vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov. jjgued daily except Saturday®, Sunday! and Holidays. <<*»»»**»»*« « « « < PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote leto-yeah XXXIV. Cena lista jé $6.00 ^ÄÄzr í S^fVft Uradniški in upravniikl proatorl: MÖ7 South Lawndala Ave. Ottk* of Publication: 2«AT South Lawndala Ave. Telephone, Rockwell 4804 CH1CA.OO. ILU PONEDELJEK. 2». DECEMBRA (DEC. 28), 194* Subscription $tí oo Yearly &TEV.—NUMBER 254 Acceptance for mailing «t special rate of pottage provided for In paction 1103. Act of Oct S. 1817. author lied on Jun. 4. 1818. Ruska armada se približala . važnemu železniškemu središču Nadaljnjih 14,500 nemških vojakov padlo v bitkah z Rusi na južnozapadni strani Stalin-grada. Stalin in Molotov napovedala osvo boditev Ukrajine.—Ameriški letalci potopili tri osiščne pa mike, dva pa poškodoval^ v napadu na Bizerto in Sf ax. Neapel in Taranto, italijanski luki, tarča bombardiranja iz zraka.—Avstralske in ameriške čete zabile za gozdo med japonske pozicije na Novi Gvineji Moskva. 28. dec.—Ruska armada je prodrla devet milj daleč na južnozapadni strani Stalingrada in dospela do točke, ki je odda|jena • samo dvanajst milj od Kotelnikovska, važnega železniškega središča, se glasi uradni komunike. Okupirala je nadaljnjih šest mest v ofenzivi in se približala Vorošilovgradu, industrijskemu središču v Don-ski kotlini. / Vrhovno poveljstvo poroča, da krajih. Nadaljnji sovjetski vojaški oddelki so udrli v Ukrajino. Premier Stalin in zunanji komisar Molotov sta čestitala ru ski armadi na uspehih. "Ukrajina je ruska in ostane ruska," se glasi poslanica. "Naše čete so invadirale Ukrajino v več krajih in osvobodile mnogo mest in vasi. Ukrajinsko ljudstvo, ki ljubi svobodo, se v ozadju fronte junaško bori proti nemškim so ruske čete zasedle štirinajst, roparjem. Vse bogate poljedel- velikih mest na južnozapadni strani Stalingrada v zadnjih štirih dneh in prodrli 24 do 37 milj naprej. "Na centralni fronti in ozemlju na južnovzhodni strani Nal-čika so naše čete še' vedno v ofenzivi," se glasi komunike. "Odpor sovražnika je bil strt." Prej objavljeno poročilo se je glasilo, da so Rusi izvršili uspešne napade na pozicije nemškega vojaštva na ozemlju med Rosto-vom in Voronežem. London, 28. dec.—Francoske tete so ujele več sto nemških in italijanskih vojakov v vojnih operacijah pri Pont-du-Fahsu, r3G milj južnovzhodno od Tuni-za, glavnega mesta Tunizije, se glasi radijsko poročilo iz Maroka. To je sledilo naznanilu, da so ameriške leteče trdnjave potopile tri osiščne parnike, dva pa poškodovale v napadu na Bizerto in Sfax. Ameriške in britske čete so prej okupirale hribe na ozemlju, ki je oddaljeno okrog trideset milj od Tuniza. Kontrola teh hribov je važnega pomena v ofenzivi zavezniške sile, katere cilj je okupacija funiza in Te-bourbe. Moakva, 26. dec. — Ruske čete so vrgle Nemce nazaj petnajst milj v strategičnem sektorju pri Kotelnikovu na južnozapadni strani Stalingrada, ubili in ujeli nadaljnjih 14,500 sovražnikov ter reokupirali več mest m vasi v ofenzivi na ozemlju ob reki Don, pravi uradni komunike. Od začetka ofenzive na tej fronti so Nemci izgubili M.700 vojakov. Število uklju- ki protinaskoki na ruske P"/.iveljstvo trdi, da so Ruai v M' n/.ivah na štirih frontah re-r^upjrali več ozemlja nego lan-■••Mo ozemlja leži v kot-"b reki Don, severno od '"•grada ob progi železnice "'grad-Lihaja in na južno-k «dni strani Stalingrada. '••'« centralni fronti ao ruske '"'le okupirale strategične "dbam London, 26 d#*c — AH**»t" Amerika in Mehika podpisali pogodbo Mednarodni trgovinski program raztegnjen Waahtngton. D. C., 2(1 dec. — Amenirin Mehika, zaveznici V vojni proti oaišču, sta podpisali trgovinsko pogodbo, prvo to vrsto. V imenu Amerike jo pogodbo podpisal državni tajnik Cordell Hull, v imenu Mehike pa poslanki Francisco C. Najera. Ceremonija v zvezi s podpisom pogodbi» so se vršile v llullovcm i^radu. Program sklepanja trgovinskih pogodb, ki ga je pričel izvajati llull, je dobil mednarodni značaj, Mehika je petnajsta latinska republika, ki so je pridružila Ameriki s sklenitvijo pogodbe. Slične |>ogndbe so prej sklenile z Ameriko