AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, FEBRUARY 8, 1945
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
Glavni boji za Berlin!
Aha, doktorji so krepki ljudje
Ko se je vračal dr. Morgan že po polnoči iz Cleveland Clinic, kjer je zaposlen kot kirurg ,sta ga blizu doma na 8900 Carnegie Ave. napadla dva roparja. Eden ga je udaril po glavi, nakar sta ga hotela zvleči med hiše. Toda doktor prijaznega vabila ni hotel sprejeti in je to dokazal s pestjo, ki se je krepko srečala s čeljustjo enega izmed žlikovcev. Roparja sta naglo zbežala, ne da bi vprašala doktorja za račun pri teh nočnih vizitih.
ODPRT LOV NA LISICE IN $4 OD VSAKE GLAVE
Columbus, O. — Ohijski lovci imajo nekaj več upanja, da bodo še lovili lisice v gmajni. Pododsek poslanske zbornice dela namreč na predlogu, glasom katerega bi bil lov na lisice neprestano odprt in država ai plačala od. vsake ubite lisice $4,00 nagrade.
Od več strani se je slišalo glasove, da bi se lisicam, ki de-ajo tako škodo farmarjem, nekoliko prizanašalo.
Tito ne prizna novih namestnikov, ki jih Je imenoval kralj
London. — Pri jugoslovanski vladi je nastala nova politična kriza, ko je Tito zavrnil dva namestnika, ki ju je imenoval kralj Peter. Tito je poslal vest pre-mierju Subašiču v London, da ne bo priznal dve izmed treh regentov ali namestnikov, ki ju je imenoval kralj in sicer Dušana Simoviča in dr. Jurija šuteja. Simovič je bil nekdaj ministrski predsednik, Šutej pa finančni minister.
Tito predlaga mesto teh dveh za Hrvate Ante Mandiča in za Srbe Sretana Vfukosavljeviča, dočim bi bil za Slovence inženir Srnec.
Kaj bo na to novo oviro napravil kralj še ni znano.
Rusi so prešli reko Odro na 7 točkah in so še kakih 30 milj od Berlina. Prva ameriška armada je predrla Siegfried črto.
London, 8. feb. — Ruske čete, ki so priborile sedem prehodov čez reko Odro komaj 30 milj vhodno od Berlina, so začele zdaj glavni boj za posest Berlina. Tako je bilo po-ročano sinoči na radiu iz Berlina.
Najnovejši prehod čez Odro so izvedli Rusi južno od trdnjave Kuestrin, nakar so začeli Rusi obstreljevati železniško progo Kuestrin-Berlin. To nemško poročilo pa še,ni potrjeno iz Moskve. Rusi samo poročajo, da je armada maršala žukova pobila nemške čete na vzhodnem bregu Odre ter zajela devet mest in vasi južno in severno od Kuestrina. Te točke so 33 milj vzhodno od Berlina.
Rusi tudi poročajo, da so zajeli v pondejek in torek 15,460 Nemcev ter po imenu naznanjajo osem nemških generalov, ki so bili ubiti na vzhodni fronti med 11. januarjem in 4. februarjem. V istem času so Rusi zajeli pet nemških polkovnikov.
Nemci tudi naznanjajo, cla Rusi še vedno oblegajo Poznanj na Poljskem, Elbing v Vzhodni Prusiji in Budimpešto na Madžarskem. V teh mestih se nemške garnizije še vedno drže.
-------------.Ji*-**,...........■ v
Pariz, 7. feb. —- štiri divizije 3. ameriške armade so planile čez 'reke Our in Sure ter prešle iz Luxembourga na nemško ozemlje na desetih krajih. Istočasno se pa poroča, da je prva ameriška armada predrla glavno zono Siegfried črte. na reki Olef.
Tako so zdaj ameriške čete presekale glavne utrdbe v .Siegfried liniji na dveh krajih. Ameriške armade stoje zdaj na nemškem ozemlju na 160 milj dolgi fronti ter se pripravljajo, da z vso silo udarijo na nemški za-padni zid, katerega je Hitler precej oslabil s tem, da je poslal nekaj svoje bojne sil& od tukaj proti Rusom.
-o--
Pismo iz domovine
Mrs. Mary M&lenšek iz 6512 Bonna Ave. je prejela potom Rdečega križa vest iz domovine, da so ji v št. Rupertu na Dolenjskem umrli oče Jernej Sitarja, v visoki starosti 85 let. Po domače so ga klicali Nik z Vesele gore. Mnogi Clevelandčani se ga bodo gotovo spominjali. Bil je dober in skrben oče. V domovini zapuščajo dva sinova, tukaj pa hčer Mary. Naj blagi oče mirno počivajo v rodni zemlji, preostalim pa izrekamo naše globoko sožalje.
Prva obletnica
V	nedeljo ob enajstih bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojnega Joseph Kraji-ca Jr. v spomin prve obletnice njegove smrti.
Važna seja nocoj
Oltarno društvo fare sv. Vida ima nocoj po pobožnosti važno sejo. Naj gotovo pridejo vse članice.
Za pogorelee
Mr. in Mrs. Frank Stražar sta darovala $5.00 za pogorelee v slovenski naselbini. Prav lepa hvala.
Maša za vojakom
V	petek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojnega Sgt. Antona Goli-nar.
-o-
Kupujte vojne bonde!
HITLER BO ODSTOPIL KOT FUEHRER
x	1,11
Poroča se zdaj o popolni reorganizaciji pri nemški vladi.
VON PAPEN~BO NOVI KANCLER
Stockholm. — švedsko časopisje poroča, da bo prišlo v kratkem do popolne reorganizacije nemške vlade. Glasom najnovejših poročil bo Adolf Hitler opustil svoj naslov "Fuehrer," da bo postal predsednik nemške republike in da bo novim državnim kanclerjem imenovan Franz von Papen.
Te vesti so dospele sem iz Berlina iz povsem verodostojnih virov. Von Papen je najboljši nemški diplomat in je bil ambasador na Turškem ,dokler niso bile pretrgane diplomatske zveze med obema deželama.
Nekateri mislijo, da je ta vest tipanje pri zaveznikih, če bi taka preustrojena vlada lahko zaprosila pri zaveznikih za premirje.
V novi vladi bi postal finančni minister Hjalipar Schacht, ki je bil šele nedavno izpuščen iz zapora, a vojni minister bi postal Walter von " Brauchitsch, bivši načelnik nemškega generalnega štaba.
Sestava take nove vlade bi imela dvojen namen, da začne mirovna pogajanja z zavezniki in da pomiri vedno bolj nestrpen narod doma.
-o--
MacArlhur ie stopil včeraj v Manilo kjer so ga toplo sprejeli
Manila, 7. feb. — Danes se je vrnil general MacArthur zopet v Manilo, glavno mesto Filipinov, kot je pred tremi leti obljubil, da se bo. Ljudje so ga radostno pozdravljali, zlasti pa osvobojeni Amerikanci, med katerimi je našel mnogo svojih znancev. Vse se je gnetlo okrog njega in kdor je le mogel, mu je stisnil roko. MacArthur je pozdravljal na levo in desno in ogovarjal svoje znance. Nekateri so vsled trpljenja v ujetništvu tako shujšani, da jih je general komaj spoznal.
General je obljubil oproščenim, da jih bo spravil domov v Zed. države, kakor hitro bo to mogoče.
Ameriško topništvo je začelo zdaj bombardirati južni del mesta. Mislili so, da tega ne bo treba, toda Japoncev ne morejo drugače od tam pregnati.
HITREJE RASTEJO KOT GOBE PO DEŽJU
Tampa, Fla. — M. Blasingame je pred petimi leti kupil dva zajčka za igračko svoji hčerki. Zajci so se začeli množiti, dokupil je še druge in zdaj jih redi od 3,000 d0 4,000 na leto.
Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama
Smrt v Barbertonu
Joseph Lekšan nam je sinoči sporočil, da je včeraj tam umrl rojak Štefan Somrak, star 72 let, doma nekje od Velikih Lašč. Truplo leži v pogrebnem zavodu Topolovski na 15. cesti. Pogreb bo v soboto zjutraj ob devetih. V Clevelandu ima baje sorodnike, ki jih želi Mr. Lekšan tem potom opozoriti na to.
Zadušnica
V petek ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojna John in Agnes Rošel in sicer ob priliki prve obletnice za Agnes in 5. za Johna.

DOMOVINA
AMERICAN HOME
Nmo vojne #0NDE
lin
mn
,ro ie, ie veste
n"1 Smatra-1° številko 13 srečno, da jo ima ma-
usni Posestnik na svoji * * *
i^'6 > Hitler ukazal • Ječe nekega prijate-
t iT Hassfela> ki -ie
'č w> skl Planik v Ri-isei nov Pozneje mu je lil n^f1, da mu Prošnje al ti f Hitler je vedel,
ifelS Ukaz >ki Pa "i bil
Gestae Him-eteH se m izvedel.
Kim iPHšel na sled' da
«aseW riu na ušesa vsi eelniu nrazgovori v ura-1 « ^estape je imel!
Lr voma "»polja« v1
»ttovS*adl! diktafon' ki fe jfj. vse Hitlerjeve1
W *2 T je r0P0tal, to-1
QemVilmel v svo^h
^ tajno policijo,! se je te ba1,
i ♦ «|{
iznašli nove vrste eno ®,1 motor, kateri cot v nko konjske Si-
ko, k ®e?tlh zaobračajih.
izi 60l Ce bl ustavili av-" PKi
v^ * *
Ncrii!jna Policija je o s a nov. nemški na-
o i!at>Pride do denarja.
iyte, tiskali P°štne gentin S° POslali ag'en"
•^li + ta pa nekemu ,JeU yovcu v Zed. dr-ie|jvec znamke raz-?ntom oenar nazij-jse, (ia rv Zed. državah, len.-u ,J naciji nima-?h;: dohodkov.
