pri .pogrebu. Tudi tega n» vrpeljal župnik po lastni iniciativi. »Očenaš« v hrvatskem jeziku se ie molil po vsakem pogrebu že od nekdaj, m če Vam je g. Orossmann drago, se morete osebno prepričati pri g. predniku. Čudno se nam pa zdi, tla ste postali naenkrat teko skrbni aa vse. kar se tiče cerkve. Res čudno, posebno* ker Vas jc videti tako »pogosto« v naši cerkvi!
G. Gro«?smann, dal bi Vam nauk: s neresnico ne pridete daleč. »Svaka sila do vremena«. Ako mislite, da bo po Vašem zadnjem napadu na «-župnika dobH narod drugo mnenje o g. župniku, se silno motite. Preprosti narod, kakor vsi inteligentnejši Lovranci — izvzeti VI In par dragih — ki sodijo o človeku drugače nego Vi, poznajo g-žnpnika dobro, ta vsak Vam ho priznal, da še .g. župnik mož na svojem mestu, ki ne dela v svojo čast. ne v osebno korist, — ampak sa dnino in telesno dobro naroda, ki ms je Izročaš.
Novi tržaški škof in svetna oblast, katerima hočete Vi pocrniti in oblatita g. ž«ipni-ka, sta pametnejša od Vas, in trdno sem prepričan, da se ne bosta ozirala na umazane členke Vašega tfsta ne na nmetre tako »dobrega kristjana« kakor ste Vi, Ker se o njem lahko prepričata na tnerodanej-ših mestih.
Quosque tandem tu, Grossmanne, abuteris pa-tientia nostra!
t t
Cđ ne?sl!2 do nedelje.
Avgtst Šenoa pravi v svofi z>godocvinsdci po-veobi »Seljaoka <buna«, da si ie hrvatski narod nespametno sam strgal krono z glave. Pa ne le krccie svojih vladarjev, amrpaik »tudi,krono svoje s vet ode: ker ni hotel ometi brata za brata in je zato dobil tujca ea gospodasija. To je žalostna zgodovina vseh nas Jugoslovenov. Ker nismo znali živeti bratskega živltjemja med seboj, emo ipostali sužnji tujtincev; ker se nismo znali vladati sami, so zavladali nasd nami eovrazndlca z ognjem, mečem <in nasiljem. Pravdno, da je zgodovina učiteljica narodov. Ali 'bodo sedzmji potomci nespacnetnih, predm-ikov hoteli sluša-li svarilne pasove iz svoje lastne zgodovine? To <je veliko, usodno, da: odločilno vprašanje. Potomci so si pridobili zcipet krono — osvobojenja, narodnega ujedinjenja! Ali si jo bodo znali obraniti ki si jo pričvrstiti ca vse čase? Aii f>a si «o hočejo zopet sama strgati z glave, ker se ne aortjo amcfcati grehov prednikov: medsebojne zavisti, mržnje in sebičnosti?! Ker se ne znajo sporazumeti med seboj, nai hi zopet pontafi sužnji — vsi 71 Mari lim ba pota bolje?! Tako pride, če oe bodo hoteli lutati glasu bitega srca in zdrave pameti!
Sitim -tja ven na polje, ki je nam Primorcem sedaj zaprto. Vrata vetike bik so zaprta z zapahom. Tem oujneja je naia dolžnost, da mislimo, kako ni čim najbolje oredžmo življenje v svoji ožji domači hiši. In pri tam nudi zgo-dovana natega naroda svarila an pouka tudi
nam. Ce se ne bomo znali izogibate grehov očetov, ba do, hudo zla. Ce ne bo reda, lju- ldrug drugemu! 7 Morala bavi in soorazuma med nami samimi — kako ]	a	M
Ce se ne bomo čutili člane iste družine in če ne bomo temu primerno delali in snovali, bo sosed posegal v našo hišo. Vsi moramo biti delavci, graditelji! Vsak na svojem mestu, po svojem položaju, po svojih zmožnostih. Nikdo naj se ne ogovarja s tistim znanim jzgovotom: •jaz nisem za to, jaz nisem poldican! Vsi smo "poklicani! Vsak po svoji poti, a vsi za isti c3j! Tudi mi si moramo priboriti In pridelata — krono samosrvegega živjjenja! Vsakdo more, Če le hoče! Tudi če ne hodi po vedski poti vsakdanje — beseda neprijetnega zvoka — politike, more in mora biti vendar koristen delavec v službi narodne —-politike. Kdor deluje za presveto naroda, služi narodni pel tiki; kdor se trudi za gc&podajrsko povzdi^o, jposta-r/Ija temelje vsipefni <polIt£ki; snovanje na so-cigajLnem po4)u je v srvopih posledicah važen se-siuvea del — pcilutlke. Ni dano vsatkoonur, da :bi gromel na shodeh; ne more se vsakdo spuščati v vrvež dner.Tnih političnih bojev. Ni do-v o^eno vscAcsnur, da bi se pehal po veliki ce-str hrupnega javnega žsvl^eo^a. Vendar <pa more vsakdo — ako je fciLa^e volje — dajali o.pere ti.-?'en, ki so pozvani, da nasicg>a|o v javni: po-111 eni areni. Kmet on gospod, trgov ec in obrt-jiik, uradnik in delavec: vedk-do more, če le hoče. uspešno prispevati, da sa priborimo in priociamo — krono življenja.
In r-aivno — s polno zavestjo n cpra\ričenxm ponosom pišem to besedo — čaefcna egodovina snovanja tržaških Slovencev beleži lepili iz-i gledov, kako more tudi nepolliik vrSati bla^o-:4ovi|wjo in Ua^oflomo politično delo, če pri •tej besedi razumemo trud za vseskupni razvoj Ln napredek.
