TRGOVSKI UST časopis za trgovino, industrijo in obrt. Karočnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za leta 90 Din, za lA leta 45 Din, »e«ečno 15 Din; za inozemgtvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. leto xn. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, y četrtek, dne 7. februarja 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 17. Trgovinska pogodba z Egiptom. Po dveletnem odlaševanju je sedaj ratificirana in uveljavljena trgovinska pogodba z Egiptom. Izpadla je zelo kratko in obsega vsega en člen, s katerim si obe pogodbeni državi jamčite v pogledu kupčij&kega prometa postopanje po načelu največjih ugodnosti. Moramo odkrito priznati, da nas je pogodba v tem oziru nemalo razočarala, ker smo po svoječasnem predavanju g. dr. Jovana Dučiča v Ljubljani, ki je bil takrat jugoslovanski poslanik v Egiptu in je sklepal to pogodbo, pričakovali vse kaj druzega. Slovenskim gospodarskim krogom je še v živem spominu obisk Jove Dučiča v Ljubljani, kjer je priredil dne 4. julija 1927 v zbornici interesantno predavanje o Egiptu. Pogodba z Egiptom je bila tedaj v osnutku že sklenjena in predložena ministru zunanjih zadev, kjer je čakala dosedaj svoje usode. Dučič je opozarjal že takrat našo industrijo in trgovino na veliko važnost Egipta za naš izvoz, na možnost plasiranja lesa, živine, sadja in nebroja drugih izdelkov v tej državi, ki pod sedanjo vlado gospodarsko ogromno napreduje in stremi za tem, da nadomesti vse zamujeno, da stopi s svojo tehniko in gospodarstvom v krog najnaprednejših držav. Vendar pa ni opustil Dučič takrat ugotoviti, Ja za kupčijo z Egiptom ne zadostuje junaštvo in navdušenje, marveč da je le potrebno nekoliko globlje poznavanje eksportne tehnike in kupčij-skih prilik. Groteskni so bili primeri, ki jih je navajal iz albuma ponesrečenih transakcij naivnih začetnikov, ki si domišljujejo, da zadostuje za dosego uspeha že njih pojav. Pogodba z Egiptom formalno na carinskem in trgovsko-političnem režimu ničesar ne izpreminja. Načelo največjih ugodnosti je bilo že pred ratifikacijo nove trgovinske pogodbe v veljavi in ker sedanja pogodba za predmete, ki nas v prometu z Egiptom posebno interesirajo, ne vsebuje nobenih posebnih znižanih carin, ne pomen ja za naš eksport pogodba nikake pridobitve. Egipt spada danes med one redke inozemske države, s katerimi imamo aktivno trgovinsko bilanco. Aktivni saldo bi bil pri urejenih razmerah in organiziranem izvozu seveda lahko mnogo večji kakor je danes, ko zavzema Egipt v našem izvozu komaj deseto mesto. Cel naš izvoz v Egipt znaša jedva 55 milijonov dinarjev, do-čim bi po konzumni zmožnosti Egipta dosegal lahko najmanj šestkratno vsoto. Res je, da gre radi pomanjkljivih parobrodarskih zvez mnogo blaga v Egipt še preko inozemskega posredništva in s tem izgubi jugoslovansko nacijonalnost ter je torej faktični blagovni promet večji. Toda tonaža našega izvoza v Egipt je tolika, da omo-gočuje in opravičuje vzdrževanje redne tedenske tovorne linije. Egipt je pa prav posebne važnosti za Slovenijo. Že pred vojno smo imeli ž njim dobre trgovske zveze. Tam je živela tudi močna kolonija naših rojakov, ki so našli doli kot obrtniki novo dobro ekzistenco. Poleg povrtnine smo izvažali v Egipt mnogo industrijskih- izdelkov in velike tovarne iz Slovenije so imele v egipčanskih pristaniščih svoja stalna zastopstva. Vse te zveze je svetovna vojna na mah prekinila. Imetje in terjatve naših državljanov jn podjetij je bilo ®e- kvestrirano in po svetovni vojni je trajalo še lepo dobo predno je angleška uprava