ANGLIJA VABI TUJI KAPI-TAL.
RAZMERE MED KANSAŠKI-MI PREMOGARJI.
Pripravljena kooperirati z drugimi narodi, na oljnatem polju.
London, 17. maja. — Angleški oljnati magnatje so konečno prišli do zaklujčka. da njih politika glede oljnatih polj v Persiji in Mesopotamiji ni na pravem tiru, in. da bi jih znala konečno dovesti do katastrofe v tem oziru. Lakomnost ni nikjer dobra in še tudi nikomur ni koristila, pa tudi gotovo Angliji ne bo, je pred kratkim izjavil neki visoki angleški državnik, pred skupino uglednih angleških državnikov.
Zato so sedaj pričeli angleški kapitalistični magnatje vabiti tuji kapital na pomoč v oljnatih okrajih. V Persiji in Mesopotamiji pravijo, so vrata odprta vsemu svetu. Ameri-kanskim finančnim politikarjem to, kar ne gre v glavo, da bi stara Anglija tako hitro spremenila svoje srce. Zato sklepajo v Washingtonu, da je to nova poteza angleške diplomacije na oljnatem polju. Eni prerokujejo, da Angliji gre za nohte, v Evropi in daljni Aziji in vsledtega, hočejo za trenutek obrniti pozornost svojih tekmecev, ki ji kradejo svetovni trg, na oljnato polje. Drugi pa prerokujejo, da Anglija stoji v slabih finančnih razmerah in, da nji sami ni mogoče popolnoma razviti proizvajanja olja v Persiji in Mesopotamiji. zato hočejo ameriškega kapitala. Naj bo že eno ali drugo, gotovo je, da tu se gre za koristi Angležev samih. Če bi Anglija ne videla v tem mastnega dobička, bi q-o-tovo ne vabila tujcev na sodelovanje.
RAZNE N0YICE.
MATI REŠILA OTROKE IZ GOREČE HIŠE.
Nelson, Mo., 17. maja. — Rajši, kakor pa da bi pustila svoje otroke umreti v plamenih, je skočila negle-de na svoje lastno življenje, tukaj-šna farmarica Katherine En os v <ro-
*	o
rečo -hišo, ki so jo menda zapalili njeni otroci, ter rešila smrti svoje tri nedorastle otroke. Sama se je pri tem smrtno nevarno opekla.
I*UMUNSKA KRALJICA OBIŠČE CHICAGO.
Rumunska kraljica Marie bo v kratkem obiskala Združeno Države. Po-setila bo tudi veliko Chicago. Članice* chicaškega višjega družabnega fcroga, že hite s pripravami, da bojo kraljico Marie dostojno sprejele, ko pride v Chicago.
ČITATELJI POZOR!
V prihodnji številki bomo pričeli objavljati na zadjiji strani, humori-sticno povest "Za čast." Povest ima v sebi toliko humorja, da se bo vsak od srca nasmejal, ko je bo čital. Zato opozarjamo že danes vse čitatelje našega lista, da naj pazijo, na to povest v prihodnji številki.
Unijski premogarji in njih organizacije na Črni listini.
Springfield, 111. — Guy Young posebni preiskovalec razmer med delavstvom se je te dni vrnil iz države Kansas, kamor je bil poslan, da preišče razmere med kansaškimi premogarji. ki so na stavki že toliko časa. On poroča v "The Illinois Mi-ner-ju'':
"Gotovo je. da se bo zdelo marsikateremu neverjetno, kar bom poročalo razmerah v katerih se nahajojo kansaški premogarji. Toda resnica je. videl sem na lastne oči in če bi pisal drugače, bi zavijal iti potvarjal resnico.
V kansaškem premogarskem o-krožju je kakih 4000 unijskih mož na črni listini pri vseh tamkajšnih pre-mogarskih družbah. Na tej listini soj tudi vse njihove organizacije. Veliko ljudi se nahaja pred pragom strašne bede. Mnogo jih gleda že danes z obupom na vsak prihodnji dan. ker lakota vlada že v marsikaterem domu premogarskih družin. Veliko vprašanje je, kaj bodo te družine naredile sedaj, ko jih illinoiški premogarji ne podpirajo več. Konec stavke jim ni doprinesel nič dobrega, kakor to, da so ubogi delavci na črni listini pri vsaki družbi.
Premogarji v državi Kansas so v, resnici v strašnem položaju. Lastniki pa stoje ošabni držeč križem ro-! ke, nemeneč se za stanje ubogega premogarja njih sočloveka."
Tako je torej stanje kansaškihj premogarjev. ki so šli na stavko za premogarja njih sočloveka." Premogarji so iskali prilike, da bi
pobotali z lastniki in jim razložili! sv*jc stališče, na katerem vstrajajoj ir« zahtevajo pravično plačo, za svojo del
o. 1 oda kistniki so se jih ogiba? i in vpili v svet potom svojih plačanih trobil, da -premogarii so že itak preplačani za svoje delo in da sploh nečejo delati. Tako so metali javnosti pesek v oči. da javnost ni videla krivic, ki so se godile ubogim premogarjem. Sedaj so jih pa družbe djale na svoje črne listine in gotovo je, da jim niti dela ne bodo hoteli dati z lepa. Na tak način hočejo pokazati svoje maščevanje kansaški premogarski magnatje. Je pa to človeško? Vsak pošten človek mora priznati, da je to krivica, ki zasluži vsega obsojanja. To je kriminalno! To
ni nič boljši, kakor če bi lastniki se z mečem v roki navalili nad uboge majnerje. To je nasilje bogatinov, modernega dvajsetega stoletja!
TURKI SE PRIPRAVLJAJO NA VOJSKO.
Carigrad. 17. maja. — Turška nacionalistična vlada je obvestila svoje zastopnike v tujini, da. ker se je izključilo Turčijo na genovski gospodarski konferenci iz njenega kroga. se smatra sedaj od strani turške vlade to, kot preziranje in naravnost sovražno napram sedajni Turčiji. Zato smatra sedajna turška vlada edino za pravično, tla odloči meč, gr-ško-turški spor.
Iz zanesljivih virov prihajajo novice. da je baje ruska boljševiška vlada obljubila Mustafa Kemal Paši svojo pomoč in sicer pod pogojem, da se po zmagi uredi gotove koncesije med Rusijo in Turčijo glede izhoda iz črnega morja skozi Carigrad-sko ožino.
Časnikarski poročevalci naznanjajo, da polni vojaški vlaki se pomi-čejo proti grško-turški fronti. Xa-cijonalisti rekrutirajo vse možke od 18. do 42. leta. Kaj porečejo o tem zavezniki še ni znano, vendar za enkrat je prav lahko sklepati, da bo ostala simpatija zaveznikov na strani Grkov.
JUGOSLOVANSKE NOVICE.
Poročni dar Slovenije kralju. Kot
slovenski narodni dar Slovenije kralju za poroko, bo knez Windisch-graezova vila na Bledu. ki jo je poseben odbor pod predsedstvom Dr. Majarona že kupil. Kralj pride baje kmalu po poroki, ki bo 1. junija s svojo soprogo Marijo rumunsko na Bled ter ostane tam dva meseca.
Pravica in veliki grešniki. Bivši vojni minister Žečevič bi se moral zagovarjati pred sodiščem, ker je ali direktno ali indirektno kriv, da je 300 naših vojakov rekrutov pomrlo 7000 pa obolelo. Toda razni poštenjakoviči njegovega kalibra se na vse mogoče načine prizadevajo, da bi tak "nadčlovek" prišel v roke pravici. Kaj pa je 300 bodočih gmaj-narjev proti enemu generalu?
TERORIZEM CHICAŠKIH RO-KOVNJAČEV.
Chicago. Tli., 17. maja. — Sinoči so chicaški teroristi, ki polagajo že dalj časa bombe pod nova poslopja, ki jih grade unijski delavci, tisti, ki so zadovoljni z Landisovo razsodbo, zapalili zopet velikansko poslopje, ki je imelo 72 flatov ali stanovanj. Stavba se je gradila ob Sheridan Roadu in je imela hišno štev. 7655-7717. Poslopje je bilo že skoro dogotovlje-no. Skoda je velikanska in jo cenijo nad $2^0.000.00.
