Domovi m /% fl/tt E1 ■ GPk Ul— HO IME AMCRICAN IN SPIRIT F0R€I6N IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 26, 1963 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€A Pospešitev naporov ra zmago v Vietnamu 1‘redsednik Johnson je v posvetu z glavnimi pomočniki odločil nadaljevati in celo pospešiti boj proti rdeči gverili v Južnem Vietnamu. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Lyndon B. Johnson je po posvetu z državnim tajnikom Ruskom, obrambnim tajnikom ^IcNamaro, predsednikovim o-sebnim svetovalcem za narodno obrambo G. Bundyjem in ameriškim poslanikom v Južnem Vietnamu H. C. Lodge-om odtočil, da bodo Združene države Nadaljevale z napori za zmago Nad rdečo gverilo v Južnem Vietnamu in tega še pospešile. To je bila prva odločitev nove-ga predsednika na področju Naednarodne politike. Poslanik Henry Cabot Lodge Se je po posvetu na Havajih Preteklo sredo podal na pot v Washington, da poroča predsed-Niku Kennedyju o svojem delu v Južnem Vietnamu in o trenut-Nem položaju tam. Predno se je Vrnil v domačo deželo, je bil Predsednik Kennedy umorjen, teko ga je v nedeljo sprejel Novi predsednik Johnson. Pri sprejemu in posvetu so bili namoči tudi državni tajnik Rusk, °brambni minister McNamara te posebni predsednikov sveto-valec na narodno obrambo Bun- dy. Po sestanku s predsednikom te poslanik Lodge; ki ga je predsednik osebno prosil, naj o-stane na svojem mestu, dejal časnikarjem, da bo skoro odšel Nazaj v Sajgon preko New Yor-ka, Pariza, Rima in Bangkoka. Predsednik Johnson bo po izja-poslanika nadaljeval politiko Predsednika Kennedyja do Juž. Wetnama. Združene države bo-d° še dalje podpirale vlado ^tetnama v naporu za zmago 'ted komunističnimi gverilci in tei naporih za pridobitev zaupanja širokih ljudskih množic, "toda Združenih držav še ved upa, da ji bo mogoče v “ne-teb” letih odpeljati domov oko-14,000 vojaških svetovalcev, lam jih naj bi ostalo le nekaj ste za dokončanje naloge. Novi grobovi Romun Georghiu-Dej Voer=^ehu3 zldet od srčne 1)0 Obiskal JUgOSlOViJO kapi 39 let stari Anthony Cvet- Vodnik komunističnega re-] žima v Romuniji, sosedi Jugoslavije, se bo prišel v ko z 852 Johnny Cake Ridge Rd. v Mentorju, Ohio, rojen v Clevelandu. Pokojni je bil zaposlen v Addressograph Co. Zapustil je ženo Betty, sinova To-nyja in Barryja, mater Paulino Cvetko, brata Harryja in druge sorodnike. Pogreb bo iz Brun-nar Funeral Home na 8466 Mentor Ave. v Mentorju v četrtek ob desetih dopoldne v Marijino cerkev v Mentorju, nato pa na All Souls pokopališče. Papež Pavel VI. svari svet pred sovraštvom RIM, It. — Sv. oče Pavel VI. je govoril v nedeljo kakim 25,000 ljudem na trgu pred cerkvijo sv. Petra. Ne da bi omenil smrt predsednika Kennedyja, je opozoril svet, da je med ljudmi še vedno preveč “zmogljivosti za sovraštvo in zločest”. “Mi ne moremo v tem trenutku molitve umakniti naših misli od zločina, ki je v teh dneh povzročil žalost po vsem svetu,” je dejal sv. oče. Irska žaluje za pokojnim J. L. Kennedyjem DUBLIN, Ir. — Nikjer na svetu ni žalovanje za pokojnim Kennedyjem tako iskreno in globoko kot med irskim narodom. Za nas je bil Kennedy predsednik Združenih držav, za ^co jo pa bil in.je “njihov človek”. Vsa javna zborovanja, športne prireditve, koncerti predstave, zabave in plesi, vse je bilo prepovedano. Radijo je postopal tako kot v Ameriki De Valera, 81-letni predsednik je imel žalni govor na radiju in poveličeval Kennedyja kot sina irskega naroda, ki so nanj Irci po vsem svetu lahko ponosni. Irski nadškof Conway je pa Kennedy položen k poslednjemu počitku na Arlington pokopališču še obisk tretjega važnega soseda. Titovskemu veselju je pa primešano tudi nekaj zadrege. Romunija se namreč že leto dni upira ruskemu varuštvu. Začela je z godrnjanjem o “ruskem izkoriščanju” romunskega gospodarstva. To je bil uvod za precej samostojno politiko v romunski zunanji trgovini. Romunija si je to lažje privoščila kot Jugoslavija. Izvaža namreč lahko toliko nafte in lesa, da ima aktivno plačilno bilanco. Ni torej od nikogar gospodarsko tako odvisna kot Tito. Beograd razgovarjat s Ti-,ge Qay}|e JjO obiskal tom- Izda začetkom leta IS64 BEOGRAD, SFRJ. — V Beo-| WASHINGTON, D.C. — Pred-gradu se zelo veselijo, da jih bo;sednik Johnson je Sprejel pred- obiskal letos tudi glavni romun-, sednika Francije De Gaulla eno ski komunist Georghiu-Dej. Ju-|ur(> po splošnem Sprejemu po-goslavijo sta že obiskala Živkov | ey tujih držav in njiho- iz Bolgarije in J. Kadar iz Mad-| ^ zastopnikov v državnem taj-žarske, manjkal je do sedaj le ni^vu posebej na kratek ose. ben razgovor. O tem razgovoru ni bilo izdano nobeno posebno poročilo, objavljeno je bilo le, da je predsednik De Gaulle obljubil, da bo prišel začetkom prihodnjega leta uradfto na obisk v Združene države na razgovore s predsednikom Johnsonom. DeGaullov obisk je bil določen za prihodnji januar še v času življenja predsednika Kennedyja, vendar ni bilo gotovo, če bo De Gaulle dejansko prišel v Ameriko, ko so se odnosi med Washingtonom in Parizom v zadnjih mesecih bolj in bolj zategovali. Predsednik Johnson bo danes sprejel predsednika britanske vlade Aleca Douglas Home, predsednika nemške vlade dr. L. Erharda, predsednika kanadske vlade Pearsona in še nekatere druge. ŠTEV. LXI - VOL. LXI Iz Clevelanda in okolice Romunija hodi “svojo” pot Romunski komunisti so šli še dalje: obnovili so gospodarske zveze z Albanijo, z rdečo Kitajsko pa sklenili dogovor o “kulturni izmenjavi”. Romunski di-plomatje so šli še celo tako daleč, da v Združenih navodih ne glasujejo zmeraj - -s komunističnim blokom. Vse to Moskva samo gleda, ne reče pa nič. Romunija je torej v gotovem ozi- Pogreba umorjenega predsednika Johna F. Kennedyja se je poleg bivših predsednikov Eisenhower ja in Trumana, načelnikov vseh najvišjih uradov in glavnih stanov oboroženih sil ter državnih guvernerjev udeležilo preko 220 zastopnikov 92 tujih držav. Truplo pokojnega predsednika je bilo preneseno iz Kapitela mimo Bele hiše v katoliško cerkev sv. Mateja, kjer je kardinal Cushing opravil pogrebno sv. mašo, nato pa položeno k poslednjemu počitku na Arlington narodnem pokopališču. WASHINGTON, D.C. — Mimo mrtvaškega odra predsednika Kennedyja se je od nedelje do včeraj zjutraj zvrstilo okoli četrt milijona ljudi, med njimi poglavarji tujih držav in njihova zastopstva. Ko je bil sprevod včeraj zjutraj ob 8.30 ustavljen, je čakalo še vedno na tisoče ljudi v dolgi vrsti, ki bi radi izkazali umorjenemu predsedniku Združenih držav poslednjo čast. V nedeljo zvečer se je vrnila pokojnikova žena v spremstvu svaka Roberta Kennedyja, pokleknila h krsti, pa nato zopet mirno odšla. Malo kasneje je prišla k pogrebnemu odru pokojnikova mati Mrs. Rose Kennedy, nato njegov brat sen. Edward Kennedy. Okoli polnoči je prišel astronavt John Glenn s svojo ženo. malo za njim pa irski predsednik De Valera. Ob 8.30 je bil dohod na Kapitel za javnost ustavljen in so se začele priprave za pogrebni sprevod. Ta je krenil s Kapitela nekaj čez 10.30 po Pennsylvania Avenue pred Belo hišo, od koder so šli za krsto peš pokojnikova vdova Jacqueline v spremstvu svakov Roberta in Edwarda Kennedyja, ostali bližnji sorodniki, predsednik ZDA L. B. -, r-0-- Johnson z ženo, nato pa poglavarji tujih držav s predsed- tudi v cerkvah drugih veroizpo-nčiie I nehkeiem. nredsednikom Franciie De vedi in ver. Mestni svet se je Nabirka obleke— Ta teden, od 24. novembra do 1. decembra, je po clevelandskih katoliških farah nabirka oblačil, obutve in posteljnine. Pri Sv. Vidu pobirajo obleko vsak dan od 4. popoldne do 8. zvečer v cerkveni dvorani (razen na Zahvalni dan in v nedeljo). Mesečna seja “Naše zvezde”— Jutri, v sredo, ima Dramatsko društvo NAŠA ZVEZDA ob 8. uri zvečer v SDD na Recher Avenue redno mesečno sejo. — Predsednik Frank Segulin vse člane in članice, posebno pa igralce na sejo prav posebno vabi, ker je na dnevnem redu razgovor o prihodnji prireditvi. Po seji bo malo prigrizka in zabave. Zadušnica— Jutri, v sredo, bo v cerkvi sv. Kristine ob sedmih zjutraj sv. maša za pok. Mary Jancigar ob 15. obletnici smrti. Cleveland je žaloval— Večji del vseh trgovin v mestu je bil zaprt, izložbena okna pa okrašena s slikami pokojnega predsednika. V času pogreba so bile v katoliških cerkvah črne maše, pogrebne molitve pa nikom Nemčije Luebkejem, predsednikom Francije De j . . Gaullom, abesinskim cesarjem Selasijem, grško kraljico Kennedyjevo p sarno 80j FrfctefiieG,' -belgijskim kraljem Balckminorrr in filipinskim izpraznili ze v soboto (predsednikom Macapagalom na čelu. V cerkvi sv. Mateja WASHINGTON, D.C. — Ko(je opravil kardinal Cushing, nadškof iz Bostona, tiho črno mumja je mrej v guiovem uzi- so preteklo soboto zvedeli, da jeimašo, nakar je ves pogrebni sprevod krenil na Arlington ru ravno tako “neodvisna” kot'Johnson zaprisežen kot novi! narodno pokopališče, kjer je bil predsednik položen z vse-Jugoslavija. To svobodni svet predsednik, so takoj začeli praz-jnii častmi v poslednjemu počitku. Ko je njegova žena Jac-ve, zato pa tudi pada vrednost niti predsedniško pisarno.