O takih fagleiifih hočem aoapr govori tč pršbod-rreč, ker sem se za danes Stak že preveč oda* 'lfii od — kako bi rekel ? — »nsčana«, kakor sem ga bit zamislil temu predelu Bsta: padel sem, kakor oe pravi, a »tona«. Moj namen je namreč, da bodi v teh i n sgi isr th Ibeseda bedj šepava, lahkotna, rekel bć fe'ubccrotiična. Ali, ko človeka ebhajafo preresae misli, včasih res ne tnore drugače, nego da m tudi beseda postaja resna.
Sicer pa ie lahko tudi v tsld-le šegavi beseda govoriti mnogo resnice, mnogo resne sodbe, ojstre kritike in koristnega potka. Samo treba prav čitati, prav razumevati an znati iz-lužčati iz ša^ve besede rano emo.
Na (krvavem Ibcj-iSČu ob Piavi so vabili Ita-Ićjani Avslrigce: »Pridite sem črez; nad nama se smeje lepo italijansko nebo.« Avstrijci pa so odtgcKvoriii: »Ne gremo, ne, ker tu je ćmenit-ne?"e, ka§ti nam se smeje — ves svet!!!« Mari ni bilo mnogo grenke resnice v tem odgovoru? Svet se sicer ni smejal, ka^ti: kdo ba se jno^el smejati spričo tolike neizmerne tragike, spra 56 tcl'ke k vri in nesreče?! Vendar je tčsti csmeje« šzreJlcel uničevalno sn pravično sodbo o vsem vojskovodstvn šn — politiki Avstrije.
Na Dunaju je kaj razvito tisto »volkssanger-stvo« — pevcevglumačev, ki razvese^ujego ljudstvo po gostilnah. Neki tak pevec«glranač .je ,privede! na oder gos šn prašiča. Prinesel je s seboj tudi čelado.— tisto (glasovito *xpiokel-havibe«, tisti prosluli znak prusčjaštva, ki se je til (preselil tudi v 'Avatc^. ker je že avstrijska modrost menila, da mora po Op«ose posnemati vsak pruski iz&led. Čeladi pravdo Naui cd — heim. Pevec je htoel nadeti goski čelado. Goska pa je otresala glavo in ni hotela. In ipevec je rekel: »Wili nicht Hekn!« Noče čelade. Poizkušal je potem pri prašiču. In ta je — hotel. Giumač je pokazal na prašiča s čelado na glavi: Will — HelmJI Grohoten smeh je zaorčl po dvorani. Ljudje so videli v ščetin-ou — Wilhekna! Pa tudi navzoči poflicr'jski komisar. Prijavil je pevca in oblast je dela tega .poslednjega za nekoliko dna pod ključ. Ob na-sletim;em pevčevem nastopu je občinstvo zahtevalo, naj ponovi tisti mični prizor. Glumač pa ie odrezal: Mari naj bi se dal zopet zapreti radi tistega — prašiča?U Zopet smeh. Zopet je cibčinstvo odsklo na — Villbeflma. Ne vem sicer, ali se je to res dogodilo, sli pa so se le dzmnslčii zlobni taipvci; toda v zgodbi je vseho-vaiia resnična sodba.. „ o imperatorju. To, kar povem sedaj, je pa resnična egodba.
Srečala sta se dva Kraševca. Pomdraviiia sta se, kakor je lepa navada med našim ljudstvom. »Ddber dani« — »Bog daj!« — Te besede je čula karabinjerska patrulja in je ona dva Kraševca — areterala. Na vprašanje čsstnika: kaj da sta zagrešila moža? — so odgovorili kara-fcanjerji, da sta pm nevarno gromla! Stotniku, psmetnemra možu, se je stvar nekam sumlj.va zcela. Zato je pozval nekega zaposlenca, domačina, naj povpraša aretšraoca, kaj da sta rekla? Dobivši pojasnilo, je mož pojsnil stotniku, da je to običajen riovenski pozdrav. Cast-n'lk se je prisrčno zasmejal na račun — kara-bin'er^ev, fin je, seveda, takoj izpusta »zločinca«. Karafcinjerji so namreč, ko eo čuli besedi »Bog daj!«, razumeli to za.. - budello (v tržaškem narečja »budei«)---čreva. Menifi
so, da je Ibtfa nevams grožnja: da jim grozita z razparanjem trebuha!! Ali ni v tem dogocku svarilo an primer, do kakih neprUfk prihaja, če favni funkcionarji ne poznajo jezika ljudstva! Torej svarilo sedanjim našim oblastmi!
Tudi naslednje se je resnično dogci«C3o v neki tržaški slovenski družim. Sedeti so pri obedu. Ker je bH poseben povod, so mami pripravili nekaj »sladkega«. Bratec in sestrica sta do-fcila ©voj — naj rečem tako, ker že živimo v časih aiprovzaaj, »vrst« in »odmerkov«, in je beseda v navedi — odmerek. Hluratu je velei bratec sestrici: Zatisna oči in odpri osla! Meneč, da ji hoče bratec nekoliko potisniti v usta od svojega »sladkega«, je sestrica lAogaia. Ko pa je zopet odprla oči m pogledala na kro-žnak pred sebof, se je britko zajokala, ker je bil krožnik — prazen! Bda je to sker mala lunaparija, ali gospod papš so se zasmejal od srca: O ti, »falot,« ti! In da potolažijo dekletce, so mu odstopili ostali del svojega odmerka!
Tudi v tej zgodbi je resno svarilo za itali-janske dzžavnike, nai odnehajo od politike, ob kateri ao zatiskali oči pred resastaoatna, ter eo držali usta odprta, da jim mogotci na pariški konferenci kaj potaanefo vanje! Al ne bi balo bolja, ako bi al »bratec« In »sestra*, b Italijim. as poznala krožnika ~ js na dlani. OrnenH sem že na tem mestu, da se stvari
na Reki nekam čudno pletejo. V ve1.L,: slmfo-nofo D'Acmunzijevega podjetja je	; ..uda
neka distonacija. Potem sem doenal naravnost z Reke — tudi jaz imam svoje »zveze«, čeprav nisem diplomat, — da se res nekaj meša, na kar so tudi italijanski viri začeli govoriti o nekih preiskavah proti častnikom. Nekoč je neki slovenski list tv svojem ^političnem pregledu« o dogodkih na Baffikanu sporočil tako4e: »Na Bolgarskem se nekaj kuha, ali — ne ve se kaj.« »Turek še vedno škili črez mejo.« (Nočem biti poreden, ali toliko moram vendar reči, da informacija ni bila Bog ve kako imenitna in izdatna: čitatelj je vedel toliko, kolikor poprej! Ali ironija usode hoče, da danes tudi jaz ne morem reči drugega, nego: 'Na Reki se nekaj kuha, a ne ve se še — kaj!