Ker je razžalil Orle, se je moral
včeraj pred okrajnim sodnikom dr. Stojkovičem zagovarjati dr. Cirman. sekunaarij deželne bolnice v Ljubljani. Zastopnik tožitelja mu je do volil poravnavo pod pogojem, da plača 1000 K za Vincencijevo konferenco pri sv. Petru, v Ljubljani, prekliče žalitev in plača vse stroške. Obtoženec je te pogoje rad sprejel. Ida se obvaruje kazni zapora oz. denarne globe. — V ročekrvni gospod doktor je bil takoj po žalitvi tako junaški, da je pri zahtevi razžaljenega, naj se legitimira, pozabil svojo materinščino in vprašal: "Was wollen Sie? Wir sprechen nur deutsch !"
IZ DELAVSKIH KROGOV,
ZRAČNI VRTINEC PRENESEL HIŠO.
Waco, Tex., 17. maja. — ^Zračni vrtinec se je pojavil na tukajšni farmi predvčerajšni večer in prenesel hišo Mr. Dorsey-a za kakih 40 yar-dov. Hiša je ostala skoro nepoškodovana.
OBLASTI PREJELE GROZILNA PISMA.
Chicago. 111., 17. maja. — Takoj po aretaciji "velikih treh" Big Tim Murphy-a, Con Shea in Frenchy Mader-ja, so prejele oblasti več grozilnih pisem, da ako ne prenehajo s postopanjem proti tem trem voditeljem in jih ne izpuste na prosto, se bo pričelo z resnimi demonstracijami in, da bojo vpepelili več poslopij.
POŠTENO DELAVSTVO NIMA PRI TEM NIČESAR.
Da se bo razumelo, kdo so ti teroristi, je potrebno pojasniti, da je to del tistih delavcev, ki so se odcepili od chicaških gradbenih delavcev. Na čelo so se jim postavili veliki trije Murphy, Shea in Mader. Ker se je velika večina vrnila na delo pod pogoji, ki jih je določil Landis, je teh par nezadovoljnežev, pričelo z radikalnim delom, ki se je pa zadnje dni spremenilo v pravi krvavi terorizem. Ti teroristi imajo na vesti dva umora, več razstrelb raznih poslopij in še več drugih zločinov. Pošteno unijsko delavstvo nima s to bando opraviti ničesar.
Razkristjanjenje šole. V prosvetnem ministerstvu z veliko naglico izdeljujejo načrt, kako razkristjani ti šole. Načrt bo, kakor se čuje silno radikalen. Vsa katehetska mesta se ukinejo in to po vseh šolah, od ljudske do vseučilišča. V ljudskih šolah in nižjih razredih srednjih šol se bo sicer še poučeval krščanski nauk, pa ne od duhovnikov, ampak od lajikov. Kakšen bo ta pouk, si lahko mislimo. Boljše nič kakor to!
KATOLIŠKI DUHOVNIK PRI-
VEDEL K SPRAVI DELO-DAJAVCE IN DELAVCE.
St. Louis, Mo. — Y tukaj snem mestu je vladal spor 18. mesecev med unijskimi tesarji in združenimi gradbeniki. Ta spor se je pred dnevi poravnal in pri tej poravnavi trdijo listi ima glavne zasluge katoliški duhovnik Rev. Father Timothy Demp-sey. Father Dempsey je med tamoš-njimi delavci vobče čislan in spoštovan, radi večkratnih nastopov za delavske pravice. Tesarji so zahtevali od gradbenikov za svoje delo po $1.25 na uro. Gradbeniki pa so ponujali 95c na uro. Father Dempsey pa je sklical skupaj delodajalce in delavce tesarje, ter je v temeljitih besedah dokazal, da delodajalci nimajo prav, ki zahtevajo od tesarjev,, ki opravljajo važna in težka dela. da bi jim delali za tako nizko plačo. Dokazal je, da tesarji potrebujejo pri svojem delu drago orodje, ki si ga morajo nabavljati sami in vsledtega so vsekakor upravičeni najmanj do $1.10 na uro. Povdarjal je. da vsak cent. ki bi ga tesarji prejel* manj, kakor $1.10 na uro za svoje težko delo, bi jim bil ukraden iz njegovih rok in iz njihovih ust. ako preračunamo, kako malo se je znižalo cene življenskim potrebščinam, v primeri z znižanjem plač."
Delavci in delodajalci so spoznali po Father Dempseyovih besedah, v eden drugem sočloveka, ki imajo od Boga podeljene vsi skupaj iste pravice do življenja. Podali so si roke in tesarji so se vrnili na delo. Tako vlada zopet zadovoljnost na obeh straneh .
Pa bo zopet prišla tetka Prosveta in njen samosrajčnik Proletarec. pa bosta napisala: " Kapitališka cerkev in njeni duhovniki so z bogatimi proti delavstvu!" Le pazite če ne bo res!
ŠIRITE LIST "E D I N O S T" I


i» ■
DENARNE POŠILJATVE.
Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih.
Vcerajšne cene so bile:
Jugoslovanskim kronam:	Italijanskim liram:
500 kron ............... ..$ 2.35	50	lir	..................$ 3-35
1000 kron ...-........... 4.20	100	lir	.........---- 6.25
5000 kron ............■ •. 20.00	500	lir	................... 29.00
10000 kron ................ 40.00	1000	lir	.................. 57-00
Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75.00 računamo $1.00. Od $75-Oo do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po 1 c in pol od vsakega dolarja.
Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava.
Za vsa nadaljna navodila pišite na:
BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street	Chicago, 111.
' ■■" Ji " Mi -' Mk ___
:____________
_
'EDINOST
EDINOST.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V
Izhaja trikrat na teden.
AMERIKI.
Iz slovenskih naselbin.

Slovenian Franciscan Press
K849 W. 22nd Street,	Chicago, UL
Telephone: Canal g8.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Tri-Weekly by •LOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd Street. Chicago, 111.
Entered as secend-class matter October 11. 1919, at the post office at Chicago, 111.
under the Act of March 3. 1879.
ODPRTO PISMO
Dr. J. Kernu, vrhovnemu zdravniku S. N. P. J.
Cleveland, Ohio.
Gospod doktor !
Yi ste mej "Zdravniškimi nasveti", ki jih priobčujete v glasilu Slovenske narodne podporne jednote'', "Prosveti". št. 103., str. 8. to-Ie napisali: "Smatram za velik greh, da moderne države ne dovolijo, da bi se ljudstvu smelo povedati, kako preprečiti koncepcijo."
Dovolite mi. gospod doktor, javno vprašanje: Kaj Vam je nareko-\alo v pero te usodne besede? Dvoje je mogoče. Ali ste se glede tega po- ^ inkier < H M. Lorainska naselbina to si je gotovo zaslužila večno zve-
Vas pozdravlja in se Vam iskreno ličanje. Umrla je ravno na veliko zahvaljuje. Rog Vas živi!	j soboto, ko so se zvonovi zopet ogla-j
Farani. j sili oznanjajoč, da je zopet prišla ve-j likanoč. dan vstajenja, da je konec! Cleveland, O. — Iz naselbine, ka-1 trpljenja. In res je bilo za njo konec kor je naša. bi se moralo večkrat po-! t^jenja. kajti angel smrti jo je re-
' šil in jo odpeljal v večnost k Bogu. Pogreb se je vršil v torek po veliki-
Lorain, O. — Podpisani farani Sv. greh se je vršil v pondeljek, 10. a-Cirila in Metoda slovenske župnije' prila.