priznala zahteve Jugoslovanov in jim povrnila imetje. Do obnove stikov pa v gospodarskem oziru ni prišlo. Deloma so bile temu vzrok nesigurne politične in valutne prilike, deloma neurejenost naših luk in vešča tarifna politika tržaškega Lloyda ter nerazvitost naših parobrodarskih zvez. Za uvoz v Egipt se plača po zakonu od 1. maja 1924 v splošnem uvozna carina v znesku 8% od vrednosti blaga. Vrednost se računa franko raz-kladalno pristanišče v Egiptu. Le za nekatere predmete odreja vlada uradno tržno vrednost, ki služi kot podlaga za računanje vrednostne carine. Izjeme od te splošne določbe so: 1. drva, kjer znaša carina samo 4% 2. stavbni les.......................10% 3. mazilna olja......................15% 4. žganje in vino, kjer se poleg 8% plačuje še 20 miliemes za liter čistega alkohola, in 5. gnojila, knjige in tiskovine, ki so slobodne. Poleg tega se pobira za nekatere vrste tekočin, jedil in stavbnega ma-terijala, izvzemši les še 2% trošarina. Pristaniščne pristojbine znašajo v Aleksandriji in Suezu 4M>:)/ooi v Port Saidu 7°/„„, občinske in tlakarinske pristojbine pa znašajo v Aleksandriji y2»/0„, v Port Saidu l0/0o, v Damiettu pa 2°/00. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je o možnosti obnove predvojnih kupčijskih stikov z Egiptom in o izgledih za razširjenje naše pozicije na tamošnjih tržiščih priredila počet-kom leta 1927 anketo, potom katere smo ugotovili, da so se produkcijske in konkurenčne prilike v Egiptu sicer znatno spremenile, da pa imajo lesni izdelki, lepenka, papir, barve in umetna gnojila še vedno dobro možnost konkurence poleg naših poljskih pridelkov in živine, katerih izvoz je padel zadnja leta popolnoma na ničlo. Okvir, ki ga je ustvarila nova trgovinska pogodba z Egiptom, bi moral torej biti podlaga za temeljito proučevanje naših stikov in odnošajev ter tehnične organizacije eksporta v Egipt — šele potem bo prinesla pogodba naši zunanji trgovini praktičnih koristi. Ivan Mohorič. Otvoritev autogenskega tečaja v Celju. Zbornica TOI je otvorila v ponde-ljek 4. t. m. v Celju tečaj za auto-gensko varenjei V otvoritvenem govoru je zastopnik Zbornice povdarjal važnost takih tečajev za strokovni napredek obrtnika, ki mora že iz konkurenčnih razlogov stalno stremeti po tehnični izpopolnitvi svojih delovnih pripomočkov. S toplo zahvalo se je spominjal pri tej priliki pomoči agilnega Slovenskega obrtnega društva v Celju, dalje Tovarna za dušik v Rušah in tvrdke Tscharre iz Maribora, ki sta dali za tečaj brezplačno na razpolago potrebne aparate in varilna sredstva, in končno celjske občine, ki je dala na razpolago potrebne prostore. Zanimanje za ta tečaj kaže dejstvo, da se je prijavilo nad 30 udeležencev iz vseh krajev Slovenije, eden celo iz Srbije (Kragujevac). Zbornica priredi v drugi polovici februarja v Celju še dva tečaja za mizarje. Prijavljencev je že sedaj za oba tečaja čez 90. Iz velikega zanimanja našega obrtništva, osobito obrtniškega naraščaja za strokovne tečaje sledi, da obrtništvo samo čuti potrebo po strokovni izpopolnitvi in da Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani stori za obrtništvo jako koristno in dobro delo, ako prireja take tečaje. Dva pomembna gostilničarska zbora. Zveza . gostilničarskih zadrug za ljubljansko oblast v Ljubljani in Zveza gostilničarskih zadrug za mariborsko oblast sta imele v pondeljek, dne 21. odnosno 28. januarja svoje redne občne zbore. Oba zbora sta pokapala, kako agilno delujeta obe organizaciji in kako zaveden in dobro organiziran je gostilničarski obrtni stan. V obeh zvezah so