^ Naj-( queline prižgala ob grobu večni plamen, je bil pogreb ne-Titove “aktivne nevtralnosti”, prvo so odnesli oba gugalnika,^ kaj čez tri popoldne končan. bil,1 poJtem0vel"k Sufter pi-, Predsednik Kennedy počiva sarniške predmete na pisalni mi- na položnem bregu Narodnega zi, ki so bili njegova osebna pokopališča Arlington, s kate- J^fcnnedyjeva smrt po-^Ijšala italijansko vlad- no krizo za tri dni RIM, It. — Predvideni mi-Nistrski predsednik Moro je °Nčno dosegel sporazum za 0v° koalicijsko vlado med vse-*te štirimi strankami: krščan- Nni demokrati, republikanci, aragatovimi in Nennijevimi ^0cijalisti. Sporazum pa morajo ve odobriti glavni odbori vseh stirih strank. ^ ga pa tudi bodo, tega ne nihče. Proti sporazumu so amreč močne struje v stranki rsčanskih demokratov in Nen-Jtevih socijalistov. Ti bi mora-Povedati, kaj hočejo, že za-^otkom tega tedna, pa so z ozi-°ni na narodno katastrofo v merilci rok za sporazum po-jf jjtok za tri tedne. Tako bo a ija vendarle dočakala kon-tedna vtedo. Skupna elektrarna v železnih vratih Romunski komunist ne bo kar iz Vatikana brzojavil svojo prišel v Beograd po navodila, poslanico na irske katoličane, kako naj se obnaša proti Krem-Največja žalost vlada v vaseh lju, dasiravno ve, da bi mu Tito New Ross in Dunganstown,'rad dal taka priporočila, ki bi kjer so nekdaj živeli Kennedy-, bila všeč njegovemu prijatelju jevi predniki in še sedaj živijo Hruščevu. Hotel bo rajše zvede-njegovi daljni sorodniki. j ti, koliko bo Jugoslavija prispe- Vsem pa je v glavi samo eno vala k elektrarnam na Donavi - . vprašanje: kda, bo v Ameriki pri Zelernih vratih, Tam bodo M> Kennedyjeve vdove, prišel novi Kennedy na površje, investicije znašale nad pol bili-Bo pa čisto gotovo, o tem ne jona dolarjev. Romunija bo laž-dvomi noben pripadnik irske je plačala svoj del kot Tito. Za- last. Odnesli so tudi nekaj o- rt,ga je razgled mimo Lincolno-mar, kjer je Kennedy hranil a spomenika na Belo hij0 in svojo osebno korespondenco y mesta deželei ne_ Vse to so prenesh v prostore ^ ^ katerih p0_ predsedniškega poslopja, ker bo . ^ ^ ^ ^ ^ ^ dobila svoj oddelek bivša oseb- J v. .. na tajnica pokojnega Kennedy- svoje rtvljenje » svojo domo-ja in jih opravljala po navedi- ™°. Zastavo s katero je bila J ' - povita predsednikova krsta, so izročili njegovi ženi, ko so jo je vse dni po smrti moža stal sočutno ob strani. republike. — Povprečna letina plute znaša 330,000 ton. to pa v Bukarešti hočejo vede- vzeli s krste in jo po vojaških u_ predpisih zložili. Pokojnikova Plantaže na Havajih HONOLULU, Hav. — Po - - - . . , . , - radnih podatkih živi na otočju ^na se je zvečer za kratek cas ti kdai bo Tito kai plačal V [Havaji nekaj preko 13 odstot- vrnila na Arlington pokopališče gospod rskem poglS/ga nam-1 kov vsega prebivalstva na plan- na Sr* -^ga moz. v sprem-reč gledajo od zgoraj navzdol, tažah sladkornega trsa. (stvu Roberta Kennedyja, ki ji Kako ie policija ujela Lee Harvey Oswalda ...... . . . . . \__co io ■/onrtiiri orvih 30 Med tem s bla- Sprejem tujih državnih poglavarjev in predstavnikov Po pogrebu, ki je bil končan ob 3.12 popoldne, se je pred sednikova vdova vrnila v Belo hišo, kjer je sprejela državne poglavarje in zastopnike tujih držav, ki so prišli na pogreb predsednika Združenih držav, njenega moža Johna F. Kennedyja. Posebej se je razgovar-jala s francoskim predsednikom De Gaullom. Malo kasneje je poglavarje tujih držav in njihove predstavnike, skupno 220 ljudi, ki so zastopali 92 držav, sprejel predsednik Lyndon B. Johnson v veliki sprejemnici v državnem tajništvu. Pri sprejemu je bil navzoč tudi državni tajnik D. Rusk. vedi in ver. Mestni svet se je zvečer sestal na redno sejo. pa sprejel le resolucijo, v kateri izraža žalost nad smrtjo predsednika in sožalje njegovim sorodnikom, nato pa je bila seja zaključena. Umor trgovca— Oblasti so obtožile umora Napoleona Olds-a, voznika tovornjaka in poklicnega boksarja, ker je v prepiru s trgovcem živil Jackom Marxom na 8002 Superior tega ustrelil, ko je zahteval od njega, da mu plača dva piščanca, ki ju je vzel. DALLAS, Tex. - Policijski med drugimi tudi Omlda.jje. V« t. « J. prvih ^ -------r . ravnatelj Curry je dal v soboto Hišni upravitelj mu je pove- minut po atentatu. fa Julie Postal ki je nekako diplomat je moral zvečer D.ilaL časnikarjem J dal, da je Oswaid usiučbenec v| Za k er jt bil ' ~ podrobno poročilo, kako je po- ^arm. uradnega za °-£ je^pi« ubit. in povedala po te- Ko je pozneje prišel glavni ,011 močno podoben onemu, ki g*, Monu, da £ licija lovila Kennedyjevega morilca in končno ujela Lee H. kar bos v letalo LEOPOLDVILLE, Kongo. Policija je pripeljala svetovalca Iliča lil lS.WIlV.lltJ v-tjv-^ct ----J r--------— 1 —— . , Oswalda. Je prepričana, da je del preiskovalnega osobja v po- je opisalo policijs- novo koalicijsko ujela pravega morilca, poroča Curry: »sssi ssars;; "= »=*r5f;'S=v=r5-;,r sc as. s.■—.»—• - je streli morali priti iz poslopja,'je pa padel nanj, kakor hitro so neznanca zasusati. ra pa j p j .... kjer je imela knjigarna zaloge;preiskovalni uradniki prišli J tegml |dvo’^ani.’^OswaM je sectel v tre-,BENA z eno boso nogo. šel mimo, je’takoj porabil tji predzadnji vrsti v glavni svojih šolskih knjig. Zato je že šesto nadstropje in tam našli . , ,.11x1: nr-prizaclnii vrsti v glavni i - _WT----- , . par trenutkov po atentatu dal puško, ki bi atentatorju labko no sel £ ai,Lobi-1 dvorani, ‘ Oswald je skočil po-',Kardinal Wyszynskl pn- po radiju nalog, naj policija ob- sluzila za strele. Sum je se po-, f** "" a] MlkiiskeJ ko„Cu in zavpil: Tukaj smo! de na obisk Oblačno in malo toplejše. Naj vteja temperatura 48. Takole slopje, Oswalda že ni bilo tam.'Srečal ga je v I je^ko? pndrlo'v kinematograf je vračal iz Brazzavilla, kjer je Policija ni mogla dognati, f z svo^1 n začeL^prdLvati balkon in Imel sestanek z nasprotnik, ro minuto je zapustil poslopje atentata. Skočil je iz J ga ^______ Končno ga je kongoške vlade C. Adule, na le- poročilo.1 razburjen, šel v dvorano, da' sovjetskega poslaništva Borisa Oak'gleda predstavo. Sest policajev Veronina, ki ga prijela, ko se družbe SA- kroži poslopje in ga preišče. Po- večala izjava uslužbenca pri licija je njegov nalog lahko takoj izvršila, kajti 500 policajev dvigalu, ki je povedal policiji, da se je Oswald peljal zju- mu uradu. 13.18 uri, torej 50 minut po a- mesto'mnoralistam Tta- sednikovo povorko. Vseh policajev je v Dallasu 1,100. Prvi policijski uradnik, ki je prišel v poslopje, je naj prej e začel spraševati hišnega upravitelja, kdo vse je v poslopju. Uradnik je šel tudi v obednico, kjer so ravno delili kosilo, in videl Teh še predno je povorka šla mimo vela na mesto umora in tam na.;na petelina, poslopja. Policija je v poslopju šla pričo, ki je sedaj tudi pove-^sprožil, dobila tudi prve podatke, kak-, dala, da je morilec bežal peš v šen je Oswald, kako se obnaša smeri, ki jo je ugotovila. Poli- in kako je bil oblečen. Vse to je bilo po radiju sporočeno policijski centrali, ta pa je o tem obvestila vse službujoče polica- v Ameriko To se ie zgodilo ob'Obenem je izpod srajce poteg-1 RIM, Ih — Poljski P‘irnas’ To je zgodilo revJer McDonald je kantina! Stefan Wyszynskl bo imel srečo. Oswald je pritisnil P™el leta 1966 na obisk v revolver se pa ni ^^ruzene države, kamor ga je * i 'povabil kardinal Meyer, nad- par renu j ^ ChjcagU) na praznovanje McDonaldu zadostovalo, da le t j s 0 £ 1 e t n ice pokristjanjenja Oswaldu izbil revolver iz rok. p0ijske_ Ostali policaji so prihiteli Mc-j v čikaški nadškofiji je okoli Donaldu na pomoč in Oswalda 700,000 Poljakov in ljudi polj-vklenili in odpeljali. [skega porekla. Zadnje vesti