Ita&jani govore o s incidenti tdella vita« — o slučajnostih an iznenađenih, Iki .jih prinaša živijenj e. Take slučajnosti« do zavija tudi Gabriele D'Annunzio. Pa smo doživeli te dni neljub an nepričakovan dogodek tudi mi pari »Edinosti,« ki nam je — dogodek namreč — kar zaustavil delo! Naši ijud^e so se jezili, ko niso dcfci&i v petek zjutraj »Edinosti«. Jezili so se, čeprav last »ni za nič.« In jezdili smo se tudi — mi! Incidenti deHa vata!	C—č.
MOLZNA KRAVA. ^.obRi u\ vožnjo, je mi prodef NasJov: Kjarbofa. Zgorn-a &t. 318.	44*0
Marija Ferluga Josip Moretti
danes poročena ScogKetto-Trst-Macerata
Poziv na novoletna voščilo.
Prosimo vse ssše cealene laserente. čksteHe In sploh vse one osebe, ki želijo s vrstiti v našem liste NOVOLETNO VOŠČILO, za dan novega leta, asi se pravočasno Javijo ust meno ali pismeno podpisanemu, ker prekasne naročbe as bomo sprejemali ako ne bomo Imeli prostora v lista. — Novoletno voščilo za L Januar 1920. v obliki vizitke stane 15 Lir.	laser, oddelek Edinosti.
Poslano*)
Jaz Franc Baumann, zidarski mojster na Rakeku, preklicujem vse, kar sem razžaljivega govoril o gospodu Francetu Domiclju, trgovcu na Rakeku, in izjavljam, da je vse, kar sem mu piedbacival, neresnično.
RAKEK, 4. decembra 1919.
Bamnann Franc.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu veleva zakon.
VDOVEC srednje starost, rokodelec, z n-i hčerioo Mi znanja v svrho ženitve z vdovo ali dekletom fcree otrok, sredim eveirkosti, skrbno gospodinjo. Naslov pove tn&. od<L Edinosti.
4461
ABSOLVENTKA I. ietmka trsovske Sole ^eJi služ-
bo v pisarni kot praktikantinča. odd. Edinosti pod »V Trstu.
PoouKihe na his.
4461
PRODA se vrnete kis, ^posoda za vb>o od 30 do 300 I, 2 veliki drevesi za sesattce. prazni zaboli, drva za kurjavo itd. Oamrpo Belveiere 1. 44^?
1SČEM valenca za trg Oberdac št 5.
trgovino lestvuk
Millonig, 4484
ODDA se nra)hna mehllrana sotica s prvim jann-larjem. Nask>v pove mts. odd. Edinosti. 44S3
ŠIVILJA za gospe in otroke prevzame vsakovrstno delo na dom. Tr« Oberdau it 5, 1L Sohocia;.
44S5
PRODA se ovratnica m mui iz kožubovine t 600 hi svilena bluza za L 60, vse novo. A idotto 33. II. desno.	4-i>6
MLADI PRAŠIČKI se prodajo. Naslov: Lozej Anton. Rodan. Scala Santa 219.	4487
1S0 do 208 ks pristnega čebefaiega <nedu ima prodaj Ivančič Albert, Smast pri Kobaridu
c 345
IZKUŠENA BABICA sprejema noseče n adom. — UEca Chiozza 50- Ivanka Battista.	44W
POSTRE2NICO Išče majims drsiina (3 osebe) Ulica Cotnmefdsle 9, IU. aadstr. levo (čez dvorišče).	B 99
ODDA se majhna sofcca. oddelek »Edinost!«.
— Naslov pove Ims;
DVA ČOLNA za lov popotna z vsem orodjem mnogo mrež, namreč: »mnlalde* ssualnerl, pas-seHere, i iiinsisu tsrtane« Hd. se prodasta. UL sv. FrančUka it M, Mlbenčlč.	44*4
MAJHNO POSESTVO, nova hiša, hlev,	vodovod,
vrt« dvorišče, pripravno tndl za obrt,	se proda ozir. da v najem pri Sežani. Ul. della Guardia
31, pritL Sv. Jakob. Trst.	4443
GOSTILNA v bližini Trsta se odda v najem. Pismene ponodbe na kis. odd. Edinosti pod »Ugodnost e	4430
KROJAČNICA Avgust Shilar ul. S. Francesco d'Asisi Š-tev. 34, III. le edina dobroznana kro-iačnica v Trstu.	3367
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povh. Oaribaklijev trg št. 3 (prei Barriera.) 3341
ISCE se poštena Slovenka k družini 2 oseb; tiste ki znajo kuhati imajo (prednost. Z gi a siti se * v ul S. Nicolo U. 9, IV. od 9-11 in 15-17. 4473
HI S A, 3 sobe hi kuhinja, z vrtom, se proda za 16.000 L. Več se izve pri blagafni kavarne »Fa-bris«.	4471
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
riira Puntan rop n. mu - [gstna palača.
Delniika Ravnica In rezervni zaklad K t. *■» 223,030 0<W
Izvišnis kafertn m liniiie in mEnjsInična tr2nsa ;q:. Uradna ura od 9.30-11.30 In 14.30-16
MAL9 Odmss
se računalo po 10 stot beseda Najmanjša prlsto). bina L I*—^ Debelo firke 30 stot beseda. Najmanjša prisi'vlbina L T—.