včlanjene vse gostilničarske organizacije obeh oblasti. Vsaka izdaja kot mesečnik svoje stanovsko glasilo ^Gostilničar« odnosno “»Gostilničarski list«, ki ga dobiva vsak član in ki je pisano za naše razmere prav dobro. Iz statističnih pBdatkov je razvidno, da ima ljubljanska zveza včlanjenih 31 zadrug s 3300 člani, mariborska pa 23 zadrug z 2100 člani. Proračun znaša, vstevši list, pri ljubljanski zvezi Din 60.000-—, pri mariborski pa okroglo Din 140.000-— (prispevek Din 60-— od člana). Prispevke zbirajo zadruge ter jih poši- ljajo zvezi. Odličen uspeh zaznamuje mariborska zveza, kateri so, razen ene, plačale članarino v redu vse včlanjene zadruge, s čemer se ne more ponašati pač nobena druga podobna organizacija. V okrilju ljubljanske zveze deluje jako uspešno gostilničarska »Samopomoč«, ki ima še lepo bodočnost. Obe zvezi zreta v prošlem letu na lepe in deloma tudi uspešne akcije v interesu gostilničarstva, osobito na polju obrtne zakonodaje, ki je v znatni meri interesirala tudi trgovce, in glede oblastnih in občinskih davščin in doklad. Ljubljanski zvezi načeluje g. Fran Kavčič, restavrater in kavar-nar v Ljubljani (tajnik «•. Pintar), mariborski pa g. Andrej Oset, hotelir v Mariboru (tajnik g. Komar). Želeti bi bilo, da bi ti dve obrtniški organizaciji tudi v bodoče tako agilno delovali in da bi bilo njih sodelovanje š trgovskimi organizacijami, osobito glede važnih skupnih vprašanj, čim tesnejše. * * * RAZSTAVA V Kakor smo že poročali v našem listu, se naša država oficijelno udeleži svetovne razstave v Barceloni, ki se otvori dne 15. maja t. L Ker bo za prevoz predmetov, ki se bodo zbrali do konca marca t. 1. pri Zbornici za trgovino, obrt"' in industrijo, skrbela država sama na svoje stroške in niso BARCELONI. glede razstavnih prostorov združeni za interesente nikaki stroški, je pričakovati, da ne bodo naši izvozniki opustili ugodne prilike, katero jim nudi razstava za brezplačno reklamo in da se bodo udeležili razstave z blagovnimi vzorci, slikami i. dr. v kar največjem številu. Novi davčni predpisi. K dopisu pod tem naslovom v zadnji številki našega lista priobčujemo, da se važno vprašanje nove pridob-nine čimbolj razčisti, naslednje: Pritožbe dopisnika »Novi davčni predpisi« niso docela utemeljene. Nikdo ne more in tudi noče trditi, da so obrazci za davčne prijave praktični, da si v splošnem ustrezajo ozkosrčnim določilom zakona, ki ne računi z dejstvom, da je zelo redko število onih trgovcev, obrtnikov in industrijcev, ki bi imeli popolno knjigovodstvo z inventuro, kakoršno zahtevajo zakonita določila, zakonodajalec pa navzlic temu zahteva od vseh trgovcev, obrtnikov in industrijcev, da točno izpolnijo svojo dolžnost in napovedo vsaj možni kosmati dohodek, navedejo režijske stroške in izkažejo razliko kot čisti dohodek. Ob uvedbi avstrijskega zakona o osebnih davkih je finančna uprava izdala izčrpna navodila, kako naj se izpolnijo napovedi. Ta navodila je dobil vsak davkoplačevalec brezplačno pri davčnem oblastvu. Vsakdo je torej imel priliko, da se je docela poučil, kaj se smatra za dohodek, kaj sme odbiti in kako naj ia-polni napoved. Ob uveljavljenju novega zakona o neposrednih davkih finančna uprava ni izdala nikakih navodil. Pustila je davkoplačevalce, da se pouče o določbah zakona in o svojih pravicah in dolžnostih iz zakona samega, odnosno iz pravilnika. Vsakomur pa to ni mogoče. Deloma zakona in pravilnika nima na razpolago, deloma pa nima niti časa, niti volje, da iz obilice predpisov izbere v zakonu one, katere pridejo zanj v poštev. Zato je povsem hvalevredno, da