K?i0higan' žive če-
letu k Carl Morloks, Kiv S° Zdaj stara P°
etora 't S0 tako slavne 10 za 1 lonne v Kana-nStVerJke zani-S cas živele popol-}ar lo-0 življenje, niso Žic- niSf?l°,d staršev ali Nem ', .blle pod stražo Pa Sl kot petorčke
ekleta° vendar zrasle v * ' *
Podjetl- Je POpolnomja fehko j6 v Ameriki in b ka?«?* ali Pa od-'avah oli osebi. V Ne n. pa Ustnik gledi-Ni ni-f0Vedati vstopa
Jm narodnosti ali
n 19% * *
Sh Sbt0letia, ko ladje ? je od ?'®ega brzo-la mori 5,000 Ponesre-sledu I ' Zginilo brez , sam0 35.
an*ka * *
liVa?lna Pevka
L , ^ živslavna sopra-°d 1743 do
'' k°t (I« , za eno okta-^ka na daj še vsaka
; W%. *
so liUniju 1940 za-L	&Zeli neko tis-
Jopi8 'Rajati svoj la-
So Pa? 2er Zeitung.
fr^c°oSak0' da 80
80 Začpi • . 1 tiskarski 1S°PiS ^ ^ajati pod-Stavil enorn Parisien Podnevi,
lJe P«L Šele v maju ^m i na Sled nek
?;ko j"'šeiaprl jih v
Ia5e^i ,Ltlskarji med rVe'WsSe° ;P/ej zastonj 86 Iska tisti taj-
VELIKI TRIJE
;S0 DOSEGLI
SPORAZUM
_
9 Tako se naznanja zaeno v Washingtonu, Lon-
J donu in Moskvi.
^......-
i ZBORUJEJO NEKJE NA ČRNEM MORJU
Washington, 7. feb. — Pred. ; sednik Roosevelt, premier i Churchill in maršal Stalin, ki so •j na posvetovanju nekje v okoli-lj šu ičirnega morja, so se popolno-' ma sporazumeli za skupno voja-1 ško akcijo za vojno proti Nem-!! čiji. Tako se naznanja uradno •,iz Washingtona, Londona in •, Moskve.
! "Zdaj so pričeli razgovore, da L se zagotovi trajen mir," se urad-no poroča iz Bele hiše.
V glaynem so se vršili dogo- j vori v sledečem:
"Skupni načrti za okupacijo in kontrolo Nemčije.
"Politični in ekonomski problemi osvobojene Evrope.
"Predlogi za trajno mednarodno organizacijo za ohranitev miru.
Ob zaključku konference se | obeta še nadaljna poročila. Nobenega uradnega naznanila pa | ni, kje se vrši ta zgodovinska , konferenca ali kako dolgo bo j trajala. Toda dejstvo, da je prišla že ob tem času gornja uradna izjava kaže, da se dogo- j vor vrši v polnem sporazumu. ^
Vsakega velikih treh je j spremljal k razgovorom njegov županji minister, generalni štab 1 in drugi svetovalci.
-o- J
Srebrna poroka	<
Mr. in Mrs. Lawrence Kožuh,	<
12221 Lena Ave., praznujeta	'
danes 25 letnico srečnega za-	^ konskega življenja. Čestitkam
njiju otrok in drugih sorodni-	,
kov, prijateljev in znancev se	<
pridružujemo tudi mi in jima	(
želimo še mnogo let zdravja in	< sreče in da bi pri najboljšem zdravju dočakala zlato poroko.
Vaje škrjaiičkov
Odbor sporoča staršem, da se	]
bo zopet začelo s poukom v pet-	< ju pod vodstvom Frank Vauta-
rja in sicer v nedeljo 11. febru-	;
arja ob 1:30 popoldne v SDD	<
na Recher Ave. Sprejemalo se	i
bo tudi nove člane v starosti	.
od 14. leta naprej.	-
Za 10 dni je dospel na dopust Petty Officer 3/C Joseph Rudolf Jr., sin poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Rudolf iz 15317 Shiloh Ave. Joe služi v Fort Pierce, Florida. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu:
m ni HB
Pfc. Stanley Bizjak naznanja svoj drugačen nasov in sicer:
ni časopis, pa se je pred njih nosom.
* * *
Vsaka nemška leteča bomba porabi 5 ton alkohola, ki se ga dobi iz 50 ton krompirja, ki bi zadostoval za hrano 25,000 ljudem en teden.
Pfc. Stanley J. Bizjak, 35023233 Co. B. 205 Eng's C. Bn. Fort Riley, Kansas Stanley obenem naroča najlepše pozdrave vsem svojim prijateljem ter se jim priporoča za kako kartico, n m m Pfc. Jack E. Weis ima tudi r.ov naslov in sicer: Pfc. Jack E. Weiss, 35319343, 157th Port. Co. T. C. Camp Plauche, New Orleans 12, La.
VB&
A/C Frank E. Kromar, ki je služil dozdaj v Moody Field, Georgia, je zdaj premeščen na sledeči naslov: A/C Frank E. Kromar, 35916378 Class 45-22 B, SAAAF B. S. San Angelo, Texas.
NOV! GROBOVI
1 S/Sfft. Frank J. Benigar
Kakor smo že poročali je v " Hammond Gen. bolnišnici v Mo-! desto, Kalifornija, umrl zad-1 njo soboto S/Sgt. Frank J. Be-' nigar, star šele 20 let. Zbolel | je na Filipinskih otokih, kjer je služil kot topničar pri bombnikih. Poslan je bil v omenjeno bolnišnico, kjer je podlegel. t V armado je stopil 9. okt. 1943. Čez morje je bil poslan lanskega julija. Tukaj zapušča žalujoče starše očeta Franka, doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici in mater Mary roj. Če-šarek, doma iz Ribnice ter več drugih sorodnikov. Družina živi na 1141 E. 66. St.
Ranjki .je bil rojen v Clevelandu ter dobro poznan v športnih krogih posebno kot igralec Žoge. Bil je član dr. 173 ABZ in društva. »Franca-Prešeren. si.. -17 SDZ. Truplo bo dospelo v Cleveland jutri ponoči. Na mrtvaški oder bo postavljeno v soboto popoldne ob treh v Žele-tovem pogrebnem zavodu. Pogreb bo z vojaškimi obredi, v pondeljek zjutraj ob 9:15 v cerkev sv. Vida in na Kalvari-jo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Joseph Lovšin
Za srčno napako je umrl na svojem domu, 1223 E. 85. St. Joseph Lovšin, star 58 let. Tukaj zapušča žalujočo soi)rogo Uršulo roj. Kozina ter devet otrok: Vivian Gedeon, Frances Herron, Alice Ronyetz, Cpl. Anthony v Galesburg, 111., Joseph, ki se nahaja kot policist na Havajih, Cpt. Laddie v Dutch East India, Sgt. Raymond v Kelly Field, Texas, Florence, James, pet vnukov, brata Franka tukaj in brata Antona v Minnesoti ter več drugih sorodnikov.
Soproga in pokojni sta doma iz Dolenje vasi pri Ribnici, kjer zapušča sestro Julijo ter več sorodnikov. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:15 iz hiše žalosti v cerkev sv. Tomaža, Ansel Rd. in Superior Ave. ter na Kalvarijo pod vodstvom. Žele-tovega pogrebnega zavoda.
Pokojni je bival tukaj 34 let. Bil je član društva Carniola Tent 1288, društva Ribnica št. 12 SDZ in št. 5 SNPJ. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Paul Draganič
Na stolu sedečega so našli mrtvega Pavla Draganiča, očeta 7 otrok, ki pa zadnja leta ni živel z družino. Bil je star 48 let in doma iz občine Kal je na Hrvatskem. Zapušča ženo Ano roj. Hrvatin ter 7 otrok; dva sinova služita v armadi. Družina stanuje na 7702 Segamore, on je pa stanoval na 7;510 St. Clair Ave. Tukaj zapušča tudi brata Antona, v stari domovini pa štiri brate in eno sestro. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda. Čas pogreba še ni določen.
i ROOSEVELT JE j ODKLONIL VABILO ! OD KRALJA
i j London.-—Dobro poučeni kro-. gi trdijo, da sta angleški kralj in kraljica povabila predsednika Roosevelta in Mrs. Roosevelt na obisk v njiju palačo, kadar bo končano posvetovanje velikih treh. Mr. Roosevelt je od-• klonil vabilo, češ, da mora hitro ■ domov v Ameriko, kjer ga čaka
veliko dela. ■j Predsednika je povabil v Londonu v imenu kralja pre-^mier Churchill. Kralj je vzel ; odklonitev na znanje ter predsednika prosil, naj obišče An-jglijo enkrat pozneje, morda je-! seni. Angleži bi zelo radi vide-, li, da bi jih obiskal Mr. Roose-i velt.
-o---
Ohio Bell Telephone Co. je lepo preskrbela za svoje uslužbence
Kadar se vrnejo bivši uslužbenci Ohio Bell Telephone Co. od vojakov, bodo dobili najmanj tako plačo, kot če bi neprestano delali za družbo. Tako je naznanil Randolph Eide, predsednik družbe potem, ko je tako odločil direktorij.
Dalje je Mr. Eide naznanil, da bo vojakom štet ves čas vojaške službe, kot bi nepresta-jno delali za družbo. To bo važno radi njih pokojnine ter odškodnine v slučaju bolezni ali poškodbe.
To se pravi, da bodo vrnivši vojaki deležni teh ugodnosti, ako se vrnejo nazaj na delo h kompaniji v določenem roku, postavljenem od vlade. Veterani bodo deležni tudi vsega zvišanja v plači, ki bi ga dobili, če ne bi šli v armado.
Vsi uslužbenci Ohio Bell Telephone Co., ki se nahajajo v vojni službi, se smatrajo kot uslužbenci družbe na začasnem dopustu in imajo pri sebi tudi tozadevno izkaznico, izdano od
družbe.