se prav iskreno in prisrčno zahva- Ko smo pa začuli, da je smrt polju jemo Rev. Benvenutu Winkler1 segla v družino Rozalije Kovač in jo O. F. M. za njegov veliki in požrtvo ! pobrala, bili smo ginjeni vsi, ker valni trud, katerega je imel, ko je' smo jo poznali kot preje tako zdra-dajal sveti misijon tukaj pri nas v vo in rdečo in vedno veselo žensko. Lorainu. Bili so v resnici lepi dnevi Da, zakaj pride smrt v hiše, kjer poza našo naselbino in cerkev je bila bere otrokom dobro mater, ko jo naj-pri vseh govorih natlačeno polna, bolj potrebujejo? Umrla je za ra-Ljudstvo je z veseljem hitelo v cer- kom. Bolezen je bila dolga in huda. kev poslušat navdušenega govorni- Pokojna Rozalija je bila stara ko-ka pri vsakem vremenu, zjutraj maj 43 let. Bila je doma iz Hudeje, in zvečer. Bog na i mu toraj obilno fare Trebnje. V Ameriki je bila 24 plača njegov trud in želimo mu, da let. Tu zapušča soproga in 6 otrok bi ga ljubi Bog ohranil še dolga le-; starih od 2 do 21 let. Spadala je v
premog se potrebuje vedno, in se to dela samo namenoma, da bi se pre-mogarje, ugnalo, ker s praznim želodcem se ne bodo mogli ustavljati dolgo, je pa to hudobno in vredno vsega obsojanja. Tako delajo bogatini z delavci, zakar jih je lahko sram. Pozdrav vsem naročnikom E-dinosti. Stavkujoči premogar.
ta pri zdravju, da bi mogel še veliko Več društev, ki so ji skazale zadnja naselbinam dajat sveti misijon, ka- čast pri njenem pogrebu. Pogreb je, ^ kor ga je dajal nam. Rev. Benvenut imela krasen. Veliko je trpela, za-
stavili na stališče socializma, v čegar službi ste. kot vrhovni zdravnik imenovane Jednote, ter izrazili njegovo, ne svoje prepričanje v tej zadevi. Ali ste pa s tem dali duška svojemu lastnemu prepričanju, brez ozira na stranko, kateri slučajno služite kot zdravnik.
Ako je prvo res, potem Vas s stališča socializma razumem. Socialisti so mej najbolj navdušenimi apostoli neomaltuzianizma. Beseda proletariat. ki jo tako radi nosijo v ustih, pri večini njih že zdavnaj ni več ročati. Imamo vedno kaj nepričako-na mestu. Proletarec. v prvotnem pomenu besede, je človek, ki ima ve- venega, ker nas je mnogo iti se tudi l:ko otrok {proles-otrok), pa malo življenskih sredstev. Kdo se pa tla-! vedno kaj novega dogodi, da nas iz-res bolj pridno otresa tega božjega blagoslova, kot socijalisti ? Vem J nenadi in je zanimivo, tia bodo oni proti tej moji trditvi odločno protestirali. Toda spričo d>-< Svoječasno. recimo pred kakimi
kazov, ki jih imam za to. so vsi protesti zastonj. Časopisje rdeče inter-nacijonale, je v svojih člankih in inseratih polno reklame za neomaltuzia-nizem. Znana mi je cela vrsta brošuric, socialističnega izvora, namenjenih isti propagandi mej delavskimi sloji. Da ima popularizacija tega lelikega pomora dvajsetega stoletja tudi praktični odmev mej njimi, dokazujejo izjave mož. ki jim lahko verjamemo. Prof. Dr. Wolf pravi. <ia v tistem razmerju. x katerem socializem napreduje, se število rojstev .zmanjšuje. Narodni prirastek gre na račun katoličanov, socialisti so ab
20 leti. smo gledali samo razvoj naselbine. številne poroke, naraščaj gostiln in trgovin itd. Clevelandska metropola je bila kakor bela Ljubljana. Sedaj na smo že naprej prikorakali. Časi so se začeli nekoliko spreminjati. Ne rečem da nas je vedno manj."ker naš mladi živelj je
noči. Trume so jo spremljale k pogrebu.
Družinam naše odkrito sožalje.
Prijatelj.
stinentje. Pripadnost k socializmu pomeni v trojnem, čveternem oziru zapolnil naselbino. Da nas bi bilo ma-
boj rojstvom. Okrožni zdravnik v Eislebnu, Dr. Ranch, piše v svojem članku "Socialna demokracija in nazadovanje rojstev", tl i socializem "na nesramen način preprečuje koncepcijo." Kot dokaz navaja neko tozadevno predavanje, ki je je imela Mrs. Alma Wartenberg na socialističnem društvenem sestanku v Schraplau. Kaj ie povedala in nazorno kazala socialističnim dekletom in ženam, mi dostojnost brani zapisati. Mej-rarodni kongres neomaltuzianistov v Drezdenu 1. 1911. je konstatiral, da c.va milijona nemških delavskih družin samovoljno določa število otrok. Kake družine so bile to, je iz povedanega jasno. "Če pomislimo, tla se od takrat njih število gotovo ni zmanjšalo, ampak morebiti podvojilo, ne samo v Nemčiji, ampak tudi drugod, potem si lahko predstavljamo, kako globoko se je neomaltuzianizem zajedel mej delavske sloje, ki so se odtujili veri, najmočnejši zatvornici tega zločinskega početja. Ni čuda,! ee so socialisti posebno navdušeni zani. Obilna družina se jim slika kot nekaka coklja. da rdeči voz ne more s tisto hitrostjo naprej, kakor bf ra-<di. Več otrok, večja konkurenca delavstva. Večja družina, večja odvisnost od delodajavca. Jasno je. tla taki motivi mej socialisti zelo pospešujejo neomaltuzianizem.
Da, gospod doktor, ako ste Vi ono zapisali s socialističnega stališča, tla tistim, katerim služite, napravite mal kompliment, potem stvar razumem. Ne razumem pa Vas, če ste to storili proti lastnemu prepričanju. Ko bi kaj tacega storil kak Zvonko Novak, bi si pač mislil, lačen je bil revež, zato je zatrobil v rog tistega, ki mu je dal kruha. A Vi ste prorni-nenten mož,"ki ima zasigurano eksistenco. Zato ne moreni verjeti, tla bi Vi svoje prepričanje na ljubo socialistom zatajili in svojo stanovsko čast in znanost vpregli v strankarski voz. Ne. ne dolžini Vas tega, uverjen •sem, da imate za moje prvo vprašanje le negative odgovor. Toda. gospod doktor, negativen odgovor na prvo vprašanje, je pozitiven na al ru go.
Torej ste Vi prepričani, da je preprečitev koncepcije, vsaj v gotovih slučajih, nekaj dobrega. Saj če bi ne bilo dobro.. kako for moglo biti predmet državne postavodaje? Država ja ne more ničesar odrediti, ničesar dovoliti, kar bi ne bilo v občni blagor. Da. po Vašem je preprečitev koncepcije v gotovih slučajih nekaj tako dobrega, da imate za velik greh, ker večina držav kaj tacega še ne dovoljuje. Iz tega se vidi. da Vi smatrate državo za kompetentno, to dovoliti, da ste, zavedno ali nezavedno, nekak moralni pozitivist, po vzorcu državnega malikovavca Hob-bes-a, ki mu je bila država počelo morale.
Se ne čudim, gospod doktor, ker vem, da ste vi medicinarji splošno :>labi filozofi in še slabši teologi. Menda zato. ker imate preveč s človeškimi telesi in njih nenormalnim funkcioniranjem opraviti, premalo z dušo in njenim višjim delovanjem. Zato bi bilo boljše za vaš ugled in lažja enkrat odgovornost, ko bi ostali v mejah vaše vse časti vredne vede. Mej njimi vas v resnici občudujemo, zunaj njih ste nam včasih u-ganjka. Z drznim čelom večkrat zagovarjate stvari, ki bijejo v obraz vsaki morali. Ena takih je neomaltuzianizem, ki je v vaših krogih, da govorim po Vaši zlorabi terminologije, dogma. O. vem, da niste Vi edini, ki zagovarjate neomaltuzanizem.Vem, da so že žal 1. 1852. vse veličine Vašega stanu, razun dveh, na svojem kongresu, ki ga je sklicala fran-cozka medicinska akademija, izrazile za antikoncepcijonelno prakso. Kolikokrat se je isto zgodilo še pozneje, Vi bolje veste, kot jaz. A to vem tudi jaz, da imajo danes le zdravniki globokega verskega prepričanja toliko poguma, da si upajo glede tega vprašanja in prakticiranja proti toku plavati. Vi niste mej temi, Vi greste z maso, ali iz čisto samosvojega prepričanja, ali iz od mase Vam sugeriranega, to je Vaša stvar. Meni zadostuje vedeti, da je to Vaše prepričanje in sicer tako globoko prepričanje, da štejete državi v smrtni greh, ker Vam brani, mu svobodno dati cluška v Vaši zdravniški praksi.	(Dalje prihodnjič.)