Kuba, Haiti, Brazilija, Honduras, Co-lombija, Guatemala, Nikaragva, KI Salvador, Kostarika, Kkvador, Venezuela, Argentina, Peru In Urugvaj. Pogodba z Mehiko uključuje dolgo listo carinskih koncesij. Ena teh je provizija glede preklica restrikeij na uvoz surove ga mehiškega olja v Združene diiave; Druge koncesijo se na nSAejo na uvoz goveje živine, konj, sadja, zelenjave, cinka, svinca in lesa. Kočljiv problem, nanašajoč se na konfiskacijo lastnine ameri ških oljnih kompanij v Mehiki, je bil rešen prej s sklenitvijo dogovora. Mehiška vlada ae je obvezala, da bodo prisadete kompanije dobile odškodnino za zaseženo lastnino. katerim ao ae vračali v vojaško tebonšče pfl Demenlgu, na o-vlnku zdrčal s ceste in treščil v globino Ranjence ao odpeljali v bolnišnico v Fort Bayardu. Ameriška misija odpotovala v Rusijo Študija metod produkcije umetnega kavčuka Washington, D. C., 26. dac.— Williatn M. Jeffera, načelnik divizije za kavčuk v odboru za produkcijo vojnega materiala, Je naznanil, da je miaija štirih članov odpotovala v Rusijo, kjer bo študirala ruske metodu produkcije umetnega kavčuka. Rusi uspešno Izdelujejo umetni kavčuk že deset let Is petroleja, alkohola In regrata. Amo-rlškl poljedelski department je začel tudi ekaperimontirati z iz delovanjem kavčuka iq različne ga materiala, 1'oioeila, ki pa niso bila uradno potrjena, pravijo, da je vir kavčuka, ki ga potrebujejo ru ske motorne armade, Japonska. Slednja Je dobila ogromne plantažo naravnega kavčuka z okupacijo holandake Vzhodne indije in Malajskega |*olotoka. Te plantaže so pred japonskim na |Mdom na 1'earl Harbor, Havaj, zli lagale Ameriko s kavčukom. Rusija In Jajionska nista v vojni druga proti drugI, čeprav so oborožene sile obeli držav zbran« na meji med Sibirijo In Mand žurijo. Ameriški misiji, ki je odpotovala v-Rusijo, načelu Je Krnent W Pitlman iz New Vorka, pred sodnik Interchemicjil Corp. On je bil svetovalec odl>ora.za vojno produkcijo pred ustanovitvijo Ueffirsove divizije Ostali član ao dr. Willla A Gibbona, Irvir« L Munay In dr. Aristid V O roas a. Amerika še ni rešila tehničnih problemov, nanašajočih se "n* produkcijo otoMnega kavčuka Jeffera Je nedavno Izrekel »va rilo, da plttieja qkonotn»ka In rnllltaristlčne kri/u kot posledici Mt pa ranjenih, ko je avtobua, s Selueet, član italijanskega sena- po manjkanja kavčuka ... » mt ' a_ ___ji ___il____«i L^Ia 1 VI. . ..t.., i . ^.11.. A L a k« te. Je podlegel poškodbam, kate re je dobil v atentatu To potrjuje radljako poročilo It Kima Policija še ni dobila atentatorja v svoje roke. P'iaebni '«dix*, ki ga je Imeno val predsodnik Roosevelt preljan na "izprevos" In u«tre-Ijen Policija Je našla njegovo truplo pred hišo na 7H3 No. Albany ave, Ona sodi, da so ga ustrelili člani bivše Caponejeve "butlegarsko" gange, Njegov brat, Kugene (Red) McLaughlin, je bil tudi ustreljen po gan* gežlfe I ItMO Tretji amerikki general ranjen Washington, D C . 26 dec — Tu Je bilo nsrnanjeno, da je l>il tretji arneiiikl general ranjen v akciji na Pacifik«, To je general Clovis II Hyers Is Co-lumbus«, p. Prej sta bila ranjena v akriji generala Albert Woldron ln llanford MacNider Slednji je bil načelnik Ameriške tag"? — - .......—■ Ka*>df»»ra j* bil Iternard M. II i-ru ••<■ politične ideologijr in se Imenujejo "pariifsnsks vojska" na Ur vaškem in v zspadni Bosni, i Sloveniji pa "narodni osvobodilni pokret . Tudi neke posebna formsrije srbskih nacionalistov obstojsjo le Izven območjs poveljstva genersls MihsJlov1čs;te stoje pod poveljstvom Birčsnins ljem, da bi v boju proti Pavellče-vlm ustašem preprečili iztrebije-vanje srbskega žlvljs, ki je v Paveličevl državi načrtoma izvajano. Toda tudi v teh krajih, v katerih obstoje mešani borbeni po-kretl, predstavljajo čete gonora la Mihajloviča glavno jedru ju goslovanske. vojaške sile ln vrše največji del koristnega odpora proti osišču. Mnoge akcije, dejansko Mihajlovlčeve, se pomotoma pripisujejo drugim borbenim pokretum* Aktivnost oddel« kov generala Mihajloviča se ras prostira po celokupnem ozefo-lju Jugoslavije in se vrši v okvi ru splošnega zavezniškega voj nega načrta, po jasno obriaanlh ln detaljnlh Instrukcljah, ki Jih daje general Mihajlovič na terenu. General Mihajlovič