/
-o-—
Poroka
Včeraj dopoldne ob enajstih sta se poročila v cerkvi St. Rita's dr. Rudolph F. Antončič, odlični slovenski zdravnik, in Miss Dorothy Svec, hči Mr. in Mrs. Edward Svec iz Solon, O. Poročne obrede je izvršil Rev. Oldrich Mazanec, dočim je daroval poročno mašo msgr. B. J. Ponikvar, župnik pri sv. Vidu. Pri maši je pel odlični pevec Rev. Francis P. Johns. Novi par se je podal na poročno potovanje v Cincinnati, O. Želimo jima vse najboljše v novem : stanu.	-
Gospodinjski klub
Gospodinjski klub na Jutro-vem ima za letos sledeči odbor: Predsednica Emily Silbitzer, podpredsednica Helen Mirtel, tajnica Sophie Hočevar, blaga j ničarka Mary Tauchar Jr. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu ob sedmih zvečer v SDD na Prince Ave.
še na mnoga leta
Danes praznujeta 30 letnico srečnega zakonskega življenja Mr. in Mrs. John Debeljak iz 7109 Lockyear Ave. čestitkam sina Johna in številnih prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi ter jima kličemo: še na mnoga leta zdravja in sreče.
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 8, 1945
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland S. Ohio.
__ Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland. Po pošti, celo leto »7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50,
Četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents.
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 32 Thurs., Feb. 8, 1945
Senator Boyd ima dober predlog
Senator Win. M. Boyd iz okraja Cuyahoga je vložil žejo umesten predlog, ki bi popolnoma spremenil način izbiranji poslancev in senatorjev v državno legislaturo iz tega okraja. Zdaj izberemo 18 poslancev in 6 senatorjev izmed kakih 150 kandidatov, ki so navadno državljanom v tem okraju absolutno nepoznani. Tistih 18 poslancev, ki dobe največ glasov, je izvoljenih, pa naj so že zmožni ali ne. Državljani jih navadno volijo kar na slepo srečo. Nekateri izberejo take, katerih ime se jim najbolj dopade.
Tako je danes ali pa drugekrati v okraju Cuyahoga malo državljanov, ki bi poznali svoje zastopnike v legislatu-ri, še manj pa, da bi poznali njih zmožnost.
To bi rad prenaredil senator Boyd, ki predlaga, da bi se naš okraj razdelil v okraje in vsak okraj bi volil svojega poslanca in svojega senatorja. Že davno nismo slišali o kakem bolj pametnem predlogu in vsak državljan, ki bi rad imel res dobro zastopstvo v legislaturi, bi moral1 biti vesel take voli-vne spremembe.
Predlog je zaenkrat obtičal v senatnem odseku za volitve. Proti njemu se je oglasil senator James Metzenbaum iz okraja Cuyahoga, ki trdi, da je predlog neustaven. Isto trdi zveza odvetnikov in pa nekateri delavski zastopniki. V precej veliko zadrego je spravil pri zaslišanju glede tega predloga senator Boyd nekega delavskega zastopnika, da naj mu našteje vseh 18 poslancev po imenu, ki danes zastopajo okraj Cuyahoga. Ta je moral priznati, da jih ne ve na pamet. To je prav tisto, ki je privedlo senatorja Boyda do tega, da bi rad spremenil način volitev v državno legislaturo.
Ako so proti takemu predlogu zastopniki odvetnikov in unij, mora biti že dober, ker zastopniki splošnega naroda so zanj, ker vse časopisje podpira ta predlog. Kaj bodo napravili s predlogom v senatnem odseku, ne vemo. Na vsak način bi se pa morala najti pot, da se ga sprejme in odpravi sedanji nespametni način izbiranja naših zastopnikov v državno legislaturo.
Kot rečeno, naš okraj zastopa danes 18 poslancev in šest senatorjev. Mi poznamo izmed teh samo dva poslanca in enega senatorja. Poslanca sta Joseph Kovach in Frank Svoboda, senator pa William M. Boyd. Poznamo jih zato, ker so slučajno slovanskega pokoljenja in smo največ radi tega glasovali zanje. Ali vi poznate še katerega drugega?
Nemška prestolnica se maje
Rusi vedno bolj pritiskajo na Berlin, slavno, lepo in važno nemško prestolnico. Ako bodo Nemci Berlin sam branili, še ni znano. Naciji nimajo dosti upanja, da bi mesto ubranili, ker so premestili iz njega že skoro vse vladne funk-'cije. Ako bodo Nemcibranili Berlin na tak način, kot so Rusi Stalingrad, bo to pomenilo, da je žefja vsega nemškega naroda braniti vsako ped zemlje. Ako bodo pa Berlin zapustili po slabotnem odporu, bo to znamenje, da so edino fanatični naciji še, ki zadržujejo nemški narod v orožju.
Okrog Berlina ni nobenih naravnih obramb. Razteza se na kakih 340 štirjaških miljah z številno industrijo v predmestjih. Iz teh tovaren bi se lahko napravilo nekake trdnjave za silo. Središče mesta je praktično ena sama masa stavb, katere so sicer zavezniški bombniki precej zrahljali, pa je znano, da take razvaline lahko nudijo prav dobro varstvo braniteljem. Saj vemo, kako dolgo so se Nemci lahko branili v podrtinah italijanskega mesta Cassino.
Berlin sam na sebi ne bi bil poseben plen Rusom ali za-padnim zaveznikom. Večinoma vladnih funkcij so naciji že odnesli iz mesta. Toda okupacija nemške prestolnice bi bila nedvomno silovit moralni udarec za ponosni nemški narod, ki je bil pred par leti na pohodu za okupacijo vsega sveta. Strašen udarec bi bil za ohole Nemce, če bi videli, kako mar-šira ruska armada v njih prestolnico.
Rusi bi zdaj ne bili prvič v Berlinu. Enkrat so ga že prej zasedli. To je bilo za časa sedemletne vojne, ko so združeni zavezniki namlatili Friderika Velikega.
Ako bodo nemško prestolnico zasedli Rusi zdaj, si jo bodo, po našem mnenju, nekoliko natančneje ogledali in ne samo, da bi spili par kozarčkov vodke Unter den Linden.
Ošabni Nemci bodo zdaj občutili na svoji koži, kako čuti narod, kadar mu sovražnik vzame ljubljeno in ponosno prestolnico. Danes meni, jutri tebi.' Popolnoma pravilno.
Zdaj bodo morali tudi zavezniki nekoliko poprijeti
Amcrifka bojna sila je osvobodila Manilo, glavno mesto Filipinov. Ameriška zastava, katero so Japonci tako sramotno pomandrali leta 1942, zopet vihra nad to ameriško posestjo. Kadar bodo vsi Filipini osvobojeni, bomo lahko rekli. da jc ameriška bojna sila dobila izgubljeno ozemlje na-
zaj. Odslej bo naša vojna proti Japoncem dobila popolnoma drugo lice. Zdaj se bomo borili proti-njim na ta način kot proti Nemcem — da se odstrani s tega sveta, ali vsaj napravi nezmožne — roparje, ki so hoteli zasužnjiti ves svet. Maš boj je za poraz mednarodnih roparjev.
Dokler ne dobimo v posest vseh Filipinov je bil boj na Pacifiku naš boj, boj za naše dobro ime, boj za naš prestiž na Daljnem vzhodu. Ko bomo vzeli Filipine Japoncem, jih bomo dali njih pravim lastnikom nazaj. Potem bo pa naš boj na Pacifiku toliko, kot je boi Rusije, Anglije, Francije, Holandije in Kitajske. Pa niti toliko ne, ker te države imajo tam svoja posestva, ki jih hočejo vzeti Japoncem, dočim ne bomo mi iskali nič drugega, kot da damo zaveznikom pri tem delu moralno in materialno.pomoč.
Ves boj na Pacifiku je bil 'zdaj na ameriških ramah. Upamo, da bodo zdaj posegli nekoliko bolj v ta tepež tudi tisti, ki imajo tam res nekaj iskati.
H"'» IIH »'I t ♦ 11 I III mtp »«»»<«« »I'M »< M*tH MMUt*
BESEDA IZ NARODA
"Vdova Rošlinka"
Pri dramskem zboru "Ivan Cankar" bomo igrali izvrstno komedijo po imenu "Vdova Rošlinka," na pustno nedeljo, 11. februarja, ob 7. uri zvečer, v Slovenskem narodnem domu.
Ta komedija je kot nalašč za vprizoritev na pustno nedeljo. Že naslov igre takoj pove, da se gre za ženitev in da bo to najbrž kaka zrela vdova, ki gre za kakim mladim ženinom. Da je to posebne vrste vdova, si tudi lahko predstavljamo, ker drugače je ne bi pisatelj Cvetko Golar ovekovečil in jo dal na papir, da bo vzbujala smeh in dobro voljo povsod, kjer jo bodo videli in slišali. Ah, to bo krasna vdova! Saj ji še Janez njen mladi ženin to prizna, ko pravi: "Marjana, ti ga pa pihneš! Saj si polna kot zrela buča v zelniku. Pri-mej Lovdan! Tole vince in ti Marjana, presneto ogrejeta človeka!"
In ona mu ob gotovi priliki pa takole govori: "Janez, na srce mi roko položi, glej kako bije. Oh, kaj- sladko me je spreletelo, kot bi me angelčki pobožali. Janez, kako si zagorel in zdrav! Kako prijetno mi denejo tvoje oči, vedno bi gledala vanje. In lepo dišiš, kot po samih vijol'cah. Zdi se mi, da mi samo ti lahko daš zdravje . . ."
Gotovo ste že uganili, da bo igrala naslovno vlogo v tej komediji znana Cankarjeva igralka Josephine Milavec-Levstik. To bo vdova vzor vseh vdov. Tudi Janez bi bil izgubljen, ako bi vdova ne imela 20-letne hčere Manice, ki ne zaostaja v ničemer za svojo materjo, ne v mikavnosti, ne v temperamentu. "Fantje bežite, dekleta in vdove gredo!" bi bila dobra prislo-vica v tem slučaju.
Menda vas že firbec drži, kdo bo rteki ta fant od fare, ki je Rošlinko tako omamil? Josie si je izbrala Ceha, Ivana Ceha, navdušenega partizana. Vžgal bo enak ogenj tudi pri ostalih vdovah in dekletih v dvorani. Ampak moški svet mu bo šele zavidal in si želel biti v njegovih čevljih na pustno nedeljo.
Ostale vloge bodo igrali Dorothy Skedel, Anton Eppich, Joyce Gorshe, Joe Skuk, Tinko Udovič, Anton Smith, John No-san, Marion Belle in Richard Flajšman.
Igra ima samo tri dejanja, brez kake izpremembe, zato ne bo trajala dlje kot dve uri in pol. Godi se na Gorenjskem, toda izmed navedenih igralcev ni niti enega Gorenjca, največ je pa Dolenjcev. Vdova in njena hči sta potomki Dolenjcev, a Janez je pravi Kraševec. Toda igrali bodo gorenjsko igro No-tranjci, da se bo kar kadilo. Ce ne verjamete, pa pridite pogle-l dat.
Torej na veselo svidenje pri "Vdovi Rošlinki"!
Tončka Simčič.
-o-
Kupujte vojne bonrle!
Dr. Srca Jezusovega
( samostojno)
Članstvo tem potom opozarjam, da se v nedeljo vrši redna mesečna seja, kot navadno v SND, soba št. 3, staro poslopje.
Vsi tisti, ki ste mogoče zaostali z asesmentom, ste proše-ni, da ga poravnate na seji ali pa pridete na dom tajnika 25. v mesecu, ko vas tajnik pričakuje doma od 6. do 8:30 zvečer. Nikar ne nosite asesmenta na tajnikov dom tekom dneva, ker ni nikogar doma. Večkrat sem vam tudi že povedal, da moji otroci niso pooblaščeni sprejemati asesmenta, ker za to delo je izvoljen od društva le tajnik. Da ne bo potem nepotrebnih izgovorov.
Vsak član, ki pošlje ases-ment po kom drugem ali svojih otrocih, naj ve, da je sklep glavne seje, da vsak član tudi letos plača 50c za pogrebne stroške. Zato naj vsak tistega pol dolarja priloži k asesmen-tu in kdor ni še plača? za lansko leto, da ,'to stori na prihodnji seji. Prosim pa vas vse tudi, posebno" tiste, ki ste se na to že kar navadili, da nikar ne Čakajte s plačilom asesmenta tri ali štiri mesece, da vas mora tajnik pismeno opominjati na vašo društveno dolžnost. — Lahko se zgodi, da vam kartica ne bo pravočasno dostavljena in boste črtan ali črtana in — čigava krivda bo to? Taj-nikova gotovo ne, ampak prizadetega člana ali članice.
Upoštevajte dobre nasvete in bo prav za vas, kakor tudi za društvo. Z bratskim pozdravom, Tajnik. -o-
Zabava Slovana
Ono nedeljo popoldne sem stopal proti našemu Slovenskemu društvenem domu, ko naenkrat uzrem pred seboj mojega dobrega prijatelja ,s katerim se nisva videla že več let. Takoj sva prišla v razgovor in seveda je hotel izvedeti vse naenkrat, da mu niti odgovarjat nisem mogel sproti.
Najprej me vpraša, no kam jo pa mahaš France. Povedal sem mu, da grem mal0 v Dom pogledat. Takoj se mi ponudi, da gre trdi on z menoj, ker da že dalj časa ni bil'tam in hotel je takoj vedeti ,če imamo mogoče kakšno zabavo. No, sem rekel, Štefanova zabava danes ravno ni, ampak kake dobre prijatelje boš pa vse eno lahko videl tam. Dobro, da si me spomnil, ker vem da si vedno rad vesel, zato te pa povabim za v soboto, to je 10. februarja, saj veš, da je to pred-pustna sobota, takrat bo pa zabava. Bo petje, ples in ne vem kaj še vse.
Veš, tisti pevski zbor Slovan bo ime] vse to. — Kaj misliš tisti Slovani, ki tako lepo prepevajo? — I kakopak, saj veš, da ;.;ta bila še v starem kraju pustna sobota in pustna nedelja največja praznika pustnih šem. Ta-
ko se bo tudi Slovan ravnal po starem običaju. — Res, ravno prav France, da si me opomnil na to. Bom pa prišel, pa ne sam, ampak bom pripeljal s seboj tudi toliko mojih prijateljev, da jih boš vesel. — Prav veseli me to in se ti že vnaprej zahvaljujem za tvojo prijaznost, samo da ne boš pozabil tega. — Kako naj pa pozabim, ko pa vem, da je pri Slovanu vedno dosti dobre in vesele zabave.
Ti, France, kako pa kaj klub Ljubljana ,ali še vedno obstoja? — Kaj me pa to vprašuješ, saj toliko članov še nisem videl pri tem klubu kot jih je ravno sedaj. Veš tam imamo tudi dobre uradnike. Tajnica je tista Mary Japel in ko se ona razvname, jih pripelje kar celo krdelo naenkrat. Predsednik je George Nagode, ki je tudi jako dober za pridobit kakšnega novega člana. Saj mi je celo obljubil, da bo cel regiment svojih poslal na to Slovanovo zabavo in seveda tudi sam bo med njimi. Le pridi, boš vsaj videl, kakšno disciplino imajo pri klubu Ljubljana. Kar predsednik ukaže, se tudi zgodi, ker ga Ljubljančani tudi res ubogajo.
Vidiš prijatelj, v tem času sva se že precej pogovorila in h koncu te še enkrat opomnim, da ja ne boš pozabil priti v soboto 10. februarja v Slovenski društveni dom na Recher Ave.
Končno pa vabim vse dobre prijatelje našega zbora Slovan in solph vse znance ,da nas obiščete na pustno soboto. Torej, na veselo svidenje.
France iz Ljubljane.
-o-.
Kaj nam je povedal "Fuehrer"!
49IIHIIIIMMIW
Ce
verjamete al' pa ne
illflltMIUfllKlb
Je že res, da imajo Roosevelt, Churchill in Stalin velike skrbi pri reševanju problemov nekje v Evropi, ali Aziji ,ali Afriki, ali kjerkoli so že, pa kaj je njih skrb v primeri s problemi, ki so
se pojavili v naši kuhinji. Tam
«
bels, da je bila Hitlerjeva. Od , tega dne naprej je bilo mnogo govoric o Hitlerju, in Goebbels in Himmler sta brez dvoma vpri-zorila ob novem letu svojo malo igro, da pomirita razburjene duhove.
Zdaj, komaj mesec dni pozneje, pa je pravi Hitler zopet na pozorišču.
Kako objasniti ta dejstva?
Najbolje se mi zdi, analizirati ( Hitlerjevo mentaliteto in politi-, čno vsebino njegovega zadnjega govora. Ta analiza nam bo pokazala mnogo — kako se bo konT čala vojna in kaj nameravajo storiti Nemci po vojni.
Hitler je lani poleti in v jeseni najbrže živčno propadel in se duševno popolnoma zrušil. Sprevidel je, da bo mogočna ma-šina, katero je bil sezidal popolnoma uničena. Jasno mu je postalo, da je polom blizu, njegova maloduš|nost se je prelevil'a v besnost in v divje obtoževanje vseh onih, ki so ga "zahrbtno izdali." V ciklu njegove duševne bolezni se je menjaval 'furor tcutonicus' z depresijami popolnega malodušja, tako da je bil nesposoben odločati, nezmožen ali pa nerazpoložen, da bi govoril svojemu narodu.
Zdaj se je zopet popravil. Duševni povod ozdravljenja je dej-! stvo, da je prežvečil in prebavil nemški poraz. V duhu je že od-' pisal Berlin, se sprijaznil z mi-j slijo na vojaški poraz in je že zmožen misliti na Nemčijo zase-
1 deno od zavezniških armad. Sko. i zi dolge mesece obupa in razočaranja se je bunil in upiral tej usodi, besnel je in obupaval.
Toda Hitler je radikalen politik in realist. Spoznal je, da ne more ničesar, in se je prilagodil tej misli. Ko pa je v svojih mislih in spoznanju evoluiral do tega, se je zbesno odločnostjo postavil po robu, še vedno borben in uporen.
Precenil je vse izglede in možnosti rešitve — za samega sebe in za nacizem kot idejo in politično stranko. Njegov zaključek je očividno ta, da so možnosti še vedno dobre, tudi v slučaju, da bo vojna izgubljena. Ni nemogoče, da je bila trdnost njegovega govora v torek le izvrstna produkcija dobrega igralca. Hitler je bil vedno čudovito dober igralec.
Navzlic temu pa mislim, da to ni bila le igra. Prepričan sem, da je Hitler pripravljen na to, da se skrije v podzemlje in postane vodja podtalnega gibanja. Njegov glas in splošno dr-žanje ni bilo v skladu z dušo človeka, ki se pripravlja na beg v Španijo ali Argentinijo ali Japonsko. Morda bo poslal nekatere svojih pobratimov v druge der žele, da tam zgrade nove celice in torišča nacizma v inozemstvu. Hitler sam pa bo ostal v Nemčiji. Hitler se ne bo predal britanskemu, ameriškemu ali, strahota vseh strahot, ruskemu generalu. Tudi na samomor ne bo mislil in če bo le mogoče, se bo tudi izognil smrti na bojnem polju.
Njegov cilj je, da ostane Fuehrer — vodja v tisti kaotični dobi zmešnjav in prevratov, ki se mora roditi, po njegovem mnenju, iz konca te vojne povsod v Evropi in ne le v Nemčiji sami.
(Nadalievanie na ."V si ranil
Napisal Donald Bell
Dan pred dvanajsto obletnico nacističnega prevzemanja oblasti, so naznanili nacisti, da ne bo nobene proslave in da ne bo nobenega Hitlerjevega govora. Potem so pa kar naenkrat preklicali te izjave in napovedali, da bo Hitler govoril ob četrt na šest popoldne. Zakaj to koleba-nje?
že po prvih treh stavkih, katere je izgovoril govornik na radiu, sem bil prepričan, da je to pi'avi Hitler. Poslušal sem njegov govor večkrat, da bi zadobil popolno gotovost, in mislim, da ne more biti nobenega dvoma o tem, da je bil zares pravi Hitler. Tudi nekateri begunci, ki so ga poslušali, s0 bili tega mnenja. Bil je Hitlerjev glas in njegova frazeologija — čisto drugačno oboje od onega, kar smo slišali na novega leta dan.
Takrat sem bil prepričan, da ni govoril pravi Hitler, kajti glas je bil preveč civiliziran, nekako preveč gojen. Danes sem še bolj prepričan o tem, da ob novem letu ni bil Hitler tisti, ki je govoril. V tako kratkem roku se ne bi mogel nikdo tako radikalno spremeniti kot se je ta Hitler od 31. decembra pa do 30. januarja.
Na žalost je treba tudi priznati, da je bil Hitler, pravi Hitler, ki je govoril 30. januarja, v svoji najboljši formi — tako glede izgovora in naglasa kot v pogledu vsebine govora. To ni bil zlomljen duh, niti potrt in skrivi j en mož. Bil je zopet demagog velikega kova. Mi tukaj seveda ne moremo vedeti, da-li je dobil kakšno posebno injekcijo predno je stopil pred mikrofon, toda po mojem mnenju Hitlerjev preporod ni posledica zdravniške nege. Preporod pa je bil, kajti če pogledamo nazaj, vidimo, da je zadnjič govoril dne 20. junija, na'dan tistega tako-' zvanega atentata na njegovo' življenje. Govor, katerega so I bili napovedali za 9. november, I je bil preklican, tako da je me-j sto njega Himmler prečital pro-' klamacijo, o kateri trdi Goeb-
t Jm
DRUŠTVO L02KA DOLINA
vabi na
PLES
V SOBOTO 10. FEBRUARJA 1945 v Slovenskem domu
na 15810 Holmes Ave.
>i-*
* * * *
Vstopnina 50c
I.J.J. III •
S

so trije in ta ali drui reče, jaz sem pa sart pa "veliki trije," # kar izročili ultimat in edinstven, da k"' pomivali pa da ški general bi ji"1 kratko, pa zelo Poirf do "nuts," kot je F; cem v brk genei* Pri nas bi pa tak i'1 izdal, ker amer$ eno,- Nemci so Pa ^ Kaj se mara Fr> tam v Mentorju, 1" kar sama leze v ' Demshar in Strg* krog hiše in se poj" nado. čeprav ka dela, pa vseeno * bro zdi, mi je poV0' France, da se še & bri ljudje. Meni s« ja lastna kri nai^ ovinkov upre za P vendar ni taka ku" Sem slišal o n< ki da se pritrdi v $ i( motorček in maši"' ma od sebe tako $ sti in obriše črepi" tega. Kar je gla# sem bral, je pa to,» v tistem inštrutf>ef ne, kot bi jih po'0*, zglajvje. Toda ta* ni, da bi omenjal . potem pa res ne W ne kupim tiste a** mivalke. še tega & kopak. Vsaj prej11 poskusim vseh ^ ' nudb in posredovali«
ki skrbnemu očet" '< čajih padejo v ti^ e "Torej vse bi b'10 3 če bi se dobilo k°f prišel pomivat & K pričel z ginljivim" terim sem mislilsf dovalni predlog &
"Ata," se oglasi' > pa ti delal ?"
Na to zelo va*[ ki mi je prišlo ^ ^ vano, kot če bi ^ J da je šel maršal T'1' na Patras, sem v l J agiral na ta način-' žgal novo cigar?*" n priporočljivo P0^ ;
vek to operacijo kolikor hoče, ne ^ da s tem samo 1* :r vor. Najprej la^ 1 ko, da se mu žvePF snejo, potem jih porabi, predno c'; ^ O, ti gunevet ti,' « na dan: kaj boni 0 v očividnem in 'j1 snem namenu, d* 'a kalo tako, da bi f { konca pomivati ' sam, ki sem vei>d >H in pred posvetn0 ii postavljen in prf' ^ rečen boss v naši l>j je še videl ali slišal, IH lal, vas vprašaj n mali tega ne razu%i treba z razumlj^, h razodeti moje pi'^H sti, predvsem Pa f ^ bo nobene pomo^ 'c Začel sem nu' j M moje neskončne W imel za njih du^'jFi gor, pa za svoj,
"Gaš," je rek«'Fa končal, "pa boš T1 opraviti sam ?" f ■ Aha, tiček se j4bi nice, sem si enem njegovi se <(|[C, sem torej zelo v ' ne gube napravli^fp vesno izjavil: "B^f0 ste vi trije pri ^'F1 magali." Pogle^f1 posebej in videl >.1° zadele v živo in J c nam na pomoč ^ I
Problem pomiVJLr toliko kot rešen, jHr 6 si šel natočit š*' J vselej storim, P'tl',1 kako pametno. ^ F1 za čiščenje mož# J? so že precej ski^J? 1 kot žajfa pri per'F1 . ..jM 1
ti
ZA GODBO BO. SKRBEL PETE SRNICKOV O^T
AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 8, 1945
Junaštvo in zvestoba
^vinski roman iz časov francoske revolucije.
"Bojim se le tega," je dejal Bachmann, "da kralj v odločilnem trenotku zopet popusti ves načrt za beg. In ko pride potem do boja, bo naš že tako maloštevilni polk še bolj oslabljen, ker pošljemo oddelek v Normandijo."
""O ne, Veličanstvo sedaj ne opusti določenega načrta," je zatrdil d'Hervilly.
Izvršili bomo vse potrebno, oddelek v Evreaux pa odpošljemo šele, ko Veličanstvo to zagotovo zaukaže, je odločil oberst-lajtenant Maillardoz.
Major mi je potem narekoval potrebna povelja. Karer iz So-loturna naj Jbi dobil poveljništvo nad 300 možmi. Uprašal me je, ali bi hotel oditi s Karerjem v Evreaux; jaz pa sem ga prosil, naj me pusti pri glavnem pol-kovem oddelku; kajti bil sem prepričan, da bo le prišlo do odločilnega boja za Tuilerije, in zato nisem hotel iti takore-koč na dopust za čas nevarnosti. Saj bi se vendar sramoval pred svojimi tovariši, ki so nekaj dni prihajali prostovoljno nazaj z dopusta, da bi se skupno bojevali z nami.
"Dobro," je rekel Bachman. "Vi ostanete pri nas. Upajmo, da se ta zadnji rešilni poskus kraljev posreči. Drugače ne bo tudi marsikateri izmed nas več doživel konca drugega tedna."
Ženitna pogodba. Kakor hitro sem bil prost, hitel sem iz Tuilerij do Malteškega hotela, da pozdravim svojo nevesto in njenega očeta. V sobi sem našel Redinga z obema sestrama. Po prvem pozdravu sta stopila Rudolf in Marta k enemu oknu, Izabela in jaz k .drugemu.
Izabella je bila lepša kakor kdaj prej. Zdrav deželski zrak je lepo pordečil njeni lici; velike modre oči so se svetile od veselja radi snidenja, in sladek smehljaj ji je ležal na ustih.
,Sedel sem poleg nje na nizek stol, ji poljubil roko in ji dajal razna ljubezniva imena, česar nisem storil do zdaj niti v pismih. Smejala se je in me šaljivo vprašala, ali se je začel že tajati švicarski ledenik, ki pravi njena sestra o njem, da ga vedno nosim v prsih. Potem me je okarala, da sem jo bil zanemaril. Niti enkrat nisem prišel k njim na Menardov dvor ter se vedno opravičujem s službo. Saj ta ni bila zadnji čas tako stroga, in bi bil lahko dobil dopust kakor Reding. Ce bi mi med tem časom postala nezvesta, bi moral pripisati to le samemu sebi. Naj ne mislim, da ni imela nič izkušnjav. Mla-1 Ji Montpierre, nek daljni so rodnik, je bil celo pomlad pri njih in jo snubil.
"Montpierre!" sem vzkliknil. "Nekega Montpierra sem srečal pri svojem botru baronu Zurlaubenu."
"Prav. Ta je Henrijev ne čak. In priznati ti hočem, Da-mian, da je on pisal očetu zelo grdo pismo. Oče je.bil tako hud nate, da je hotel takoj pretrgati vsako zvezo s tabo. S težavo sve ga z Marto prepričali, da je vse le umazana spletka, da bi pridobili mojo roko — in mojo doto za Henri j a Montpierra ! Oče bo hotel še govoriti s teboj o tem; le glej, kako mu odgovoriš! Že tako je napol obžaloval, da naju je zaročil in bi rajši imel Henri j a že radi njegovega plemstva, če bi ne bil dal že tebi besede."
Nagrbančil sem Čelo in rekel: "Dobro! Dal bom markizu besedo nazaj."
Lahno je zakričala, zatisnila mi usta z roko in rekla: "Hudobnež! Tega ne "smeš storiti!
(Dalje prihodnjič;
-o-
Kupujte vojne bonde!
Znamenita pravda
Po ustnem izročilu zapisal J. Cesnik,
najbrže že jasni — morda jih1 deloma že izvaja. To je brez; dvoma pravi vir presenetljive' osebne sile, katero kaže zdaj, tik pred polomom.
-o-
Domača fronta
Odmerki za čevlje ne bodo razveljavljeni
Washington — Office of Price Administration je naznanil, da razveljavljenje znamk za čevlje ni v razpravi. Urad War Production Board-a za civilne potrebe je izjavil, da so dobave čevljev zadostne za znamke, ki se nahajajo v prometu.
Kampanja proti draginji
Washington. — Chester Bowles, ravnatelj pri Office of Price Administration, je dejal, da je bil "navdušen odziv kampanje proti draginji potom sodelovanja trgovcev in konzu-mentov silno razveseljiv;" Mr. Bowles je naglasil, da "sega ta kampanja v vsako občino Amerike. Preko 250,000 trgovcev in več milijonov gospodinj in kupcev aktivno sodeluje v njej.
(OWI).
Seznam voženj potreben za odmerke "B" za bencin
Washington. — Office of Price Administration je naznanil, da morajo imeti vsi posestniki bazičnih "A" odmerkov sezname voženj, tako zvane "mileage rationing records," a-ko nameravajo zaprositi za drugačne odmerke. Brez te važne tiskovine ne more dobiti noben avtomobilist dodatne B ali C racije.	(OWI).
-o-
Ciganska premetenost
Cigan, boječ s, da bi ne vzeli sina k vojakom, ga je napeljal na pokopališče in je šel sam k naboru. Ko so ga gospodje vprašali, kje ima sina, je žalostno odgovoijil: "Lepo prosim, gospodje, moj sin je revež, on je na pokopališču." Dva druga cigana sta to s prisego potrdila in tako je bil ciganov sin pros^ vojaščine. --—o-
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
STALNO DELO ZA STANOVITNE MOŠKE
ARC WELDERS TEŽAKI STROJNI POMOČNIKI
The Euclid Road Machinery Co.
1361 N. Chardon Rd.
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
MALI OGLASI
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo lid.
IVanhoe 2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
Mi bomo trenirali
dijake višjih šol
Za dobro stalno delo v pisarnah
Zglasite se
The Osborn Mfg. Co.
5401 Hamilton Ave.
(32)
East 61st St. Garage
PRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEnderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicott 9350
6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Plačajte
račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000.
Mihaljevich Bros.
6424 St. Clair Ave.
(2. & 8. each month)
Mi najemamo pri vratih
Mi potrebujemo operatorje za HORIZONTAL BORING MILLS ENGINE LATHE RADIAL DRILL BENCH WORK Za splošna tovarniška dela moške in ženske Dobra plača od ure in overtime
53-60 ur na teden Vrnivše veterane za stražnike
The Osborn Mfg. Co.
5401 Hamilton Ave. __(32)
MALI OGLASI
Ženske
TAPER COIL Starost 21 do 35 Čisto delo Dnevni in nočni šiht Plača od ure in bonus
Reliance Electric & Engineering Co.
1091 Ivanhoe Rd.
(34)
Moški
Dispatcher Clerk Starost med 30 in 40 Nič strojepisja
Plača Kličite GL 3530
Reliance Electric & Engineering Co.
1091 Ivanhoe Rd. __(34)
Gostilna naprodaj
Ima D-2 licenco, jako lepo za. logo ,krasno opremo; nahaja se v industrijskem okolišu. Naslov izveste v uradu tega lista. (33)
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5461 21601 Westport Ave.
(x)
Dekleta in žene
za 100% vojno delo v prvovrstni prednostni tovarni.
Mnogo del je, ki ne zahtevajo nobenega predznanja. Največ je delo podnevi. Inšpekcijsko delo, assembly, pakiranje itd. Dalje za urad plačilno uradnico, time-keeperco.
Vi lahko pomagate poraziti Hitlerja in njegove japonske prijatelje s tem, da izdelujete vojne produkte.
Vzemite Quincy Ave. ulično železnico ali Central Ave. bus.
EATON MFG. CO.
E. 65th & Central Ave.
(35)
žalostna slika, ki kaže nemško podivjanost. — Ko so Nemci v zasneženih krajih blizu Baugnex v Belgiji zajeli v,ečjo skupino ameriških vojakov, so jih kratko malo postre-lil, kljub, temu, da so bili ti ameriški vojaki že ujetniki. Mrtva in zmrznjena trupla svojih tovarišev so našle ameriške čete, lco so pregnale Nemce iz dotičnega kraja. Trije ameriški vojaki pregledujejo trupla, da bi dognali identifikacijo.
Stanovanje v najem
Odda se 3 sobe z gorkoto, toplo vodo, podstrešjem in verando. V najem se da slovenskemu paru. Vprašajte na 1121 E. 66. St.	(33)
Dobro delo
če hočete imeti vaše hiše, prodajalne ali stanovanja dobro popravljene ali preurejene, se zglasite za točno postrežbo in za zmerno ceno pri
Frank Janša
5715 Prosser Ave.
Cleveland 3, O, Tel. EX 1904.
(Feb. 6, 8, 10)
RE NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIIv — M ŽELODEC GLenville 3830.
5 ur na dan
Je vse, kar vzame za vaše delo v naši kafetiriji. Predznanje ni potrebno. Odprta pozicija za pripravo sočivja in drugo. Hrana in, uniforme proste.
Vprašajte za Mr. Watts
Colonnade Cafeteria
524 E. Superior (Leader Bldg.) __(32)
Tool & Die Makers
Delo na benču na Cavity in na Impression Dies Plača od ure in overtime
TURRET LATHE OPERATORJI
Na No. 4 Warner and Swasey Machines Plača od kosa Zglasite se v
Steel Improvement & Forge Co.
970 E. 64. St.
(36)
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
r i •	-
pFaljice ni bilo moči ral.,1' da bi se ločila od lil J®« 3'e hotela na nje-$ / v življenju in smrdi ,Kle«e kralj bežati ali ti fa.,Je. da bi hrabri Švi-f . ,odbiti naskok, in i a'a. kaj mislimo mi
jnfitnant Mailladoz je iiii »i mogli napad Mar-, sf Jakobincev prav gotove ' ce bi se le narodna
C, 2družila ž njimi.
s{ ° egai*ja pa bi ne mo-»r11 najhrabejši polk Pj Posebno če bi sovraž-TP0Ve- Major Bach-» Pritrdil, a pripom-V ' "^u prava oble-ir^goča; Marsejci in lefoK haI bi ne obstala,
"v Jlh Pozdraviil pr-war je rnaJ°r Po-,	1. Pripraviti
<{ v tuilerije zadosti vsaj za tri
kjm,°ra dobiti sv°Je rJ' Poveljnik mo-
5J3K2*pravico'
P^ušal te razlage tfj ^crvoljstvom. V „: rii w dobroti j ivosti si X ^liti, da bi mo-,v e ;e"ave odločitve. Že ;]o i iwje Zal°£e strel i-£ v J?Pov za Švicarje ,,,Lj panjih razmerah
'WtiTu sVe zde"
sf >gnit 8 katerim " Ul 1 Prelivanju krVi.
Jj/^krat skozi Nor- .
|ckemi naj bi zasedli
Js J'! Pariza do Ev-
jjL kr'jemo dovaža-
Kepo°t kPokazal
itHnav,' kl.j0je 1Z" ' rf je 7 n S1 Je zazna" • i'1 oh Q Uva dni bo zve" to tu eilinem bregu ob v: fornj1!1 Popravljena Mali ladJa. v katero I«	Vrtni zicl Mi
!»< bi0 J to> da zase"
ikf tn0' na tem skri" b0ci0Zj,e našega polka, j t ■Seni mirno od-•.kjer n;iV2dol do Saint fki bftb0 stal priprav-4dri;?rePeljal njega
m vi 0 do Evreuxa-
fahko Slabo sestavljen Priš ?°srečil. Kakor V kralJ dO Ev-<%kom mu sledili mi s |
' ^ Pr0t • ^ nainerava meji, I
^ je billla Angleško, ali1 Pokr'3. naJ verjetnejše, I ' km?6 Bretanije in j ^ Predal. Zve-
teličaA'bili sv°.i° PO"
Hosta nas od-' filly 3azno.
i'cah vnHs je vedel doli 1 (]H!leko dr«go sobo, Menf'le Posvetovali o
< li iz vh Je zdel° naJ" al> da 'in d'Hervilly kl"aljica sedaj f! a 2 L ,eh vsak večer H. v r°koma po svo-Se 1Cl- Pokriti z ze-I^Udi^^aljeva rodbina ;ttČi- Te" do«ovorjene fja saivfJe je bilo spra-•|premn?e5a v ta konec ,,;>V° Straž«. ki bi fvin .^ Jala. vendar l| traži fa ' da bi se lah-
0	baI.ak sobar, ki je
<;re postave> v
T %aŽH ,nazaj- Saj f^kov t kl'alja vedno
1	^ bi, U. »stavi.
! čemeti izvedljiv, r^če. u POsrečilo
ena
li ^	na vrt,
1	,Udmi- Če bi
f\	Seni, bi lah-
Iier Lovire do st-
1	° nameravali
Oddelek za L. ^tavii- PreJ bi
mu
p. h Vsaj prvo za-
(Konec.)
Žeja je stopal po poti, in ko je prišel na cesto, je urno ubral pot. Reka je šumela in valovi so se zaletavali ob bregove k,jer so rastli topoli in gosto grmovje.
* * *
V sodni dvorani so bili zbrani vsi razen Medvedovega Toneta. Sodnik, majhen, debel gospod s plešo je nezadovoljno cepetal sem in tja in premikal svojo črno čepico in mahal s širokimi rokavi sodnijskega plašča. Zdaj in zdaj je izpre-govoril besedo z advokatom, ki je mirno stal v dvorani s pre-križanimi rokami in pogledom, uprtim na Žejo. Ta je od strahu trepetal in zrl na vrata, kdaj se bodo odprla. Krčmai? je sedel na ozki klopi in zadovoljno vihal svoje sive brke in bobnal po mogočnih debelih prsih. Edino pisar, dolg, suh človek z velikimi očali, je čepel mirno za pisalno mizo in se ni brigal za nič na svetu, le za svoje pero in papir pred •seboj.
"Žeja, kje je vaš zagovor-j nik? Radi njega ne bomo čakali celo večnost. Ce ga skoro ne! bo, pričnemo razpravo."
"Pride, gospod sodnik. Prav lepo prosim, počakajte še malo. Rekel mi je, da pride o pravem času."
Minuta za minuto je potekala. Toneta še ni bilo. Žeja je sedel kot na žerjavici. Klobuk je vrtel med rokami in na tihem klical vse svetnike na pomoč, da bi skoro prišel zagovornik. Ura je kazala tri četrt na enjst.
"Vašega zagovornika ne bo, Žeja. Razprava se prične." i
Krčmar je pogledal Žejo z nasmehom in. škodoželjno, dr. Ogrin si je popravil zlat šči-palnik.
"Prosim, gospod sodnik!"
"Nič: prosim! Razprava se; prične."
Na hodniku so se tedaj začu-li koraki, na vrata je nekdo potrkal in ko j nato je vstopil Tone Medved.
"Dober dan, gospoda!"