so si gospodarske korporacije in organizacije nadele nalogo, da Čim bolj informirajo svoje interesente o določilih novega zakona, ki so važna za trgovce. To svojo nalogo so izvršile in vsakdo, ki je hotel, je imel priliko, da se je podrobno informiral, kako naj izpolni prijavo, da bo na eni strani v skladu s predpisi, na drugi strani pa z dejanskimi razmerami. Posebno zamerja dopisnik, da obrazec prijave ne zahteva podatkov, koliko kdo zase porabi. Res je, da je prijava jako lakonična, vendar pa se ji navzlic nepreglednosti, kolikor se nanaša na prijavo dohodkov, ne more ničesar očitati. Nasprotno, za primer, da bi obrazec zahteval, naj vsakdo napove, koliko porabi iz trgovine ali obrti zase, bi se mu upravičenj moglo predbacivati, da zahteva več, nego določa zakon. Po zakonu se stroški za gospodinjstvo davčnega zavezanca pri odmeri davka ne smejo upoštevati. Za višino davka je popolnoma vso eno, koliko davkoplačevalec porabi od dohodkov iz trgovine ali obrata za prehrano in oskrbo svoje osebe in svoje družine. So pa nekateri nepoučeni davkoplačevalci, ki mislijo, da bodo dosegli nižji predpis davka, ako vsilijo v napovedi med izdatke tudi stroške za gospodinjstvo. To je popolnoma odveč, kajti davčno obla-stvo teh stroškov ne priznava za odbitek, ampak jih enostavno črta in od ostanka odmeri davek. Ravno s tem, da je marsikateri davkoplačevalec izkušal v napovedi doseči odbitek čim višjih stroškov za gospodinjstvo, je sebi več škodoval nego koristil, kajti iz višine teh stroškov je davčno oblastvo sklepalo na višino davku zavezanih dohodkov. Na ta način je doživel neprijetno presenečenje že marsikdo, pa bi ne želeli, da ga doživi tudi ob novem zatonu, ki je naipram prejšnjemu trši in občutnejši. Člane davčnega odbora čakajo res težke naloge. To uvideva tudi zakon, ki jim daje obsežne pravice, da jim olajša delo. Med olajšave v tej smeri spada pravica davčnega zavezanca, da prisostvuje seji davčnega odbora, ko se razpravlja o njegovi zadevi, da more takoj na licu mesta podati pojasnilo, katero potrebuje davčni odbor, da vprašanje višine dohodkov objektivno razsodi. Sme pa zaslišati iz lastnega nagiba tudi priče in izvedence, ako smatra, da je to za razjasnitev stvarnega položaja potrebno. Člani davčnih odborov se bodo v vseh dvomljivih primerih brez dvoma posluževali svojih pravic in se bodo gotovo vselej, kadar o dohodninskih razmerah posameznih davkoplačevalcev rte bodo zadosti poučeni, dali informirati. Pri teh članih je popolnoma zaključeno, da bi mogle biti v davčnem odboru zastopane vse pridobitne panoge, vendar pa s tem še ni rečeno, da so panoge, ki v odboru niso zastopane, zapostavljene, kajti člani davčnega odbora v Ljubljani, ki so že dolgo vrsto let vzgledno poslovali kot člani prejšnjih komisij, so si v tej lastnosti pridobili toliko poznavanja splošnih dohodninskih razmer, da morejo razsojati tudi o sorodnih strokah. Ako so posamezne panoge v dvomu, da bodo njihovi interesi zadostno varovani, jim ne preostaja drugega, nego da dado članom davčnih odborov v prijavi in ob svoji navzočnosti pri razpravi na razpolago zadostne podatke o položaju v njihovi panogi in jim s tem olajšajo delo. Obrazec prijave za pridobnino je veren odsev zakona. Dokler se ne iz-premeni zakon, tudi ni možnosti, da ee poenostavi obrazec. Gospodarske korporacije streme za tem, da se obdavčevanje po pridobnini poenostavi v tem smislu, da bo mogel vsak trgovec, tudi oni, ki ne vodi trgovskih knjig, v polni meri zadostiti svoji dolžnosti tako, da bi se njegova verodostojna napoved morala upoštevati. Ako