si ni pridobil za zavezniško stvar nikdar tako neprecenljivih zaslug, kakor v teku zadnjih par mesecev Rev. K. Zakrsjšsk. tajni! SANS "11. "Ta jtongre;* naj bo samo priprava na drugi, pravi kongres," se je izjavila alovenska duhovščina, "ker je čas za priprave prekratek." Temu mnenju je v veliki večini pritrdila tudi ne-katoliška in katoliška stran naroda, kakor je bilo razvidno Is mnogih dopisov po listih. In tak je naš kongres tudi v resnici bil. " 1. Na sunaj je ie bil tak. Bil je brez vsakega zunanjega sijaja in parad, da bi bil svet, slasti pa ameriško javnost, opozoril nase, na nal narod doma, v katerega imenu smo zborovali, pred vsem pa na važnost in da* lekoseinoat pravilne rešitve tudi slovenskega vprašanja. Kar slovenski narod V Evropi zahteva, ni samo njegova pravica, temveč je v veliki meri tudi podlaga miru v tistem kotu Evrope, v vsej Evropi ln tako podlaga trajnega miru na svetu. Kakor bom pozneje povedal, Če se slovensko vprašanje ne bo rešilo pravilno, ne bo še miru. Slovenija je ni križišču medna rodnih evropskih cest, je stičišče treh velikih kultur, v Sloveniji se križata slasti dva mogočna imperializma, nemški ln laški, ki ne bosta mirovala, ako bosta dobila samo malo podpore v oslab* IJenju Slovenije, tega jezu proti njima. Naj narede državniki sopet napako, kakor so jo nare* dili na sadnji mirovni konferen ci, Ma blg little mlstake," Jaz Jim prerokujem, ln to Jim more vsa-Iga ne bo in Jcvdjeviča in streme sa d- 22 oseb Priznanje za njegovo delovanje v prid zavezniški stvari v borbi proti osišču je dobil ravno te dni s čestitko, ki mu jo Je naslovil generalni Štab britanskega Imperija. Vse trditve o neaktivnosti generala Mihajloviča, o propadanju njegovega ugleda v domovini ln o nekem posrednem sodelovanju z osiščem so plod zlobnega obrekovanja. Poleg brzojavke britanskega generalnega štaba je najboljše za to tudi dejstvo, da je jugoslovansko Časopisje pod nemško kontrolo v Belgradu in Zagrebu gnalo zadnje tri mesece silno hudo kampanjo in da Je bilo na tisoče (Judi aretiranih in ustreljenih pod obtožbo, da so v zvozi z organizacijo generala Mihajloviča. Vesti, ki so se pojavile o neki kontistusnti, skupščini, ki se J« zbrala v Bihaču in katere delovanje je bilo baje v nasprotju z akcijo generala Mihajloviča, Iz-hsjsjo iz Istih zlobnih izvorov, s publlclteto Jim je dsjsls tajna radiopostaja "Svobodna Jugoslavija". Jugoslovanska roalnost, krvava in borbena, bo pokazala vsemu svetu neosnovsnost In zlobo kampsnje, kstero vodi časopisja proti enemu največjih Junakov in organizatorjev, ki Je s svojimi številnimi skupinami središčne pojava Jugoslovanskega odpors in središče vsegs boja proti osišču v Jugoslaviji." Naciji odkrili zaroto na Norveškem Izjemno stanje olclicano v Rjukanu London. 26 dmc — Poročils Iz fttockholma, švedska, se glase. da je nsrtjsks tsjns policija odkrila zaroto proti voditeljem norveške nseijske stranke V to ao zapletene napadalne četo pr«-I m ter {a Vidkuns Ouislings, Hitlerjeve lutke Zarota je bile zstrta tn zarotniki aretirani. Poročila pravijo, da nezadovoljnost narašča na Norveškem. Ts se opaža cel" pri Nemcem nsklonjenih elementih. Predstavnik Oulalingove vla de je naznanil okJu Izjemnega »tanja v Hjukanu, kjer so vtine električne centrsle, in da Je /iemška tajna"policije aretirala kdo, da smaga ne bo zmaga, kakor ni bila 1919, temveč zopet enako samo priprava za novo svetovno vojno. Majhna Je Slovenija, toda vslna, kakor je pri vsaki, tudi ie mogočnejši strani, važen majhen ogeljnl kamen. Tega svet ne vidi le danes in )e samo NA&A dolžnost, da ga n« to opozorimo. liZa svetovni mir delamo, ko delamo sa Slovenijo in pravilno rttitev njenega vprašanja. ' Da to doselemo, moramo dati kongresu tolik zunanji sijaj, da bo le U opozoril pred vsem našo javnost, naše časopisje nanj. O tem sem pissl že v člankih pred kongresom. Tega ne! kongros v Clevelan-du ni dosegel. Nobene propagande ni bilo v jimeriškem Časopisju, na kongresu nobenih poročevalcev, ne AP ne PA. Lokalni clevelandslsi listi so ga omenjali, toda bolj v kotih kot nekaj brezpomembne Vsaj ohijski kongresniki in senatorja ln governer bi bili morali priti vsaj za kratek pozdrav, vsaj toliko, da prejmejo resolucije, ds jih podpro na merodsjnih mestih. Ta zunanji sijaj kongresa z udeležbo raznih vladnih zastopnikov je potreben ie s stališča naroda doma, Po nss ameriških Slovencih bi morali povedati narodu doma, ds Amerike ln Za-vesnlki posnajo ogromna šrlve ln ogromno trpljenje tege malega Junaka pod Triglavom. Id se beri kol lev skupaj s Zavesnlkl ss končno smago. In vse to cenijo. da ga navdušijo sa nadaljne boje. da vstraja do konca, dokler ne pridejo v Slovenijo seveaal-Ške lete. se mu pridružijo ln skupno prodirajo proti trdnjsvt sedanjega kalllea svetovnega miru. sedanje toliko nečloveške krutosti In slobe. Vsemogočo komplimente se delajo Italijanom, Orkom, Albancem, vs*m. Samo revček, najmanjši med Junaki, pa najbolj hraber, je pa popolnoma pozabljen. Narod doma to pričakuje. V primeri s pvojlm malim Številom lshko trdimo, da noben narod na svetu toliko danes ne žrivuje za ivojo zmago, pa tudi za zmago pravice. kakor ravno alovenskt narod. Italijani čakajo doma za pečjo, kdaj bodo drugi narodi prišli ln prelivali u njih "osvobojenJe" fašizma, ki ao ga sami spravili do moči. Naš narod se bori, in sicer se bori, rekli bi, z golimi rokami! V poročilu is domovine od 4. sep. čitamo besedei "Največja naša letava Jo pa tai te vol kol poldrugo loto se borimo In umiramo. Nad tl% vsega ljudstva Jo bilo ali Isgnano, alt ssprto. ali uatrolteAo. la vendar nista no Anglija m Amerika lasoU Ao besede sa nas glsde na- Prfoorje. DeJhTda »memb-to. Male ga za Ameriko, It manj pot nega za svetovno politik^ notice so povedale, da se vrli, Tudi sliko odbora je eden prinesel. •'Press" je prinesel tudi uvodnik o kongresu, ki Je bil pa bolj negstlven, ki Jasno kaže, kako Imam prsv, ko trdim, da ne ameriška ne svetovna, Javnost nalega vpralanje ne pozna v tisti važmfctl, v kateri bi ga nujno morala. Torej v tem kongres res ni bil pravi kongres, temveč samo priprave na drugega pravega Bilo Je to ssmo strogo slovensko notrsnje zborofUnje. V Wssh tngtonu in v Clevelandu so nekateri politiki celo trdili, da ni Čss za take "narodne" kongrese. Glavni namen pravegs kongr* ss Je pa ravno zborovati sa A me rlko In sa vse savosnlko. ne za nss Slovence. Mi o vsem vemo in smo vsi o tem prepričsni. Zsto ns kongresu nI bilo ne zastopnikov ameriški« vlade, ne zastopnikov zavezniških vlad, ssj lokalni konzul! bi bili monh biti nsvzoči, da bi mu dsll s svojo navzočnostjo mednarodni pomen, ds bi pokarali, ds se ns kongresu vrli nlkaj konstruktiv neka za Ameriko In ves svet, za podlago, ssj del podlsgo ss svetovni trslnl mir. Vsi zsveznllki narodi bi morali biti nsm Rlo-veneom še hvsletnl, ds se trudi rno zs nekaj, kar Je njih delo, za kar se ssml tnUdijo, Vsak drobec- je dober, ki gs kdo doprlneae zs pravilno rešitev sveta po vojni, da ne bomo zopet kmslu prišli v tako strašno nesrečo H te-gs stališča dobi kongres tisti pomen. ki ga mora imeti. Ne sme-rno pozsbttl, ds dsnes nsrod do-ms ne more govoriti, ne more delstt, aato pe moramo mt toliko bolj delstt velikopotezno, svetovno. Anglija In Amerika povedali glede toga besedo, da bomo vedeli, ssluj so borimo In sakaj umlrs-mol" Kongres bi bil moral to zahtevo naroda doma tako sa-kričati, da bi jo aillai ves svet. Res danes ni čas, da bi se govorilo o mejah, govori se pa lahko o pravici, ki se naj temu junaku pove pred vsem svetom, da jo bo dobil celo in neokrnjeno kot plačilo sa potoke svoje krvi. Letos poleti ao naenkrat tačeli ameriški čaaopisl zelo veliko pisati o Sloveniji, o Slovencih ln njih velikih žrtvah za Zaveznike, Zadnjo tri meeeci« se pa opaža po vsem časopisju, ksko sa skrbno oglbljejo Slovence ssmo Imenovati. Rsvno te dni sem se v State Departmentu radi tegs bridko pritožil, ker parno to zasledujem, pa ml je uradnik pritrdil, ds je to res ln ml je obljubil, da se bo to popravilo. Bratje, gre za velike stvari! Časi so veliki, tako veliki, ds se jih večine Izmed nas komaj sa-veda, ker ne sledi poteku politike. Kongres pa vsegs tegs ne sme prezreti, zato je kongres. Doseči moramo ns vssk način/ ds se hrsbrost nsšegs naroda prizna vsepovsod, pa tudi upošteva, da se nsrod doms pohvsll Javim pred vsem svetom. To bo vsaj kapljica tolažbe v njegovem strašnem