Cohrozntnm hriunko
ViKOSLAVA CJURINA
ul. Sov. Mčrca::ante 1, hha Kav. (Roira)
ex „Nuova York4'
se naltar e'i prtpsro:a slsmsoia ožcastva.
(Ventil
PRODA se kuhinjska tn sobna oprava za dve osebi radi selitve Zgorvvk it 1 pri Prošeku.
44S7
TRGOVSKI POMOČNIK, za trgovino mešanega bfassa, vešč hrvatskega, nemškega in itaKanske-ga jezika, 2eK službo v Trstu ali okolici. Ponudbe na in-s. odd. Edinosti pod »4479«. 4479
muh m mm
nL Mazziai 40 (vognl nI L Lazzora)
Za prihodnjo sozono:
bogata izber volnenega blaga, bari enta moškega blaga, volnenih odej zaves »n
lastno Izdelovanje variranih ode].

riaslu
t ^
i	--—--1 m
ZofiozdiGuniški ombulatori]
prej dr. BODO.
Zobozdravnik cfr.E.C3o^f@ro
— In —
dan2!sl Stanko Perhavec
TfcS\ Trg Gel Joni št. 11, II. nsdszr.
sprelema od 9 do 12 In od 15 do 19.
IzMe zon Urez fiolefln, zoHouja, zl2ti mostovi
Urez neHo. reguliranje zob in zlate Krone, Vsa delo se lzvršu]e]o pa moM

m
Plačam za srebrn denar najotile cene, tudi večje Kot drugi trsouci. ALBERT POOH, I1T2I d. tali 17. vr. 2. uriti

t Tafta. 4be 14.

^IriilS
Kaetsko raoprarrtyanje mode Ottdcd^e, na
Kotoakorcu je uspeio prav dobro. Tajnik je pozdravil oarvosoče kmctordc« v hnenu Tr-žaSke ikmettjske tlružke ter govoril o rasnih \zreških, zaradi kaderib hirajo an boia^ejo rastime. JEiden izmed na^a-vmejših vsBuokov je ta — je rekel tta^nhk — da «e zemtfi ne ofcrača is-fca poeonnoat kakor nekdag, ;ko nošo ljudje talko tr umoma »apu&čali poijejdebtva in prehajali k iraiu«fcr.iji; zemlja se ne <£ide£t3e tako skjfano, ne prekopava se globofoo, ne gnoji se asi	ddbro. Ra'stlane se ne tffislifo
tako pogotffcoarta, kakor bi (bilo treba, fikx>-dlgorvci itn plevel se ne čistijo solitdarno, Skupno, vsled česar jsh na mogoče nikdar (popolnoma iztrebiti, ker ostajajo od gUvščmh bolezni Se vedno trosi din kali, a od mrčesneh ikod^fVVcev ličinke ali bube na can&nah in zemJ£&č£h maloenarm&b poljedelcev in občin, ki r& niso pokončali, tako da se te mrčes i in ^kodiovci vedno eaopet pojarvigajo. Zato mora aromafe* femdt vsako leto troMi oernamsake svote za ooa bojna aredstva proti raznim škodSfivcem, ka&or ca žveplo, ofidium In raa-IMQ zelen-jadnim beflezoian, za tnOtlro galico proti peremosperi in »vsakovrstnim rastisnsJam ter sadnmi bolecnkn, ca deodrin, tobačni prah in edcstr^Jt, hepaomaogan «n rasna tnrta in lepila proti sadnim, eeleajadctm in eveditiiSm
Skoiljirvcem, ki unć5ufe$o ogegove prideflce. Razum te^a mora troerli veled pomanjkanja živine ie večje svote za tako draga umetna gnojila, supen-fceia*. ččlsM sdirter, ka^jevo sol m druga nrefcfatva aa uibcljšanje eemlje.
T^rkSc je nato p«rešel na čkvveđce «kodl§ivcef ki imiduj-ejo đomefcslke rastline m pridelke ter kraldejo kmetu plodove	tradov, oble-
ko, periio, Sivino on denar ter dejal, dn ne smerno teh Škodljivcev sod&ti prestrogo, ker' se, »kakor mi,	in nesrečni plod razmer
človeške družbe in n$e današnje civiiiaadje, kateri smo tudi ni mnogo tktpršnesH s tem, da an*> se	od startih Ifcr&čansdrib načel
vestn, samoHtpaz«na<\nan^a in satmezaitagevanja, in ker ti Ijia^e itrp^o dtaže-v«© fcn materijafcio pomar^k arije in si ne morejo drugače pomagati kot « nepoštenim dejanjem, ker « na pošten nač'n in po avr(fb n-utzorih ne morejo služ-iti vsakdanjega krtiha, Starti dela na nikjer do-oitri. Zato je tajmiik paredalgai, naj bi se tem l§ru>dem preefoHb^-o de&o, naj ti se na vsako Imnohdko b«£o pc iita\-ila če« noč sveti*ka in poleg nče vabilo: »Prikli jutri k mena delat,« « 9e tait še kctčfcalj polten, bo prišel. Ker je pa premeflo petrdle^a Sta so pc^edefek« dnine prev^cSie, se mali kmett še sam ne more vzda> žavati, je ta precHog, padel in obvezal predlog o3borrflka g. Juraševiča in aseh navzočih kmetovalcev, da se ustanovi tastna nočna straža, (kn <naij bi krožila po tem predelu in va-rovala las-lmcno pred ftaftovi, a drža<va naj bi slednjim presSkuibela delo.
DAROVI.
—	Namesto venca na krsto gospe Mim« StreVljeve roj. Tolazttijeve darujejo CMD: Poidi in .Mirni Mi^Jej L 30rodbina Koreučan L 20'—, rodbina Jos. Kraigher. Posto'na, L 15'—. Mirni Bianzsni L 10'—, skupai L 75'-. Denar torem u-prava.