se uresniči to stremljenje, se bo izpolnila tudi želja, da se poenostavijo podatki, katere mora davčni zavezanec navesti v prijavi. O delavskem zavarovanju. Odvetnik 3)r. ČTLnton Trbanc je otvoril svojo pisarno v £jubljani, Prešernova ulica št. 5/1. S socijalno politiko se pri nas peča danes že skoro vsak in naravno, da mora nuditi nekaj tudi javnosti po časopisih, ne glede na to, kaj in kako piše. Tako na primer piše nekdo v »Jutru« z dne 2. februarja o delavskem zavarovanju. Dopisnik bazira svoja izvajanja kratko na trditev, da je cilj vseh delodajalcev celega sveta to, da se znižajo zavarovalni prispevki. Kako je prišel dopisnik do te trditve mi ne vemo, glavno je, da je on o tem prepričan. , V istem članku trdi pisec tudi, da znašajo pri nas vse socijalne dajatve za enega delavca na dan največ 190 dinarjev, katere večino plača delavec sam in da je to res malo. Zadeva pa je v resnici nekoliko drugačna. Vzemimo nekvalificiranega delavca s 4 dinarji plače na uro, to je v IX. zavarovalnem razredu, ter zavarovanega za slučaj nezgode v srednjem razredu (50 stopnji). Za takega delavca plača: Delodaja- Delojemalec Din lec Din Bolniško zavarovanje dnevno 173 1*— Zavarovalnina proti nezgodi 1-02 — Za delavsko zbornico in borzo dela od bolniškega zavarovanja 10% —-174 —-10 2-924 1 10 Torej skupno oba 4 02 Din dnevno. Ker vzamejo upravni stroški zava- rovanja skoro */»> gre torej skoraj cel dinar za te stroške. Navedli smo to le primeroma, da ovržemo trditve pisca. Opozoriti hočemo pa še na sledeče: Pri nas bazira zavarovanje za nezgode na takoimenovanem kapitalnem kritju in bi se moral denar plodonosno nalagati za izplačilo rent. Vsled slabega gospodarstva pa so letni deficiti zavarovanja velikanski (ne da bi se pri tem upoštevalo ogromne milijone neizterljivega). Mesto, da bi se denar obrestoval vsaj po 6%, donaša pa najmanj toliko izgube. Kako pridejo delodajalci do tega, da od njih vplačani zneski, namesto da bi se dobro obrestovali, se stalno zmanjšujejo? Iz Slovenije gre letno v Sre-dišni urad v Zagreb iz naslova nezgodnega zavarovanja okoli 9 milijonov dinarjev, kar bi znašalo čez Vs milijona letnega donosa. Mesto dobička se pogreza zavarovanje v izgube. Mar je zato socialno zavarovanje ogroženo, če se spričo takih priiik išče sredstev za sanacijo? To in samo to kritiziramo delodajalci, ne pa zavarovanje kot tako. Če se zavarovanje sanira s primerno reorganizacijo ter decentralizacijo, bo to gotovo v prid delodajalcem, pa tudi delojemalcem. Zato v resnici ne vemo, zakaj se je začelo v zadnjem času toliko pisati o nevarnosti za socialno zavarovanje. Nevarnosti ni od strani obrtnikov in | industrijcev prav nobene, pač pa je I cela stavba delavskega zavarovanja v resnici ogrožena, če se jo bo zagovarjalo na način, kakor se jo skuša zagovarjati v omenjenem članku. X. I. S.: O knjigovodstvu. Na izvajanja g. Fr. Zelenika v »Trgovskem listu« št. 13, v katerih pravi, kako potrebno je knjigovodstvo tudi v manjši trgovini in obrti, moram samo reči, da je trgovec brez knjigovodstva kakor kovač brez klešč. Iz raznih vrst knjigovodstva pa sem si uvedel tudi jaz v svojem poslovanju knjigo z imenom »Moji dolgovi«. To želim predočiti cenjenim bralcem »Trgovskega lista« ter naslikati njeno dobro stran. Knjiga izgleda sledeče: Ime dobavitelja Vsota računa Din Saldo H n p me nakazitelja Vsota računa Din Saldo Din p Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Grosuplje. Predmetna licitacija se vrši dne 20. februarja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. NOVA OBRESTNA MERA POŠTNE HRANILNICE. G. minister pošte In telegrafa je z odlokom z dne 31. januarja 1929 odredil za hranilne vloge pri Poštni hranilnici sledečo novo obrestno mero, veljavno od 1. februarja t. 1. dalje: 1. Vloge pri Poštni hranilnici se obrestujejo po 4%. Izjemoma znaša obrestna mera 5% za manjše hranilne vloge do največ 50.000 Din na eno knjižico, glasečo se na ime, če je vložen denar najmanj tri mesece. 