NEW LONDON, O. — Vse žrtve požara v zavetišču ostarelih so identificirali. Izgleda, da okoli 20 ponesrečencev nima nobenih sorodnikov, ki bi sc pobrigali za njihov pogreb. Položili jih bodo v skupni grob jutri popoldne. Oblasti raziskujejo vzrok požara, v katerem je preteklo soboto našlo smrt 63 starih in onemoglih. DALLAS, Tex. — Včeraj, nekako ob istem času kot v Wash-ingtonu predsednika Kennedyja so položili tu k zadnjemu počitku umorjenega policaja Tippita. Obdolženega morilca Lee Harveya Oswalda so prav tako pokopali v navzočnosti policije in časnikarjev ter za-stražili njegov grob. da ga nc kdo onečastil. Jack Ruby, je ustrelil Oswalda, je bil prepeljan iz mestne v okrajno ječo. Njegov odvetnik ga bo izgleda skušal rešiti pred električnim stolom s trditvijo, da v času umora Oswalda ni bil bi ki cija je potem takoj začela preiskovati vsa sosedna poslopja, kjer je bil ubit Tippit, toda ni našla nikogar. pri zdravi pameti. SAIGON, J. Viet. — Komunistični gverilci so zavzeli dve utrjeni vasi, v katerih je bilo okoli tisoč ljudi, in odnesli večje količine amer. orožja. — Trdijo, da so komunisti v zadnjih dneh zaplenili toliko orožja, da lahko z njim opremijo nekaj svojih bataljonov. Ameriška Domovina I VI » i/ir-v Vjc, t Clair Ave. HKnderson 1-0028 — Cleveland 8, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec* Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: C ni ted States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ^3*- o3 No. 228 Tues., Nov. 26, 1963 Zakon o podpiranju tujine Zakon o podpiranju tujine spada med tri politične zakone, ki so letos najbolj razburkali našo politično javnost: zakon o znižanju davkov, zakon o civilnih pravicah in zakon o podpiranju tujine. Zakona za civilne pravice in o znižanju davkov sta za letos že pokopana, predsednik jima je že držal pogrebni govor na svoji zadnji tiskovni konferenci. Le zakon o podpiranju tujine je bil po živahnih debatah v predstavniškem domu in senatu končno vendarle sprejet, toda močno okrnjen v številkah in v vsebini. Vkljub glasovanju v senatu še nimamo ne dokončnega besedila ne dokončnih zneskov. To delo mora še opraviti skupna komisija senata in predstavniškega doma. Vsekakor pa kaže. da bo dokončni znesek znašal nekaj pod $3.7 bilijonov napram prvotnemu načrtu federalne administracije $4.9 bilijonov. Pa še tak znesek ne bo popolnoma dokončen. Zakon o podpiranju tujine spada namreč med pooblastilne zakone, ki določajo samo okvire zneskov za posamezne postavke. Slediti mu mora še nakazilni zakon, kjer bo kongresnik Passman skušal znova oklestiti zneske vseh postavk. Do sedaj se mu je ta posel posrečil še vsako leto. Boj za in proti zakonu o podpiranju tujine je bil letos ostrejši kot druga leta. Druga njegova posebnost je v tem, da je boj proti zakonu vodila senatna manjšina, ki je pa svoje stališče utemeljevala tako prepričevalno, da je dobila večino na svojo stran. Odkod take in tako globoke spremembe? Odgovor na to vprašanje najdemo v zgodovini ameriškega podpiranja tujine. Na idejo podpiranja sta prišla predsednik Truman in njegov takrat državni tajnik Marshall. Videla sta, kako je bila Evropa takoj po vojni na tleh in kako raste nevarnost, da jo preplavi Stalinov komunizem. Da rešita Evropo pred to poplavo, sta napravila načrt za podpiranje, ki se je opiral na dve osnovni misli: podpiranje naj bo samo enkratna izredna gospodarsko-socijalna akcija, ima naj pa obenem za nagib nesebičnost, ne torej nekih političnih ciljev in interesov. Prizadeti narodi naj dobijo podporo, da si opomorejo, od njih Amerika noče zahtevati ničesar, niti ne običajne hvaležnosti. Marshallov načrt je bil torej izraz ameriške požrtvovalnosti, ki ne gleda na dolar, kadar je treba podpirati, ki nima nobene zveze z redno ameriško zunanjo politiko. Tako je ameriško podpiranje razumel tudi ves svet, nihče ni bil Evropi nevoščljiv za ameriške podpore. Razvoj podpiranja je pa ideji podpiranja dal kmalu cisto drug namen in pomen. Nagib sebičnosti je odpadel, nadomestila ga je želja, da naj podpiranje postane orodje ameriške zunanje politike. Da se grobo izrazimo: nesebičnost je odstopila namesto sebičnosti, altruizem se je umaknil kolektivnemu egoizmu, izraženemu v načelih ameriške narodne varnosti. Podpiranje je tako postalo orodje ameriške zunanje politike. Kot je nekdaj rabil Theodor Roosevelt začetkom tega stoletja vojne ladje, kanone in in marine kot pomožno sredstvo za svojo zunanjo politiko, tako so njegovi povojni potomci v Beli hiši začeli rabiti ameriški dolar. V obeh slučajih naj bi pomagala zgovornosti in prepričevalni sposobnosti naše diplomacije dosegati cilje ameriške zunanje politike tudi druga sredstva, ki navadno niso v zunanji politiki v stalni rabi. Z moralnega stališča to gotovo ni noben napredek. Kdor se da prepričati z denarjem ali spravlja svojo zunanjo politiko v sklad z ameriško, temu bi v navadnem življenju rekli, da se da podkupiti. Pristaja na nekaj, na kar morda ne bi pristal, ako ne bi videl pred seboj dolarjev. “Dolarska diplomacija’’ ni torej ravno moralni napredek. Če pa je podpiranje tujine zgubilo svoj prvotni moralni ugled in ni več izraz dobrodelnosti in nesebičnosti, ampak samo sredstvo za cilje naše zunanje politike, se radi tega ameriška poloitična javnost ne zgraža. Razume, zakaj je io potrebno. Zato pa stavlja drugo vprašanje: ali podpiranje tujine res toliko zaleže pri zasledovanju naše zunanje politike kot to trdi administracija z njenimi prijatelji vred. Podpiranje namreč zagovarjajo tudi zunaj fede-ialne administracije tisti v naši deželi, ki imajo od nje veliko korist. So to farmarji, ki jim izvoz ameriške pšenice in drugo samo koristi. So to tovarne, ki izvažajo blago, ki ga jim kupci plačujejo na račun podpiranja tujine. So to zavarovalnice, prevozniki, tovorne ladje, posredovalci, ki vsi dobro zaslužijo od izvoza v okviru podpiranja tujine. Kennedy trdi, da gre v okviru podpiranja samo 10% dolarjev v tujino, 90', pa gre v obliki blaga. Če obrnemo stvar, lahko z njim vred trdimo, da imajo od podpiranja koristi ne samo tuje države, amoak tudi ameriška podjetja. Ravno ta podjetja pa delajo v časopisju po ovinkih največ propagande za podpiranje tujine. Zavijajo se pri tem v nesebične nagibe, da lahko skrijejo svoj? poslovne interese. Voe to ni naši javnosti popolnoma jasno, vendar pa čuti, da se za stališčem zagovornikov podpiranja skriva nekaj drugega in ne samo to, kar trdijo. Zato je na deželi zmeraj manj navdušenja za podpiranje, zato je zmeraj| blago srce Jožefu Verčku neha-večja želja, naj bo podpiranja konec; kar ga pa je res po-]l0 biti. Dočakal je lepo starost trebnega za cilje naše zunanje politike, naj se pa ne skriva za ideal nesebičnosti. Naj administracija jasno pove, da je podpiranje postalo del njene politike in zneski, določeni zanj, samo njen dispozicijski fond. Razumeti pa moramo, da se administracija upira, da bi se postavila na tako stališče. Ve, da tiči za marsikoga v izrazu podpiranja nekaj moralno visoko stoječega, zato se tega izraza tudi tako krčevito drži. Vendar pa se je v Kongresu že začelo daniti, verjetno se bo tudi v naši politični javnosti tekom prihodnjega boja. Kaša skrb te darove na naslov: g. Branko Pogačnik, 6707 Bonna Ave., Cleveland 3, Ohio. V Kanadi pa pošiljajte darove na naslov g. Alojz Jakos, 21 Thomas Street, St. Catharines, Ont., Canada. Že v naprej se vam za vsak dar toplo zahvaljujemo. Za Zvezo društev SPB: Branko Pogačnik -----o------ Slovenska šola prosi, vabi in se zahvaljuje CLEVELAND, O. — Slovenska šola od Sv. Vida bo prihodnjo nedeljo, 1. decembra, ob 3. popoldne miklavževala. Nad 180 učencev in učenk svetovidske šole bo obdarovanih, zraven pa še velika vrsta druge slovenske mladine, zlasti še one, ki še ne hodi v šolo. Seveda bo Miklavž obdaril tudi vse slovensko učiteljstvo in gg. duhovnike; pozabil pa tudi ne bo angleških šolskih sester. Tako bo moral biti njegov koš z darili res zelo velik, da bo mogel spraviti vanj vsa svoja darila za k slovenskemu Sv. Vidu. Odbor staršev ima dve prošnji do slovenških staršev in do vseh prijateljev in prijateljic slovenske šole. Matere šolskih otrok, a tudi vse druge, lepo prosi, da bi za vso to našo šolsko družino napekle nekaj primernega Miklavževega peciva. Kar boste pripravile, prosimo, prinesite to soboto zvečer med pol šesto in sedmo uro v