—	Ka Miklavževem .večer« so v korist šentjakobske podružnice GMĐ .derovetf <T>okx plačane vstopnine po 6 L Fran Cesar. Anton Bole, po S L Ivan Omerza, Gregor Babič, Anton Kresevič, M orel, Katclan, Prelog, Manrič, po 4 L Franc Narobe, Eremic, po 3 L Može Dra«o, Bratuž, Bo'e Josip, JavomUc, N. N.. -Morel L., N. M, Vrh I osip. Po?aT Anton; vsi ostali pa, katerih imena so na vpogled pri blagajnik« Mauričii, znesek L 10570. Podrnžn&či]i odbor se vsem darovalcem najreinteje tzahvainse za pomoč, ki Je prišla res v izdatni meri od strani cera"ene*a občinstva.
_ Za šaljivo tombolo na Miktevfevem večera
pri Sv. Jakobu so darovali: trgovec Narobe ptička s kletko in steklenico Šampanjca. Jnst Man-rič 1 metlo i" 2 paketa- čokolade, Josip Cernigo4 1 steklenico Cinzcno in 1 kngiirf, Gombač Adolf I paket čokc4 ade in 1 Matijo sardin, A. Renko 1 pa&et čokolade, Gombač Ferdinand 2 paketa čoke' ie in Peter Bratuž 5 štruc Jmiha; načalje ss darovali v isti namen Zidar GregoT 10 L, po 5 L I\an Gregcrič, Jakob Mcrhar. Vek osla v Stepan-čič, gostilna lvančič, pekama Zavadial, N. N. 4 L, po 2 L Trošt, Glavič, Du^novlč, Miton Kodrič, Jcs. Rožanc, Breznikar. Voik, Cerne, Vrh Benedikt. Josip Zavedla!, M^.a Širok, D. SiTok, Do-brila. po 1 L N. N- Jos. Prelog, Anton Kosič Mor-
n Nazarij. Segulin Roza, Zega Josipina. Cehovi Povh. Srčna hvala darovateljem ter nabiral-kama gč. Milki in Ivanki Širok!
VMišM zvrtan Tomu]
proda 21. decemUro ob 3 m. na
Javni dražbi
Mučni pcslspje, klet zemljišče (7060 m2) železni vrata Iti
OMETHI ZOBJE
t in brez čdlnsti, zlate krone te tudi obrobkl
VILJEM tUSMERfiS3&&3
TkS I , ul ao. oktobra (ex Caser aa» i J, a Ordinira ed 9 predp. do ti zvečer.
" ISTNICA UREDNIŠTVA.
G. J. F- JelŠane: Jasnega odgovtna na VaSe \Tyrc-Sanle, ka* se zgodi z avstreogrskima bankovci, ki se nahajajo med ljudstvom v Vašem okolišu, Vam ne moremo podrti. Ce je cenar neprepečaten, )e čisto gotovo, da ga v Jug&slavijt ne zameirajo, ker je žc doslej imel argoni to veljavo v Jugosda-vijr edino le prepečateni bar*o\xi Avstro-ogrske banke, od Jej pa samo prepečateni in po'cg tega še koikovani. Kolk ova H so se smeli namreč ie že pravilno prepečateni tenkovci. Kdor torej v zasedenem oženj u ni sveječasno zair.enM avstreogr-skih bankovcev za lire, si ima izgubo pripisati pač sam txbi. kešti opozorite je bilo do\o!j. da »al se denar namenja. Stara avstroogrska krona (nepre-pečatena n nekolkovcna) num v zunanjem svet« canes s-koraj nikakršne vrednosti več. Ce pogađate švicarske te'ae, ki jih redno objavlja noš list, najdete tamkaj n. -pr. v včerajšnji številki (11. t m.), da 100 starih'avstrijskih kron velja v Švici samo 2 franka bi 95 -cen tirno v, ena krona torej niti cclih 3 centimov. Ali sprejema Avstroogrska banka t«a denar v eame-no za Icdkovane nemško-avstri.ske krone in po kakšni ceni, nam ni znana Dobro bi bilo, da se za natančne informacije obrnete na kako benko, n. pr. Jadransko banko ali podružnico Ljubljanske kredfbe banke v Trstu. Ce pa gre za pravično prepečateni jugoslovenski cenar, torej krone z jugoslovenskkn pečatom, pa mislimo, da se najde pot, da se i'ndje izog::ejo iz-tube. Za natančna pojasnila se obrnite naravnost v Ljubljeno. Najbolje ie, da se stori to osebno pri vfcdi aH finančnem ravnateljstvu. Meja je sedaj n-*-* mn ncjiu* fJavcii«"0 «« «lnh) tudi brez težav.
zobozdravniki mm
ulica Chiozza št. 5, L nadstr.
Sprejema od 9—13 in od 15 -!7. Izvriajejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom *n brez neba po moderni tehniki
Cr. P. Tanburllnl'
MARIO MOBO, tenaltei vodja-
trsoudia mmm
llm Cvenkel v Trstu
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se je z dnem 24. avgusta 1.1. preselila s Korza V. E. III. št. 23 za dve številki naprej, namreč na št. 24.
v Trstu
registrovana zadr, z neomejenim jamstvom
nL Csrore Butam (srel S'oJlos) a Zl
spjeoifl hranilne vlo^
od L 1 dalje. ^ -
Trgovcem otvarja tekoča če* i m račune — Posoja hr nilne pušice na dom. — Reutni davek plačuje iz svojega.
Dole posolila
po nafugodn jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na sastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in pramOov od S do 1.
JADRANSKA BAMA
Dela. glav. K 30.m&K>. Ressrvs K S.53 >.4j0 Cmimii T4ir
fla lm d flsjirđi S * Ki L IH:)H I
Podružnice: Dubrovnik, DnmJ.t lotjr, LJj»" Ijsna, Metković, J piti j a Spit. Stbeofic. Zaisr
Ekspozitura: iiaaj. Obavlja vae v bui&M »trato spalijsis
Sprdaiaa vlog«
bs hranilne knjižice proll aiA*', leftil n šestim v bancogiro-promečn prod Jv'o let H n o-brestim. IUi odpoved navezane zneske sprs-lema po najngodneji h posojili, td se lutaj* pogoditi od sioča|s de alaćaja.