Cove, Oregon. — Cenjeno uredništvo: — Pošiljam Vam naročnino za Editfost 53.00. List se nam jako do-pade. ker je v resnici praktični katoliški list. Posebno Pavle je vreden pohvale. Ta kerlc. ga pa res markira, mi se mu nasmeiemo, kadar se pokaže v Vašem listu. Vse kar piše je resnica.
Vrerne imamo tukaj se vedno hla-
Io, ni nobenega znamenja, če tudi vi dim > več pogrebov, kakor pa porok. Računamo, ra nas je Slovencev v Clevelandu nad 30 tisoč in pri tem smo še tako leno skupaj naseljeni, da lahko vse vidimo in opazujemo, kaj in kako se j*odi z nami in med nami.
Posebno nekaj lahko opazimo iz vsega, kar se okrog nas godi: to, da sobju. se staramo, da izmiramo in da z nami izumira naša sedanja slovenska zavest in da postajamo ocj! dne do dne bolj ?merikanski, vsaj i>o svoji; rednik : mladini. Tega seveda ne morem kri- resa. sem se vseeno ojunačil in pri tizirati. Pa če tudi kritiziramo, kaj! iel za pero. da Vam malo poročam nam pomaga? To. bo itak prišlo sa-j iz tukajšne okolice. Sedaj smo, ka-tno po sebi, če hočemo ali nočemo. \ kor je Varrr že znano na počitnicah
Da izmiramo (izumiramo) to bo- na stavki. Od 1. aprila naprej poči-de danes predmet mojega opazova- vamo in do kdaj bomo počivali nih-nja. kajti opozoriti hočem čitateljej če ne ve. Stavka se nadaljuje mirna neke slučaje, kateri nam gredo.! no. Po okolici obratuje par malih
Cleveland, O—Tu Vam pošiljam
pismo, katerega sem sprejel iz Ljub-Ijanee od rodoljuba. Iz tega pisma se da spoznati, kako navdušeno se bore v domovini za napredek prave krščanske misli in stranke, ki si je to misel postavila v svoj prapor.
Jugoslovanski Orli so edini branik proti protiverski struji. ki danes po domovini kali vodo, da bi ribarila po kalni vodi. Orli so steber kr-j ščankih načel. Mladina bo rešila domovino pred propadom, pred brez-verstvom, s katerim so hoteli tak"j vojski zastrupiti vso deželo m cel narod. Mnogo jednakih pisem sem sprejel od raznih odličnih mož.
Ako nam je kaj na tem, tla bi doma v naši stari domovini ostal verski duh, moramo tudi mi simpatizi-rati z organizacijo, kakoršna so Orli. Orli skušajo zanesti med narod prepričanje, da bodo samo eno vedeli : Ne morete več ostati mlačni in površni. Mlačnežev ne marajo več in ne smejo marati! Ali si vroč ali si pa mrzel. Katoličan ali pa proti-katoličan. Sredina ie mlačnost. ki ie pa nagnjusna. Zato pa ie boj, boj. Boj imajo na celi črti. Ta boj je pa toliko hujši, ker so na povržju nasprotniki. ki imajo vso moč v deželi, imajo za seboj vlado, katera jim gre na roko. Toda ne bodo zmagali pri ti verski sovražniki. Narod <e pr< -buia. K temu pa največ pripomaga organizacija Orlov, organizacija na-:e slovenske katoliške mladine. Narod vidi. da je bil zapeljan, ko je vr-"el raznim sleparjem. Vidi. da je e-dina rešitev domovine in naroda v e krepko zorganizira pod 1 praporom svetesra Kriza, kjer so se
dnj). Pripravljamo se za setev, ah teni fja ker je zemlja še vedno mrzla se Še'
malo bojimo. Vendar upamo, da z 1 borili njegovi očetje. Zato bi mora-inajnikoni bo počasi tudi gorkota do- 1} mj amerikanski katoliki veliko več
spela v naše kraje.
Pozdrav vsemu uredniškemu o
storiti za te Orle, jih finančno ve-• !iko bolj podpirati, kakor smo pa jih, I ker ako podpiramo nje podpiramo 1 križ. branimo one cerkvice, katere
______ _	1
smo tako radi imeli doma in ki so Moon Nun, Pa. — Cenjeni g. tr-j nam tako mile, ko se jih s pomiri ja-
Frances Neiger.
Dasi nisem navajen pe-1 m0 tukaj v tujini.
bolj kakor navadno v srce.
Različno je naše življenje in različna naša smrt in ker se staramo in ker nas je veliko, bomo tega vednt> več imefi med seboj". Pri vsaki smrti našega trpina rojaka ali rojakinje, nas zaboli v srce alf pa nam odpre nov spomin na nas same. da bomo tudi niT kmalu na vrsti.
Nekateri slučaji so pa še bolj pomembni ali vsaj mi jih imamo za izvanredne. Nekaj takih slučajev se je zgodilo v naši naselbini v zadnjem času. Izmed vseh naj vzamem tri slučaje.
Pred kratkem sf je lahko-mišljeno
premogorov, kjer so najeli nekaj" neunijskih delavcev, vendar veliko se je tudi že teh pridružilo nam linijskim premogarjem in jih odšlo na stavko. Imeli smo tudi že par zborovanj na katerih smo nanduševaH eden drugega k vstrajnosti za nadalj-no borbo proti lastnikom premogo-rovov. Dosedaj smo ostali edini in kot taki tipamo, da bomo če tudi počasi, a vendar dospeli srečno do ko-nečne zmage.
Vaši listi se tudi nam tttkajšnim rojakom zelo dopadejo, posebno, odkar je pričel izhajati po trikrat na teden. Vsi želimo, da bi Edinost iz-
končafo svoje mTado življenje 2rlet- haiala dnevno.
no dekle, hči slovenskih starisev. Vse najlepše pozdravljam in osta-brez u z roka. Človek, ki se zaveda1 jam.	Vaš zvesti naročnik.
svoje človeške časti, bi vse dal za'	-
svoj'e zdravje, ker mu je to najdra-j Springfield, 111. — Slovenci v tu-gocenejše. Kateri pa pozabi na svojo kajšnem okrožju smo na stavki.
človeško čast, pa tako daleč zaide,
Stavka se nadaljuje in vsi upamo,
da si sam življenje konča. Nesreča, da zmaga bo na naši strani. Na zad-
je pa hotela, da je truplo na mrtvaškem odru skoraj še zgorelo.
D rugo žrtev si je pa smrt izbrala drugače. Ženo, ki je bila močne postave, v starosti 48 let, je smrt počakala na ulici, ko je šla z dela. Bila je pridna šivilja. Postalo ji je slabo, pripeljana na dom je kmalu za tem izdihnila svojo dušo.
Bila je to Ivana Krašovec, žena blagega in mirnega značaja, doma ;z
nji seji našega lokala se je poročalo, da lastniki ne kažejo še nikakih znamenj, da bi bili pripravljeni sesti k mizi s premogarjem k spravi. Trdovratni so in delavstvo hočejo z lakoto prisiliti k vdaji. Posluževati se pa takega sredstva, je pa. po vseh božjih in pravičnih postavah proti-postavno. To se pravi poslužite se sile. ker lakota je še mnogo hujše, !kakor orožje. Res nimamo postave.
Loškega Potoka. Imela je veliko da bi zapovedavala da delodajalci
znancev in prijateljev, ki so jo pri-
morajo dati delo delavcem, a če se
šli pokropit v obilnem številu. Po- pomisli, da bi se lahko delalo, ker
Pismo se glasi:
Velespoštovani:
Dovolite, da se zopet oglasim. Najprvo o Orlu nekaj. Organizacija se lepo razvija vsepovsodi. Zadnji mesec se je vršil velik telovadski teden v Unionu. ki je bil velik vspeh. Knezoškof. dva generala, pokrajinski namestnik in cela vrsta gospode je bila priča Orlovskega triumfa. Bil je to velik dogodek, nekaj posebnega. .Zlasti še v primeri z monopol i-rano telovadno tehniko Sokola, ki je imel že preje svoje akademije v LT-nionu. pa je bila dvorana skoraj prazna, in teden pozneje v Narodnem Domu. kier je bila zopet slaba udeležba. Sicer ne bi tega omenjal, vendar to povdarim. kako so se vsi veselili napredka Orlov in da je bila s tem kaznovana nadutost Sokolov, ki nas skušajo zatreti celo s silo z državno pomočjo. Pa se ne damo! Dan za dnem. nedeljo za nedeljo se vrše križem domovine tečaji, da bodo naše prireditve letos vzorne in da bomo v ponos slovenskemu imenu v Brnu na mednarodni tekmi, ki se bode vršila ob tej priliki. Okrog 400 Slovencev Orlov bo pohitelo proti Če ški. da ustanove končno "Slovansko Orlovsko Zvez o." Dal Bog 11-speha in sreča junaška!