družabno sobo v novi šolski dvorani, ko bodo tam začeli zavijati darila. Če pa katera ne more v tem času prinesti svojega daru v dvorano, ga pa lahko odda v soboto katerikoli čas pri gospe Minki Slakovi, ki skrbi za to. Bog naj povrne vsem! Tiste starše, tete in strice itd., ki žele ob priliki našega šolskega miklavževanja katerega od svojih dragih še posebej razveseliti s svojim posebnim Miklavževim darilom, pa Odbor staršev prosi, naj ta darila prineso prihodnjo nedeljo dopoldne v svetovidsko dvorano, koder bomo sprejemali ta darila vse od 9. ure naprej. Na darila, prosimo, napišite kar se da razločno z velikimi črkami ime in priimek ter sploh ves naslov vašega obdarovanca. Odbor staršev vam bo zelo hvaležen za vsak prostovoljen dar, ki mu ga boste blagovolili za to uslugo pokloniti, Resnično, naša šola je v veliki potrebi! Z miklavževanjem bomo skušali biti točni. Torej ob treh popoldne bodite vsi na svojih prostorih! Miklavževanje bo obstajalo iz treh delov. Najprej bomo pogledali v nebesa, nato pa bomo priča Miklavževega obiska pri Sv. Vidu. Menda bo samo o-krcg 30 nebeških angeljcev spremljajo našega nebeškega varuha. In kaj še vse drugega! Glavni odmor bo med 2. in 3. delom. Takrat boste lahko kupili bobov, kolikor boste hoteli, na razpolago bodo tudi naše slovenske mesene klobase, hrenovke, kava itd.; samo alkohola ne bo nobenega. Na svidenje torej! Odbor staršev Pokojnemu J. Verčku v spomin Cleveland, O. — Majhen narod smo Slovenci, vendar smo v zgodovini veliko trpeli in še več žrtvovali. Samo poglejmo na zadnjo vojno in revolucijo, naše žrtve so bile brez primera. Tedaj smo izgubili svoje najboljše. Junaki, padli in pobiti, so dotrpeli, odšli so v večnost in od tam gledajo na nas. Veseli so, kadar delamo skupno, veseli, kadar gradimo in nadaljujemo boj za tiste ideale, za katere so oni padli, žalostni, ako se odtujujemo drug drugemu in izgubljamo v brezpomembnih malenkostih, ki nas morda razdvajajo. Še druge junake imamo v naših vrstah, može, fante in sirote, ki niso bili toliko srečni, kot smo mi. V silni borbi so izgubili svoje zdravje. Ti reveži nimajo nikogar razen nas, ki živimo v svobodi. Mi smo jim edina uteha in samo mi jim moremo nuditi bratsko roko v pomoč. Niso zahtevni, ne tarnajo v svoji nesreči, vendar tiho stegujejo svojo roko s prošnjo: Ne pozabite nas! Mnogi od teh sirot nimajo niti najnujnejšega za svoje 'že itak borno življenje. Mnogi žive po taboriščih, bolnicah ali osamljenih domovih, zatirani in zaničevani, ker so se borili za resnično svobodo našega naroda. Vsemogočni nas je ohranil pri življenju in nam dal možnosti, da živimo in delamo v svobodi. Kdo, če ne mi, ki smo preživeli grozote komunistične revolucije, smo dolžni skrbeti za naše reveže. Ti reveži so naša skrb, saj so zapuščina onih, ki so v gigantski borbi padli in žrtvovali vse, kar so imeli. Neradi delamo nabirke, neradi prosjačimo, ker je potreb povsod dovolj, toda zdi se nam primerno in potrebno, da vsaj enkrat na leto, v času pred Božičem, opozorimo vso našo javnost, posebno pa še one, ki živijo izven večjih slovenskih naselbin, na one, ki še trpijo. Velike so potrebe, večje, kot jih zmoremo z našimi rednimi dohodki, zato se obračamo na vse zavedne Slovence s prošnjo za pomoč. Prijatelj, pomisli na naše sirote, stegni svojo roko in jo nudi v pomoč trpinom. Ne prosimo veliko, vsak tudi najmanjši dar je dobrodošel in prepričani smo, da bo v veliko moralno oporo onim, ki trpijo. Že zavest, da držimo skupaj, da se skupno zavedamo, da so oni naša skrb, bo tem revežem dal nove volje do življenja, ki ni posuto z rožicami. Prepričani smo, da bodo vsi ti naši reveži, katere bomo mogli obdarovati za praznike, prosili Vsemogočnega, da izlije svoj blagoslov na nas vse v širokem tujem svetu. Skromna žrtvica iz naše strani nam bo v zadoščenje, ko bomo na veliki praznik Miru Gospodovega pomislili, da smo pomagali svojim trpečim bratom. S temi prošnjami in mislimi se obrača na vas Zveza društev slovenskih pro tikomunističnih borcev, ki se že leta trudi, da pomaga našim invalidom in sirotam. Tudi letošnji Božič mislimo pomagati vsem, za katere vemo, da so pomoči potrebni. Toda to nam bo mogoče le, ako bomo našli dovolj razumevanja med svobodnimi Slovenci. Pro- Cleveland, O. — Žalostno so simo, odzovite se naši prošnji zvonovi v stolpu cerkve sv. vsak po svoji možnosti. Pošlji-j Lovrenca in naznanjali, da je 86 let. Pokojnik je bil doma iz Gornje Straže pri Novem mestu, od koder je prišel v Ameriko pred 65 leti. Bil je med u-stanovniki fare sv. Lovrenca, Slov. nar. doma na E. 80 St. in Društva Bled št. 20 SOZ. Kjer je bila potreba, je pomagal. Dolga leta je živel na Osage Ave. Ko je pred 23 leti stopil v pokoj, je kupil malo posestvo na 5082 Greenhurst Drive na Maple Heights. Lepo je obdeloval vinograd, gojil sadno drevje in redil kokoši. Vse ga bo pogrešalo. Za njim žalujejo sin Edvard, štiri hčere, dva brata, več vnukov in dolga vrsta prijateljev. Bil je ljubeznjiv in prijazen človek, zato smo ga vsi radi imeli. Vsako nedeljo se je pripeljal k Sv. Lovrencu k sv. maši in pristopal s člani Društva sv. Imena, katerega ustanovni član je bil, k Gospodovi mizi. Spoznala sva se s pokojnikom leta 1907 in bila ves čas prijatelja. Počivaj v miru, dragi Jože, in spominjaj se nas pri Bogu, dokler ne pridemo za Teboj v večnost. Sorodnikom iskreno sožalje in tolažbo božjo! Jakob Resnik K sodobnim svetovnim problemom Glas h Ely Ely, Minn. — V nedeljo, 17. novembra, je bil konec lova na srne v minnesotskih gozdovih. Že prvi dan lova so podlegli smrti trije lovci vsled srčne kapi. Ves čas jih je na lovu našlo smrt 14, več pa je bilo ranjenih. Družine doma so pričakovale lovske sreče, pa jih je zadela žalostna vest o smrti dragih. Na Veteranski dan smo dobili nekaj palcev prvega snega, ki pa je naglo skopnel, ko nas je obiskalo za nekaj dni indijansko poletje. Pozdrav vsem čitateljem lista! J. Peshel IRAŠKA REVOLUCIJA BEIRUT, Lib. — Šele sedaj si je mogoče ustvariti vsaj približno sliko, kako je potekala zadnja iraška revolucija, ki pa gotovo ni “zadnja”. Revolucija je namreč obtičala sredi pota. Kdaj in kako se bo nadaljevala, tega ne upa prerokovati niti arabska domišljija. Revolucijo je sprožila seja mednarodnega odbora arabske socialistične stranke, znane pod imenom Baath. Je to stranka, ki ima svoje pristaše v vseh arabskih deželah. V nekaterih je stranka na vladi, kot na primer v Siriji, drugje je samo priznana, v nekaterih državah je v rokah lokalnih diktatorjev, nekod je pa tudi prepovedana. Vkljub temu ne razpade, je namreč edini vidni simbol arabske narodne edinosti. V stranki sami ni dosti edinosti. Sporno jabolko je odnos med stranko in egiptovskim diktatorjem Naserjem. Naser sam tudi trdi, da je socialist, obenem pa dodaja, da samo on razume pravi arabski socializem in da se mu morajo radi tega pokoriti vsi ostali odlomki socialistične stranke. S tem voditelji Baath stranke po večini niso zadovoljni, nočejo Naserja za poglavarja. Zato razgraja za kulisami zagrizen boj med Naserjem in pristaši stranke Baath, ki je tudi glavni povod za tako pogoste revolucije v arabskih državah. Naser ima namreč v vseh lokalnih socialističnih strankah svoje odkrite in prikrite somišljenike, ki bi ga radi spravili na oblast. V vodstvih arabskih socialističnih strank so torej notranja trenja in prepiri na dnevnem redu. Tak prepir je bil tudi na seji mednarodnega odbora stranke Baath v Bagdadu. Obe struji, ti- Letna seja in Miklavž pri Sv. Vidu ši. 25 KSKJ Cleveland, O. — Leto se zopet približuje koncu in zopet so pred nami vabila na letne seje, k Miklavžu in tako dalje. Zato tudi jaz sledim vsem društvenim dopisnikom in tem potom vabim vse člane društva sv. Vida št. 25 na letno sejo, ki bo letos DRUGO NEDELJO v mesecu in to je 8. decembra ob pol dveh popoldne v naši zboroval-ni dvorani šole sv. Vida. Doslej smo imeli našo letno sejo prvo nedeljo v mesecu decembru, ker pa so vse dvorane za ta dan oddane, zato bo naša letna seja drugo nedeljo v decembru, kot prej omenjeno. Ker ne bomo pošiljali posebnih vabil za to sejo, naj vam vsem velja to moje povabilo. Pridite vsi člani, ki boste to brali in pa še druge naše člane opomnite na to sejo. Prav posebno pa vabim na to sejo vse tiste člane, ki ste v društvu že 50 let ali več, da gotovo pridete k seji 8. decembra ob 1:30 popoldne v šolo