Mi v wm lORtR miii (iit« toii^ Blagajna postaje «4 9.80—12^0 Ia 14.30—1«
Z1LN1IR K ZUTAKUIE Z
«a veMko Izbero ss vdobi pri [
A. POVH v Trstu
rRO GARIBALDI (BARRiBItA) 3.|

za kmetijsko rabo in rafiniran za industrijsko rabo«
Ponudba na JOHN UBITE
— Bonti bi it 2 — tat
s
JOSIP STRUCKEL
Trst« «ojd Vin Nuovn - S. (starisa.
Velika isbt ra vsakovrstnega bia^a za moft<e -J ia tonske, — B ago sa snanjet žamet, ba han t, e s ile. Sta min tor rasaih predmetov za okras oblek. Vse po sniian h konkursn&nih cenah.

«8 ^ S i
09
3 o
2. O "S" (D g. fif-
o.
S »
e g
rti
aa m
Izšel Je: Kdoi
JEDEŽ".
Ts spletao priznani In edini žepni koledar v zasedenem ozemlju — .VEDEŽ" za leto 19*20 prinaša vse polno najzanimivejših sta-tistICnih In dragih podatkov in vsakovrstnih zabavnih in poučnih spisov. — Z eno besedo: prihaja s polno torbo najzanimivejše vsebine, tako, da mu ne more niti —m sv. Miklavž konkurirati, posebno ker je določil za prihodnje leto svojim * rečni m Čitateljem lOO krosu* dobitkov. Prodaja se v založni knjigarni i. STOKA, Trat, ulica Milano Stev. 37. — Preprodajalci dobijo popust.
To dni tsldo
„Gospodinjski Koledar11.
& PIKO, zlntomica-arcrnica
b t s
KapHjtn ifbrut krone Ni
foVdkterle po iihr<r'lfi ranah.
u
Kar je Človeku ura, to je skrbni in pridni gospodinji „Gospodinjski koledar4*.
ni aai
PRiPOKčufls mm
Si
TRGOVINA JESTV1N lla Genova fCaavanile) 13. Zaloga: kave, mila, sveč, sardin, kakava, čokolade, čaja t t A Pristni Jamafka ram, konjak, veririouth. maršala, višnjevec ter raznovrstna vina. vse po zmernih cenah.	Ivan Bi do vse.
MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana Hvarnica (H.aUiella. Via ledU 26, Izdelovanje in poprava strojev in motor ie v. Pr®-računi.
KNJIGOVEZNICA. Pletro Pippan. Trst ulica Vnidiriro It. Artist^aa
vezava. 2epni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (/egistri) posebcaeca sistema.	_201
MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar. mL S. Gtovanni a in 12. f^aiboU^i izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne.
202
papir.
Velika zaloga papirja -a ovitke, pupimattn vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti Cene zmerne. Gastone Doilinar. Trst. Via def GtJsi 16.	_251
ZOBOZDRAVNIK
D". MRAČEK TRST
Corso 24, I. nadstropja Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-0 pop.
[ntifeđsi izfina!3 nI pMnii! Ii m\A nMi
DAMSKA KROJACNICA A. Riecer. Trst ulica Commerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in irancoskem krojn. plesne obleke. obleKe za poroke, b!u*e za lišče Itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337
mm
Ki
— TVRDKA —
JllarSco lants^Rer
« Trstu, Vil Ro-na 28 (bišv i ul. delie Hosie) vogal ul. Giorgio Ca alti. Zraven velike poŠte. — Telef«>si ly8.
Dvokolesa, motorna ko'csa, pri-tikline, pnevmatičri predmeti. Popravila. — t)elo soliJno.
.baba* me r.oče več!
Stari Jože Fajra čila ii ra/mišlji:
Torej ne hvali r»mo „Edinost- umetne lepote foto; -ih slik g as vitega fot-grafi nega zavoda T rsfv, t Te a Aceuadotto 271 Tudi irugi isti pi-ejo! Kaj napravim? Dam se s! kati! Star sem !.... Nobena No, glej, glej I Tu se tudi neka} drugega Čita:
NIČ ve? starosti 1
»G'asoviti ruski učenjak dr. Vonorov v Parizu pomlađuje stare ljudi za 10, 20 in 30 let.* No, to je pravi čudež. — Takoj pojdem v Pariz, a kadar se vrnem, se dam tudi jaz
ulici Acauedotto Stev. 27;
potem naj se varujejo vse mlade deklice I
slikati v
i
Stran VI.


Dan^LV EEđelio. 14. ditemlira 1919
točno ob 10.30
so v poslopje tvrdke za dražbeno
prodajo

i
Trst oL Cliiozza St 1 ■ TeL ft 34-S2
povabljeni vsi O' i, ki ?o kupili igrače na d n sv. Miklavža, poiroš li najmanje L 20 in prejeli dot čno siečko s katero potom žrebanja dobe:
Iioncertiil ifl^ulrEUrSmr
Iz
aU
popolnoma nm fin-cnisha mirnih se£o
ali
popolnonm nova pisalno dvoranico (sslM) iz teMne.
Lastniki srečk ?a žrebanje izvolijo
izmed sebe odbor, ki izvrši žiebanje. □□
tO žrebanju se bo vršila DRAŽBA slik, um tn n, kcžuhovln In raznih
predmetov.

di
rr
Lotasrafisni n m Bairae
Trsi, Cerso Slav. 39.
Pazgiedn ce v plaUau. .-oec iaHu.ta: slike » barvah, totcschizzt, Oa'niner, vult, p<»večinia, n produkcije vsakcvrsie. E'ektr. lazsveiljav«.
Naznanilo.
Naznanjamo cenj. odjemalcem,
da smo prejeli veliko množino
Istrskega £i
in
bal aga ui^a
dalmat nskega op o .a poleg italijanskih vin. V za! g? imamo tudi vino chianti v ori^^a?nlh steklenicah, asti, šampanjec, marsalo, vermouth, žganja in fina vina v steklenicah.
Ernsst Mrni in Hcrcsolch
Trst, ulica XXX. oktobra itev. 14, Trst
(prtj. Gnsermi)
RaznevraSnS ll@?r,
orarsala, vermouth, žganje In flna vlu) v butlljkah na drobno In na debelo.
Trst, aliio Cenra Baitlsli it 29. t iTOM
r* ^neMUaticsdlSlmrffi • Trsta.
ustaa palač::.	Ustanovljena leta 183&
. vv>rov. proti Škodi, povzročeni po ozniu. streli eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Za-\v ovanja pošiljatev na morju in po suhem. 2i-vl njska zivarovtnia v najrazličnejših kombioa« u Delniška glavnica la rezerve dae 31. decem-1915 K	Stanje zavarovalne
Klavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516,405 849'—* Cdkar obstoja družba, je bilo v vseh branžah izplačano ns škodah K S72.-o3.44J'85. Zastopstva v vseh deželnih davnih «uestih ui važnejših krajih.
L
tti .-"S
ILN
MISLEJ FRANC, ulica S. Michele št. 26. — Dobe se vsakovrstni mirodilaiikl predaaeti pe nizkih ceoah. — Stntp sa ssifu uaji affi in podgan, čopiča, barve, izrezi sa sid, par-»—i	huu L t. d. L t A	s—t
Družinska sreča
je večkrat v nevarnosti radi brezokusne juhe ali radi slabo uspele omake.
Soprog, ki pride truden iz službe, ako dobi okusno in redilno jed, da ga okrepča, četudi ima mnogo drugih misli po glavi, postane vseeno vesel in ljubezniv.
Razumne in izkušere gospodinje poznajo že skrivnost, da zadovoie okus svojih soprogov: K juham, zelenjavam, omakam itd. rabijo .vedno
mesni ekstrakt
najboljši proizvod, ki da najboljši okus in izdatnost
Edino le PEBTOT eraf o Trsin
uL S. Francesco d'Assisi št. 15,1L
(nasproti tiskarne Edinosti)
Me t&ikiOTSfno zlito to
srebro pa
PFfiFF
f* B SiUtt za 9i nji ii vmajt ftm m£d u*ri Seidel & Neumann in
vifnieosc Lmoi^o
(Lusardo Marsscttoo)
in najlinejSI llktrjl tvrdke Girolamo Luxardo iz Zadra. KAi-Stila in veneouth
tvrdite ri.o o Accardi Vinci Iz Maršale
vIsUIm In hladilna nin. vod« Kriist.ftlilraM soli
družbe „Terme ed Acque di Montecatisl
Za topstvo 'n zaloga zi Trst Is Julijsko Benečijo pri tvrdkl
V. drasiish — Trst
V. uzimtto iLCVi 93 Telefon 30-37
mtm podjetfa L GELIR m tfrus o Ml Bistri 3
naznanja, da sprejema vsa v stavimo stroko spadajoča dela in naročila za stavbo« materijal todi v Rabefih ŠL 8 pri Matalfah (zaloga cementa). — Načrti In proračuni pri sprejemu dela, brezplačno. — Posreduje tudi pri prodaji in nakupu zemljišč in stavb. — Isto-tam se kupi stroj za zdrobljenje gramoza in peska, bodisi z motorjem aH brez njega.
,Singer* Gast A Gasser
___. ___. ____ Tvrtka mUaoitjH 1. Ifll
FRANCESCO BEBHAR
popr.vl.uja.	Ti«t, uL Oaia parni« 11*
Pisarna odvetnika
se la preselila
0d.SJMli 14,11.
Klsova kiselina
(•dana pristna m,
Plavilo Rlinatl škrobni klel ( LLALld
se dobi pri
R0LLAND1A COLOHIAL
družbi z om j. v Trsta
oL Pter Luig! ta PalesMu itsv. 2
(vogal uL Coroneo)
I Telefon. 24-03	Telefon 24-03.
JI
MIGUOR
eR ena
mmi mazno za Crmje
Ital janska tovarna
PROIZVOEOV BRILL
Podružnica o Trsta, al. d£l Toro 10
Telefon 3172
£
Izdeujem vsa lasna dela iz česanih (mešanih) in rezanih las po najnižjih cenah. — Kupujem izčesane in rezane lase. JOSIP KOLAKOV1Č, brivec in tamničar — Ajdovščina. — —
Pozor!
V ulici Udine (prej Belvedere) štev. 49, se nahaja PRODAJALNA USNJA, KOŽ, sploh vseh čevljarskih potrebščin. — Specijaliteta: Za krojenje in prešivanje (sleparije) zgornjih delov najmodernejše iasone.
Filipčič In drag.
OđlmJanJs ta prihajanje vlakov.
Centralna lažna postaja.
UdhodL
0*30 D. v Belgrad, BukareSt, (tres LJubljano Zagreb).
1'1S a m Dunaj (črez Videm. Trbiž, s-saki po «edel]ek, siedo In oetek).
5*30 O. v Cervinjan, Tržij (Crez Bivlo).
6*30 D. v Reko. črez St Peter na Krasn.
6*50 H. v Benetke (črez Bivlo, Tržič. Videm).
riO R. v Milan. Pariz, Loodon in Bordeauz (črez Cervinjan).
8*30 H. v Logatec (zveza z Reko).
11*15 H. v Benetke ('irez Bi vio, Cervinjan).
K'30 D. v Benetke (črez Tržič).
14*50 D. v St. Peter na Krasu. Reko. Lozatec.
15*15 O. v Lozatec (črez & Peter na Kra^u) v LJubljano.
17*35 D. v Rim črez Cervinjan, Benetke, Padovo,
Bolognio.