O položaju v domovini: Na zunaj nimamo nič kredita. V notranjem pa nič miru. Kriza za krizo. Ena za drugo. Razne sleparije. Pa nobenemu velikih mož se ne skrivi lasu. Vrana vrani ne izkljuje oči. Avto-nomistična ideja prodira neuzdržno. Demokrati so v Sloveniji izgubili vse simpatije. Celo trgbvci in gostilničarji prirejajo shode proti draginji, ki so vsi naperjeni proti politiki demokratov, ki hočejo za vsako (Nadaljevanje na 3. strani.)
-gnwosr
v
a -z
K
z
J
&
&
•S3
•t?
•dJ? •£5
je boste imeli za suvenir.
| žrtvovalnosti, ima v sebi moč na-
Zdej sem pa prnesu Vam tud en' predka. V trudu in znoju, — pol-
Ely, Minn. — Dragi striček: — Tudi jest hi rada prišla 114 vas korner jest bel ^labo pišem po slovensko pa si boste morali vi bol glavo belt da bote prebral: jest sem prišla iz starega kraje me je mama prenesla sem za atetam. Zdaj sem stara 12 let hodem v 0 razred jest hodein v publik šolo tukaj ne Elv nimamo nič kat. šole na bo žt- čez čas. Krščanski nauk nas uše Father Mihelič ki so rekli, da bo najbrže letos birma. Jest grem vsaki mesec k sv. obhajili in tudi molim za našga strička de bi bili zdravi še mnogo let, da bi Širili ta lepi list Ave Maria ko ga \ rcdce dobim na prvo grem na korner da preberem vse od konca do kraja. V listu Ave Maria sem se najbol navadla slovensko in tudi mama me nči po slovensko. Xaš Father Mihelič so bli lansko leto v stari domovini, so nam dosti novega povedati od tam tukaj na Ely smo imeli huda zima pa hvala Bogu se ie že začelo topiti. Tam pri vas v Chicago kakor berem imate bolj mila zima sai ste bli vi že tudi tukaj na Ely ste r.neli svet misjon. mi ata in mama dostikrat povedo, kako je blu luštno takrat, ko -te imeli pridge. Bog daj. da bi prišli joa pozdravljam, na le še večkrat nam kaše kai nas sem obiskat dragi striček bom j ko uganjko pošli.	Tvoj striček. končala za enkrat če bo vam moj list všeč bom še drugič več. bojim se da bi se ta noj list ne znašel v tistem koši ko roma
par pisem, k sem jih prejev od mu-jih prjatlov in prjatlic. Prosim de jh Slavo in čast! objavte v Vašem listu, pa nej kašta kolkr če. Ta prvu je ta le:
Cleveland, O. — Predragi Pavle: Tvojo lepo pesmico smo brali, v kateri praviš, da bi rad imel automo-bil, ako hočemo tvoji bravci, da boš še nadalje krtačit naše rdečkarje. Ker se vedno zveselimo, kadar prideš na svoj korner, zato mi ne dovD limo, da bi se ti poslovil od nas. Priloženo ti pošiljamo $1.00 za tvoj au tomobil. Ampak le glej, da se boš večkrat oglasil na svojem kornerju. Te pozdravljamo vsi in ostajamo Tvoji zvesti prijatelji.
Družina Kastelic.
nem radosti, — domu gradimo
G.
Ta drugo pismo: La Salle, 111. — Velespoštovani Pavle: — Pošiljam ti 1. dolar za tv'oj
star in če se jaz rad vozim v autoju.
kdaj mi boš pisala po slovensko, lepo pozdravi tudi mamo in ata
Tvoj striček.
Pittsburg, Kans. — Dragi striček: — As I have never wrote to you before, but now I would like to have a space in your corner. As I always read the letters in your corner. I've seen about Tony Flake's puzzle; he thinks he is so smart in the north part of country and I think children in Kansas are just as smart. I think I have guessed his puzzle in the right way and here it is: ....And now I have another puzzle for Tony Flake or the other boys and girls. Puzzle: Number from 1 to 5. can not use one number twice in the same row and having 5
rows of numbers. Try and get each 15 j avtomobil. Vem, da postajaš tudi že each way you count. 1 would like for some one else to send puzzles for I like to guess them. Yous truly
Mary Gerant.
P. S.— I tried to write in Slovenian but did not succeed.
Draga Mary: — O, Tony ni mislil, da so samo tam na severu "smart". Tega ne. On je hotel samo poskusiti, če so kje še bolj "smart", kakor je on. In to je prav. Tony je dober boy! Sedaj pa. boys in girls, kar na delo! Naša Miss Marv Gerant nam je dala težko uganjko. Posebno vi, tam na severu, na noge! Postavite se in pokažite ..da ste res '"smart." Come on. bovs and jjirls! Tebe, Mary,
Chisholm, Minn. — Ko je ogrelo
toplo spomladansko solnce se je oživela in prebudila vsa narava, tako je tudi v naši naselbini vse oživelo. Ta teden namreč, se vrši v naši cerkvi sv. Jožefa sv. misijon, kateri bo, kakor upam marsikaterega zopet oživel v veri, kakor poživi toplo po mladno solnce vso naravo.
Tudi dela je sedaj tukaj dovolj in ga vsakdo lahko dobi. sicer ni več taka plača, kakor pred letom in pol, vendar se da sedaj nekaj zaslužiti.
Kakor nam sedaj prerokujejo bo sedaj dovolj dela, ker po celem železnem okrožju odpirajo rudnike, ki so bili do sedaj zaprti.
Neka tukajšna banka je zadnjo plačo izplačala sama v zlatu, kar je povsem novo, ker zadnjih 5. let, se
bolj malo deležni.
Poročevalec.
Ambridge, Pa. — Dragi striček: — Najprej vas lepo pozdravim in vam želim lubo zdravje. O ko bi vi vedeli, kako smo bili veseli, ko smo zagledali na kornerju. da nas bodo obiskali drug striček mi jim kličemo vsi. dobro došlj. Tukaj so lepo pripravljamo za velikanočne praznike. l'a še nekaj, gospod župnik so nam oznanili, da bomo imeli 22. maja sv. birmo in mislim, da bom šel tudi jaz in moj brat Peter če bova živa in zdrava. Kako bo, bom že pisal. Dragi striček. ravno danes je moji mami prišla nagrada. to je križ, ki se po noči sveti. Res je lep in mama so ga deli v svoj room, je res lep spomin. Dragi striček. ko bi vi vedli, kaka žela me je obšla, tla bi tudi jest imel s svojimi brati tak križ v roomi bi nam bil kakor varuh in sem prosit mamo. da mi izroči ta dva nova naročnika.
v peč lepo vas pozdravim in ata in mana vas pozdravijo. Good bye.
Mary Stupnick.
Draga Mary: — No. ti si nam pa ve-iko lepega naoisala. Me jako veseli, da -i se že toliko Amerike privadila. Da. bil sem na Ely in se tudi jaz večkrat spominjam, kako je bilo lepo pri Vas. Le ;>ra\ lepo pozdravi mamo. Le prav lepo pozdravi mamo in ata in pa le še večkrat ni piši. Bom vedno vesel, kadar boš pisala. Bog te blagoslovi! Tvoj striček.