sv. Vida, ker za vas bo nekaj prav posebnega na tej seji. Torej, če vam zdravje in čas dopuščata — na svidenje na letni seji. Kako velikega pomena je društvena letna seja, je bilo že tolikokrat opisano, da vam jaz tega ne bom ponavljal. Pridite vsi, ki vam je napredek društva pri srcu, da bomo uredili vse potrebno za prihodnje poslovno leto in seveda, če imate kakšnega novega člana za naše društvo, kar pripeljite ga na sejo in ga bomo takoj uvrstili v vrste dru-štvenikov sv. Vida. Po seji pa — menda ja — pridejo tiste nedokončane zadeve — klobase, rdeča kapljica in kar zraven paše ... Končno pa še omenim in vabilo vsem staršem, ki imate svojo otrokp v našem društvu, da OBSTALA SREDI POTI sta, ki je za Naserja, in tista, ki je proti, sta se tudi sprli, kdo naj kontrolira narodno gardo, ki je neke vrste strankarska armada socialistične stranke in kot taka močno osovražena v vojaških krogih. Spor se je razširil v oborožen spopad, kdo bo kontroliral vlado. Ta trenutek so porabili generali, razgnali vlado, razorožili narodno gardo in postavili generala Arefa za predsednika republike in vrhovnega poveljnika oboroženih sil. Vojaki so pa hitro uvideli, da brez pomoči politikov ne bodo mogli vladati, zato so se združili z zmernimi socialisti in sestavili novo 21-člansko vlado, ki so vanjo iz previdnosti poslali tudi 8 višjih oficirjev. To je pa vlada samo po imenu, politična moč je v rokah generala Arefa. Novo vlado je Naser takoj pozdravil, kajti Aref simpatizira z njim. V Siriji so pa do nove vlade nezaupljivi. Dvomijo, da bi nova vlada mogla dalj časa ostati na krmilu. Istega mnenja so tudi politični krogi v Bejrutu. Med tem je imel London svojo zabavo z “iraško revolucijo sredi mesta”. V Angliji študira precej iraških študentov, ki so vse socialisti. Ko so slišali, kaj se godi pri njih doma v Bagdadu, vsega skupaj niso mogli razumeti. Saj poteka ni mogla takoj razumeti niti angleška vlada! Kakih 20 iraških študentov je zato “iz previdnosti” zasedlo iraško poslaništvo in pregnalo iz poslopja vse uradnike. Dijaki so takoj začeli praznovati zmago s petjem in zabavami, ki so pritegnile zanimanje ulice. Iraška študentovska revolucija je pa trajala le nekaj ur. Prišla je policija in fante pognala na ulico. Prelivanja krvi seveda ni bilo nobenega, zabave pa dosti. =v= bo v nedeljo, 15. decembra, ob treh popoldne prišel v našo zbo-rovalno dvorano šole sv. Vida Miklavž, ki bo obdaril vse naše male člane in članice. Na veselo svidenje na letni seji 8. decembra in pri Miklavžu 15. decembra! Z bratskim pozdravom Frank A. Turek, predsednik Po Kresovom nastopu Cleveland, O. — Kresov nastop dne 3. t. m. v veliki Sveto-viški dvorani je bil tako veličasten, da ne moremo kar mirno in tiho mimo tega. Velik dogodek je bil to za clevelandske Slovence. Takih nastopov, ki delajo čast in dobro ime slovenstvu v Clevelandu in po vsej Ameriki, bi si želeli še več. Ne mislim pisati kritike o tem nastopu, ker to je bilo že opravljeno, povedati hočem nekaj drugega. Kres že nekaj let predstavlja nedvomno najuspešnejše naše slovensko ime pred tujim svetom. Zato bo morda zanimalo koga, kako in kdaj je bil Kres ustanovljen. V zadnjem času je ime tega društva v o-spredju slovenskega društvenega življenja in delovanja v Clevelandu. Po poročilih, ki sem jih dobil, je bil Kres ustanovljen leta 1954 kot mladinsko društvo. U-stanovni občni zbor je bil v Slovenski pisarni na Glass Ave. Ob ustanovitvi se je vpisalo o-krog 100 članov. Kot glavni u-stanovitelj je omenjen g. Jakob Žakelj. Par let po ustanovitvi je gdč. Eda Petkova, sedaj ga. dr. V. Vovkova, osnovala v o-kviru tega mladinskega društva folklorno skupino. To skupino je gdč. Eda dobro izvežbala in več let z velikim uspehom nastopala na raznih slovenskih in drugih prireditvah. Organizirala in izvedla je tudi lep samostojen nastop, ki je bil z navdušenjem sprejet. Za narodne noše, 20 po številu, za katere je bilo takrat veliko pomanjkanje, je preskrbela Prosveta Baragovega doma, ki je dala fantom in dekletom možnost odplačevanja v obrokih. Ko se je gdč. Eda Petkova poročila, je njeno delo prevzela gdč. Breda Osenarjeva. Gdč. Breda je število plesalcev pomnožila, nadaljevala z vežba-njem, vztrajala pri tem delu, zboljšala kvaliteto plesov in dosegla pri tem izredno lepe uspehe. Krona njenega dela je bil zadnji Kresov nastop. Kres pa ne bi bil to — kakor so si ga zamislili ustanovitelji — če ne bi poleg tega, kar je Kresova mladina pokazala pri zadnjem nastopu, nudil nekaj duhovne brane svojim* članom v obliki velikonočnih in božičnih predavanj. Taka predavanja je pred leti imel tej mladini prevzv. dr. Gregorij Rožman. Kres bi tudi ne bil po želji slovenske skupnosti, če bi bila njegova mladina slovenska le po narodnih nošah in lepem plesanju. Ta mladina mora biti slovenska tudi po srcu. Kdor je Slovenec po srcu, ta ljubi svoj narod in njegovo govorico in ne bo po nepotrebnem govoril po tuje, kar — mimogrede povedano — prav malo pristoja. Ker nihče ne more ljubiti nekaj, česar ne pozna, zato se mladina v Kresu mora zanimati za slovensko preteklost, zgovodino in za ljudi, s katerimi nošami se sedaj postavlja. Zanima naj se tudi za sedanje slovenske probleme. Če bo mladina v Kresu versko in narodno zavedna, bomo na to mladino še bolj ponosni- Zato Kresovci, s trdno vero v Boga za narod in domovino! Ž.S. ostala Obdelana površina je ista Obdelana površina v Združenih državah obsega okoli 400 milijonov akrov in je v glavnem nespremenjena od leta 1920. Število prebivalstva dežele je v tem času poraslo za po* lovico. KANADSKA DOMOVINA Pevski koncert pri iariji Pomagaj Nemogoče sožitje Toronto, Ont. — Mladinski I že trinajstič zapovrstjo je le-j kot ga italijanski narod do se-pevski zbor Slovenske šole Ma- tos zboroval v Koenigsteinu pri i daj še ni doživel, povečali števi- Franfurtu na Mainu kongres lo glasov od 21% na 25% (če- % Pomagaj v Torontu prire-^ v soboto, 7. decembra, ob 8. Zvečer, in v nedeljo, 8. decem-^ra, ob 4.30 popoldne prvi samostojni pevski koncert v slo-v®nski dvorani na 609 Manning Ave. Program bomo objavili imihodnji teden. Na sporedu je 'kvet slovenskih narodnih in u-motnih pesmi in ena nesloven-s^ega skladatelja iz baročne do-^ glasbenega ustvarjanja. Pe-smi bodo izvajane triglasno in a capella, to se pravi brez sPremljave inštrumentov. Nakopa 73 izbranih pevcev in Povk našega pevskega zbora Pod vodstvom č. g. Toneta Zrne-ca. Pozno jesenski čas je doba, ko slovenski pevski zbori na kontinentu prirejajo svoje ehie koncerte in izvajajo pro-^ame, ki so jih pripravili v P0čitniški sezoni in v toplih je-SeHslkih dneh. Pevski zbor šole ^tarije Pomagaj, ki je v pretekih letih polagoma dozorel, da > člani vešči triglasnega pet-^a> in je prepeval že v cerkvi *er nastopal na raznih priredit-vah v Torontu, je pripravil le-i°s svoj prvi samostojni pevski koncert. Vse rojake v Torontu in okorni, svoje prijatelje in Ijubite-Je slovenske pesmi iskreno va-' Ha koncert Mladinski pevski zbor Slov. šole Marije Pomagaj Hs “Musliankel”! Toronto, Ont. — Še nekaj dni ^ pred letnim banketom slo-Venske športne organizacije ^Tz. Mus, ki je bil žrtvovan za ii° “svečano” priložnost, se že paca”. Ustrelila sta ga daleč na se-^eru lovca STZ, ki pa nista go-°va, kdo ga je zares zrušil, za-0 zaradi ljubega miru ne želi-a biti imenovana. Letos so naši lovci stavili ka-ifto v Elk Lake-u, pridno de-ah, a manj lovili. Zelo dobro ?e je odrezal Janez Ambrožič, ^ je ustrelil kar dve košuti, adel je tudi en medved, nekaj 1Slc in veliko male divjačine. 