17*55 O. v Videm (črez Bivlo), Tržič (zveza s Cei^vignanom, Gorica).
18*20 H. v Reko črez St. Peter na Krasu.
19'30 D. na Dunaj (črez Logatec, Gradec) vsak ponedeljek, sredo in petek.
Dobodl.
2*10 IX Z Dunaja (črez Trbiž - Videm) vsako sredo, petek in nedeljo.
T— D. Iz Belgrada, Bukarešta (črez Zagreb— Ljubljano).
8*30 O. Iz Logatca.
9*20 O. Iz Vidma (črez Gorico, Tržič, Nabrežino).
10'20 D. Z Reke (črez Št. Peter na Krasu).
13*50 D. Iz Rima (črez Bologio, Padovo, Benetke, Cervinjan).
16*30 D. Iz Logatca, Reke.
16*50 D. Iz Benetek (črez Videm, Tržič).
18*45 O. Iz Ccrvinjana, Tržiča (črez Bivio).
19*20 H. Iz Benetek, Mestre, Cervinjana (črez Bivio).
21*— H. Iz Logatca, (zveza z Reko).
23*— H. Iz Benetek (črez Videm, Gorico, Tržič, Bivio).
23*20 D. Z Reke
25*45 R. Iz Londona, Pariza, Bordeatnt, Milana, Benetek, (črez Cervinjan).
D. = Direktni vlak. O. = Osebni vlak. H. — Hitri vlak. R. = Razkošni vlak. B. = Brzo vlak. M. = Mesanec.
Postaja pri Sv. Andreju.
Odhodi.
5*10 O. V Herpelje, Kozino, Ranfanar, Pula
5*46 M. V Koper, Buje, Poreč.
7*30 O. Na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gorico^
Podbrdo. 8'30 M. V Buje, Koper.
12'40 D. V Herpefje, Kozino, Kanfauar, Pu!o. 15'50 O. Na Opčine, Prvačino Ajdovščino, Gorico, Podbrdo.
16*50 O. V H er pel je, Kozino, Kanfanar, Rovinj, Pulo.
DohodL 8*25 M. Iz Bul, Kopra.
10*20 O. Iz Pule, Rovinja, Kanfatiara, Divače,
Herpefij, Kozine. 11*20 O. Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prvačme,
Opčin. 16*30 M. Buj, Kopra.
16'50 D. Pule, Rovinja, Kanfanara, Herpe!}, Kozine.
19*40 O. Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prvačino, Opčin.
21*45 M. Poreča. Bu1. Kopra. 22*20 O. Pule, Rovlnia. Kanfanara, Herpelj, Divače.
r
Kypy|@ni
trtne MM (jn?n in rozge Mi) trte .Monticolo*.
Ponudbe (če mogoče v italijanskem jeziku) na naslov:
Dottor Domznlco Doriso
Mamano (Udine) Videm
fa-— _____________■________i

J
licRMMLO TROCCfl, TRST
• ul. Barrlara vscchii št v. 8
Ima v« liko zdosjo mrtva^k Ii > red m eto v.
Venci « porcalane in Oiser^v, vezani z me leno 7Ico, i i umetnih cvetlic s trakovi in napisi. SliKe ni poredani^t'h nloifa* ia grobi e spomenike itd.	Najnižje kun ctirenčne cene.
LlaUUanKa Kreditna Ma
Podružnica v Trstu,
Cenirala v Ljubljani.
PodrnSoiee: Celje, Celovec, Gor ca. Sarajevo, Split. Delnllka glavnica i K 15.090.003.-. Ruarvnl zakladi s K 3,600.000.—.
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3 ,// .ftrotfnvMh na žiro-raMine proti 37. Za na odpoved vezane vloge plača obre-sti po dogovoru. IzvrSuj • borzne naloge 9 in daje v najem varnostne celice.
Tel. St. 5 18. Blagajna je odprta od 9-13.
1
r.
nMše mazno za obarala, se
Coni pri AmIkJJ Ctiidl, UL t
Buttlsfl Steo. 6 In pri Leopoldu StnkeD, trs GarD^dl (Bardera).
A mm skladišče: CIUDIK-9 CTSO, Trst. ul Tlzlnno ZO.
a UstiMiUtM I
S	rovsk« la Prari
1 Podružnica ¥ Trstu. ul. La /atolo 1* IL
i To zadruga prevzetna pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovala: !• Proti _ 5 farnim škoden. 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb, tovarenV ■
I- 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev | itd.) 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena kd.) tt. lavaravanjt | S Steklenih Sip. HL Na žMlenle. 1. Redna zavarovanja, a) Zavarovanje — ^J^avnic za slučaj doživfjenja in sartL b) Zavarovanje dole. c) iivtjenske rente. —J
PELLE(3RIM0 CinCELLI


Trst - ulica Malcanton Stv. 9 - Trst
(HiSa ustanovljena teta 1828.)
KOZE in USNJE za ženske in moške.
Bon in Chevreauic, lak, pbdlage in viakrvrstni predmeti za Čevlje itd. Vse po ugodnih cenah.	Postrežba točna.
»s
Temini PIETRO COSTfl & L — Genovo
Podružnica v Trstu.
SKLADIŠČA: Via Maiolica 13 in prosta luka. — Telefon 14-65 a
Poslovodje la zaloinlk
ERMANNO MANCINELU
Skladišča :
Jakin (Ancona), Bologna, Bovisa, Brescia, Foggfa, Genova, Neapolj, Milan, Palermo, Rim, Spezia, Taranto, Trident, Trst, Benetke.
Direktno uvažanja s Mineralnega, mazliuega olja, Industrijalnega olja, kltovega olja, ianenega olja, olja za volno, mazllnlh masti, bombaževih odpadkov itd. Stalni oskrbovalec. Kraljeve mornarice, vojnega ministrstva, industrijalnih pomožnih zavodov Itd., državnih železnic, postranskih železnic, paroplovnih družeb, avtom, podjetij.