Mogadore, Ohio. — Dear Father: — I :m just writing you a few lines to tell i'ou that I am perfectly well. This is the first time that I am writing to you. I took ny confirmation in Newburgh, Cleveland. Ohio, when I saw you. 1 am just ten years old. We live on a farm about a mile and half from town and we like it very much. I go to an Elementary School. 1 have four more sisters and a little baby brother and I am the oldest. 1 am in the fifth grade. I am learning to read and write in Slovenian so that next time I will write to you Slovenian. There are forthv of us pupils in the fifth and sixth grade. I guess I will close for this time. So Good bye. Your friend
Mary Troyer.
P. S.— Please excuse me for not puting this before. I would like to meet you on your corner. I like to read Ave Maria • zahvalim, ki ste mi tako lepo podobco esnecially where the boys and girls are poslali. Pošljem Yam en dolar za mašo vritinj; to you. If I have any good news za mojega ata. da bj ozdravli. da bi Jahto tell you I will out it in the next time
SRSENI.
Pravijo, da bo Ford zaposlil novih
vem da bi se rad tudi Ti. Ostani po-'-ie iak° teŽk° dohil°* Sedai je zdravljen!	Tvoj prijatelj.
Tretje pismo:
Waukegan, 111. — V pismu pošiljam 50c za Pavletov automobil. l ejst fantje in imamo ga čez dalje rajši. Ko hot, imel automobil, potem pridi pa k nam preskrbeli ti bomo, a-ko boš hotel še kakega dekleta, da si ne boš sam cmaril v svoji kuhinji. Torej le pridi kaj okrog. M. V.
Četrto pismo:
East Helena, Montana. — Cenjeni g. Pavle: — Mi Tvoji prijatelji smo čitali Tvojo prošnjo v obliki pesmice za automobil. Tako je prav. Sedaj pa apeliram tudi na vse naročnike, da takoj pohite in pomagajo našemu Pavletu. da si nabavi prej ko mogoče automobil. Kdo bi pa Pavletu ne privoščil automobila, ki je taku fejst fant. ki tako rad kako špasno pove. pa tudi našim rdečkar-
jim jih zabrusi, da jih, kar mrzlical NAZNANILO IN PRIPOROČILO trese. Mi Slovenci moramo biti ponosni. ker imamo takega velikana vi Vsem našim cenjenim naročni-
predsednik Združenih držav, maga-ri naj se piše Trček. Kdor dobi ioo novih naročnikov pa illinojški go-
verner. Službo nastopi takoj itd. * * *
Ko bi Pe-Terček in consortes ne imeli svojega kornerja, kjer razbremenjujejo svoja prevarana zakonska srca, bi se bili menda že zdavnaj po-besili.
* * *
Hej, rdeči bratci, Kazimir je začel zidati, čeravno še ni imel 60.000 dolarjev skupaj. Kje je pa vaš Kristan, ki bi bil tako malenkost lahko naprej plačal? Saj en hlev naj bi bil sezidal za backe, ki so se mu tako ponižno dali striči.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom po naselbinah v državi Minnesota, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki
pa na enkrat zlata zadosti na razpolago. samo žal. da smo ga delavci! Je pooblaščen pobirati naročnino za
naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga najtopleje pripo-
'! ročamo in prosimo, da grejo Mr.
par tisoč delavcev, ker se boji, da bi Mladichu> ki se trudi in širi katoliški pri dosedanjem obratu ne mogel za-j tisk kolikor največ mogoče na roke dostiti vsem naročilom od strani "E- pd njegovem delu za katoliški tisk. nakopravnosti", ki obljublja za vsa- Rojaki pomagajte mu širiti naše likih 500 naročnikov en Fordov avto- gte1 mobil. Ker je "Enakopravnost" pri
toliki naročbi dobila ugodnost, da bodo ti avtomobili kakor purman rdeči, opozarjamo cenjeno občinstvo. na t i nov tip, ki se bo menda
imenoval /Turkey."
* * *
Kdor dobi za Enakopravnost =;oo! novih naročnikov, postane prihodnji j
Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J.
svoji sredi. Radovedna sem. kaj bo m m c*°t>rotnikom naših listov, ka-' Pavle zahteval v prihodnje. Do tre- kor tudi vsem rojakom v Clevelan-
katera je ravno danes preje dobila. Naš tiega rado nride. Ta tretja pa bo ne
father Herkel so dober gospod in imajo' m-ir-n	d	t • - i
. . ,■	. • - ,	mara. da si bos eno kje izbrav. e
otroke radi. Dragi striček. nikar ne poj-
dite preblizu vašega koša s tem pismom, da vam notri ne pade. Vas pozdravlja
Albert Svegel.
Dragi Albert: — Med tem časom so bili drugi striček že pri Yas in so mi veliko lepega povedali o Vas in Yas zelo pohvaliti. Tudi križ si že dobil, kaj ne? Tako vidiš, sem ti vse storil, kar si pi-,al. Zato prav lepo pozdravljen ti in vsi bratci in mama in ata. Tvoj striček.
Johnstown, Pa. — Dragi striček: — Vošim Yam vesele praznike in se Yam
I hope you will have room enough to put my letter in.
Draea Mary: — Tvojega pisma sem bil vesel, ker si mi toliko lepih novic sporočila. Posebno sem se pa zveselil. ko mi sporočaš, da se trudiš, da bi tudi slovensko znala čitati in pisati. Vidiš. to je jako lepo od tebe. Maminega jezika, ne smeš prezreti. Zato bom komaj čakal.
ko delali na vrtu. Prišla je vesela pomad in bomo šli z veseljem na vrt kopat pa rožce bomo sejali.	John Požun,
Dragi John: — Sv. Mašo sem opravil, kakor si želel in sem molil za ata, da bi res ozdraveli. Le še ti pridno za nje moli. Pa le lep vrtiček naredi, da boš imel veselje. To je jako lepo od dečka, ako rad dela. Bog te blagoslovi.
Tvoj striček.
PAVLE ZGAGA
G ud morning Mr. Editor! No, kaj
se pa dons taku grdil držijo? T aku
i itn grdil nus	kokr kisla
....... tj	nf»i«;tp obkolil in zmaga bi bla gotov nasa,
ca, le kaj jim je? Pa mende nejste ,	*
jezni na mene Pavleta? Ce se zatu
pa rapatalu, kokr na Velki petek.
Pa še nekej j m pavem, če me čjo paslušat. Muj prjatli na lawndale, so mi
no pri-
lepo dekle. Svetujem ti. da jo deš k nam iskat. Imamo jih in so zale rudečih lic. kakor gartrožiee in tako lene. kakor lilije. Samo bojim se te malo. s tabo se ni preveč za špilat. Pa mislim, da špas vsak razume in ga vsak ima rad. vsaj jaz ga imam rada. Dragi naročniki zdaj pa vkup, vsak. ki je votav za Pavleta naj poseže v žep. da si bo Pavle kupil automobil. Jaz mu pošiljam \ ta namen $2.00. Pozdrav vsem Pa-vletovim prijateljem in prijateljicam.
Mrs. Maggie Bukovetz.
Vsega skupaj sem prejev za automobil dosedaj $4.50. Vsem se najlepše zahvalim in bom vsem še mar-skero luškano povejdev, samo če mi bojo Mr. editor dali dovolenje. Z Bogom vsem! \"aš
Pavle Zgaga.
(Nadaljevanje z 2. strani.) i rekli, k'bi tega prekletga edi- ccno; da bi bili Slovenci psi pri hiši.
teku grdil držite, k me ledje lajkajo in pravjo, de mi bojo automobil ke-pil, se le držte. če čte še grše, teku de se bo Vam nus brade dotika v, da boste žnjim lahko lešnike drobil. Kej mislijo Mr. Editor, de so sami na svet. ne ne, je nas še nejkej več, k čmo tud živet, kokr se človek spa-dobi. A ha, pa mislim, de je še nekej druzga, sem slišav že od mojih prjatlov. de so j h nek dobro pa nusu dubl od mojga prjatla v joli dolin. Prov je prov. bodo vejdli svoj nus utikat. tam. kier jih nič ne skrbi. Kej mislijo, de jih bo Pepe Klepetec kar
torja ne blo tam na 22-tim štrit, bi se vse dalu naredit. Saj smo vse že
k neb ta hunevet začev s svojo ofen-
ki bi' lizali gospodarju — velikemu kapitalu — to roko. ki jih bije neusmiljeno. Zdi se. da se bliža konec. Pa to se le zdi. V narodu vre in
(in in državi Ohio, naznanjamo, dat jih bo v kratkem obiskal naš potoval ni zastopnik Mr. 1'rank Zupan-! čič, ki je pooblaščen pobirati naročnino za vse naše tri liste, oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga najtopleje priporočamo in prosimo, da grejo Mr. Frank Zupančiču na roke v vseh ozirih pri njegovem delu za katoliški tisk. Pomagajte mu širiti naše liste!
Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J.
HIŠA NA PRODAJ!
Proda se tri-nadstropna lesena hi-a. Spredaj je trgovina. Hiša je opremljena z električno razsvetljavo in plinom. Zadaj za hišo je še ena mala hiša. Proda se vse skupaj za samo $3,000.00.
Vprašajte na:
1627 So. Morgan Street, near 18th Street.
LEPA PRILIKA.
500 dolarjev kupi hišo z štiri renti blizu slovenske cerkve. Ostalo na lahke mesečne plačila.
Imam lote naprodaj na 22nd Place blizu cerkve, poceni.
Business property, in domov je za vsako ceno.
Sedaj se vam bi splačalo pogledati kaj imamo, za vas.
Nadaljna pojasnila o teh dobite pri Frank Kosmach, 2116 W. 22nd St. Emil A. Basener, Canal 2138.
živo proti nam. Zdej je nam pa že ?P1(^no vlada prepričanje, da dose skoraj vse padem. Zadnje mesce ta-izemo s	vstrajnostjo autonomi
ke težke bombe spušča proti nam,
jo in to široko, tako da bomo neovirano mogli delovati za svoj napredek. ne pa da nas bod.o kaki šovinisti prodajali, kakor so storili, ko so
de mi nejmamo takih, de bi mogli nazaj streljat. Veste oče Zavrtnik.j sej ga gotov poznate, k je mašine,
p lica v po Ljubi jan, je djav mi tako-1 ^ Proda,i Lahom, le: Vejš Pavle, ves je šlo gladku do zdej, zdej se pa vse lomi. Naš škar-jar Mulek. bi se biv kmal lase papu-lu zadnji tedn. k je Vaš pr . . . editor pričev objavljat take članke. Cele pole papirja je papisav je mislu,
de bo odgovoru, pa nej blu vse skup
koš zmetav. Mil goče usPe^no nastopati in braniti
Ljudska stranka pridobiva na somišljenikih. Vse se pripravlja na volitev. Strašen bo polom staroliberal-rev. Zato se boje volitev. Orlovska Zveza ie začela izdajati nov list "Orlovski Voditelj", da se tehtnično delo bolje organizira, da nam bo mo-
ža nic. je pa vse v se bajimo, de bo nam škarjar Mulek
lepu mirnu gledav. k ga bojo oni la- ge sfantazirav. TaUu vidte Mr. edi-sal pa za ta sladke vlekli. Pepe je tud človk in še tu jim moram povedat. de ie strašansk hudga tempere-
manta. Če le malo sapca zapiha, pa ti že zaropoče na streh. Zatu jm kar lepu svetujem, de Pepeta nej lepu na
naso stvar.
Res človeka neizmerno veseli, da
tor. tako stvar ste vi povzročil. Pa, se v takem času- ko vse hiti za S^o-se potem še čudte, zakaj vas lclje ne' tmm	še dobe idealni Ijud-
lajkajo? Torej bodite vender en-| Je- kl daJ° svoJe s,le nesebično v slu-
zbo narodu in delajo za njegovo
kih forklnu. kokr ste jih navajan. Ce ne se pa sami glejte in če katero
gmah pustijo, če ga pa ne bojo, bo skupte, si jo pa za ušeša zapište, de
prihodnjost in ki za svoje delo največkrat žanjejo le težave in britko-sti. Pa le tako delo. ki raste na po-
Proda se!
Dvonadstropna velika hiša na vogalu Robey in 21st Place. Spodaj so dve trgovine. Ima pet stanovanj, eden s 6. sobami, drugi 4. so po 4 sobe. Lease (najemninska pogodba) od trgovine poteče tekom 90 dni. Je izvanredna prilika za podjetnega človeka, zlasti trgovina, kjer je vedno obilo prometa. Proda se za ugodno ceno če se kupi takoj. Za pojasnila vprašajte pri:
EVA AFILD,
1959 W. 21st. PI.,	Chicago, 111.

m
4
s
Ako hočete imeti dobro obuvalo tedaj pojdite v prodajalno Mr. Suhadolnik in ga boste dobili.
0 \
Frank Suhadolnik.
NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 6107 St. Clair avenue,	Cleveland, Ohio.
Mr. Suhadolnik je tudi zastopnik stov "Edinost'% "Ave Maria" in "Glasnika Presv. Srca Jezusovega." On ima tudi vedno v zalogi naše vsakovrstne molitvenike in druge knjige. Pri njemu si lahko tudi kupite letošnji "Koledar Ave Maria", ki je letos eden izmed najbolj zanimivih slovenskih koledarjev v Ameriki. Za vse ki je v zvezi z našimi listi se obrnite na njega in on vas bo vsestransko postregel.

S
č č
č
p



»•'rrv >'y.z'
■ .....• "
ME D 1 M O S .T*
V RUDNIKU.
»
Spisal za "Edinost*' Andrej Tomec, Johnstown, Pa.
O silnem bogastvu duhovnikov pa vpijejo samo oni, ki sami bogatijo 7 nevednostjo in neumnostjo zaslepljenih delavcev, da bi s tem od sebe odvrnili pozornost in da lažje sleparijo. Ali še nisi slišal o onem tatu. ki je sam kradel, pa kričal: "Primite tatu!"?
Da. duhovnika, ki vam želi dobro in vas svari pred sleparji, imate za sebičneža in lakomnega bogatina, naj bi bil še tako reven, ne vidite pa svojih voditeljev, ki v resnici žive razkošno in udobno za vaše krvave žulje medtem, ko vi stradate, pa od njih pričakujete nekake nebesa, potem ko bo socijalizem zmagal, katerih pa nikdar pričakali ne boste. Ne vidite delavskih voditeljev bogatih zidov, ki so sami miljonarji in kapitalisti, pa vas farbajo, da se za vaše koristi borijo proti kapitalizmu. Samo nad duhovnikom vpijete naučeni in naščuvani od rdečih voditeljev o silnem bogastvu duhovnika, kateremu bogastvo je križ v roki. resnica v oznanjevanju in v srcu želja časno in večno osrečiti.
Če so pa duhovniki tako bogati, pa daj katerega tvojih sinov študirati za duhovnika, da bo tudi on bogat, kar bo tudi tebi koristilo in ti ne bo treba na starost delati.
Res sramota za slovensko delavstvo v Ameriki so rdeči listi, ki vas tako farbajo in so vas tako zaslepili, da od nesrečnih Židov pričakujete rešitve izpod kapitalističnega jarma in zboljšanja delavskih razmer: od Židov. k'\ so nesreča za vsako deželo in za vsak narod, ki so najzaničljivejši narod na svetu, največji sleparji, goljufi, oderuhi, spletkarji, pa tudi največji bogatini in kapitalisti, ki nikakor niso proti izkoriščevalcem in zatiralcem delavcev, ker bi bili potem proti samim sebi. Žid ali od zida podkupljen delavski voditelj med delavstvom, je kozel v zelniku. Od Židov upate in pričakujete rešitve in pomoči, pa v resnici vas hočejo le še tesneje v suženske verige vkleniti in hočejo delavstvo le na premeten in zvit način izrabiti v dosego njih svetovne nadvlade. Oni nočejo pomagati delavstvu drugih narodov, temveč hočejo le svoj židovski narod, na škodo drugih narodov, tako povzdigniti, da bi v vsem, posebno v bogastvu in industriji, zagospodoval nad vsemi drugimi narodi."
"Naši delavski voditelji in naši delavski listi pa zato ne morejo delavcem priboriti zmage, ker jim duhovniki nasprotujejo, ker delavce z vero slepijo, da ne vstopijo v socijalistične delavske organizacije in tako nima delavstvo dovolj moči, da bi moglo zmagati. Ko bi ne bilo duhovnikov in vere, bi bilo vse drugače."