6 Več kot so pa ustrelili, so pa , eli in seveda zgrešili in pu-'h za naslednje leto. t Vsi, ki sodelujejo pri banke-V imajo že odrejene vloge in °cejo, da prireditev zares lepo Organizirano teče. Priporočamo, da kupite vstop več tudi primerno, da, zažele- I ga dogodka. Ko je šlo za odo-no. Hruščev je vdrl v svetišče ! britev besedila omenjene posla- “Cerkve v stiski” (Kirche in Not). Udeležilo se ga je okrog 600 vodilnih kristjanov iz 28 dežel, med njimi so bili begunci in izgnanci iz 16, od komunizma zasedenih dežel. Zborovalci so se zavedali, da pomeni leto 1963 eno izmed tistih prelomnic, na katerih se je treba znova odločiti, kakšen naj bo stav krščanstva do brezbožnega komunizma. Kajti prav v letu 1963 je prišlo do dogodkov, ki so sprožili mišljenje, da je Cerkev spremenila švoje stališče do marksističnega brezbo-štva in da je zavrgla nekatera načela, zlasti tisto pok. papeža Pija XI. “S komunizmom ne bo sodeloval nihče, komur je količkaj mar krščanske kulture.” (Div. Red.) NEKAJ NENAVADNIH DEJSTEV Dejstvo, da je pok. sv. oče Janez XXIII. podvzel nekatera dejanja in sprožil nekatere otvoritve, ki so mnoge katoličane pustile zaprepaščene, v filoko-munističnih časopisih pa vzbudile val navdušenja. Spomnimo se samo na sprejem, ki ga je dovolil Hruščevemu zetu Adžube-ju in njegovi ženi v Vatikanu; spomnimo se na izredno vnemo, s katero je sovjetski zastopnik pristal, naj se sv. očetu Janezu XXIII. podeli mirovna nagrada Balzan; spomnimo se na Hruščevo gesto, ko je po tolikih letih internacije spustil na svobodo ukrajinskega nadškofa hiCe Iedite v predprodaji, ker bo pri- v omejena na kapaciteto je zadnja predadventna a, zato pridite in se razve-na prireditvi, ki jo prire- vorane. To Sobot; Selite ^a Hiladi slovenski rod v Kana- STZ ima mnogo programa za D°j in še več pred seboj, a vse a našo in vašo mladino. Bog živi! STZ Več sladkorja iz trsa ^ NEW ORLEANS, La. — V i ruzenih državah pridelajo na k 0 okoli 40 milijonov ton slad-.^0r.la: 65 odstotkov ga pridobe sladkornega trsa, ostanek pa sladkorne pese. H°JAKOM v KANADI vljudno SPOROČAMO, 9 Proti predplačilu pošiljamo l10 pošti božične in novoletne r‘,zglednice s slovenskimi in angleškimi voščili. cne so po 5c, 10c ali I5c Vsaka. Poštnino plačamo mi. Slovenska trgovina FAM1LIA 116 Glass Ave., Cleveland 3, O. U.S.A. Telefon: UT 1-0684 Cerkve.” '“In kdor tega še noče razumeti, pomaga vsem tistim, ki bi tudi zapadno Cerkev radi spre- trtina volivcev!), je k temu P°-; menii; v “Cerkev molka”. Za-rastu gotovo pripomogla ideo- pomnimo si: eden na svobodo loška zmeda, ki je na spomlad ^ SpUščen škof še ni dokaz, da je zajela ob že omenjenih dogod- Cerkev pod komunizmom svO' kih katoliške vrste, V sovjetskih časopisih pa je prišlo do pisanja, ki je bilo naravnost norčevanje iz dobro mislečih dejanj pokojnega sv. očeta Janeza XXIII. Takole je bilo brati: “Danes sta na svetu samo še dva velika državnika: Hru- ščev, ki je komunizem razstali-niziral, in papež Janez XXIII., ki je katoliško Cerkev raz-pacelliziral (sv. oče Pij XII. se je, kakor znano, pisal Pacelli).” JASNE BESEDE IZ KOENIGSBERGA Zato je smatral holandski pater Werenfried van Straaten, ki mu je ljudstvo dalo zaradi pomoči, ki jo je organiziral za begunce iz vzhodnih dežel, šaljivi navzdevek “Speckpater”, za potrebno, da na kongresu v Koenigsteinu z jasnimi beseda- bodna, in dokler Cerkev ni svobodna, so vse oprostitve te vrste le metanje peska v oči naivnim kristjanom, je ravnanje komunizma ena naj večjih sleparij, saj se poslužuje človečanskih čustev, ki jih vsakdo čuti do zaprtih in preganjanih. Res je, nadškof Slipyj je sedaj v Rimu, toda njegovi verniki so še vedno oropani verskih pravic in v Sovjetski zvezi je še vedno nad 1500 cerkva zapečatenih. Zato pribijem:1 mi nočemo biti eni od tistih, ki ploskajo k vsakemu smehljaju ali vsakemu taktičnemu popuščanju, ki ga rdeči brezbožniki od časa do časa pripravijo zato, da potem po Cerkvi tem huje udarijo.” ENAKI POGLEDI PAPEŽA PAVLA VI. Besede p. van Straatena so, mi krščanski svet opozori na naravno vzbudile veliko pozor-nespremenjivo zločinsko ču d nost v svetu in med poštimovci mednarodnega komunizma. De-• tudi veliko slabe volje. Toda jal je: j danes ves svet ve, da je zadel v Orožje komunizma je slej ko p0]n0) kajti v otvoritvenem go-prej na preži, da krščanstvo vlVoru jj zasedanja koncila, ki ga temeljih uniči. Nikdar se ne bo je imel sv. oče Pavel VI. 29. sep-smela Cerkev povezati z Mo- tembra 1963 se je le-ta postavil skvo, če noče, da zgubi zaupa- na jst0 stališče. Vsi so razurne-nje tistih, ki jih komunizem ne- ]i) da se je sv. oče odločil, spra-človeško zatira. Gotovo imgjo vjti v prave meje pretirano na-mogotci v Kremlju zadnje čase vdušenje, ki so ga vzbudila ne-razloge, da so do Cerkve neko- katera dejanja njegovega pred-liko popustili, toda razgovori z nika, in odstraniti zmedo, ki jo je povzročilo posplošenje načel, z ozirom na nekatere posamez- no vlado. VODA NA MLIN KOMUNIZMA mom. Papež Pavel VI. je ‘sicer po- udaril, da bo šel po potu svo- nje odgovorni, plemenito opuste jega prednika, a istočasno jasno svojo krivično sovražnost do nakazal, da ne misli Cerkev katoliške Cerkve, saj imajo Moskvo nikdar ne smejo cer-Slipyja; ali pa na dve potovanji | Zvenih krogov dovesti v polo- dunajskega kardinala Franca žaj) da bi morali molčati k pre-j^e primere v zvezi s komuniz Koeniga, ki je z odobritvijo Va- ganjanju, ki še vedno divja v tikjana obiskal kardinala Mind-,deželah, po komunizmu zasede-zsentyja v Budimpešti, gotovo'nih.” z nalogo, da ga pregovori, naj j “Priča smO' strašni idejni zapusti Madžarsko^ in tako da zmedij ki so jo znali komunisti Cerkvi večjo prožnost v poga- nadvse spretno vnesti v katoli-janjih z madžarsko komunistič-^ vrste, izkoriščajoč osebno dobroto papeža Janeza XXIII. in njegovo iskreno prizadevanje za svetovni mir. Že slišimo Ta in slična dejstva so prišla govoriti nekatere zmedence, da nekaterim katoličanom na Za-'je Cerkev zavrgla “predjane-j krščansko edinostjo. Posebno pa oadu kot nalašč, da so se znova zovsko” miselnost zadnjih pape-jje zaprepastil tiste, ki so za po-predali sladki omami, češ da ko-lžev in obsodila njih stališče. Ta-' mirjen j e s komunističnim ta-munizem le ni tako zločest, kot ko hočejo papeža Janeza XXIII.,' borom, saj je izrecno obžaloval ga nekateri katoliški fanatiki ki je umrl kot borec za mir in | preganjanje, ki ga je Cerkev stalno prikazujejo, in da je po-'edinost med narodi, izrabiti kot deležna v komunističnih drža-polnoma krščansko, če se z njim' jabolko razdora, ki naj razbije vah. nice, se je dvignil msgr. Fior-delli, škof iz Prata v Toskani, in poudaril, da bi bilo v poslanici treba omeniti tudi škofe, duhovnike in vernike, ki so izpostavljeni nasilju v komunističnih deželah. Toda koncilski očetje, ki so prišli iz dežel za železno zaveso, so prosili, naj se tega zaradi morebitnih represalij s strani komunističnih režimov proti tamošnjim vernikom, ne omeni. Njihovi razlogi so tedaj pri glasovanju zmagali in tako v poslanici o preganjanju Cerkve ni bilo govora. Tako je Hruščev s svojo prebrisano taktiko potom ustrahovanih škofov iz svojega področja vse koncilske očete zavil v molk. RESNICA NAD VSE Verjetno je prav lanski koncilski molk nagnil papeža Pavla VI., da je letos dejstvo preganjanja Cerkve tem bolj poudaril. S tem je obsodil težnje nekaterih boječnežev, ki hočejo zgolj zaradi ljubega miru tako boleč problem prezreti. Mi moramo biti realisti, je dejal, in ne smemo skrivati ali zanikati ran, ki so bile Cerkvi zadane. Ali smemo biti slepi, ko vsi vidimo, da so številna mesta te skupščine prazna? Kje so tisti in kako jim gre, ki bi danes morali biti z nami? Naša misel se zgrozi spričo tega, česar ne vemo in kar zadeva celotno hierarhijo, redovnike, redovnice in ostale sinove in hčere, ki so vsi podvrženi strahu, trpinčenju, zatiranju in pomanjkanju radi svoje zvestobe Kristusu in Cerkvi. Globoka žalost nas navdaja spričo teh bridkosti in ob spoznanju, da se ponekod zatirajo verska svoboda in temeljne človeške pravice. Naj zato vsi tisti, ki so za to ravna- Sprememba v vodstvu Central National Banke zalo obseg študija in izobrazbe za one, ki žele v duhovniški stan, da bi čim prej moglo premostiti sedanje občutno pomanjkanje duhovščine. To nemara ne bo imelo posebno dobrega vpliva, kajti pravoslavna duhovščina že doslej ni redoma imela primerne izobrazbe, ki bi jo usposobila za uspešno delo pri vzgoji in verskem življenju množic. prav nič popustiti od svojega nauka. Omenil je prvenstvo in nezmotljivost papeža; z ozirom na druge veroizpovedi je dejal, da samo katoliška Cerkev lahko reši vse težave, ki so v zvezi s sodeluje v politiki, kulturi in enotnost med katoličani.” Nje- na sindikalnem področju. govo srčno dobroto razlagajo v Še bolj pa so ta dejstva izra- smislu, ki naj koristi komuniz-bili komunistični propagatorji. j mu. Mirovna okrožnica “Mir na Če so v Italiji komunisti na po-J zemlji” jim nudi tla za trditev, polnoma svobodnih volitvah in da je sedaj sodelovanje s komu V zvezi s tem je najprej govoril o poslanici človeštvu, ki so jo lani izdali koncilski očetje na začetku prvega obdobja koncila. ■ Tega gotovo ni storil slučajno, saj je bil sam kot kon- L Ulil ČL b V UUUUllill VUlllVcUI 111 Llct JC OCUCLJ DULICIU V dilj CT 3 INUlliU.