trpljenju. Zagotoviti se mu'mors, ds njegove žrtve ne bodo zssfmj, temveč obilno poplačane, ko bo prišel dan plačila In če bi tega ne hoteli storiti, potem naj pa rsje zakJičejo narodu doma, da ne bo dobil nič, da bo rnoral oststi v sužnostl, potem škoda vsake kapljice krvi, katero preliva v potokih. Tegs pa vender noče ne naša državs ln ne Zavezniki in ne nsrod domu Toda, če ml ssml ne b<»mo dosegli vsegs tega. kdo bo drugi? Ce mi boja narode doma tako ns pojmujemo ln se ne potrudimo, ds dosežemo, da ga bodo tsko pojm naša vlsda, kdo bo? Zalii mors imeti prsvi kongres tolik nuna jen sijaj, kolikor ga mu najvsčjegs moremo dati s paradami in s udeležbo raznih »astoprilkov in s jsvno propa-gsndo |n publlclteto po svetovnem časopisju. Heveda ta kongres tega nI Imel, ker ni bilo čeaa in ker je bil pozimi (Dafye prihodnjič^_ AOIT1RAJTE SA rftMVBTOl pojmovali tudi drugi, zlasti pe DOLGA ROKA S. M. GARDENHIRE (Se nadaljuje.) Odgovorila ni niti na njegove besede, niti na njegovo smehljanje; ne da bi se priklonila, je šla iz sobe. "Ali v resnici to /nürlite, kar ste namignili o smrti uboge mrs. Garde?" je vpralal Vining. 'Tu pa tam se seveda motimo v svojih končnih zaključkih," je odgovoril Conners. "V tem slučaju pa moram prositi, da molčite o vsem; ne sme nasuti nikakršna govorica, in jaz bi ne pripustil, da bi moje naziranje nasprotovalo mnenju državnega pravdnika. Za vse je boljše, če popolnoma molčimo." Connersov nastop je na vse nas napravil globok vtisk; ne da bi izpregovorili besedo, smo čakali, da se vrne miss Wynn. Toda ta se sploh ni vrnila. Namesto nje je prišel neki sluga ter rekel: "Mrs. Maitland in miss Hortenza sta v sprejemnici ter prosita, naj pridejo gospodje tja." Odšli smo iz knjižnice skozi dolg hodnik v sprejemnico. Dami sta naju čakali' brezdvom-no precej nestrpno, in mrs. Parton naju je predstavila. Mrs. Maitland je bila okrogla, majhna blondina, navadnega tipa; videlo se ji je, s kakšnim trudom se je držala pokonci. Žalost ni škodovala njeni debelosti, čeprav se ji je pač poznalo, da je mnogo pretrpela. Ni imela pa narave, da bi obupala ali pa da bi zavrnila tolažbo; imela je materialen temperament. Hortenza, njena hči, pa je bila drugačna. To se je tako dobro videlo, da sem moral pri prvem pogledu misliti, da je podobna očetu. Bila je srednje velikosti in delala je vtisk, da je morala biti v veselih, zdravih Časih zelo krasno dekle; zdaj sta seveda žalost in beda škodovali vsej njeni zunanjosti. V njenih očeh je žarela vročina, koža je postala upadla in rumena, le hektično rdeča maroga ji je gorela na licih. Mati in hči sta bili bogato oblečeni. In ker sva vedela kakšne bolesti sta pretrpeli, se je že vnaprej izražalo v najinih očeh gotovo spoštovanje. Ko naju je mrs. Parton predstavila, je začel Conners brez vseh formalitet in ozirov govoriti o zadevi. Sicer ni nikdar rad občeval z ženskami, vendar pa ga to ni nikdar oviralo v njegovih dolžnostih; o tem sem se le zdavnaj prepričal. "Dobil sem pismo od vaše hčere, mllostlva .gospa",Je začel ter se obrnil proti mrs. Maitland, kakor hitro sva sedela. "V tem pismu me je prosila za pomoč, in v istem zmislu se je o-brnil na me mr, Vining — smem torej kar naravnost govoriti?" . "Rotim vas, storite to!" Hči je odgovorila namesto matere. Conners je resno in mirno pogledal mlado damo, in njegov pogled ji je moral dati poguma, kajti mirno je vzdržala ta pogled. "Mr. Vining je napram meni popolnoma odkrito govoril," je nadaljeval Conners, "toda odkar me je obiskal, je v vašem krogu zopet u-mrla ena oseba. Kako dolgo ste poznali mrs. Garcio, milostiva gospa?" "Da, odkar tukaj stanujemo", je odgovorila mrs. Maitland. "Stanovala je že v soseščini, ko smo se semkaj priselili." "Ker je dama mrtva, lahko prosto o njej govorimo," rekel Conners ter pogledal hčer. "Mrs. Garda je prej nastopala kot somnambula, in kakor sem slišal, ste zelo mnogo z njo občevali. Ali je kdaj poskusila, vam prorokovati?" Mlada deklica je povesila oči. "Govorite brez strahu," je pripomnil Conners ter ji dal že s svojim glasom poguma. "Morda vam lahko pomagam, ker poznam delovanje teh ljudi. Ali vam je rekla, da morate molčati?" Miss Maitland je očtvidno postajala vznemirjena. Ko