"Da, vse drugače bi bilo, ko bi ne bilo duhovnikov in vere. toda ne tako, kot ti misliš, temveč, tako, da bi bilo še vse slabše. Kdo l>i pa bil potem še pošten in pravičen? Le že zdaj močnejši stiska slabejšega, bogatejši izkorišča revnejšega, če se že zdaj gode take in tolike vnebopijo-če krivice, ko je vera, ki zapoveduje pravičnost, poštenje, usmiljenje in ljubezen, prepoveduje pa krivico, izkoriščanje in zatiranje in žuga zato s kaznimi, kaj bi bilo še le potem, ko bi vere ne bilo? Ali vera ne tiči in ne zapoveduje le to, kar je delavstvu v korist? Kako naj bodo potem duhovniki in vera krivi, da se gode krivice in lumparije na svetu in se delavstvu ne godi boljše? Ali ni ravno nasprotno, da kapitalisti zato izkoriščajo delavstvo, ker nimajo vere. ker ne poslušajo duhovnikov, ker so brezverci? Ne, vera in njeni nauki niso krivi, da kapitalisti krivično ravnajo z delavstvom, temveč nevera, ki veri nasprotno uči. Ne duhovniki, temveč socijalistični voditelji, takozvani delavski prijatelji so krivi, da delavstvo ne zmaga, ker ga cepijo, so krivi, da se gode od strani kapitalistov krivice, ker jih uče s svojimi veri nasprotnimi nauki, naj ne poslušajo duhovnikov, naj se ne boje Roga. naj se ne varujejo greha, naj ne pričakujejo nebes onkraj groba, temveč naj si nebesa na tem svetu sami narede in v dosego tega naj delajo krivice, naj le zatirajo siromake, naj le izkoriščajo in izžemajo delavce, naj si le množe bogastvo z žulji delavcev in žive razkošno, naj le samo zase skrbe, da bo le njim dobro, in naj se ne brigajo, kako se godi drugim.
Ali ni torej dovolj jasno, da so ravno protiverski voditelji krivi, da je kapitalizem tako brezvesten in brezsrčen delavski trinog, ker jih s krivimi pogubnimi nauki zastrupljajo, jim jemljejo vero ali jih potrjujejo v neveri? Ali ne spozna lahko tudi najbolj zabit človek, da protiverski delavski prijatelji nikakor ne žele delavstvu dobrega, temveč samim sebi. ker sami človeka uče. naj skrbi samo zase in naj se ne briga za druge, ali je potem mogoče, da bi sami delali drugače, kakor druge uče, da bi oni za druge skrbeli. Njihov nauk priča in dokazuje, da ne!
Ali ne sledi iz vsega tega, da so taki delavski voditelji le hlapci kapitalizma, da niso nikaki prijatelji delavstva, temveč so njegovi največji sovražniki in največji krivci slabega delavskega položaja!"
Tako je Jernej, kot zaveden katoličan, v rudniku neustrašeno zavračal zmote in napačne trditve dobrega od socijalistov zapeljanega lakata in branil pred njim resnico in pravico, da Jaka ni vedel slednjič nič več kaj odgovoriti na prepričevalna in jasna izvajanja Jernejeva, da je rekel samo to:
"E, naj bo kakor hoče; bo treba iti karo naložiti."
"Pa pojdiva no", je rekel tudi Jernej. In šla sta vsak na svoje delo . .
SMEŠNICA.
Trgovec s psi.
" Čistokrvna pasma, ta psiček."
"Prav rada bi ga kupila, a moj mož ne mara psov."
"Ah, pustite ga. Moža se še vedno lahko dobi, takega psa pa ne vsak dan."
NA WILLARDU, WIS.,
v sredini slovenske farmarske naselbine, je naprodaj farma ki obsega 35. akrov zemlje, z štirimi novimi poslopji. Zraven železniške postaje, pošte, šole, cerkve in prodajaln. Do mlekarne (Cheese factory) je pet minut. Za vse podrobnosti se obrnite na lastnika:
Frank Kobal,
Willard, Wis.
J. KOSMACH.
18O4 W. 32nd St., Chicago, 111
Rojakom se priporočam pri nakupa raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELE ZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA"
Prevzamem barvanje hiš zunaj in *n© traj, pokladam stenski papir. Najboljie delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka!
Izdelujem slovenske, nem-k" in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom širom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O.
EE
ZASTAVE
bandera, regalije in zlate znake za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje
EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin avenue, Chicago, 111.
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA"
Slov. kat. pevsko društvo "Lira", Cleveland, Ohio. — Predsednik: Anton Gr-dina, 1053 E. 62nd St. — Pevovodja in podpredsednik: Matej Holmar, 6211 Glas* ave. — Tajnik: Ig. Zupančič, 955 Addison Rd. — Blagajnik: Frank Matjašič. 6526 Schaifer ave. — Kolektor Ant. Smo-lič, 6411 Varian ave.
Pevske vaje so v torek, četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer.
Seje vsak prvi torek v mesecu v stan šoli sv. Vida.
DR. JAMES W. MALLY.
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure:
od 9:00 do 12:00 in 1:00 do 5:00; zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00.
Phones: Randolf 3711 — Office. Princ. 1274 L — Office. Randolf 1807 W — Res.
6127 St. Clair ave., Cleveland, O.
JOE ACKERMAN
517 Del. Street,	Forest City, Pa.
Se priporočam Slovencem v Forest City in okolici PRI BARVANJU HIŠ. Ako hočete imeti vaše hiše lepo pobarvane od zunaj in znotraj, tedaj pridite k meni in vam bom naredil dobro delo za nizko ceno. Jaz mešam sam svoje barve, karšnokoli barvo hočete. Jaz rabim pri barvanju vedno white lead in najboljše Sinseed oil.
Zato, ako mislite dati svojo hišo pobarvati bodisi odznotraj ali zunaj, priditi k meni, da bom vam povedal, koliko bo vas stalo. Moje
drlo pri barvanju je zanesljivo in jamčeno. Ako ne bo moje delo tako, kot ga obljubim. Vam rade volje povrnem denar, ali pa še enkrat pobarvam. Imam že nad 20 let prakse v barvanju hiš itd., in zato mi lahko vsak vrjame, da to delo dobro razumem .

NOVE SPOMLADANSKE OBLEKE Z
HLAČAMI
DVOJNIMI


smo ravnokar prejeli in jih imate na izbero v vsakovrstni velikosti* in barvah. V vašo korist bo, da pridete in si izberete eno izmed teh oblek.
MODA IN PRAVILNOST
teh oblek ste natančni v vseh podrobnosti in Vi ste lahko zagotovljeni, da boste dobili za Vaš denar najboljšo obleko. Mi ne prodajamo ničesar, kot kar je dobro in najboljše.
MI VAS VABIMO, da pridete v našo prodajalno in si ogledate našo bogato zalogo spomladanskih oblek, ki jih prodajamo sedaj od $25.00, $30.00. $35.00, $40.00 in $50.00 in z vsako obleko damo dvojne hlače.
Naša prodajalna je odprta ob večerih vsak torek, četrtek in soboto.
Naša prodajalna je odprta vsako nedeljo dopoldne.
JELINEK & MAYER
1800 to 1808 BLUE ISLAND AVE. Corner 18th Street
Chicago, 111.
Kaj pomaga javkati, in tarnati? Delati, to pomaga.
Kdor te brani, ali ni ta tvoj dobrotnik?, Ker naši rdečkarji ne smejo počenjati kar bi hoteli s katoliškimi Slovenci, zato
bijejo po našem časopisju.
Doma v starem kraju potrebujejo ka toliškega časopisa, zakaj bi jim ne naročili "Edinosti"?
Vsa naša moč je — katoliški časnik.

IT« — ■	*
Pripravite se za neodvisnost!
*
i t t
t
GOSPODINJA
PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN.
Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!"
MATH. KREMESEC

Chicago, 111.
SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho
po domačem načinu prekajeno meso in prave domače
"Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to {

v Vmrnri banka, kamor L1 gate svoj denar.
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Cim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Konservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta ba>* ka odprta ob pondelkih in sobotah do pol
M



I

!i


i


ki
_
______
_________