- OIULCIJUVJ, OdJ J Ull bdlli irkUL 1\.U11“ vet, ^ gospodarskem blagostanju,' nizmom ne le dovoljeno, tern-1 čilski oče priča nepričakovane-1 goče! prav v njenih članih najbolj zveste, delavne in poštene člane civilne družbe, ki ji predsedujejo. * Menimo, da je prav s temi besedami sv. oče Pavel VI. jasno začrtal smernice katoliškemu svetu, kakšen naj bo naš odnos do komunizma: vse storiti, da bo vernikom olajšano stanje, ki ga živijo pod njegovim bičem, a nikdar se vpreči kot koristna budala v voz komunistične propagande in molčati k njegovim zločinom. Z drugo besedo: komunizem in krščanstvo sta nerazdružlji-va, zato je tudi sožitje nemo-“Kat. glas” MODERNA SLIKARIJA? — Neki hudomušnež je pripeljal na tekmo umetnikov, ki so se potegovali za neko vlogo v novem filmu v Parizu, šimpanza. Na sliki vidimo opico pri kazanju njene umetniške sposobnosti. CLEVELAND, O. — Načelnik upravnega odbora Central National Banke James J. Nance je objavil spremembe v vodstvu tega pomembnega denarnega zavoda, ki stopijo v veljavo s 1. decembrom letos. Za predsednika Central National je bil izvoljen W. Rex Davis, direktor in podpredsednik Huntington National Bank v Columbusu. Dosedanji starejši podpredsednik E. Carpenter je bil imenovan za prvega podpredsednika, podpredsednik za Business Development v Trust Departmentu Bruce Whidden je bil izvoljen za glavnega mana-gerja tega oddelka, podpredsednik Russell H. Eichman, manager trgovinskega oddelka, je bil imenovan za starejšega podpredsednika. Novi predsednik banke Davis je bil rojen v Meigs okraju v Ohiu ter študiral na Ohio State University v College of Commerce. Svoje študije je kasneje dopolnil na American Institute of Banking in na Graduate School of Banking ha Rutgers University. Pri Huntington National Bank je nastopil službo leta 1927 kot sel. Bil je zaposlen v vseh njenih oddelkih in postopno napredoval, dokler ni bil letos v juliju izvoljen za njenega posle vršečega podpredsednika. Je poročen in ima dve hčerki ter se udejstvuje v raznih svetnih in cerkvenih organizacijah. F. L. -------o------- Society Corporation bo izplačevala prve dividende CLEVELAND, O. — Society Corporation bo prihodnji piesec izplačala prve dividende lastnikom certifikatov z volivno pravico. Na vsak certifikat bo izplačanih 16. decembra po stanju 29. novembra, 50 centov. Predsednik korporacije Mervin B. France je dejal, da upa, da bo korporacija dividende redno plačevala vsakega pol leta. Certifikati SO' last skupno preko 64,000 oseb, korporacij in ustanov. Na seji korporacije je bilo sklenjeno, da se število splošnih delnic poveča od 800,000 na 1,000,000 in izda 100,000 prednostnih delnic po $100. Od združitve 31. decembra 1958 so sredstva Society National Bank narasla od $391,911,000 na preko $520,581,000, kot je razvidno iz podatkov objavljenih o stanju denarnega zavoda koncem preteklega septembra. --------------o------ Pomanjkanje duhovnikov v pravoslavni Orčiji ATENE, Gr. — Grčija je z izjemo nekaj deset tisoč ljudi pravoslavna dežela, v kateri pa je versko življenje tako propadlo, da ni pravega zanimanja za duhovniški poklic. Po uradnih podatkih vodnikov grške pravoslavne verkve je v vsej deželi preko 800 pravoslanih župnij brez duhovnika. Dohodki grških pravoslavnih duhovnikov so večinoma silno skromni, zato so lani skušali organizirati nekak štrajk kot protest proti vladi, ki da za nje ne poskrbi v potrebni meri. Vodstvo grške pravoslavne Cerkve je na svojem zadnjem posvetu tu siklenilo, da bo zni- Z nasmehom Italijanke in s telesom Grkinje PARIZ, Fr. — Lani so poslali na obisk v Ameriko iz Louvra znano Da Vincijevo sliko Mona Liza, prihodnje leto pa bodo nemara na prošnjo japonske vlade poslali v Tokio in Kioto najbolj znani ženski kip klasične lepote Praksitelovo Venero z Miloša. K tem “francoskim obiskom” po svetu je neki mlad Francoz pripomnil: Ce hočemo svet prepričati o lepoti naših žensk, čemu moramo to delati z nasmeškom Italijanke in s telesom Grkinje. — V Združenih državah je o-koli 57 milijonov krav mlekaric. , , CLEVELAND, O. Zenske dobijo delo Gospodinjo iščeta Mlajša zakonca (Slovenca) iščeta gospodinjo. Nobenih otrok, žena bolehna. Lastna soba, oskrba in tedenska plača, en dan in pol prostega. V Euclidu. Kličite: RE 1-8375. — (232) MALI OGLASI V najem 4 sobe in kopalnico, zgoraj, oddamo na 1124 E. 68 St. Kličite EN 1-1084 po 5. uri Pop. —(229) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico blizu E. 55 in St. Clair Ave. Najemnina $35. Vprašajte na 1334 E. 55 St. X Stanovanja oddamo Oddamo pet stanovanj, po 4 ali 5 sob, na St. Clair Ave., v slovenski okolici. Kličite agenta Charlesa Lausche, telefon 241-6388. (233) Naprodaj ali v najem 12-sobna hiša in gostilna; 4 sobe so zdaj prazne in 4 pa 1. dec, vse na enem nadstropju. Cena po dogovoru; v bližini cerkve sv. Frančiška in šole. Kličite WH 4-2360. (231) STAN'S SHOES 6107 St. Clair Ave. Čevlji! Najboljši, skrbno izbrani za Vaše noge. Ob torkih dvojne Eagle Stamps! Naprodaj Dvodružinska hiša blizu Waterloo Rd., v dobrem stanju. Lep lot; garaža za 2 kare. Samo $13,900. Za več pojasnila kličite Realtor KE 1-5030 (230) Hiša naprodaj Enodružinska, 7 sob, dvojna garaža, polna klet, v šentviški okolici. Kličite UT 1-8288. —(230) V najem Oddamo 3 velike sobe in kopalnico spodaj, na Bonna Ave., furnez. Kličite IV 1-5438. (228) ZULICH j INSURANCE > AGENCY U8115 Neff Rd. (V 1-42211 Cleveland 19, Ohio In takoj so ji oči začeli žareti od veselja, a čez hip je dodala: “Hej! Jezušček, ki si se danes rodil, vidi se, da ni nad nami tvoja jeza, ampak le tvoj blagoslov!” Vendar jo je presenetilo, da je prišel Jurand brez dekleta, zato je vprašala: “čemu naj bi jo bil pustil doma?” Zbiško ji je razkril svoje misli. Zdele so se ji pravilne, a je niso preveč skrbele: “Sedaj nam bo Jurand hvaležen, da smo ga ohranili pri življenju,” je rekla, “a po pravici tudi tebi, ker si ga tudi ti jezdil odkopavat. Saj bi moral imeti kamen v prsih, če bi se še dlje upiral! Saj je tudi v tem zanj božji opomin-naj se ne bojuje s sv. zakramentom. Kakor hitro se zave in izpregovori, mu to takoj povem.” “Treba je, da se prej zave, ker še ne vemo, zakaj ni vzel Danuše s seboj. Morda je pa bolna?” “Ne govori neumnosti! Že tako mi je težko, da je ni. če bi bila bolna, bi ne bil šel od nje!” “Res je!” je rekel Zbiško. In šla sta k Jurandu. V sobi je bilo toplo kakor v kopeli in popolnoma svetlo, ker so v kaminu gorele ogromne smrečje klade. O. Višonjek je bedel pri bolniku, ki je ležal na postelji pod medvedjimi kožami z bledim obrazom, z lasmi, zlepljenimi od potu, in z zaprtimi očmi. Usta je imel odprta in je dihal nekako težko, a s tako silo, da so se kože, ki je bil pokrit z njimi, dvigale in padale od dihanja. “Kako je?” je vprašala kneginja. “Vlil sem mu kozarec zgre-tega vina v usta,” je odgovoril o. Višonjek, “in začel se je potiti.” “Spi ali ne spi?” “Morda tudi ne spi, ker se strašno premetava.” “Ali ste poskusili govoriti z njim?” “Poskusil, a ne odgovarja nič, pa mislim, da pred svitom ne izpregovori.” “Počakajmo do svitanja.” Duhovnik Višonjek jo je jel naganjati, naj gre počivat, toda gospa ga ni hotela poslušati. šlo ji je vedno in v vsem za to, da bi v krščanskih krepostih, torej tudi v skrbi za bolnike, pomagala rajnki kraljici Jadvigi in s svojimi zaslugami odkupila dušo pokojnega očeta; zato ni zamudila nobene prilike, da bi se v deželi, ki je bila že od vekov krščanska, pokazala vne-tejšo od drugih in s tem zatrla spomin, da se je rodila v poganstvu. A vrhu tega je gorela od želje, da bi izvedela iz Juran-dovih ust kaj o Danuši, ker ni bila popolnoma pomirjena zaradi nje. Sedla je torej k njegovi postelji, začela moliti rožni venec, a potem tudi dremati. Zbiško, ki ni bil popolnoma zdrav, a se je s ponočno ježo nad mero utrudil, je sledil kmalu njenemu zgledu in čez uro sta oba zaspala, in sicer tako trdno, da bi bila morda spala do belega dne, ako bi ju ne bil zbudil o svitanju glas zvončka v grajski kapeli. Toda ta glas je zbudil tudi Juranda, ki je odprl oči, naglo sedel na postelji in se začel ozirati okoli, mežikajoč z očmi: “Hvaljen bodi Jezus Kris- CHICAGO, ILL. CHICAGO, ILL. DOGS FOR SALE HOUSEHOLD HELP GERMAN SHEPHERD Pups. AKC. Top line. 10 weeks. $75-$100. By private party. Call MI 2-7042 after 5 P.M. (228) WOMAN TO LIVE IN. Room and Board. Child care. 3 children, ages 9, 6 and 2 yrs. old. Own room and bath. Permanent. Good pay. References. PH. 627-4670. (228) BUSINESS OPPORTUNITY WOMAN FOR GENERAL FOOD MART — Est. 17 years. North Side. — Fully eqpd. Well stocked. Approx. $10,000 will sacrifice. Call LO 1-9563. (229) HOUSEWORK. In Niles, 111. Own room and TV. No cooking. References required. Call 647-8547. (230) REAL ESTATE FOR SALE BELLWOOD — BY OWNER 6 rm. brk. ranch. 