smo nekoliko časa molče čakali, je prikinila z glavo. "Zdaj razumem marsikaj," je nadaljeval Conners. "Če je to res, tedaj je govorila z vami o gotovih stvareh, ki se razen vas tudi drugih tičejo. Gotovo bi vam ne prepovedala govoriti o stvareh, ki so se nje osebno tikale. Menim, da vas je smrt te žene oprostila, da še. nadalje pripisujete kakšen pomen njenim izrekom, če ste sploh kdaj to storili. — Toda jaz menim, miss Maitland, da gre zdaj za resnejše stvari nego za tajnosti, na katere ste po vašem mnenju vezani, ženska vas je menda ostraiila. Ali vam je najprej povedala slučaje smrti, ki so zadeli vašo rodbino?" Mr. Vining, mislim, da bi bilo dobro, če stopite na stran miss Maitlan-dove. Mlado dekle se ni moglo več zdržati; krčevito je začela jokati in se tako tresti, da jo je mogla le roka skrbne matere ščititi ter je pridržati na njenem stolu. Tedaj pa se je Vining postavil na njeno stran, in tudi mrs. Parton jI je pomagala. "Vidim, da imam prav", je nadaljeval Conners, ko se je ubožica nekoliko pomirila. "Zelo obžalujem, da sem vas tako zelo vznemiril, toda bo pozneje tem boljše. Pregnati hočemo oblake, da damo prosto pot jasni dnevni svetlobi." Vining ga je hvaležno pogledal, in Conners je nadaljeval: "Ali vam je mrs. Garcia povedala, da bi mogli vi s svojim osebnim posredovanjem preprečiti to zlo? Ali vam Je rekla, da bo vaša svojeglavost povzročila dogodke, ki so se pozneje v resnici dogodili?" Mlada deklica je odrinila od sebe roke, ki so jo obdajale in ščitile, ter vstala. S široko odprtimi očmi, iz katerih se je čltala neizrekljiva groza, je gledala Connersa. "Kako je mogoče, da to veste?" je vskliknila ter komaj dihala. "Ali vam je mrs. Garcia to povedala?" "Ne; mr. Vining", je mirno odgovoril Conners. 'To se pravi, on mi je toliko povedal, da sem mogel, ko sem vpošteVal dejstva, pravilno sklepati. Ko ste nekoliko pretrpeli žalost za svojim očetom ln svojima bratoma, ste se brez-dvomno jeli bati za svojo mater ln mr. Vinin-ga. V zvezi z, nevarnostjo, ki je baje ta dva čakala, ste rabili izraz "ogroženo". Ali je mrs. Garcia grozila, da bosta ta dva umrla, če bi vi . to ali ono dejanje storili ali opustili, dočim je vaša vest vendar nasprotovala tej zahtevi?" Mlada deklica si je z rokama zakrila obraz ter se zgrudila na stol. "Res je," je jecljala. "Neizrekljivo so me strašili. Imela sem čut, kakor da sem odgovorna za izgubo svojih dcagih, in vendar nisem mogla drugače postopati. Nič drugega nisem želela, da tudf jaz umrJerA." "Vidim, da je vse tako, kakor sem si predstavljal; kajti drugače bi si tudi ne mogel razlagati vašega obnašanja. Seveda se vam ne more ničesar očitati, ln hudodelka mora zdaj polagati račun o svojem delu pred sodnikom, pred katerega bomo vsi poklicani. Ker sta vaša mati in mr. Vining še živa, mrs. Garcia pa mrtva, vas prosim, da govorite odkrito in da nam ničesar več ne skrivate." "Rekla je, da moram poročiti njenega sina," je skoraj neslišno rekla deklica. "Kaj?" je zdaj s čudnim glasom vzkliknil Conners. In videl sem, da je zdaj on iznena-den. « "Prosim, oprostite," je rekel, ko se je še en trcnotek obotavljal. "Tega nisem pričakoval." (Dalje prihodnjič.) Podoba izza mladosti Povest. Spisal Ivo Troit (Nadaljevanje.) P<> očetu ni žalovala mnogo: bil je okruten, strog svojim ljudem. u napram diu^im—prava "slovi-nsku ovca" — preponilen tep«f, ki si v dolgih letih svojega bivanja v tem ktnju ni znal priboriti niti toliko pravice, da bi domačini smatrali njegove otroke tmakorodne svojim pa Klavcem. Tisto popoldne, ko je zemlja zagrnila starega Zabredo, je sin navzlic biitki izgubi..