2. Za vloge izseljencev, ki so naši dr-/žavljani in pošljejo svoje vloge v tuji valuti, da jo Poštna hranilnica proda Narodni banki po dnevnem borznem kurzu za odkup deviz na dan prejema, plača 1 Poštna hranilnica 6% obresti in eicer za vloge do 250.000 Din na eno knjižico, glasečo se na ime, če je denar naložen najmanj mesec dni. 3. Za vloge, ki niso naložene najmanj 15 dni, ne plača Poštna hranilnica nika-kih obresti. .... 4. Za zneske od 100.000 do 500.000 dinarjev znaša odpovedni rok 20 dni, za zneske nad 500.000. Din pa en mesec. V to knjigo vpišem dnevno po vrsti vse dospele fakture pod »Dospelost faktur«, in sicer: 1. tek. štev., 2. datum, 3. ime dobavitelja, 4. vsoto računa, 5. skupno vsoto istega dne (primer: dne 31. decembra 1928 je bil saldo dolga 24.000 Din, 1. januarja pa so dospele 3 fakture a 300 Din, pri-štejem 900 Din, imam sedaj dolga 24.900 Din). Druga stran mi služi za »Plačilo faktur«. Tu istotako vpišem: 1. tek. štev., 2. datum, 3. firmo, kateri sem isti dan nakazal denar, 4. znesek nakazila, 5. saldo, koliko sem na svoj dolg odplačal (primer: do dne 31. decembra 1928 sem nakazal 12.000 dinarjev in dne 1. januarja 1929 sem nakazal še 500 Din, torej imam plačanih 12.500 Din). Iz tega lahko vedno vidim, koliko trenutno dolgujem; ako si vzamem za dospelost 24.000 Din in za nakazilo 12.500 Din, imam torej na večer istega dne dolga 12.400 Din. Nekateri se bodo mogoče vprašali: Zakaj bi pa bila ta knjiga potrebna, ko se vendar brez nje lahko izhaja ter vodi trgovina tudi brez te knjige nemoteno dalje? Saj je to nepotrebno pisarenje in poraba papirja in časa. Jaz sem imel sledeči razlog: 1. Želel sem videti vsak hip, za koliko sem kupil v tem letu že blaga, 2. za koliko sem istega že odprodal. Tako mi postane na prvi pogled jasno, kolika more biti moja povprečna zaloga. In drugo, kar je najvažnejše: Človek ima vedno pred očmi, koliko je v vsakem momentu dolžan. Ravno iz tega razloga jo pa tudi vsakemu malemu trgovcu najtopleje priporočam, kakor priporoča gosp. dopisnik v štev. 13 »Trg. lista«, redno knjigovodstvo. Frba na svetovnem Generalni ravnatelj belgijske zveze premogovnikov Ch. Capian izvaja o tem predmetu sledeče: Produkcija belgijskih premogovnikov raste stalno, šele pred kratkim so odprli na severu novo premogovno kotlino, koje izkoriščanje daje za bodočnost prav optimistično prognozo. Povsod po Evropi se pa zelo neprijetno javlja needvisnost na polju določitve cen v premogovni industriji; in tudi drugod po svetu je tako. Jasen vpogled v položaj dobimo S primerjanjem dnevne produkcije rudnikov v posameznih deželah, v kolikor se more približno ugotoviti. Nemški delavec nakoplje na dan 1235 kg premoga, angleški 1100. holandski 1000, francoski 625, belgijski pa samo 550. Zato vidimo, da so nabavni stroški pri bel- daljno naraščanje teh težkoč, ki ovirajo ugodni nadaljni razvoj premogovne industrije, da se uniči dumping in da se uredi svetovna produkcija, kot se to vrši že v drugih industrijskih panogah, bi bila izredne važnosti ustanovitev mednarodne organizacije. V prvi vrsti je pa potreba pomisliti, da je predpogoj za ustanovitev take organizacije ustanovitev