"Dober dan! Cemu trkate na vrata? Ali niste videli tablice, kjer stoji črno na belem: tukaj se ne trka?"
"Oprostite, gospod sodnik, mudilo se mi je in nisem imel časa paziti na take malenkosti."
"Kje ste pa bili toliko časa in kaj ste delali? Razpravo sem hotel začeti ob polenaj-stih, da sem prej prost. Človek ima toliko dela. da ga glava boli."
"Kje sem bil in kaj sem delal? Vstal sem pred, zoro in sem moral nasaditi dva mernika kuhanega boba, predno sem se pripeljal sem."
"Tepec, kdaj pa je kalil ali rodil kuhan bob?!'
Zasmejali so se vsi, najbolj
pa krčmar. Še pisar se je zganil pri svoje m delu.
"Hvala za priimek, gospod sodnik. Le smejite se, le! Dovolite pa, da vas tudi jaz vprašam: Kdaj so se valile piške iz ocvrtih jajc? Ce veste le en slučaj, dobi pravdo gospod advokat in krčmar in ne jaz in moj prijatelj Žeja."
Pogledala sta se gospod sodnik in advokat, krčmar je pre-bledel, pisar je vstal od mize in se smejal s Tonetom. Le Žeja je sedel mirno kot skesan grešnik.
"Razprave ne bo, tožba se zavrne," je rekel sodnik.
"Amen," je odgovoril Tone in stopil k Žeji.
"Stric, oproščeni ste."
"Tak ni nič," je začel krčmar. "Ta lump ne bo kaznovan?"
"Oče, molčite, da vas ne toži."
Medvedov Tone je stopil k Ogrinu in mu ponudil 33 krajcarjev.
"Tu imate dolg, gospod O-grin."
"Ne maram tistih vinarjev. Naj jih ima Žeja, naj skopari in dere ljudi."
"Oče, tiho!" je prigovarjal sin. Tako se je končala ta j znamenita pravda.
Žeja je ostal mož-beseda in I j dal Manico Tonetu. Ko ju je j župnik tri tedne po pravdi o-klical, so si ljudje šepetali: "Na tak način si ni še nihče priboril žene."
In Tone je še danes ponosen na svoj zagovor in Manica še j bolj na svojega moža.
—--o—--
KAJ NAM JE POVEDAL "FUEHRER"!
(Nadaljevanje z 2 strani)
Hitler b0 torej stremel za tem, da po porazu prevzame zopet ti-i sto staro nalogo, katero je izpol-, njeval po prvi svetovni vojni. I Takrat je postal kot eden nepo-| znanih vojakov je postal leta I 1919 agent nemške vojaške ma-i šine in organizator maščevalne vojne. Njegovi začetki so bili skromni, toda poznqje je zgradil najmogočnejšo vojaško silo vse Evrope. V sedanjem trenotku so njegovi izgledi obenem boljši in slabši kot takrat. To je videti presenetljivo, pa ni. Nemčija bo mnogo manjša, izmozga-na bo in siromašna, mnogo bo razvalin in opustošenih krajev. Nemčija tudi ne bo imela vojaške sile, ki bi mogla nadomestiti Reichswehr, s katero se je začelo po zadnji vojni.
Toda obenem je tudi res, da Hitler ne bo kot kajzer zapustil Nemčije in svojega naroda. Kajzer je pozabil pripraviti vse potrebno za slučaj poraza. Zmešnjava v poraženi Nemčiji po vojni, dejstvo, da bo nemogoče ■ poloviti vse naciste in da bo i ostala na stotisoče bivših SS-vo-- jakov in uradnikov stranke na i prostem, vse to nudi velikanske
možnosti za podtalno gibanje, i Tako je torej danes Hitler oborožen z novo teorijo in novi-i mi načrti. Obrisi teh načrtov so
' B

AMfeklSKA DOMOVINA, FEBRUARY 8, 1945
imate zahtevati to-j Važen H Ko je Mary zop« pristaniškega obrei1 krcala iz policiji« obstane na pristanj se naglo ozre vse®j da bi upala kje w ga Paddyja.
(Dalje priW
Vlada Zed. drža« tu, da bo za treni" pilotov po vojni I stroškom za trenil krog -275.
NAZNANILO iN ZAHVAL|
Žalostnega in potrtega srca naznanjaj« sorodnikom, prijateljem in znancem prebrio Ig da je zadel našo družino globoko udarec, vedno izgubili našega dragega soproga in očet*
JOHN BENDA
ki je po kratki in mučni bolezni, previden s' ^ zakramenti za umirajoče, za vedno v Bog^ ^ dne 19. decembra 1944, v starosti 65 let. Do^ q iz Šinkovega turna, fara Vodice na Gorenjs* ^ opravljeni slovesni pogrebni sveti maši v cer ^ tega Paula je bil položen k večnemu počitk« ^ decembra 1944, na Kalvarijo pokopališče. ij Tem potom se želimo prav prisrčno 1 ^ Rev. James Hernan za opravljeno pogrebno ^ ^ šo in druge cerkvene obrede, ravno tako t" .j Frank P. Brennan in- Rev. Joseph Drehar z» ^ co pri sveti maši.
Našo prisrčno hvalo želimo izreči vselej! ljem, ki so v blag spomin pokojnemu okras1 s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. J oh® vich in družina, Mrs. Marjr Gubane in dri^1 in Mrs. Frank Tabor, Mr. in Mrs. John O"® družina, Mr. Peter Ropos Sr. in družina, M* Anton Gubane in družina, Mr. in Mrs. John ™ j a, Mr. in Mrs. Andy in Guldie Paul, The, Plate Foundry Co., Employees of the Lucas - j. Tool Co., Mr. in Mrs. Japel, Mr. in Mrs. Le« q Sr., Waterloo Camp št. 281 WOW.
Naša prisrčna hvala vsem številnim p1^ , ki so darovali za svete maše, da se bodo j. in pokoj njegove duše in sicer: Mr. in Mf5:fe Pozun, Mrs. Jennie Potočnik, Mr. in ^'lu Tekavec, Mr. in Mrs. M. L. Kalac, Miss Traynor, Mr. in Mrs. F. Jelenic, Mr. in Mrs. jj; le, Miss Ann Gubane, Mr. in Mrs. Mary ^Ii družina, Mr. and Mrs. Paulich, Mr. in M^'fd Praznik, Mr. in Mrs. Louis Pecek in sin; ^ jj< Coprich, Mr. in Mrs. Vincent Valentine, M^ Is Louis Florjancic, Mrs. Gertrude Balis, Podborsek, Mrs. Antonia Mack, Mr. in MrS'» Stusek, Mr. in Mrs. Joseph Koss in družin8'!, Mrs. Christ Chermely, Mr. in Mrs. Peter ^ Jl Mr. in Mrs. Roy Olsen, Mr. in Mrs. John B^'j I Joseph Kausek Jr., Mr. in Mrs. Louis j1 .f1 Frank Spenko, Mrs. Antonia Vrh, Mr. in ^ v Gubane, Mr. in Mrs. H. Perlin in družil Mrs. Frank Toplak, Mr. in Mrs. Frank Lat^' J in Mrs. M. Dolinar, Mr. in Mrs. Kumer in s Mrs. Julia Rozance, Mr. in Mrs. Dobida in c Mr. in Mrs. Jakse in družina, Mr. in Mrs. ^ 'c zar Jr., Mr. in Mrs. Anton Mauer, Mr. in Gubane, Mr. in Mrs. J. Rozanc, Mr. in MrSV Sayovic, Mrs. Mary Cervan, Mr. L. Yenko.
. VII'
Prisrčno zahvalo naj prejmejo vsi oni, prišli kropit na mrtvaškem odru, ravno tako ki so se udeležili pogreba ter ga spremili na 1 4 potu k večnemu počitku, še posebna hvala P^Jj cem krste. Našo 'posebno zahvalo naj prej^,^ Berta Benda za vso požrtvovalnost in postr f jo je aam izkazala v teh žalostnih dneh. X Prisrčno hvalo A. F. Svetek pogrebnem11^ za vso postrežljivost in tako lepo vodstvo P0*^ Ti predragi soprog in oče, volja Večneg3 (je da se je končalo Tvoje zemeljsko trpljenje { o, preselil v večnost, kjer ni trpljenja ne nad'0 ^ vaj mirno in plačilo večno uživaj.
Žalujoči ostali:
MARY BENDA, soproga;
S.F. 2/C FRANK in JOHN, sinova; fo ANN ROPOS, hči.
Cleveland, O., 8. feb. 1945.	J
THE ^
vjKoristS; \a»ouation/
\ or /
V«*;'** /
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA
DOHODNINSKI DAVEK
vam točno izpolni odvetnik
WM. J. KENNKK
6530 ST. CLAIR AVE.	HEnderson 3876
Uradne ure od 9 zj. do 8. zveč.
xo^txxxxrxxxxxixiiiixxxxxxxixTrrxxxixxxixxy^xxxxirxx^
ki je preminul tako nepričakovane smrti dne 8. februarja 1944.
Bridka smrt je nas ločila
ter odvzela Te od nas,
nešteto solz je mati Tvoja že stočila,
žalosten vsaki dan je naš.
Oče žalosten zdihuje, Mstrine zastonj Te iščejo oči, le spomini naSi mili. blagi, na Tvoj hladni grob hite.
Hiša naša prej prijazna in vesela je sedaj osamljena ter zapuščena tiha vedno, skoraj prazna, kjer Tebe, ljubi dragi, ni.
Žalujoči ostali:
Kupite ekstra vojni bond in znamke.
Deponirajte del vašega čeka na hranilni vlogi pri
JOSEPH in VERA KRAJIC. oče in mati; VERA in ELEANOR KRAJIC, sestri,
Cleveland. O, 8, febr. 1945.
The People's Bank on Public Square
"Mr. Propwash" lep angleški bulldog zadovoljno liže ročico triletnega Johnny (Peper) Fusselman in s tem je bilo prijateljstvo zapečateno. Johnny je sin S-Sgt. Harry G. Fusselman-a, ki je vojaški fotograf, na Hamilton Field, Cal.