čutil razll ko ¡Migrrba bogatih vašcariov in malenkostno udeležbo, samo senco pogrebnih obredov, ko p« kopu je jo reveža. Torej neenakost celo |>o snu ti. Ali je tako uredil Stvarnik* llridko je potožil Minki, ki mu je takoj rur.o-delu novi nauk. ki bodo p«, njem otretVni vsi ljudje na zemlji, vsi. tudi ona, tudi France in ma ti . . . Poslej j« Franc«* spoštoval ¡ vsem srcem ^onpod» Karla Hotel je mh i stvari sami do dna že V nekoliko dneh. Jemal je Mm ,i i _ m a—a ki knjige in časopise, se zaril pod streho na senu k oknu v bvislih in čital, škripal z zobmi, mislil, se jezil in z^pet čital in zopet škripal. Srce mu je bilo kakor največje kladivo v fužini. V prsih je vrelo, ga peklo in žga-lo. Ne, tega ne more ohraniti zase! Začel je }iriti novi nauk nuni tovariši Rezijani, pozneje nuni delavci na cesti in ga jc slednjič razlagal kot moderni a|M>htol kar pod lipo sredi vasi zbranim radovednežem, ki se jih ne manjka nikjer, Toda nova iznajdba ni nudila na domačih tleh dovolj dela in uspehov preglasnemu mladeniču. Možje, ki so jim še danes mari državni in sploh človeštvu potrebni rakoni, so mu začeli stopati na pete in na prste, in France Zabtcdov se je umaknil tej preveliki pozornosti v mesto, kjer so mu bila plodovitejša tla In hvaležnejše poslušalstvo. V tem ča*u je sanjala Minka najhlajif «anje svoje mladosti. Kakor Aibki bršljan mogočni hrast, je njen duh objemal Mar tihiča. Sorodni srd, kskor ni dvomila niti najmanje da sta, si nista šepetali o vrtni ljubezni o večni zvestobi; to bi bilo po Martiničevrm mnenju prroeblč-uo. Sanjala sta o veliki ljubez- ni, sanjala glasno in zgovorno o ljubezni, ki naj bi objemala v neskončni požrtvovalnosti in popolni odpovedi pravic posameznikov, vesoljni človeški rod. "To bi bila družina, kakršno je najbrž zamislil sam Bog v raju, ko nI bil še zasadil drevesa spoznanje." Tako je navadno pristavljal Karel Martinič, zrl samozadovoljno v svojo ljubljeno učenko, ki je radostno pritrjala njegovim naukom, in veselo prikimaval njenim izpremembam v svetovnem redu. ki bi v kratkem rešil vso sedanjo bedo in nenravnost. Svobodne ljubezen se je poznala vsepovsod. Svobodfia ljubezen je odsevala iz vseh pravil rešilnih naukov. Svoboda! Pridi, reši nas! .Svobodna—skupna lastnina' Smrt kapitalu, pogin mogotcem, je bil pravcati mlsererc sedanjemu sistemu kapitalizma. Svoboda povsod, povsod, svoboda nad vse! V svobodi spss! Zunaj so ae vlačile jesenske meglo, voda je pljuskala od ka pa na tla. posamezne kaplje so odletale vsled sape celo na šipe v oknu. a njej je sijalo navzlic temni noči, navzlic jeaenskemu vremenu, pravo nebeško solnce prve resnične kakor vulkan neugasljivo vroče ljubezni. De bi Techniqi .PONEDELJEK, 28. Depkud^ SLUŽBO DOBI smožno litnogrifnj pfaja ln knjigovodstva t,T* plač. Stt-M.—PriMri Joo. Triamr Corp 1333 South w land Ave- Chicago, 111. ^^ Od« of the many thing* that members of the Women's Army Auxiliary Corps learn daring training at Day-tone 13each, Fla., la the technique of proper gaa mask neage, The WAACS are ahown going through doae drill -wearing the neoeseary war gadgeta. These young women will take over many of the j?bf performed by men of the U. 3* Army. ZUsisaa official U. 8. Army photo. ostalo vedno tako! Niti po smrti ne bi vprašala, če so nebesa. Karel Martinič je pušil fino cigaretko, se ji smehljal in sedaj paseda j pogledoval z istimi smehljajočimi se očmi v mračno brlečo svetilko na mizi: vedel je predobro, kaj osrečuje Minko, si čestital na sedanjih i» zlasti bodočih uspehih, ji pogladil kodre s čela, poljubil črešnjevorde-či ustnici ln dejal: "Ti moja srč-kana mala! Kako bi te mogel pozabiti na koncu sveta!" "Ali misliš, da bi jaz pozabila tebe? Niti onkraj groba!" "E, morda še bliže: v objemu krasnega ljubčka." "Hi-hi-hi! Kako si siten! Ali nimam samo tebe, hudobnež?" "Pa misliš, da ti bom za vedno? Kaj pd, če se jaz zagledam v kako rdečelasko? Svoboda vsepovsod: svobodna ljubezen!" Umolknil je in nestrpno čakal, kaj poreče deklica, zakaj zdel se mu je primeren trenotek za tako poizkušnjo. To bo šele uspeh vseh uspehov, vreden svojega učitelja, vreden prebitega truda —dosežen namen podle duše, ki je uporabila dekličjo neizkušenost v žrtev svoje strasti. Da, Karel je bil res brat imo-vitega graščaka iz bližnjega trga. V mladosti je zapravil svojo ded-ščino, naučil se ni ničesar in le po priprošnjah očetovih in materinih prijateljev dobil službo, ki ga je preživljala. Bratu zares telesno zelo podoben, mu ni bil v nravnosti prav nič. Minka ni dolgo odgovorila, a on je komaj čakal, da vidi uspeh svojega dela in vnovič vprašal: "Kaj bi počela, ako bi me videla, da objemam drugo, no?" "Iztrgala bi te iz njenih rok— tudi z zobmi." "Ehe-he! Xaj pa, če bi bila ona druga—moja žena?" Na toliko pokvarjenost človeškega