nacionalnih organizacij. Tudi Belgija se trudi z vsemi močmi, da si ustvari premogovni sindikat, ki bi koristil vsem belgijskim premogovnim producentom. Glede Anglije slišimo, da so se tudi tam kar najživahneje začeli zanimati zaenkrat vsaj za spojitev tvrdk v manjšem obsegu, ki bi ob napredujoči racionalizaciji ustvarila možnost, da bo mogoče v doglednem času pogajati se z Anglijo kot enim samim partnerjem, ne pa s celimi tucati veleindustrijcev. Če bodo imele tudi druge premogovne dežele, ki težko trpijo pod brezvestno izrabljenim dumpingom, v svojem fuzijskem stremljenju uspehe in bedo torej tudi one nastopile kot en sam partner poga janj, se bo moglo na ta način zelo ugodno vplivati na svetovno premogovno industrijo, koje položaj danes ni baš ugoden. Upajmo«, da se bo to kolikor mogoče kmalv zgodilo. premogovnem trgu. gijskem premogu dosti večji kot na primer pri nemškem ali pri angleškem premogu. Da se v bodoče izognemo boju za cene, bi bilo želeti sklepa v Ženevi zborujoče premogovne konference. Seveda si mora biti konferenca sama na jasnem, da se more ugodni sporazum doseči le tedaj, če se producenti sami začnejo pogajati in se sporazumejo o ureditvi cen. Zaenkrat obstoji namreč dejstvo, da si na primer belgijske železnice kupijo angleški premog za 30 odstotkov ceneje kot angleške železnice same. To stanje je seveda za domačo industrijo uničujoče in nikakor ne more imeti ugodnih posledic za vpoštev prihajajoče dežele, $e se bo še naprej tako prakticiralo. Da se prepreči na- VALORIZACIJA PŠENICE V ARGENTINI. Na berlinski produktni borzi so se raznesle vesti, da namerava ustanoviti Argentina zavod, ki naj bi po vzgledu brazilskega zavoda za razdelitev kave ščitil pšenične cene. Izvoz pšenice nameravajo tako urediti, da se tedensko ne sme prekoračiti določena količina. Vprašujejo se pa, če bo mogla Argentina zmagati' za to transakcijo potrebne vsote. Odprto je tudi vprašanje, kaj bodo rekle k tej nameri druge dežele, k1 producirajo pšenico. * * * NEMŠKA PORCELANSKA INDUSTRIJA ZA RACIONALIZACIJO IN ZA SODELOVANJE S ČEŠKOSLOVAŠKO. Zveza nemških tovarnarjev porcelana je imela v Leipzigu zborovanje, na Ka terein so se posvetovali o.odredbah za zboljšanje težkega položaja. Spoznali so, da more le kontingentiranje v izdelovanju porcelana nuditi možnost za ozdravljenje. Napravili so tozadeven sklep in so poverili predsedništvu izdelavo pripravnega načrta. Kot važen predpogoj za uspeh so pa podčrtali potrebo, da dela nemška industrija porcelana z roko v roki s češkoslovaško porcelansko industrijo. Seveda bodo tudi Čehi pozdravili ta izhod. Na zborovanju v Leipziga je bilo zastopanih okoli 95 odstotkov vse nemške kapacitete v izdelovanju porcelana. • * * SVETOVNI PRIDELEK SVILE. Newyorška borza svile ceni lanski poletni in jesenski pridelek kokonov na 366.200.000 angleških funtov proti prejšnji cenitvi v znesku 333,700.000 iuntov. Iz tega bi sledila produkcija surove svile za lansko leto 775,900.000 funtov proti 751,700.000 funtom v letu 1927. 1 angleški funt = 453-593 gramov. V zadnjem času dela svili veliko konkurenco umetna svila, a je ne bo mogla nikdar popolnoma izriniti. * * * ZAKLJUČEK DRUŽBE BEMBERG. Nemška družba umetne svile Bemberg d. d. v Barmenu je dosegla v letu 1927/28 13.490.000 mark brutto-dohodkov (leto prej 11,070.000). Po odpisu davkov, stroškov itd. in po drugih odpisih je ostal čisti dobiček 4,270.000 mark (3,120.000). Dividenda je zopet 14-odstotna. Za na-daljno izgradbo podjetij doma in v inozemstvu ter za okrepitev obratnih sredstev bodo zvišali glavnico