V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
KH. JJK) MRS. MflRICV
•
WAR SAVINGS
Brunetka Mary Ruth Rich iz La Grange, Ga. je bila v Netv Yorku aretirana in obtožena, da je prejemala vojaško plačo od dveh izmed svojih petih mož. Prvič se je poročila 1938, potem je poročila dva vojaka leta 191*1 ,med tem ko je njen zadnji mož danski mornar, s katerim se je poročila v junija leta 191*3.
Frank Drčar
ki jc mirno v Bofru zagnal dne 8. februarja 1943.
Snivaj tamkaj sladke sanje v tuji zemlji v Boru tain, da se vidimo v nebesih pa izprosi milost nam!
Žalujoči ostali:
MARY DRČAR, soproga; HČERE in SINOVI.
Cleveland, O., 8. feb. 1945.
v Slovenskem delavskem domu na Waterloo
Začetek točno ob 7:30 zvečer. Igral bo Vadnalov orkester. Obilo zabave in | Vstopnina 60c.	J
-t	ob priliki 10. obletnice obstoja
VPCAlifn društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ YTOCHW y SOBOTO 10. FEBRUARJA 1945
4
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
%.^IMMIIIIIIIIIIIHIIIillllllllllHIIIIIIIIIIMIll|l
Kakšno bo, vem ravno toliko, kakor vi, gospod. Trenutno še ne morem prav ničesar odločiti, dasi moram reči, da je Mr. Jefferson ravnal po svoji vesti, ki je povsem in docela poštena in natančna.
"Vpliv Jozuata Wilson ga je pritiral v to, da je uvedel sodno postopanje zoper Elizabeto, čeprav sem mu jaz zagotovil, da je moja žena."
('"Vsa čast vaši izjavi, gospod. Ali nikar ne pozabite dejstva, da je vašo ženo smatrala sojina oblast že za mrtvo, in da ste tudi vi pod vtisom te okolščine sklenili drugi zakon."
V tem hipu vstopi sodni sluga.
"Vdova Robin iz Mount City, gospod," je dejal.
"Vidite, Mr. Wilson, kakor nalašč!" reče Bothwell ter za-pove privesti vdovo Robin v sobo.
Edward je z vso napetostjo pričakoval, kako se razvije pogovor kateri ima priti. Sporo-
čilo, da pride ženska v Virginia City vložiti pritožbo zoper Jef-fersona, je Edwardu zbujalo upanje, da pove kaj o prejšnjih dogodkih. Morebiti najde na ta način priliko, doprinesti dokaze za besede in pritožbe, ki jih je Bothwell maloprej zavrnil.
Stara, sključena ženska, ki se je morala opirati na palico, pri-sepa v sobo ter naredi na vsakogar vtis, ki je zbujal sočutje do nje.
Pozdravila je z veliko spošt-Ijivostjo in ponižnostjo ter vprašala po nadsodniku.
Bothwell jo pozove k mizi.
"Vi ste vdova Robin iz Mount City?" jo vpraša.
"Da, gospod, da, stara Robin-ka, ki stoji z eno nogo že v grobu in je popolnoma zapuščena, odkar jo je zapustil njen edini neubogljivi otrok," zastoka starka. "Kaj naj počne star človek, ki si ne more nič več pomagati? Oh, moj dobri, mi-lostivi gospod nadsodnik, kakšen križ je vendar dandanes z otroci! Mati lahko zdrži deset otrok, ali deset otrok ne more zdržati niti ene matere!"
To se je glasilo sila žalostno.
"In saj vendar nihče ne zahteva, da naj bi me zdržal tisti neubogljivi otrok," nadaljuje vdova Robin, "ostal naj bi bil le pri meni ter mi pomagal in stregel v moji starosti. In kaj je naredila moja Elizabeta? Trikrat mi je že ušla in zadnjič se ni več vrnila. Drugo ji ne roji po glavi, kakor pustolovstvo, kakor pretirane in neumne ideje!"
"Ali veste, kje je vaša hči, o kateri govorite sedaj, vdova Robin?" vpraša Bothwell.
"Seveda vem to, gospod. Zato ravno prihajam semkaj. Pritožiti se moram nad sodnikom iz Wilson City, ker pridržuje mojega otroka, mojo hčer, mojo Elizabeto!"
Edwarda se jame polaščati nestrpnost.
"Kje je vaša »hči, ki ji je ime Elizabeta? Ali veste to?" vpraša on starko.
"V sodni hiši v Wilson City je, gospod."
"Tu se motite! Vaša hči je mrtva!" zatrdi Edward. "Vašo hčer je doletela smrt v San Franciscu."
Starka zre nekaj časa začudeno v Edwarda, potem pa zmaje z glavo, na kateri so bili pičli lasje že sivi.
"Ne, gospod, ni mrtva," je dejala, "vi morate imeti potem takem drugo deklico v mislih. Moja Elizabeta živi."
"Ali ste jo videli?" vpraša Bothwell.
"Kajpada, moj milostni gospod nadsodnik, v sodnem poslopju v Wilson Cityju je. Tam sem jo tudi videla."
Edward je postajal nemiren.
"Vi mislite takrat, ko ste podali svojo izjavo," vpraša nadalje Bothwell.
"Ne, gospod, ne. Ne samo tacaš, nego tudi sedaj. Saj je zopet tu. Ljudje mirovnega sodnika so jo zopet vjeli."
"Ali pa ste pri zdravi pameti?" vzklikne Edward. "Vaše oči so že slabe. To ni Elizabeta Robin, nego Elizabeta Wilson, moja prva žena!"
Zopet vpre starka svoje sive oči v Edwarda za nekaj hipov, nakar iznova zmaje z glavo ter se neverno nasmeje.
"Mati bo pač izpoznala svo-
Vabilo na proslavo s programom in plesno
BUY THAT EXTRA $100 WAR BOND TODAY!
Hlamte
VSAK PLAČILNI DAN
Joseph Krajic Jr.
jega otroka, gospod?" odgovori potem. "Vi ste torej gospod Wilson, v katerega se je moj malopridni otrok zatelebal?! Ah, kako hudo je, če mora mati kaj takega povedati o svojem lastnem otroku! Zdaj hoče ljudem natveziti, češ, da je bogata gospa Wilson, ki je že zdavnaj mrtva, in jaz mislim, da je tudi iz vas, gospod, naredila s svojimi lažmi in zvijačami norca!"
Bothwell prekine starko v govorjenju.
"Povejte nam sedaj predvsem odločno, ali ste izpoznali za svojo hčer tisto žensko, ki je sedaj pri Mr. Jeffersonu v Wilson City, ali ne," se obrne sedaj nadsodnik do vdove Robin.
"Da. Ona je, gospod. Kako ne bi poznala svojega otroka!"
"Vi še motite!" se razgreje Edward. "Vaša izpoved prinaša še večjo zapletenost v neverjetno zadevo!"
"Prosim vas, gospod, prepustite meni zaslišanje te priče in nikar ne vplivajte nanjo," de Bothwell odločno. "Tu sta si dve izpovedanji nasproti, ki ju moram poslušati in vpoštevati i obe. Vdova Robin, vi trdite in izjavljate, da je Elizabeta Robin, ki je vaša hči, sedaj v Wilson City in se izdaja za ženo Edwarda Wilson?"
"Izjokala bi se najraje za svojega otroka, ki zatajuje svojo lastno mater, da bi tako laže izvršila svoje načrte! Zmeraj J je hotela biti visoka gospa, v moji koči ji ni bilo všeč. In sedaj prihajam k vam po pomoč. Stara, betežna in bolehna žena prosi, naj bi ji bila izročena njena hči. Sodnik v Wilson City mi jo odreka; zato prihajam semkaj, da vložim tožbo proti njemu. Ali naj stara , vdova nikjer ne najde zaščite?"
Edward je strmel v prosilko, katere besede so se zares ganljivo glasile. Človeku bi se zdelo na prvi hip, da ji prihajajo iz srca.
Ali je bila vdova Robin pretkana igralka, ki je bila najeta za to vlogo, ali pa jo je domiš-
ljija tako prevzela, da je sma-. trala Wilsonovo ženo za svojo hčer?
"Pravite, da ste jo videli?" vpraša Edward. "Videli ste jo sedaj ter izpoznali v njej svojo hčer?"
"Da, gospod, tako je, kakor pravite," pritrdi starka.
iMr. Bothwell je molče in pa-zno poslušal.
"Mr. Wilson," je dejal Edwardu, "slišali ste izpoved vdove Robin. Kaj imate še pripomniti k temu?"
"Gospod," vzklikne Edward s tresočim glasom, "izročite ne-srečnico, ki je v Jeffersonovem varstvu, tej stari ženi!"
Rnthwpll sp začudi, nli v ti-
|stem hipu je razumel Edwar-dove"besede — ljubezen ga je prisilila k temu, da je podpiral vdovino zahtevo. Samo da pri-' de Elizabeta na prosto, samo da je rešena iz sedanjega položaja!
"Vi ne predlagate kaznitve tiste, ki vas je varala?" vpraša, Bothwell.
"Ne, gospod," odgovori Edward.
"Za nadevek napačnega imena je dosedanji zapor zadostna kazen," zaključi nadsodnik obravnavo. "Mirovni sodnik Jefferson naj vam, vdova Robin, izroči vašo hčer po vašem po-vratku v Wilson City."
"Hvala, gospod, prisrčna
hvala!" se zahvali stara vdova Robin z navidezno ginjenim glasom.
"Zdi se mi, Mr. Wilson," pravi sodnik Wilsonu, "da vam je ta odločitev všeč. Sami ste predlagali, naj bo izročena tista priprta ženska vdovi Robin. Stvar je s tem rešena. Srečno pot!"
Edward odide. Zunaj se obrne do vdtive Robin.
"V Mount City vas obiščem," ji je dejal. "Skrbite predvsem za to, da pride Elizabeta iz ne-zasluženega zapora. Pravico
1879 :
m
M^JJ^egou ;
mm\ I day °
m	o]
lBmm/	*\
FEB. 14J
'n/