srca ni mogla Minka misliti navzlic vsem ranam in suženjstva sponam, ki jih je prizadejal človeški družbi denar— kapital. Za trenotek poparjena, se je hipoma in junaško zdra- mila iz zadrege in rekla odločno, jasno: "Tudi njej!" "O, ti moja mala nespametni-ca, ti," ji de ljubeznivo in ji nalahno pridvigne z dvema prstoma podbradek, da bi teip zlož-neje poljubljal ljubezni žejne ustnice in ji mogel prepričeval-neje zreti v lepe oči. "Ali tako umevaš svobodno, ljubezen?" "Nič drugače! Vsaka žena naj ljubi svojega moža, pa bodo svobodne vse." "To je—sebičnost." Zabredovki, ki je že dolgo dremala v kotu, je molek zdrsnil na tla, da se je vsled ropota hipoma zdrznila v dremotni omotici in vzdihnila nenadoma in nehote: "Očenaš še za tiste duše, ki po svetu hodijo, pa nimajo pameti. Očenaš, kateri si v nebesih . . ." Minka bi bila najrajša popri-jela in nadaljevala molitev za materjo, tako silno so se ji smilile tiste duše, ki je mati nameravala moliti zanje. Kako ne? O, groza! Nocoj je spoznala, da je med tistimi dušami tudi ona sama in z njo njen doslej tako oboževani Karel. O ti prezgodnja slana! Zakaj si osmodila tako krasno razvito prezgodnje cvetje! Poparila si brezobzirno najlepše upe nje srca, uničila za vselej ... Ali naj dopušča ona, da bi imel Karel še druge? Tega ne, pa tudi če je namesto svobode sebičnost za vse večne čase. Kako srčno bi se razjokala sama nad seboj, nad strto, brez-nadno mladostjo! Morda Jo je pa hotel samo napeljati na to, kar namerava ž njo, hotel jo samo izkušati! Morda! Po klancu navzgor ropoče voz sosedovega Petra, voz, dobro znan tudi Martiniču. Preglednik se molče dvigne z ognjišča, na tihem stisne Minki ročico, jo poljubi mimogrede in v naglici, da se je že čudila toliki površnosti. In ona mu prvič ne vrne polju- H ^'Moram oditi, prihaja drug vasovalec." Zdelo se ji je, kakor da je Karel Martinič došel šele včeraj v deželo in da odhaja sedaj le prvič od nje iz hiše. O, da bi bilo to res! (Dalje prihodnjič.) SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Izdaja svoje publikacije in ie posebno lisi Prosreia sa koristi ter potrebno agitacijo sto Jih društev in članstva in sa propa gando krojih idej. Nikakor pa no sa propagando drugih pod' pornih organizacij. Vsaka or ganlzadja ima običajno svoje glasilo. Torej agitatorlčnl dopisi in naznanila drugih podpornih organizacij in njih društev naj ao ne pošiljajo listu Proeveta. MALO POJASNILA NARočm KOM PROSVETE Zadnjo čas« prihajajo priiofr saradi počasnega ali nepriTZ ga dostavljanja Prosvele. Neb iori celo kritizirajo upravo r* loga. kot da mi ne skrbimo do ▼olj *a to stvar, kar pa ni ras. I skrbimo kolikor največ mog« sa hitrost ln točnost odpošilja, Proevete. Ampak tu so zdaj dr ge razmera. Mi živimo v ure• eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri asesmeniu $1.20 » tednik, se jim to prišteje k naročnini. Torej sedsj ni vsroka. raa da Je list predrag sa člane SNPJ. Liet Proevete Je vaša lastnina is gotovo Je v vsaki društni nekdo, ki bi rad čital list vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj m tednik, bode moral tisti član Iz dotične družine, ki Je teko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nameniti upravniitvu in«, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveto. Ako tej» ~ stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročnini Cena ilatu Proereta Jot Za Združ. dršave ln Kanado M 00 Za Clcero in Chlcago Je 9!» __ $Ji ____51« X* V% IM izpolnite «podnji kupon, pruosue poii---~ • Money Order v pismu in ei naročite Prosveto. ilet. ki Je vate laimuu. PROSVETA. SNPJ. 2SS7 So. Lawndale Ave. Chicago. Hl. _ Priloženo pošiljam naročnino sa liet Proevete vsoto I - L lase.___-—Ä društva U---------— Naatov —-----' Ustavite tednik la ga pripišite k moji netočnim od sJ**^ f'l«noe moje družine t 8.___ft- draém št.----— s.__j _ČL društva št--------- 4. '__Ö društva Hi------" 5. _—Ä 1 tednik in .............. 4J0 1 te< Inik in .... t tednika in . ................... 9.S0 2 te< laika ln - 3 tednike in . SM 3 M Inike in « 4 tednike in . .......... i-sa 4 te< Inlke In . 1 tednikov In ............... nič Za Evropo |e------ 1 te< ---„m. ,. laikov in „..JIJO Kov naročnik □