od 12 na 40 milijonov mark. — Preteklo poslovno leto je stalo v začetku še v znamenju ugodne konjunkture prejšnjega leta. Pozneje se je poznala neugodna tekstilna konjunktura, a so slabe posledice vseeno mogli izravnati in dvigniti promet. Prodaja je narasla od 41 ^ mil. mark v let® 1926/27 na 51 milijonov mark v leta 1927/28. Po načinu Bemberg delujoča inozemska podjetja, v katerih si je'zavarovala družba tirajno udeležbo, so. * ugodnem razvoju. Vi zaslužite, RaspaSuje v kraljevini IHt Fran Ksav. LeSnik, Maribor, Cankarjova 26 te imate V MAGGI,we izdelke za juhe stalno v zalogi l BALFOUR POROČA 0 POLOŽAJU ANGLEŠKE ŽELEZNE INDUSTRIJE. Zaključno poročilo Balfourjevega odbora o položaju industrije, je bilo predloženo vladi. Peča se v prvi vrsti z železno in jekleno industrijo, in tu zopet zlasti z zahtevami po zaščitni carini. Zahteve niso enotne. Večina zagovarja zaščitno carino, peteri člani delavske stranke v odboru so pa predložili manjšinsko poročilo, v katerem načeloma odklanjajo zahteve po zaščitni carini, pač pa zahtevajo racionalizacijo železne in jeklene industrije in preko tega tudi racionalizacijo še drugih velikih angleških eksportnih industrijskih skupin. * * * KUBANSKI SLADKORNI KARTEL. Iz glavnega mesta Kube, Havane, prihaja sledeče poročilo: Pet na j večjih družb za pridelovanje sladkornega trsta in izdelovanje trstnega sladkorja, ki so vse financirane od newyorškega kapitala, so se združile v kartel, kojega letna produkcija bo znašala 3,500.000 Ion. Neki češki strokovni list pripominja k temu poročilu: Najbrž je ta vest v zvezi s stremljenjem po združitvi nakupa večine kubanskega pridelka v eni Toki. Zdi se, da so pogajanja nemwyor-ške tvrdke Czarnikow-Rionda s skupinama National City Bank in Royal Bank of Canada in morda tudi s skupino Tarafa dovedla do sporazuma glede komisijske prodaje po tvrdki Czarmkow-Rionda. Če cenimo tekoči kubanski pridelek na 5 milijonov ton, bi bila z novim dogovorom združena v eni roki prodaja 70 odstotkov kubanskega pridelka. tat Im. tih M nog Id oglli »ILIRIJA« Vilharjeva cesta (za Glavnim kol.). Kralja Petra trg 8, Miklošičeva o. 4 Telefon »Ur. Ž820._________ Trgovina. Insolvence na Ogrskem. Od 1214 prisilnih poravnalnih postopanj na Ogrskem v preteklem letu jih je prišlo 714 na Tekstilno panogo in od teh le posamezni slučaji na industrijo, pretežna večina na trgovino. Število insolvenc v tekstilni panogi prekaša vsoto teh insolvenc v obeh letih 1926 in 1927. Vzrok slabosti ogrske •tekstilne trgovine je preveliko število Ivrdk, ki spričo zmanjšane nakupne moči prebivalstva ne morejo več toliko prodati kot prej. Zato se nam precej čudno zdi, da dovoljujejo na Ogrskem (ustanavljanje novih tekstilnih tovarn, in vrhu tega še inozemskih. Češkoslovaška tvrdka Peruc je pričela obratovati na primer v Papi s tovarno, ki ima 20.000 vreten; Mautnerjev koncern je pa kupil v Rabu nekdanjo tovarno topov, jo bo spremenil v bombaževo predilnico, bo pričel obratovati v začetku marca in bo zaposlil 30.000 do 40.000 vreten. 0 stabilizaciji cen kavčuka. Swart je predsednik Mednarodne zveze farmerjev kavčuka. Nedavno je vodil v Londonu (zborovanje glede mednarodnih dogovorov o kavčuku in se je nato o dogovoru glede cen takole izrazil: Sem za mednarodni sporazum glede cen kavčuka in se z vso vnemo potegujem zanj, a ta sporazum se mi ždi trenutno skoraj nemogoč. Da se doseže stabilizacija cen, bi bil potreben direkten sporazum med holandskimi in angleškimi farmerji na eni strani ter ameriškimi konsumenti na MERKUK< kot ta ttrtatjai O. tflBALŽK, tafaMfas*.