3 bdrms. IVz baths. W-W crptg. Drapes. Att. 14 x 23 breezeway. 22 x 24’ gar. Storm drs. & wind, thruout. Full bsmt. 200’ frontage. By appt. only. Call LI 4-4667. (229) BEN’S VARIETY STORE Est. 35 yrs. Good going business. Excellent location. Must sacrifice. Asking $1,200. No reasonable offer refused. — 3303 Armitage Ave., EV 4-9105. (229) BUSINESS OPPORTUNITY Increase Your Earnings Full or Part Time Opportunities now exist in various areas of the entire United Slates. RELIABLE PARTY FOR PART TIME WORK FOR EXTRA INCOME RECESSION — DEPRESSION — PROOF BUSINESS To handle the world famous R. C. A. and Sylvania fast moving type TV and radio tubes, sold thru our latest model do-it-yourself tube testers. You could net up to $500.00 per month in spare time. Cash investment required to start; from $2,190 up to $3,495. Should be ready to start, upon acceptance by corp. Requirements 4 to 8 spare hours per week, reliable auto and two ref. Please do not answer unless fully qualified and sincerely interested in a fast moving repeat business, with an exceptional high margin of profit of your own. • Income start immediately—No selling or soliciting required. • Business is fully set up for you—Be your own. boss—no time clocks. For personal interview in your city write to: UNIVERSAL ELECTRONICS U-TEST DIVISION 1218 Westover, St. Louis 30, Mo. Inch Phone No. in resume ________ ‘ (228) je rekla kneginja. Toda on se oeividno še ni zavedel, ker jo je gledal, kakor bi je ne poznal, in čez hip zaklical: “Dalje, dalje, razkopajte zamet!” “V imenu božjem, saj ste že v čehanovu!” se je iznova oglasila gospa. Jurand je nagubančil čelo kakor človek, ki s težavo zbira svoje misli, in odgovoril: “V čehanovu? .. . Otrok čaka in . . . kneginja in knez... Danuška! Danuška!...” In naglo je zaprl oči in padel iznova na vzglavje. Zbi-ško in kneginja sta se prestrašila, ali ni umrl; toda v istem trenutku so se njegove prsi začele dvigati v globokem dihanju kakor pri človeku, ki ga je objel globok sen. O. Višonjek je položil prst na usta in dal znamenje, naj ga ne bude, potem pa je šepnil : “Morda prespi tako ves dan.” “Da, toda kaj je govoril?” je vprašala kneginja. “Govoril je, da otrok čaka v čehanovu,” je odgovoril Zbiško. “Ker se ni zavedel,” je pojasnil duhovnik. XXVII Oče Višonjek se je namreč bal, da utegne Juranda, ko bi se iznova prebudil, napasti vročica in da mu vzame zavest za dolgo časa. Medtem je obljubil kneginji in Zbišku, da ju obvesti, ko stari vitez izpregovori, a po njunem odhodu je sam šel počivat. Jurand pa se je prebudil šele na drugi praznik prav pred poldnevom, a zato pri polni zavesti. Kneginja in Zbiško sta bila pri tem navzoča. Sedel je na postelji, se ozrl nanju, ju spoznal in rekel: “Milosteljiva gospa ... Za Boga, torej sem v čehanovu?” “In ste prespali praznik,” je odgovorila gospa. “Sneg me je zasul. Kdo me je rešil?” “Ta vitez, Zbiško iz Bog-danjca. Se spominjate, v Krakovu . . .” A Jurand je za hip pogledal s svojim zdravim očesom na mladeniča in rekel: “Spominjam se . . . A kje je Danuška?” “Torej ni potovala z vami?” je nemirno vprašala kneginja. “Kako naj bi bila potovala z menoj, ko sem jaz potoval k njej?” Zbiško in kneginja sta se spogledala, meneč, da govori na Jurandova. usta še vročica, potem pa je rekla gospa: “Spametujte se vendar, pri ljubem Bogu! Ali ni bilo dekleta z vami?” “Dekleta? Z menoj?” je 'vprašal Jurand presenečeno. “Ker vaši ljudje so poginili, nje pa nismo našli med njimi, čemu ste jo pustili v Spi-hovu?” On pa je še enkrat ponovil, a sedaj že s strašnim glasom: “V Spihovu? Saj je vendar pri vas, milostljiva gospa, ne pri meni!” “Saj ste vendar poslali ponjo v lovski dvorec ljudi in pismo!” “V imenu očeta in sina!” je odgovoril Jurand. “Jaz nikoli nisem poslal ponjo.” Tedaj je kneginja naglo prebledela: “Kaj naj to pomeni?” je rekla. “Ali ste prepričani, da govorite pri zavesti?” “Pri usmiljenju božjem, kje je otrok?” je zakričal Jurand in planil pokonci. Ko je to slišal oče Višonjek, je šel takoj iz sobe, a kneginja je govorila dalje: “Poslušajte: Prišli so oboroženi ljudje s pismom od vas v lovski dvorec po Danu-šo. V pismu je stalo, da so vas bruna pri požaru ranila... da ste na pol oslepeli in da hočete videti otroka... Vzeli so otroka in odpotovali . . .” “Gorje!” je zakričal Jurand. “Kakor je bog v nebesih, tako tudi ni bilo ognja v Spihova in jaz tudi nisem poslal ponjo!” (Dalje prihodnjič) ft 'Predbožična RAZPRODAJA Posebne znižane BOŽIČNE CENE! — Velika izbira vsakovrstnega pohištva in hišnih potrebščin! — Ugodni plačilni pogoji: plačate lahko sedaj ali pa po NOVEM LETU! Kupljene predmete dostavimo takoj ali za BOŽIČ ali pa jih hranimo v našem skladišču dokler jih ne hoste potrebovali... KOLEDARJE za leto. 1964 lahko dobite brezplačno: v pogrebnih zavodih na Lake Shore Blvd. in East 62 St., v Grdinovcm kegljišču na St. Clair Ave. in v trgovini s pohištvom na Waterloo Rd. A. GRDINA & SONS 't! )! s I 'l ! ft FUNERAL DIRECTORS & FURNITURE DEALERS 15301 Waterloo Rd. 61 let obstoja KE 1-1235 Odprto: pon., četr. petek do 9 zv., tor. in sob. do 6, v sredo zaprto. DAJEMO EAGLE ZNAMKE a^T^^^J^!^^^^^JBaS^^J^iaaJsajag55sa»aS5rS33a553S«tSSSt3SaS5355St5saS3BS53aa3!W5S^3K55se!JSS3SSWW3S!53JS«r OČI SO OBRNJENE V BODOČNOST — V industrijsko-znanstvenem programu na Jamaica višji šoli v New Yorku proučujejo med drugim tudi vesoljsko vozilo Ranger, ki so ga Združene države poslale na Luno. Na sliki vidimo učenki in učenca z modelom Rangerja v rokah. KOLEDAR društvenih prireditev NOVEMBER 28.—Napovedovalec WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Začetek ob 8. uri zvečer. DECEMBER 1.—Miklavževanje Slovenske šole pri Sv. Vidu v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne. I. —Pevski zbor Slovan poda v SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert. 14.—Slov. oder poda v veliki dvorani pri Sv. Vidu misterij SLEHERNIK. Začetek ob 7.30 zvečer. 31.—Štajerski klub in Baragov dom priredita v Baragovem domu SILVESTROVANJE. JANUAR 1964 II. —Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi predpustno zabavo s plesom v Slovenskem domu na Holmes Av. Začetek ob osmih. 19.—Prosveta Baragovega doma priredi “Slovanski festival” v šentviškem avditoriju. 25. —Družabna prireditev Slov. šole pri Sv. Vidu v šolski dvorani. Začetek ob šestih zvečer. 26. —Klub upokojencev v SD na Holmes Ave. priredi večerjo v Slov. domu na Holmes Ave. Začetek ob petih. FEBRUAR 8—Pevski zbor “Triglav” priredi maškeradno veselico v Slov. nar. domu na 6818 Denison Avenue. 16.—Klub upokojencev v Eucli- du priredi večerjo in maške-radni ples v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Večerja od 5. do 7. zv. Igral bo Grabnarjev orkester. APRIL 26.—Pevski zbor PLANINA pri* redi v Slov. nar. domu na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih popoldne. MAJ 3 —Pevski zbor “Triglav” priredi svoj letni koncert in prizor v petju “Rokovnjači v Črnem grabnu” v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. Po koncertu bo domača zabava v Slov. nar. domu na 6818 Denison Avenue. Mulully Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 363 East 156th Street KEmnore 1-9411 Oseminšestdeset let nudi KSK.T ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDN0TA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zrvaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. . K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! >/ STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111.j » ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek m ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ........................... Moj novi naslov: ............................ MOJE IME: ................................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO