POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto XIII. Štev. 155 TELEFON. UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, 8. in 9. julija 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tun'”' " >!in Cena din’ 1*— g Kriza v avgustu ali septembru Utr evan e Gdanska — Sedanje zafiš e je po varšavski sodbi le odgoditev gdanske krize — Chamberlain e iz tehničnih vzrokov odgodil svojo izjavo o Gdansku do pričetka prihodnjega tedna — Akcija Vatikana VARŠAVA, 8. julija. »Kurjer Warszawski« poroča iz Gdanska, da se vrše ob vsej obali gdanskega ozemlja velika in nagla utrjevalua dela. Grade se zlasti postojanke za težke obalne topove. Prav tako se utrjuje tudi Bischofsberg. V Gdansku pa odločno zanikujejo, da bi se ta hrib utrjeval. Občinstvu je prepovedan obisk na njem — pravijo na uradnem mestu — le zaradi tega, ker grade tam — otroško Igrišče. Vsa ta utrjevalna dela so, pravi »Kurjer Warszawski« popolnoma nasprotna določilom gdanskega statuta, vendar pa še ne predstavljajo življenjske ogrozitve Poljske. Kljub temu je treba, da stoje Poljaki z nezmanjšano čuječnostjo budno na straži. KRIZA V AVGUSTU ALI SEPTEMBRU VARŠAVA, 8. julija. Relativno zatišje, ki je nastalo ta teden okoli gdanskega vprašanja, se tu nikakor ne presoja kot dokaz, da je nevarnost minila. V resnici se ni spremenilo prav nič. Izbruh krize le samo odgoden, in kakor se splošno sodi, le za nekaj tednov. Zelo verjetno je, da bo kriza izbruhnila meseca avgusta ali najkasneje septembra. Zato je treba smatrati ta dva meseca kot najbolj kritična v letošnjem letu. Stališče Poljske je dovolj znano in se ni prav nič spremenilo. Poljska bo odločno vztrajala pri svojih pravicah, ki jih ima v Gdansku. Poročevalec vlade je sinoči izjavil zastopnikom tiska, da je poljska vlada neizprosno odločena, vztrajati pri tem, da ostane Gdansk tudi carinsko združen s Poljsko. GDANSK NI VREDEN VOJNE PARIZ, 8. julija. »Exce!sior« piše: Totalitarne države se trudijo prepričati svet, da Gdansk ne zasluži, da bi zaradi njega nastala nova svetovna vojna. To pa ni točno, kajti tu ne gre le za Gdansk, ampak za to, da Evropa ne more več trpeti agresivne politike totalitarnih držav. Popolnoma točno pa je to za Nemčijo, ki bi v vojni zaradi Gdanska mogla malo dobiti, zato pa ogromno izgubiti. Ako se bodo voditelji Nemčije sami ravnali po tem, da Gdansk ni vreden vojne, potem bodo največ doprinesli do pomiritve in omogočili svobodnemu Gdansku naj!epši napredek. ODGODITEV CHAMBERLAINOVE IZJAVE LONDON, 8. julija. Za sinoči napovedani govor ministrskega predsednika m................... ..■■■ Chamberlaina, ki naj bi vseboval odločno izjavo glede Gdanska, je bil odgoden, ker so potrebne še neke formalnosti. Chamberlain bo podal zadevno izjavo baje v začetku prihodnjega tedna. V javnosti je za to izjavo že vnaprej veliko zanimanje, Splošno se pričakuje, da bo Chamberlai-nova izjava še odločnejša in jasnejša, kakor je bil zadnji Halifaxov ekspoze. VZROKI ODGODITVE IZJAVE LONDON, 8. julija. Nj. VeL kralj Jurij VI. je sprejel včeraj v daljšo avdienco berlinskega veleposlanika sira Nevillea Hendersona. Tej avdienci se prisoja velik pomen z ozirom na korake, ki jih pripravlja Anglija glede Gdanska, Zaradi te avdience in zaradi prihoda varšavskega veleposlanika, ki prileti z letalom v London šele jutri, je bila tudi v glavnem od-godena že za včeraj napovedana pomembna Chamberlainova izjava o Gdansku v poslanski zbornici. VATIKANSKA AKCIJA VATIKAN, 8. julija. Včeraj so prispeli sem na poročanje nunciji iz Pariza, Bukarešte in Varšave. Njihov prihod je v zvezi z akcijo vatikanske diplomacije za preprečitev nove evropske vojne in mirno poravnavo vsaj glavnih mednarodnih spornih vprašanj, zlasti Gdanska. I PARIZ, 8. julija. Glede na angleško-ruska pogajanja pravi francoski tisk, da se ta e smejo zavleči v nedogled. Ako Molotov noče, se »bosta Francija in Anglija, čeprav bi bilo globoko obžalovati, omejili na sme sebe. Vendar pa je nekaj elementov, ki zbujajo zaupanje, in sicer trajno, izboljševanje rusko-poljskih odno- Nova pogajanja v Moskvi PRIČELA SE BODO NAJBRŽE DANES — STRANG SE NE NAMERAVA ŠE VRNITI V MOSKVO — POLJSKO-RUSKO RAZMERJE — TRGOVINSKA POGAJANJA MOSKVA, 8. julija. Zastopniki Anglije in Francije so dobili že četrtič instrukcije za pogajanja z Molotovom. Tu nimajo ni-,take indikacije o novem angleško-fran-coskem odgovoru na pripombe Molotova. Splošno mnenje pa je, da bo sporazum n^zadnje vendarle dosežen, ako se se-^eda ne pojavijo kake nove težkoče. Naj bodo rezultati današnjih ali jutrišnjih raz-SOvorov kakršni koli, Strang se še ne namerava vrniti v London. Na drugi strani se ni v odnešajih med Poljsko in Rusijo nič spremenilo. Vihar, ki besni nad Gdanskom, ni povzročil v Moskvi nobene vidne spremembe In se nasprotno opaža, da se mudi poljski moskovski veleposlanik še vedno v Varšavi. Odsoten je pa tudi romunski moskovski Poslanik. Po tujih vesteh sta pa prispela v Moskvo dva trgovinska delegata nemške vla de, da bosta nemškemu veleposlaništvu Ba razpolago trgovinska pogajanja z Rusijo. Nemško veleposlaništvo pa Izjavila, da ni prispela v Moskvo nikaka uradna nemška delegacija. Ugotavlja se, da so zaradl čestih prihodov poslovnih ljudi mogoče pomote. Toda ti ljudje prihajajo w> zasebnih poslih. Zato je res, da se mudi sedaj v Moskvi več nemških ponovnih ljudi. Z angleške strani se pričakuje, da bodo po sklenitvi zavezniške pogodbe z Ru-s|io ustvarjeni tudi ugodni pogoji za razvoj angleško-ruskih trgovinskih odnosov, ako se pa sporazum ne sklene, bo Anglija pričela akcijo za pobijanje nemških naporov. Sedanja politična pogajanja so potisnila v ozadje misijo Hudsona, ki se je v začetku leta mudil v Moskvi zaradi Nove angleško-niske trgovinske pogodbe. *ato ni znano, v kakšnem stadiju Je se-ta zadeva, gotovo pa je, da pogajanja 0 niso končana. išajev, zlasti pa' rusko-romunskih. Romunija je že pred tremi tedni odpoklicala svoje čete z besarabske meje, kjer so bile nastanjene že dolga leta. Bukarešta je nastanjena že dolga leta. Bukarešta je dala razumet’, da bi želela, da bi Rusija imenovala svojega veleposlanika na romunskem dvoru. Pravtako se predvajajo po romunskih kinih sovjetski filmi. Glede na splošni položaj pa ugotavljajo današnji listi, | da je doba triumfalnih uspehov od marca tega leta prenehala. Francijo je Viljem II. leta 1914 presenetil, danes je ne more | nihče več. Zaisiski Dr. Čao Čuvu Zunanji minister Čangkajškove kitajske vlade, dr. čao čuvu, je izjavil dopisniku Reuterjeve agencije, da je vse sedanje japonsko divjanje proti Angležem, Obsedno stanje v Šanghaju ANGLEŠKA IN FRANCOSKA OBLASTV A SO ODREDILA V š AN OHAJSKI IN KANTONSKI KONCESIJI OBSEDNO ST ANJE. — HOMOTIJE NA VSEH KONCIH IN KRAJIH. ŠANGHAJ, 8. julija. Zaradi sistematič- jšeno obsedno stanje, da vlada dalje mir nega japonskega hujskanja kitajskih mno- in red. Po koncesiji krožijo japonske pa-žic proti tujcem, je bila s strani Angležev trulje. V okolici Kantona se bijejo srditi in Francozov odrejeno v šanghajski an- boji s Kitajci in poročevalci pravijo, da gleški in francoski koncesiji obsedno sta- so videli včeraj preyoz več tovor, avtomo nje. Prostovoljci so mobilizirani in kon- bilov mrtvih Japoncev. V Tiencinu je bilo cesija je zavarovana z bodečo živo. Ven- včeraj veliko protlangleško zborovanje, dar je potekel včerajšnji dan brez Inci- ki so ga sklicali Japonci. Tudi ob pro-dentov, kar je vplivalo na prebivalstvo slavi dvelefnice japonsko-kltajskih bojev v koncesiji zelo pomirjevalno. Prav tako v Pejpingu je bilo včeraj vse mimo. poročajo iz Kantona, kjer je tudi razgla-1 Konec bolgarskega obiska v Berlfnu BERLIN, 8. julija. Bolgarski ministrski predsednik Kjoseivanov se je včeraj s posebnim' vlakom odpeljal v Monakovo. Komunike, ki je snočl Izšel, prinaša o razgovorih v Berlinu le splošne formalnosti. Govori o gospodarskih razgovorih, ne omenja nlkakega novega dogovora med Nemčijo in Bolgarijo. Iz poučenega vira se dalje poroča, da ni Bolgarija ob tem obisku sprejela nobenih novih obveznosti. ITALIJANSKI DELAVCI ZA NEMČIJO RIM, 8. julija. Danes je odpotovalo v Nemčijo 2256 italijanskih delavcev. Besteiro pred Francovim sodiščem MADRID, 8. julija. Havas. Danes se je začela razprava proti Julijanu Besteiru. bivšemu predsedniku sveta narodne obrambe v republikanski Španiji, ki je prepustil Madrid Francovim četam. Očitajo mu, da je kot aktiven socialistični i vodja pripravljal 1. 1917 (!) generalni štrajk. Mnenja so deljena, dočim eni sodijo, da bo zaradi zastarelega prestopka oproščen, zahtevajo drugi smrtno Obsodbo republikanskega vodje. Besteiro je bolan na pljučih: odkar je bil ujet, leži v madridski kliniki. Mongolom itd. samo očiten dokaz, da so Japoncem omagali živci zaradi vedno večje brezupnosti njihove bojne akcije proti Kitajcem. Za svoje neuspehe dolže sedaj ves svet, namesto da bi si priznali, da si Kitajske nikoli ne bodo mogli podvreči, pa če nadaljujejo svoje bojne pohode tudi še deset let. Ti pohodi so pa zato brezupni, ker je ves kitajski narod, razen redkih konjunkturistov in izdajalcev, Japoncem nepomirljivo sovražen, čim Japonci zasedejo eno kitajsko pokrajino, izgube za hrbtom drugo. Da bi [rajno obdržali zavzete postojanke, bi morali poslati na Kitajsko najmanj desetkrat večjo vojsko, kakor je sedanja. Tega pa nikoli ne bodo mogli. Pismo freiburškega škofa Kakor poroča beograjska »Pravda« iz [New Yorka, je Institut za javno mnenje v Zedinjenih državah Severne Amerike razpisal anketo o vprašanju, kaj sodijo Američani o izgledih eventualne nove svetovne vojne. Na to vprašanje je odgovorilo 83 odstotkov udeležencev ankete, da bo v eventualni vojni med Anglijo, Francijo in Rusijo na eni ter Nemčijo in Italijo na drugi strani nedvomno zmagala prva skupina. Vsi ti so tudi izrazili prepričanje, da bodo Zedinjene države gotovo materialno podpirale Anglijo in njene zaveznike. Havanske šole v Argentini Argentinska vlada je izdala stroge predpise, da šole tujih kolonistov odslej ne smejo biti več širiteljice duha, ki je nasproten argentinski miselnosti. Prepovedano je zlasti imeti v šoli zastave tujih držav in gibanj, slike tujih državnikov in vodij ter sploh vse tuje embleme. Z ozirom na to so Italijani sklenili, da bodo s koncem šolskega leta, ki se konča v Argentini v jeseni, prostovoljno zaprli vse svoje ljudske šole in otroške vrtce, in sicer v znak protesta, ker intervencije pri vladi, da bi se ti predpisi razveljavili, niso nič zalegle. (Giornale d’Italia.) Madžari in Nemci »Uj Magyarszag« razpravlja v enem svojih zadnjih uvodnikov o privrženosti Madžarske k osi Rim-Berlin in pravi, da hoče ohraniti z Nemci najbolj prijateljsko razmerje. Kljub temu pa, dao bstaja med Madžari in Nemci najtesnejša zunanjepolitična interesna skupnost, ne bo Madžarske nihče nikoli odvrnil od tega, da ne bi še dalje posvečala obmejnemu ozemlju nasproti Nemčiji vse nacionalne, moralne, socialne in gospodarske pozornosti. Okrepitev madžarstva na zahodu je naloga, ki stoji nad vsako zunanjo politiko. t Pomorske bojne sile MOČ ANGLEŠKO-FRANCOSKE IN ITA LIJANSKO-NEMŠKE BOJNE MORNARICE — RAZMERJE NA TIHEM OCEANU Maribor, 8. julija. Ko je pred leti obiskal našo riviero angleški kralj Edvard VIII., se je vnelo zanimanje v Jugoslaviji za Angleže. Lepa naša zemlja je z navdušenjem sprejela visokega gosta, naš človek se je sprehajal po zemljevidih in študiral imperij mogočnega britskega cesarstva. Nasprotno je angleški narod hlastal po dnevni reportaži in odkril, da leži ob Jadranu zemlja s privlačno morsko scenerijo, krasnimi plani-planinami, slapovi, jezeri in ljudsko folklo ro, ki jim je bila dotlej kaj malo znana. Jugoslavija je postala torišče zanimanja angleških letoviščarjev. Angleži so močan, velik in bogat narod, prvi narod na svetu, pravijo mnogi. Majhni narodi, ki niso sodelovali z angleško civilizacijo, so bili zanje dolgo, zavestno ali nezavestno, nižja vrsta ljudi. Slovenci poznamo, razmeroma z ostalo Jugoslavijo, še precej dobro angleško kulturo. Mnoge institucije medsebojnega zbliževanja so pripomogle, da ceni naše ljudstvo Angleže. Anglež — to zveni za nas močno, krepko, simbol je nečemu, kar je povsem nasprotno našim prepirom za enakopravnost in demokracijo. Mnogi mislijo, da so Angleži stvarno najbolj popolni, najhomogenejši narod na svetu. Vprav tu je nauk za nas — hitreje kakor vsi narodi Evrope so našli Angleži izhod iz konglomerata ljudstev na izoliranih oto kih in se po zakonih evolucije zlili iz slojev starih Keltov, Britancev, Piktov in Škotov, rimskih kolonistov, germanskih Dancev, Anglov in Sasov, pa romaniziranih Normanov v edinstveno individualiziram tip človeka, gospodarja sveta, ki mu tudi med rasno homogenejšimi narodi Evrope ni vrstnika. Angleži so šolski primer sekundarnega, kulturnozgodovinskega na roda, ki bi naj bil nam v naših notranjepolitičnih naporih za svetel vzgled. V ljudski folklori so Angleži skrajno racionaliziran tip hladnega, preračunljivega človeka, ki je naši, slovanski duševnosti baš nasproten. Rezultanta vse modrosti, duševne miselnosti in naporov sinov Albiona je zrela premišljenost, hladna preudarnost v vsakem stiku z zunanjim svetom. Veliki poznavalec socialno zgodo vinske strukture angleškega naroda, Fran coz Le Bon je napisal o Britih, da lahko vse elemente, ki so orientirali angleško kulturo, povežemo v osnovnih potezah: Kult skrajnega napora, ki se ne ustraši pred nobeno oviro, ki ne klone pred še večjo katastrofo. Religiozno respektiramje običajev in vsega, kar prinaša čas, potre-ha dela, preziranje slabosti in praznih spekulacij misli, intenziven občutek dolžnosti in kontrola nad samim seboj. Močna volja, štedljivost, umerjenost ter molčečnost, pa treznost, večna prisebnost in podjetnost, povezana s patriotizmom, ponosom in korektnostjo — te osnovne dobrine socialnih in državnih kvalitet so dvi gnile Angleže med najvplivnejše narode sveta. Moč in bogastvo — to je ščit angleške individualnosti in državljanskega duha. Sredi med njima se je razvil tipičen britski trgovski duh, ki je umel povezati z domovino ogromen kolonialn prostor. My house is my castle, my country is my world. Moja hiša — moja graščina, moja domovina — moj svet, to jedro narodne rečenice nosi vsak Anglež v sebi. Rimljani so smatrali za prirodno, vladati barbarom, Angležem je nekaj naravnega, da imajo kolonije. Rimljani so temeljili na svojem rimskem pravu, Angleži imajo svoj Common Law. Rimljani so vladali Evropi s kohortami, Rule Britannia — Angleži gospodarijo oceanom in svetu s tehnično oboroženimi modernimi sredstvi in brodovjem. Utilitarizem je nacionalna filozofija Angleževi je napisal pokojni T. G. Masajk. V svoji kulturi, brez visokih tendenc, so Angleži nakazali pota v skrivnosti življenja in povezali filozofski genij z vladajočim gonom naroda. Za psihologijo in empirsko filozofijo dolguje civilizirani svet Angležem mnogo, komponente vseh duhovnih kultur sveta imajo v angleški miselnosti bodrilne pobude. Angleški narod ne pozna poziranja in fraz. Prekaljen po stari parlamentarni tradiciji s čisto demokracijo odklanja sentimentalnost in paradni napuh. Hladnokrven, impregniran z aktivnim trgovskim duhom, daje Anglež prednost realnim vedam pred prefinjeno umetnostjo. PARIZ, 8. julija. »Petit Parisien« razpravlja o irancoskih in angleških pomorskih silah in navaja sledeča števila: Francija in Anglija imata 374 edinic s skupno težo 1,740.000 ton. Nemčija in Italija jih imata 311 s 596.000 tonami. List pravi, da bo z ladjami, ki se grade, razmerje sil še ogromno povečano v korist Anglije in Francije. PARIZ, 8. julija. »Petit Journal« piše, • LONDON, 8. julija. Reuterjev diplomatski dopisnik poroča o velikem zanimanju, ki ga je zbudil v javnosti načrt za skupne operacije angleškega in francoskega zračnega brodovja. Pogajanja med obema državama v tej smeri so znatno napredovala. Posebno važnost polagajo na topografske posnetke ozemlja. Letal- Takšne jih je postavila usoda pred vrata Evrope, na od celine odtrganih ločenih otokih jim je določila prvenstveni prostor v dinamiki sveta. Zdaj čujemo dan za dnem o njih, evropski diplomatski gordijski vozel se razvozlava med Londo nom in Moskvo, dvema diametralno nasprotnima si svetovoma. In kaj naj rečemo v primerjavi z njimi mi? To, da bomo lahko srečni, če bomo za bodoča pokolenja našli vsaj trohico naukov, kako je treba po poti Angležev najti izhoda k slojnemu sožitju, da se bo- da imajo Angleži na Daljnem vzhodu pomorskih edinic v iznosu 120.000 ton, Holandci 50.000, Francozi 40.000, Rusi 30.000. Vojno brodovje USA v Tihem oceanu ima skupno tonažo 1,000.000 ton. Skupna tonaža nejaponskega vojnega ladjevja znaša tedaj v Tihem oceanu 1,240.000 ton, Japonci imajo ladjevje s tonažo 860.000 ton. ske operacije pod skupnim vodstvom bodo urejene tako, da bodo lahko angleški bombarderji brez prestanka po potrebi ■odleteli do južnofrancoskih mest in se spet vračali. Zdaj bodo preizkusili prednosti in pomanjkljivosti zračne tehnike in službe obeh sosed, nakar bo izdelan podroben načrt za zračno kooperacijo. mo po racionalnem izkoriščanju vseh tvor nih sokov našega človeka in zemlje pov-speli k duhovnemu in materialnemu napredku mlade Jugoslavije. Zemlja nam je dala morje, zdrav in krepak rod pomorščakov, pa rezervo ljudi, ki jim je treba pravih voditeljev. Angležem so položene v zibel vse dobrine civilizacije, nam Slovanom je dana — duša. Oboje je naprednemu človeku nerazdružljivo potrebno, angleški zahod in slovanski vzhod imata razlogov dovolj, da se v tej smeri dopolnjujeta. • ine. Pomaži samski Greh! našega centraHsma Tisti, ki bo pisal zgodovino Slovenije in slovenstva po vojni, bo najprej ugotovil zunanje znake propadanja. Povedal bo, kako je stalno in nevzdržno padala naša življenjska raven, kako je poniko-vala nravstvena raven, kako je usihala naša življenjska moč in odpornost. Povedati bo moral, da je skoro polovica naših izseljencev v zamejstvo šla iz Slovenije. Nikoli ni bilo denarja za bolnišnice in javne zgradbe pri nas, slovenske železnice so donašale četrtino, slovenske pošte pa tretjino vseh državnih dohodkov. Denar se je pa odvajal na jug. In ko bo iskal vzrokov vsemu temu, bo moral ugotoviti, da je njegov poglavitni krivec jugoslovanski nacionalni centralizem v vidovdanski ustavi, tisti centralizem, ki je os redil vse raznolično gospodarsko in kulturno življenje treh narodov v enem samem središču. (»Slovenija«) Naj bo konec Ni zdravega in normalnega političnega življenja, ki nima svojih korenin v narodu. Ono mora biti emanacija zdravih ljudskih sil in narodove volje, ne pa stvar, konjunkture, zagonetnega ugibanja in nevidnih, neodgovornih sil. Širokim slojem se politiki odtegujejo, skrivajo to, kar mislijo in žele, ali se pa udinjajo tistemu, ki ima trenutno moč v rokah. Pri nas se sistem avtoritet ni obnesel. Ali niso bili sposobni, ali se pa niso znali nasloniti na ljudstvo. Posledice so bile smešne, pa tudi žalostne. Danes vpijemo: hozana, jutri: križaj ga! Ali si včeraj lagal in danes govoriš resnico, ali narobe, ali si morda celo dvakrat lagal? Tako neodkri-tosrčno in nelepo slepomišenje se mora cončati! (Dr. M. Korun v »Slovenski besedi«) Koliko časa še ... ? Ponašati se z osvobojenjem, a zanemarjati svobodo, kupljeno z dragoceno krvjo, je nizkotno... Slovani imajo slabost, da svojo svobodo plačujejo z neslogo. Pod takšnim sončnim mrkom svobode živimo tudi mi, Južni Slovani. Kako dolgo še? Ce se borno tako otročje igrali s svobodo, se lahko primeri, da bo prišel neki sultan ali drug osvajalec in zapičil svoje žezlo v našo zemljo... (Pravoslavni škof dr. Nikolaj v samostanu Ravanici na predvečer Vidovega dne.) Dobički in narodne koristi Narodno gospodarstvo mora biti ozko povezano z vsenarodnimi in vsedržavnimi koristmi. Naše delniške družbe so 1. 1937. dosegle skoro 5 milijard din glavnice, čisti dobiček je znašal 495 milijonov din. Te družbe so skoro v celoti last tujih kapitalistov. Na dividendah so ti potegnili 411 milijonov din. Povprečna plača delavca se pa še vedno giblje med 15 do 25 din dnevno... Komaj 5% našega delavstva je organiziranih v delavskih strokovnih organizacijah... (»Nova Pravda«) Kaj hočejo Nemci? Nemški list »Heimat«, ki izhaja v Bački Palanki, prinaša uvodnik pod naslovom »Politična zdržnost«. Pravi, da je cilij naših Nemcev jasen in da .se giblje v okviru možnosti. Zato naj se ne čudijo oni, ki večkrat postavljajo stereotipno vprašanje: Kaj hočejo Nemci? Hočejo, da bi bili mirni, da bi nas prijazneje gledali. Ta vrsta ljudi ne zna politično misliti, pravi list, med nami in njimi ni razlike samo glede političnega cilja, temveč tudi po načinu mišljenja. Naša skupina že od časov, ko se je priselila semkaj, ni politično mislila. Šele s prebujenjem Nemcev so začeli naši ljudje tudi politizirati. — Govoreč o političnih nalogah Nemcev pravi list: Mi bomo tedaj zadovoljni, kadar bomo dosegli kulturno stopnjo, ki odgovarja našim duhovnim sposobnostim. Politično zaupanje med nami in ostalimi bo nastalo šele tedaj, kadar nam bodo dovolili, da se kulturno razvijamo v najširšem pomenu te besede, državi sami v korist. Govoreč o šoli in cerkvi poudarja »Heimat«, da je za Nemce šola mnogo večjega pomena kakor cerkev. Tujci kupujejo našo zemljo V zadnjem času so Nemci v Vojvodini kupili za dve milijardi, Madžari pa za 1 milijardo zemlje ob Donavi in Tisi. (»Delavska politika«). Nova organizacija angleške vojaške upi a ve LONDON, 8. julija. Havas. V vrhovnem vojnem svetu so nastale važne Izpre-membe. Vojni minister bo še nadalje odgovoren za svoje posle pred parlamentom. Ostali posli in odgovornost zanje bo razdeljena tako-le: Za vprašauja vojaškega ozemlja in zgradb bo odgovoren državni podtajnik v vojnem ministrstvu. Vsa osebna vprašanja In zadeve oborožitve ter preskrbe čet bodo vodili šefi imperialnega generalnega štaba. Finančni minister bo reševal vse denarne zadeve vojaštva, generalni direktor teritorialne vojske bo upravljal njene vojaške ustanove. Stalni državni tajnik v vojnem ministrstvu bo obenem tajnik višjega vojnega sveta. Upravljal bo obenem vojno ministrstvo, svetoval in vodil kontrolo nad I vojsko in narodno obrambo. Preselitev Juinih Tirolcev sklenjena RIM, 8. julija. Pravkar je bil tu zaključen nemško-italijanski sporazum o preselitvi manjšin. Na delu sta d stalnim ognjem propagande. ko nima slovenski mali človek, ki živi na najbolj izpostavljenih točkah, povoljnega življenjskega standarda, je delo narodno obrambne organizacije še bolj potrebno. Mladi javni delavci, ki živimo na deželi In ki sami najbolj občutimo vso težo sodobnih dogajanj na sebi in sovaščanih, zahtevamo v narodno obrambnem delu organizatorično in akcijsko skupnost. Že- Predno odidete na potovanje, dopust ali oddih zavarujte svojo stanovanjsko opremo proti požaru m vlomu! Vse vrste zavarovanj prevzema najstarejša popolnoma domača . zavarovalnica v T Cit O £k T1A zavarovalna zadruga Glavno zastopstvo MARIBOR,, Cankarjeva ulica 6, Tel. 23-37. lirno tudi, da se k temu' delu pritegne kmetska in delavska mladina, ki se je v ttenutkih- lanske in še v večji meri letošnje pomladanske evropske krize, junaško držala in je bila tudi pripravljena opasati šlem in čelado, dočim smo opazili, da je ravno neki del slovenskega odraslega izpbraženstva pokazal brezglavost in malodušje. Narodno obrambno delo je tudi najprimernejše torišče, kjer naj se spoznavajo,, »prijateljujejo in med seboj navežejo stalne stike kmetska in delavska mladina na eni strani ter srednješolska in akademska mladina, posebno ona, katere stalno bivališče ni vas in industrijsko naselje. Ciril Metodova družba, Slovenska straža in Branibor naj se čimprej organizatorično združijo, ker bo šele takral njihovo delo doseglo največjo aktivnost in uspeh. Verski mozaik Jugoslavije Ivo Lapajne / Nekaj praktičnih spoznanj k razumevanja naporov za sporazum Pod zaglavjem »Problemi naše naselitve« smo v sobotni številki prinesli bežen pogled v preteklost, ko so naši predniki posedli »življenjski prostor« nove domovine.. Poudarili smo nekatere bistvene smernice, ki po nujnosti zgodovinskega razvoja na nerazgibanih tleh Balkana povzročile, da smo se danes, po dvajsetih letih svobode, znašli pred kočljivim vprašanjem notranjepolitične ureditve. Priroda je neizprosen kladivar človekove usode. Zaman so vsi napori brezumnega bega od njenih zakonov, zmerom znova priklenja zemlja izgubljene nje sinove na svojo grudo. Kakor pesem kladiva na nakovalo udarja iz njene grude svarilen klic: Uči se živeti od spoznanj, po izkušnjah preteklosti kuj bodonočnost! Jugoslavija, prislonjena s porečjem Save in Drave na mogočne alpske grebene, odprta na severovzhodu preko širokega veletoka Donave na širno ploskev rodovit ne naše žitnice, zarezana v gore Balkana, Rodopov in Prokletije, je nanizala v sebi po svoji gradnji, zgodovini, kulturnem, političnem in narodno gospodarskem razvoju cel niz problemov, ki jih mora dejansko vsaka. država skozi, več desetletij reševati. Odprta na gladino Jadrana, je iz globoko razčlenjene, skoroda najlepše obale Evrope, zadihala svobodno v svet. Strma in visoka fasada gorskega zaledja jo je ločila od kulturnih vplivov z onstran morja, v širokem zaledju je pljusnila vanjo skozi severnovzhodna vrata srednjeevropska, na jugovzhodu pa bizantska kultura, presekana po vdoru Turkov. V velikem trikotu med Belo krajino, Subotico in Solunom je vrelo vsa stoletja, dokler se ni slovanski živelj tod znašel v stanju, v katerem ga je zajelo osvoboje-nje. Najznačilnejšo, v vsakem pogledu zgovorno zgodovinsko sliko prebivalstva Jugoslavije nudi zemljevid njenih ver. Po statistiki iz leta 1931. ni imela niti ena verska skupina Jugoslavije absolutne večine. Našteli so 6,785.501 pravoslavnih (48.70 o/o), 5,217.847 katolikov (37.35 %), 1,561.166 muslimanov (11.20 °/o) in 368.524 pripadnikov ostalih ver. Pravoslavni, torej po veliki večini srbski živelj, prevladuje v moravski, vardar-ski, drinski, donavski, vrbaski in zetski banovini. Katoliki imajo večino v dravski, savski in primorski banovini. Razmer je med tremi glavnimi verstvi je v odstot kih naslednje: banovina donavska dravska drinska moravska primorska savska vardarska vrbaska zetska Beograd prav. 58.36 0.59 04.70 95.05 15.35 19.12 06.45 57.89 55.81 72.49 katol. 32.45 96.76 11.05 0.77 76.80 78.49 1.17* 16.66 9.96 19.65 musl. 0.11 0.08 23.23 4.10 7.69 014 31.72 24.13 34.11 1.32 prot. 7.03 224 0.26 0.01 0.02 0.81 0.03 0.32 0.03 2.57 Pravoslavni so imeli 1. 1931. večino v 173, katobki v 104 in muslimani v 31 okrajih. Več kot petina ostalih krajev je beležila mešanico pristašev vseh ver. Najpestrejši konglomerat takšnih verskih občin, kjer je ljudi sploh nemogoče opredeliti v enote, se vleče od Hercegovine do Bosne, vzhodne Slavonije in Srema v Ba- nat. Poročali smo že, zakaj so se tri najmočnejše naše vere tako mešale med seboj. Po vojni se je naš živelj še svobodneje razmahnil. Pravoslavni in katoliki so prišli v kraje, kjer jih prej sploh ni bilo. Leta 1931. ni bilo v takratnih 378 okrajih niti enega, v katerem bi ne bilo pravoslavnih ali katoliških privržencev. Brej muslimanskih vernikov je bilo 21, brez protestantskih pa 77 okrajev. Ako pa vzamemo za merilo enoto 50 vernikov, ki se že morajo »složno brigati za svojo dušo«, je bilo manj ko 50 privržencev treh glavnih ver posameznih banovin v naslednjem številu okrajev: banovina št. okrajev prav. okraji brez katol. musl donavska 61 — 4 47 dravska 29 8 — 25 drinska 37 — 10 12 moravska 40 — 17 22 primorska 21 2 — 11 savska 87 7 — 69 vardarska 44 12 ... 1 vrbaska 24 — — 2 zetska 32 — 8 1 Pravoslavni živelj je tedaj tudi v skupinah nad 50 vernikov močno zastopan v vseh banovinah, z izjemo nekaterih okrajev dravske, savske in primorske banovine. Naselitev katolikov je najšibkejša v moravski, vardarski, drinski, zetski in štirih okrajih donavske banovine. Muslimani so močno zastopani v zetski, vardarski, vrbaski in drinski, deloma še v primorski in moravski banovini. Protestanti se drže v glavnem v donavski banovini, v Beogradu in našem Prekmurju. Severnozahodni del Jugoslavije, med gorenjskim kotom, Rabom, Karlovcem, Petrinjo in Koprivnico je najčistejše katoliško jedro. Tu biva v 59 okrajih Slovenije Ln Hrvatske 2,412.618 ljudi 95.6 % teh je katoličanov, 1.9% pravoslavnih in 2.5% ostalih vernikov. Nasprot no je srednji del vzhodne Jugoslavije, na prostoru med Drino, Donavo, Kosovim poljem, Kumanovim in bolgarsko mejo najčistejši pravoslavni del države. V 49 okrajih biva tod 2,621.055 ljudi, od katerih je 96.4% pravoslavnih, 0.6% katolikov ter 3% drugih vernikov. Med navedenima, najbolj kompaktnima jedroma katolikov in pravoslavnih, ki štejeta skupaj 8,900.360 ljudi, imamo opravka s prečudno pestrim mozaikom verske mešanice na prostoru od Jadrana do Podonavja. Tu bivajo katoliški Hrvati, Bu-njevci in šokci med pravoslavnimi in katoliškimi Srbi, vmes so protestanti, pa inu slimani, tako hrvatski kakor srbski. Dočim je verski zemljevid v Sremu in Vojvodini mešan s prilivom tuje narodnosti, imamo na ostalem prostoru opravka s slo vanskim življem. Tu je po naselitvi, narodnosti kakor veri jedro notranje političnega vprašanja države. Jadransko primorje in otoke je posedel hrvatski narod in se skozi vekove krepko držal. Dalmatinski otoki imajo še danes komaj 0.4% pravoslavnega življa, ki je zasidran niže od Dubrovnika. V globokem kotu med Zadrom, Livnim, Travnikom in Dubrovnikom prevladujejo katoliški Hrva ti, dalje v notranjost pa izmenoma pravoslavni in muslimani. Vprav v dejstvu, da si laste muslimanski živelj Hrvati kakof Razgledi po Koievskem Proti politični pohlepnosti in nestrpnosti Prenehati je treba s škodljivim žongliranjem in združiti vse narodne sile Že pred dvema letoma je bila pričeta v Kočevju akcija, ki na} bt pritegnila k Izvrševanju programa — v smeri Izboljšanja položaja Slovencev — prav vse narodno-kulturne organizacije. Toda še do danes ni imela ta akcija uspeha, kajti na delu so sile, ki si vztrajno prizadevajo razbiti vsak takšen poskus. Takšni razbi-jaški akti so izrodki poHtične pohlepnosti in nestrpnosti, ki povzroča že skozi dvajset let izživljanje v malenkostnih razpr. tijah. Nobenega dvoma ni, da taka neenotnost v osnovnih pogledih narodne obrambe ne more roditi dobrih sadov. Posledice naše popolne neorganiziranost! v preteklosti In sedanjosti se kažejo na Kočevskem prav jasno, saj je gospodarsko in kulturno življenje slovenskega človeka do skrajnosti utesnjeno. Vsekakor je potrebno, da se preneha na kočevskih tleh enkrat za vselej s političnim žongliranjem, ki je bilo in je še vedno koristno samo za vsakokratno vladajočo stranko, dočim ni moglo in ne more prinesti Slovencem niti osnovnih pogojev za človeka dostojno preživljanje. Zato se pa naj v čim krajšem času uresničijo tehtni predlogi, ki so bili pred dvema letoma sestavljeni v svrho združitve vseh narodnoobrambnih akcij na Kočevskem. Politični interesi strank in posameznikov se doslej niso mogli podrediti skupnim narodnim interesom. Prvi pogoj za napredovanje kočevskih Slovencev pa je popolna enotnost pri delu za njihov dobrobit. To delo pa se seveda ne more popolnoma vskladiti s programom društev, ki zasledujejo po politični ideologiji različne smotre. Zato pa je potrebno, da se znajdejo najboljši zastopniki vseh društev v meddruštvenem narodno-obramb-nem svetu, čigar delo bo usmerjeno po enotnih vidikih. Ob skupnem programu bo mogel ta svet združiti vse delo posameznih društev tako, da bo moglo priti močneje do izraza, kakor more to sedaj. Vsa slovenska društva na Kočevskem bodo v skupnosti lahko dosegla za gospodarsko zaščito Slovencev mnogo več, nego morejo seda) posamezna. Ob skupnem delu bo mogoče ustvariti fond, ki naj prepreči vsakršno prisilno prodajanje slovenskih posestev in ki naj obenem pripomore Slovencem do zemlje ter podpre dotlčne, ki bodo ob kruh iz vzrokov, katerih niso sami ustvarili. Meddruštveni narodno-obrambni svet pa bi naj povezal delovanje posameznih društev tudi tako, da bi se vse njihove kulturno-prosvetne prireditve dopolnjeval« ter na tak način omogočale stalne stike kočevskih Slovencev z osrednjim kulturnim gibanjem. Tako bo možno doseči, da bodo trajne kulturne prireditve skozi vse leto bodrile slovensko !jud6tvo k vztrajanju In ga miselno vključevale v slovenski narodni kolektiv. Ko so danes kočevski Slovenci prepuščeni usodi, ki se z njimi ka) grdo po« igrava, ko sl morajo sami Iskati gospodarske in druge pomoči bi ko morajo hoditi po nasvete ter podporo za urejevanje Srbi, je ključ rešitve tako zvanega hrvat-skega vprašanja. Sporno ozemlje v navedenem kotu s priključkom vrbaske banovine, ima 926.117 katolikov, 765.961 pravoslavnih in 320.388 muslimanov. Slednji so tehtnica med obema. Sibl, ki tvorijo z onimi v savski banovini močno jedro tevensrbijamske naseltve 1,283.152 duš, imajo povoda dovolj, da se kot najbolj prizadeti posredniki zavzemajo za pravično rešitev, ki mora priti. V savski banovini imajo Srbi večino v srezih Donji Lapac, Glina, Gračac, Korenlca, Koszajnica, Pakrac, Slunj, Udbina, Vojnič, Virgin most in Vukovar. Katoliki id pravoslavni so si blizu ravnotežja v okrajih Oosplču, Grubišno polje, Ogulin, Oto-čac, Petrinja m Slatina. Zgledi Iz zgodovinskega nastanka evropskih držav uče, da je lahko najti izhod hs še tako zapletene situacije, če so dani za složno sožitje tako izvrstni pogoji, kakor iih nudi vptsv Jugoslavija sporov k advokatom, bi Imel meddruštveni narodno-obrambni svet pač dovolj veliko polje dela. Njegova osrednja pisarna v Kočevju bi lahko bila pribežališče vsakemu našemu človeku, ki se mora danes premnogokrat zateči k tuje-rodcem! Narodni svet na Kočevskem je mogo- če uresničiti že ob majhni trohici dobre volje. Pet do šest ljudi Iz raznih društev lahko na kratko uredi vsa pripravljalna dela in skliče širši sestanek, na katerem naj se določi program. K delu pa je treba pritegniti prav vse skupine, brez ozira, h kateremu političnemu odn. svetovnonazorskemu krogu pripadajo! Kočevska gimnazija in Dijaški dom Kočevska gimnazija je brla ustanovljena leta 1875. zato, d& bi pomagala pri potujčevanju. S prevratom je postala slovenska prosvetna ustanova, ki je imela 1918.-19. leta še 54 nemških poleg 10 slovenskih dijakov, dočim je bilo 1. 1935.-36. na zavodu že 263 Slovencev in samo 48 Nemcev. Iz različnih razlogov (najbolj neosno-van je bil n. pr. ta, češ da je treba Nemcem — 263:48! — vzeti gimnazijo) je bil na zavodu ukinjen V. razred. Takoj po ukinitvi se je zmanjšalo Število dijakov in jih je bilo v šol. letu 1936.-37. samo še 250. Te okrnitve so bili najbolj veseli Kočevarji, ker so vedeli, da se bo. s tem zmanjšal kader slovenskega uradništvav kočevskem mestu. Drugače pa so zrli na zadevo slovenski uradniki, delavci in kmetje, ki jim je bila s tem vzeta možnost šolati svojo deco. Ukinitev višjih gimnazijskih razredov je pomenila torej za kočevske Slovence velik udarec v gospodarskem in kulturnem pogledu. Tega so se odločujoči zavedli in so vrnili kočevskemu mestu popolno gimnazijo. S kočevsko gimnazijo pa je v najtesnejši zvezi vprašanje Dijaškega doma. Prezanimivo je namreč, da hodijo Ribničani študirat v Ljubljano, čeprav imajo kočevsko mesto pred nosom. Vzrok je v slabi stanovanjski in prehranjevalni oskrbi, ki je Kočevje ne more nuditi v zadostni meri. To vprašanje bi bilo seveda takoj rešeno, čim bi se ponovno uredil »Dijaški dom«, ki je sedaj prazen, čeprav obsega dve veliki stanovanjski stavbi, dvoje gospodarskih poslopij in 10 ha zemljišča, skoraj vsega na ravnem Ta »Dijaški dom«, ki je v lasti in oskrbi delniške družbe, bi mogel ob dobrem gospodarjenju lepo uspevati. Ob dragi oskrbnini, ki so jo morali plačevati dijaki in ob nestrokovnem vodstvu, ki mu ie bil smoter le dobiček in ne naš narodni interes, pa je zašel Dijaški dom v dolgove, iz katerih se danes ne more izkopati. Poslopja in zemljišče, kar vse so ustvarili nekdaj brezobzirni, ali podjetni germanizatorji. stojijo danes neizkoriščena, dočim se morajo potiikati slovenski dijaki po luknjah in stradati. Če drugi ne more. naj odkupi vse skupaj mestna občina in uredi vodstvo Dijaškega doma tako, da bo imel slovenski živelj od njega resnično korist. Z zadevo pa naj se ne odlaša, kajti novo šolsko leto in z njim potrebe oskrbnine dijakov bodo kmalu tukaj. Kočevar. Zakaj so kočevski Slovenci gospodarsko podrejeni Kočevske Siovence bodo narodnostno okrepila favna dela, povečana zaposlitev in zem >a Število slovenskega prebivalstva na Kočevskem stalno narašča, kar dokazujejo uradna in privatna štetja. Toda med ugotovitvami obeh štetij so precejšnje razlike, kajti uradno štetje so izvršili 1. 1931. v glavnem občinski uradi, ki so po večini v nemških rokah. Po »uradnih« podatkih (zbirali so jih ljudje pod vodstvom komisarjev, ki so absolvirall leta 1930. posebni tečaj nalašč za ljudsko štetje) je bilo naštetih na Kočevskem 6214 Slovencev (ena tretjina v samem Kočevju in le dve tretjini v podeželju), ali okrog 3000 manj kot jih je ugotovilo I. 1937. privatno štetje. Števila narodnostnega katastra iz leta 1937. pravijo, da je med 17.527 prebivalci kočevskega mešanega ozemlja trdo nemških (pravilno kočevarskih) 8428 ljudi, trdnih Slovencev In mešancev (med njimi je mnogo omahljivcev, ki kolebajo zdaj sem, zdaj tja In so posebno v zadnjih letih najbolj zagrizeni privrženci tuje miselnosti) pa 9103. Če ugotovimo, da je bilo naštetih L 1900. le 1466, 1. 1913. že 4875 in I. 1931. kar 6214 Slovencev, ki so jih priznala uradna štetja, potem je to vsekakor razveseljiv napredek, katerega podkrepi posebno še dejstvo, da se je zmanjšalo število Kočevarjev od leta 1857. do 1931. za 10.983 duš ali 47.92%. Toda ta številčni napredek nas ne sme zazibati v prijetne sanje o tem, da bo v nekaj letih na Kočevskem popolnoma prevladoval slovenski živelj. Ako namreč pogledamo, kako ]e z miselnostjo t|u-dl, ki Hb prištevamo k našim, potem moremo ugotoviti, da je med 2075 Slovenci v Kočevju večina sicer zavednih, da pa je med 5319 Slovenci po mešanih vaseh veliko narodnostno mlačnih in nezavednih ljudi. V petih mešanih občinah (okoliška kočevska, mozeljska, reška, staro-loška In koprivnlška) je n. pr. 2099 vseh kmetij, med njimi pa je le 161 takšnih, na katerih Mijo zavedni slovenski ljudje. Vobče jo z narodno zavednostjo slovenskega življa sa Kočevskem silno slabo, kar se očituje posebno v tem, da se poslužujejo ■Slovenci kočevske »hinder-honderščlne« tudi tam, kjer je to popolnoma odveč. Celo dobri in neodvisni slovenski gospodarji rajši pozdravljajo po kočevsko sovaščane — Kočevarje, kajti »nočejo Izzivati«, kakor to sami izjavljajo. Pri takšnem stanju stvari nam je potem lahko razumljivo, da se v vsakdanjem življenju odrekajo materinščini slabše situirani In od tujerodcev gospodarsko odvisni Slovenci, ki jih ravno ta odvisnost tira vedno globlje v tujo miselnost. V gospodarski podrejenosti kočevskih Slovencev je torej treba iskati vzroke narodnostne otopelosti, čeprav je na Kočevskem dve tretjini neobdelanih njiv, ne more priti naš človek do zemlje, Le težko jo dobi v najem (to vedno ono slabšo), kupiti pa je skoraj ne more, ker so Kočevarji tako organizirani, da Slovencem zemlje ne prodajo, in ker nima na drugi strani Slovenec dovolj sredstev za nakup. Po ugotovitvah je danes zapuščenih okrog 1000 hiš, kjer so prebivali ljudje, ld so v glavnem obdelovali zemljo. Z zapuščanjem hiš je bilo opuščeno tudi obdelovanje zemlje, tako da se skozi desetletja Izpreminjajo njive v pašnike, porastle z grmovjem in vse zapuščene. Kljub temu pa mora naš človek stradati zemlje in ni je sile, ki bi to krivico in škodo, katero trpi naše narodno gospodarstvo, z energičnimi ukrepi enkrat za vselej spravila s sveta. V tej smeri ni treba ukreniti nič drugega, kakor odločiti prisilno predajo zemlje in pa finančno podpreti slovenskega kupca — kmetovalca. Večina kočevskih Slovencev pripada poljedelskemu in industrijskemu proletai. riatu, ki je udinjan v glavnem pri tujerodnih zemljiških posestnikih, v gozdnih — lesnih podjetjih, ki jih imajo največ tujci v svojih rokah, in v tekstilni ter rudarski Industriji. Lani je bilo prijavljenih do 1. junija pri OUZD v Kočevju 2757 delavcev, letos pa 2593 (rudarji niso všteti), torej 164 manj. To zmanjšanje gre predvsem na rovaš popolne opustitve del na cesti Kočevje—Sušak, kjer bi bilo lahko zaposlili nekaj sto naših delavcev. O pogojih, pod katerimi mora živeti slovenski tekstilec in rudar na Kočev- skem, smo že pisali. Kako je v gozanc-žagarski industriji, kjer je zaposlenih okoli 730 moči (v glavnem Slovencev!), je itak splošno znano, saj je na Kočevskem prav takšno izrabljanje gozdnih delavcev kot je to v Savinjski dolini, na Pohorju in drugod. Za varnost teh delavcev je kaj slabo poskrbljeno, saj je bilo iani med 1286 prijavljenimi bolniki največ poškodovancev iz lesne stroke. V industriji kamenja (kamnolomi!) in v poljedelskih obratih pa je slovenski delavec itak od danes do jutri in ga v tej nestalnosti kaj malo briga, ali ostane zaveden delavec ali ne, kajti prvo mu je kruh, ki mu ga reže zdaj ta, zdaj oni — tujerodni gospodar. Če prištejemo k tem vrstam gospodarsko odvisnih in izkoriščanih slovenskih sekačev, žagarjev, oglarjev, hlapcev, dekel, rudarjev in tekstilcev, ki imajo skromno zaposlitev, še tiste, ki so na cesti in moledujejo za skorjico kruha ( dr. Rus pravi, da je bilo I. 1934.-35. okoli 700 brezposelnih v samem Kočevju), seveda tudi pri tujerodcih, potem lahko vemo, zakaj je slovenski človek v kočevski deželi narodnostno mlačen in zakaj pada vedno bolj pod vpliv tuje propagande. Niti govori in ne razne jeremiiade, pa tudi ne strankarsko-politlčna prizadevanja ne bodo pomogla kočevskim Slovencem. Gospodarsko in s tem tudi narodnostno jih bodo okrepila samo dobra posestva, javna dela ter trajna, povečana zaposlitev v industriji. ds. Obmejni gospodarsko prosvetni dan Prihodnjo nedeljo, 16. julija, bo v obmejnem sončnem Št. Danijelu na Koroškem velik gospodarsko-prosvetni dan. Izrazito kmets-ko in ljudsko prireditev organizira dravograjski kmetijski odbor, sodelujejo pa na njej Slovensko sadjarsko in vrtnarsko društvo, Kmečka zveza in Prosvetno društvo' v Št. Danijelu ter premnoge ostale kmetijske organizacije Mežiške doline. V soboto, na predvečer prireditve, bo veliko kresovanje, drugi dan v nedeljo pa blagoslovitev in otvoritev drevesnice. Popoldne pa bo igralo šentdanijelsko prosvetno društvo ljudsko igro »Miklovo Zalo«. Prireditev bodo poživljali prizori iz kmetskega življenja, nastop harmonikarjev, pevcev ter godba. Med vso prireditvijo pa bo srečolov. Vsa prireditev bo na hribu, od koder bodo imeli udeleženci krasen razgled po Podjunski in Rožni dolini, po Karavankah in tja do Dobrača. Poleg tega je kraj blizu železnice, saj je od postaje Holmca do Št. Danijela komaj 40 minut. Pri Št. Danijelu je najvišja višinska drevesnica v Sloveniji za sadne in gozdne sadike. Kraj sam je nadalje znan po lanskoletnem delovnem taborjenju naše akademske mladine, ki je pokrajino in ljudstvo proučila ter napisala o njem mnoge članke. Razveseljivo pa je dejstvo, da sodelujejo pri veliki prireditvi gospodarsko-pro-svetnega dneva vsa kmetijska društva, ki bodo tako skupno pokazala, da je na podeželju zavel povsem drug veter — veter skupnega dela. Zato se naj kmetska mladina udeleži tabora v čini večjem številu ter na njem izpriča svojo voljo do skupnega dela. V slučaju slabega vremena bo prireditev preložena na 30. julija. Hišnemu prijatelju, ki ji je povedal neko pikantno anekdoto, reče gospa: — Zakaj ste zdaj utihnili! Kako ste sploh mosli, pripovedovali lako nfesram-ne reži. Kaj ne veste, da sem poštena žena, Sicer sem na to zgodbo že slišala še kot mlado dekle... Novice Pred rešitvijo viničarskega vprašanja 4. Tudi okolnost, da se službeno razmerje ustanovi samo s pismeno pogodbo, ki dobi obvezno moč šele, ko jo oba pogodbenika podpišeta, je važno ne samo za viničarja, ampak tudi za vinogradnika, ker mora vsebovati poleg navedbe Prejemkov za viničarja in njegove delovne moči tudi izčrpen seznam del, ki jih mora viničar opravljati, število oseb za viničarska dela, število živine, ki jo mora imeti viničar in število živine, ki jo mora rediti za gospodarja. S tem odpade povod za mnogo prepirov in tožba, kar doslej tudi ni bilo v korist vinogradniku. 5. Kakor se morajo spremembe pogodbeno ustanovljenih prejemkov, ki se morejo izvršiti le ob koncu službenega leta za naprej, zabeležiti v pogodbi, tako je vezan tudi letni obračun, katerega morata viničar in vinogradnik napraviti najkasneje do 31. januarja vsakega leta, na pismenost. Viničar se mora v tem roku odzvati pozivu vinogradnika na sestavo obračuna, ker izgubi sicer pravico do še neizplačanih prejemkov. Ta obračun ne zavaruje samo viničarja, ker ga Prisili, da še pri tej priliki najavi vse svoje zahteve, ker pozneje ne more ničesar več terjati razen neizplačanih zneskov, izvirajočih iz obračuna; ščiti pa tudi vinogradnika pred ponavljajočimi se poznejšimi zahtevami. S- Dolžnost viničarja ne obstaja samo nfPram odredbam gospodarja, ampak v viničarski službi tudi napram gospodarjevim nadrejenim uslužbencem, kar izpopolnjuje vrzel, ki je večkrat v praksi nastala. 7. Obojestranski koristi služijo tudi novi predpisi o postopku pred viničarsko komisijo, ki imajo vse hvale vredni namen, da odstranijo razne vrzeli in težko-Če, ki so izvirale iz dosedanjih predpisov. Predpisi o pismenem vabilu, o kazni za izostanek, o dolžnosti vseh članov komisije, da podpišejo zapisnik, o mož-n°sti zastopanja po pooblaščenem in o mo*nosti pritožbe radi ukinitve službe-nega razmerja na upravno oblast, so na novo unešeni in služijo istotako interesom vinogradnika kakor viničarja. 8. Precejšnjo kritiko so izzvale določbe o viničarskem skladu, ki je po načrtu namenjen podporam za onemogle in osiromašene viničarje. V ta sklad se stekajo vsi prispevki, vse kazni in prispevki, katere mora plačati vsak lastnik vinogra-da. čigar glavni poklic ni kmetijstvo oziroma vinogradništvo, ima pa viničarja, ‘-zete bi bile doslej osebe, katerim je donos vinograda del njihove plače. K tem ^Jedpisom je stavil posebno ban. svet. dr. Miler spreminjevalne predloge, da bo-c‘° Prizadeti samo taki »gospodarski« vi-dogradniki, ki taka plačila premorejo, po-Sebno če vlečejo iz vinogradov na meji Posebne koristi. Razen tega je priporoči- naj ne ostane ta sklad namenjen sa-Mo slučajnostnim podporam, temveč naj Se čimprej spremeni v pravo zavarovalno ustanovo, ki naj stalno podpira onemogle in obubožane viničarje posebno za starost, kar bi se doseglo že v nekaj letih, ako bi vsaka viničarska rodbina na leto prispevala vsaj kakih 30 din. la zamisel, ki je kakor se je računsko Oglašalo, ustvarljiva. bi povišala vred-b°st podpornega sklada v neke vrste sta-n°Vsko zavarovanje viničarjev. Kolikor toliko bi se vendarle ublažila skrb za starost in bi bila to poleg pred-Pisov o minimalnih plačah nadaljnja okol-d°st, ki bi ustvarila vsaj pri večini vini-anev večje veselje do dela in povečala bj'hovo skrb za interese vinogradov in Gospodarjev. Ta dobiček na strani gozdarjev bo mogoče večji kakor izpad radi večjih oziroma bolje urejenih dajat-Vah, ki gredo Istotako v prvi vrsti v ko-r,st viničarja. 9. Končno moramo omeniti še nove jtoločbe glede kazni, ki obremenjujejo za "'inter gotovih kršitev viničarskega re- skoraj samo vinogradnike. Navajamo j^scbno slučaje če lastnik sprejme ose-c kot viničarje ki nimajo predpisane Zlifikacije ali brez pismene pogodbe. xn osebe pod šestnajstim letom dalje slu-',e -v katerih vinogradnik sili viničarja ali njegove delovne moči, da morajo brez nujnosti delati ob nedeljah in praznikih, ali če je kriv, da se obračun ne napravi pravočasno, ali ki sprejme viničarja v službo proti drugim predpisom, oziroma če ga ne sprejme v predpisanem času, mu ne da stanovanja ali deputata zemlje itd. Ker so zadevni predpisi jasni, ne bo težko izogniti se kazni, proti katerim je mogoča tudi pritožba. Sicer pa pade pod kazen tudi viničar, če krši gotove predpise, tako da se tu ne more govoriti o kakem posebnem bremenu vinogradnikov. Sicer pa bo izkušnja sama, potem ko bodo predpisi izdani v končni redakciji, kazala pravo pot za morebitno kritiko in za potrebne spremembe, katere banska uprava lahko sama izvrši, če se izkaže potreba. Na vsak način bo novi viničarski red pomenil velik socialni in gospodarski napredek, od katerega bo v splošnem imel največ koristi sicer viničar, z nekega splošnega vidika pa tudi vinogradnik. Zanimiv pogreb v Vuzenici Včeraj je bil v Vuzenici pogreb 20-let-nega mladeniča. Udeležba je bila razmeroma velika, posebno iz Mute in Maren-berga. Pogreb je bil posebne vrste, kajti udeležili so se ga čudno uniformirani fantje in dekleta v sklenjeni vrsti. Nosili so vence z bleščečimi napisi, a naši grun-tarji in bajtarji so znali le enega prečita-ti. Neka slovenska kmetica je v začetku pogreba pred hišo žalosti pripomnila; »O, to je pa čisto jogrsfco!« Uganjali so razne ceremonije, ki pa so dosegle višek, ko so pogrebci smejočega obraza paradirali po trgu in pri povratku domov nedaleč od pokopališča prepevali pesmi v čudnem jeziku. Tudi uniformirana godba, ki je sodelovala pri pogrebu, je takoj po pogrebu nekaterim pogrebcem v gostilni zaigrala nekaj veselih poskočnic — najbrže vse v sožalje užaloščenim staršem. Kmetska mladina varuje zemljo Da dostojno počasti in proslavi kmetsko delo je priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet v Šmartnem ob Dreti v nedeljo 2. t. m. praznik kmetskega dela. Popoldne se je zbrala v Krašah povorka kmetske mladine. Po prihodu povork na tekmovališče, kjer je pozdravljal tisočglavo množico ljudstva slavolok z napisom: »Za srečo in skupnost vasi se kmetska mladina bori!«, je zastopnik društva Martin Levar pozdravil ljudstvo, ki je prihitelo na tekmo. Nato je povzel besedo delegat Zveze kmetskih fantov in deklet tajnik Ivan Nemec. V svojem govoru je podčrtal pomen slovenske zemlje, ki jo žuljave kmetske roke negujejo že poldrugo tisočletje. Kmetska mladina ne bo nikoli dopustila, da bi postala slovenska zemlja plen tujcev. Borila se bo za njeno svobodo do poslednje kaplje krvi, da bo svobodna in prosta vseh kvarnih vplivov. Slovenska zemlja je naša in mora ostati slovenska last, da bo na njej gospodoval svoboden slovenski rod! Sledila je tekma koscev, na kateri si je priboril prvo mesto France S t a r a-d o v n i k. Kmetsko mladinska manifestacija v Šmartnem ob Dreti je utrdila kmetsko misel in narodno zavest v zgornji Savinjski dolini, da je ne izruje noben vihar! Planinsko slavje na Lisci Lisca je privlačna izletna točka med Sevnico in Zidanim mostom. Sem radi prihajajo na izlet Zasavci, še bolj pa jo cenijo Celjani in Zagrebčani. Odbor planinske podružnice lepo skrbi za napredek tujskega prometa na Lisci. Vsako leto v začetku julija pa priredi veliko planinsko rajanje, ki se ga udeleži na tisoče ljudi od blizu‘in daleč. Letos bo ta planinska slavnost še prav posebno slovesna. Gospod Blaž Jurko, bivši raz-borski učitelj, znan planinec, lovec in šaljivec, je sprožil misel, da bi bilo lepo zgraditi vrh Lisce kapelo, v kateri bi se | lahko vršila tudi služba božja. Sam ie za to mnogo prispeval in poklonil#nad 12 m visok Marijin kip. Značilno je, da je j dal to zamisel oni Jurko, ki je postavil na Lisci prvo kočo in tako poskrbel za I streho in udobje turistov, sedaj pa jim bo omogočil še skrb za dušni blagor. Poleg g. Jurka pa imata mnogo zaslug za izvršitev te lepe zamisli tudi gospod prof. Pavlič in g. Alojz' Šund iz Jurkloštra. Odbor je povabil prevzvišenega gospoda škofa dr. Tomažiča iz Maribora, da bi v nedeljo, 9. julija, novo kapelo blagoslovil. Smrtna obsodba Jurija Sabukoška potrjena Celje, 8. julija 1939. Stol sedmerice v Zagrebu je na razpravi 4. t. m. zavrnil revizijo in priziv Jurija Sabukoška, ki je lani 31. oktobra v Čretu pri Celju umoril in oropal Ivanko Zakrajškovo ter bil zaradi tega obsojen na smrt na vešalih, Sodba je s tem potrjena. Sabukošku je ostala sedaj samo še milostna prošnja na Nj. Vel. kralja. o. Iz bolniške službe. Za administrativno uradnico v splošni državni bolnišnici v Ljubljani je postavljena Alenka Berko-pec-Prekoršek. o. Vedno več Madžarov In Srbov prihaja te dni na Bled. Prve skupine nemških turistov sp že odpotovale. o. Iz državne službe. Premeščen je iz Dravograda v Črnomelj okrajni načelnik Ivan Milač. Za dravograjskega okrajnega načelnika je bil imenovan podnačelnik Otmar Skala iz Kočevja. o. Ženica pod lokomotivo. Na postaji v Medvodah je lokomotiva podrla starejšo branjevko Marijo Nagličevo, ki je dobila hud pretres možganov in notranje poškodbe. o Huda nesreča malega dečka. V Me- leh pri Gornji Radgoni je padel 6-letni posestniški sin Anton Kozar z murvine-ga drevesa na streho od tam pa na tla ter sl razbil lobanjo in zlomil levo roko. Dečka so prepeljali v murskosoboško bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. o Društvo Rdečega križa Fa!a-Seinica priredi v nedeljo, 9. t. m., veliko tombolo z izredno lepimi dobitki. Cisti dobiček je namenjen selniški šolski kuhinji, ki hrani revne otroke Celje c. Sprememba posesti. Hišo gospe Za-ny-Šeligo na Kralja Petra cesti v Celju je kupil industrialec g. Josip Benko iz Murske Sobote. c. Maša za planince bo jutri ob 10. dopoldne pri Mozirski koči na Golteh. c. Nočno lekarniško službo ima od 8. do 14. t. m. lekarna »Pri križu«. c. Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima v nedeljo, 9. t. m., g. dr. Premschak. Cankarjeva cesta 6. c. Gasilski praznik v Vitanju, Jutri v nedeljo bo v Vitanju velik gasilski praznik. Gasilska četa dobi nov prapor. Blagoslovitev bo združena z župnim zletom celjske gasilske župe. c. Umrl je na Sp. Hudinji 114 letni sinček čevlj. pomočnika Leopold Bogataj. c. Nesreča na železniškem prelazu pri Št. Petru v Savinjski dolini. 24-letni Jakob Livk. hlapec pri posestniku Jožetu Krobatu v Čepljah pri Vranskem je vozil v sredo zvečer s praznim vozom čez cestni prehod pri Št. Petru. V tem e privozil večerni vlak iz Cel.ia. Stroj te zadel v zadnji del voza. zlomil soro i>n vlekel zadnji del voza kakih 200 metrov da- zaVašo kožo, tudi če je še tako občutljiva: ELI DA MILA leč. Livka je vrglo z voza, dobil pa je k sreči samo lahke poškodbe. c. Nesreče. 10-letni sin mizarja Franc Bezgovšek od Sv. Lenarta nad Laškim je padel s češnje na verando, iz verande pa na tla. Natri si je prsni koš in dobil tudi poškodbe na glavi. — 1-letni sinček slikarskega mojstra Viljema Grudnika iz Celja, je doma padel in si zlomil\roko. — 50-letni posestnik Ivan Lukner iz Šmartnega ob Paki je doma klepal koso. Pri tem je tako nesrečno padel na koso, da si je prerezal' hrbet. — 48-letni posestnik Ludvik Papinucci iz Čepelj pri Vranskem je padel s kolesa in si izpahnil levo roko v ramenu. Pini VEČER SLOVENSKE BESEDE Pod tem naslovom so priredili ljubljanski študentje v četrtek zvečer narodnoobrambni recitacijski večer v mestnem gledališču. Večer je dobro izpadel, gledališče je bilo skoro popolnoma zasedeno. Napolnila ga je seveda predvsem mladina, ki je z velikim navdušenjem in z gromkim apiavzom spremljala recitacije mladih gostov. Ob koncu je vse gledališče zapelo »Hej Slovani«, nakar je priredila navdušena mladina obhod po mestu. Značilno je, da je bil večer lepo obiskan. p. Med delom prebivalstva v ptujski okolici vlada že veliko pomanjkanje živeža, kar ima seveda za posledico, da kmetje tožijo nad poljskimi tatvinami, ki so zavzele tak razmah, kakor še nobeno leto. Tako so nekemu kmetu v eni sami noči izkopali nad tri sto grmov krompirja. p. Ptuj je zadnji čas izmenjal del svojega prebivalstva. Mnogo ptujskih družin je že odšlo na morje ali v planine, pa tudi precej dijakov in dijakinj se je razkropilo na potovanje v južne dele države, ali pa še dalje, v zamejstvo, največ v prijateljsko Francijo. Zato pa je prišlo od drugod precej ljudi, ki hočejo preživeti svoje počitnice v našem prijaznem mestecu. p. Angleški gostje v Ptuju. Včeraj po-. poldne je obiskalo naše mesto nad sto Angležev. So to udeleženci angleškega počitniškega tečaja, ki se vrši v Mariboru. Pod vodstvom g. prof. Baša so si ogledali Ptuj, njegove značilnosti in znamenitosti, predvsem muzej, grad in starodavni minoritski samostan z njegovimi znamenitimi starimi freskami. Maribor Domače pege in pegice Vsekakor je hvalevredna iniciativnost, s katero dela naša mestna občina na zu-znebiti dojma, da se dela brez pravega načrta, kajti na naših cestah se dela neprenehoma in to vedno na istih cestah. Spomnimo se, kolikokrat so lani razorali in spet uredili Grajski trgi Kufri gor — kufri dol . . . Popravljali so prostor pred kolodvorom, ga končali, pa bodo začeli kje drugje, saj ga ni »Mariborskega tedna«, da ne bi imeli razdrtih cest in prognoze za letošnjo prireditev so — odlične ... Poleg mestnega škropilnega avtomobila škropijo tudi stari vozovi ceste. V redu, toda ti vozniki so dokaj čudni: naj pride nasproti bodisi avto, ali voz ali kolesar, oni z voza pomahnejo z roko, češ, umakni se, in ker na pločnik ne smeš zavoziti, te gladko poškropijo. Da ljudje ni- so veseli takih blagoslovov, je jasno. Načrtov za tržnico je mnogo, medtem pa se nahaja naš živilski trg še vedno v prometnih nesreč. Vzroki so predvsem Zakaj so v letošnji pomladi tako korenito obrezovali kostanje, pod katerimi stoje tržne klopi, najbrže ne zna nihče obrazložiti. Po mariborskih ulicah je dnevno po več prometnih nesreč. Vzroki so pred vsem prehitra in pa nepravilna vožnja. Te napake imajo predvsem avtomobili in kolesarji, ki so do skrajnosti nedisciplinirani. Vendar pa je treba ugotoviti, da so mestni avtobusi tudi med onimi, ki prav resno ogrožajo promet. Samo poglejte, kako vozijo izpred Grajskega trga po Vetrinjski ulici! Sicer hupajo in trobijo, ampak o 15 km na uro ni govora, to more vsak laik ugotoviti. Zasedanje davčnega odbora Davčni odbor za mesto Maribor bo zasedal od 20. do 25. julija. Sklepal bo glede odmere pridobnme ter obravnaval napovedi onih davčnih zavezancev, ki so brli od davčne uprave pozvani, da vložijo prijave zaradi zvišanja dohodkov, in končno napovedi onih davčnih zavezancev, ki so začeli obratovati 1938 ter jim je bila pridobnina le začasno odmerjena. Davčne osnove so razvidne iz seznama oseb, ki je razgrnjen pri mestnem poglavarstvu. Iz tega seznama je tudi točno razvidno, kdaj se bodo obravnavali predlogi posameznih davčnih zavezancev. Davčni zavezanci si lahko ogledajo ta seznam od 5. do 18. julija. Ostalim zavezancem pridobnine, ki pa niso vpisani v razpoloženih seznamih, bo pridobnina za to leto predpisana po čl. 125. zakona o neposrednih davkih in na podlagi davčnih osnov, ki jih je ugotovil davčni odnosno reklamacijski odbor za lansko leto. Popravite cesto na otok Z zgraditvijo najmodernejšega kopališča na Mariborskem otoku bi bilo treba tudi rešiti vprašanje ceste, ki veže Mariborski otok z mestom. Zadnje predvsem zaradi tega, ker je kopališče sorazmerno precej oddaljeno od mesta. Danes pa se nahaja cesta na Mariborski otok v nemogočem stanju. Ne samo, da je ozka in da ima nevarne klance ter ovinke, cestni tlak je tako razrit, kakor da ga že leta in leta ne bi nihče popravljal. Treba je pripisati samo skrajni previdnosti in prisotnosti šoferjev, da ne pride do karam-bolov. Cesta je nadalje tudi tako prašna, da je onemogočen po njej skorij vsak promet razen motornih vozil. Kopalec, ki se napoti po njej peš iz kopališča, pride v mesto huje zaprašen, kakor je odšel iz mesta. Enak križev pot prenašajo kolesarji. Nujno bi bilo potrebno, da se cesta ne samo razširi, ampak asfaltira od Maribora do kopališča. Istočasno pa se naj izpelje ob njej tudi peš pot ter se naj zasadi ob peš poti drevje. Na moderno kopališče bi pač morala peljati promenadna pot ne pa cesta, ki so je sami klanci in kotanje. Moški! za zdravljen je spolnih slabosti seksualne impotence, za spolno slabost ter za okrepitev funkcij spolnih žlez poskusite hormonske neškodljive ..HORMO - SEKS" pilule Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 34.—, 100 pilul din 217.—, 300 pilul din 560.—. Zahtevajte le originalne »Hor-mo Seks« pilule, ki so na škatlici zunaj opremljene z zaščitno znamkico. Po pošti razpošilja diskretno: LEKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT«, Zagreb, Langov trg št 3. Ogl. reg. S. br. 1990-35 * Pevsko društvo »Kobanci« v Kamnici obhaja 5-letni jubilej. V proslavo tega jubileja priredi danes, 8. julija, koncert v cerkveni dvorani v Kamnici. Vstopnina din 5.— in 3.—. V nedeljo, 9. julija, pa priredi veliko vrtno veselico s pestrim sporedom v gostilni g. Pavešiča. Vstop prost. Prijatelji društva vljudno vabljeni! * K letni veselici vabi pevsko društvo »Radvanjski zvon«, katera bo v nedeljo, 9. julija, v gostilni Žunko, Zg. Radvanje. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstop prost. * Vinotoč A. Tkalec za Kalvarijo odprt. * Pevsko društvo »Zarja« na Pobrežju marljivo in plodonosno deluje. Svoj zbor bi radi pomnožili in ker študiramo sedaj nov program, vabimo vse, ki imajo veselje do petja, naj se javijo ob torkih in petkih od 20. do 22. ure v šoli. * Narodni tabor, katerega priredijo vsa društva, bode v nedeljo, dne 16. julija, v Kamnici. * Seja Odbora Motosekcije Avtokhiba bo v ponedeljek, dne 10. t m., ob 20. uri v klubski sobi hotela Orel. Pozivajo se vsi člani, da brezpogojno prisostvujejo. — Tajnik. * Gasilska četa v Št. liju v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne 9. t. m., ob 3. uri popoldne svojo vsakoletno veselico s plesom. Vsi, ki ljubite svojo domovino in njeno obmejno ozemlje, prihitite ta dan v Št lij, kjer boste dobrodošli gostje naše domače gasilske čete. SAMOMOR ŽIVČNO BOLNEGA HLAPCA Državno tožilstvo v Mariboru je bilo obveščeno, da se je v čmečah pri Dravogradu obesil 30 letni hlapec M. Zalokar, ki je služil pri posestniku Ivanu Varžunu. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen. m. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč v nedeljo, 9. julija, vrši OUZD zdravnik g. dr. Pograjc Stanko, Maribor, Tyrševa ulica 14/1. m. Slovensko obrtno društvo v Mariboru vabi rokodelsko obrtništvo, da se prijavi k obrtni razstavi, ki se priredi tudi letos ob priliki Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta, ker je še nekaj prostorov na razpolago. Prijave se naj izvršijo pri tajništvu društvene pisarne v Mariboru, Vetrinjska ulica. m. V Mariboru Je preminula v 63. letu življenja ga. Kollmann Ivana Pogreb bo danes ob pol 17. na magdalenskem pokopališču. N. p. v m.I m. Ga. Amalija Vertnik, vdova po bivšem'posojilu iškem uradniku in trgovka v Sodni ulici, je te dni obhajala osemdesetletnico svojega dela in narodu posvečenega življenja. Z marljivostjo se je vneto udeleževala narodnega gibanja že v avstrijskih časi’h. Svoje otroke je vzgojila v odlično narodnem duhu. m. Koncert v mestnem parku bo nocoj od 20.30 do 22. ure. Igra godba »Drava«. Kapelnik g. Žekar. m. Zlet na Sušak — naknadne prijave za Sušak se sprejemajo samo še danes. Netelovadci plačajo pri prijavi din 16.—, telovadci din 11.—. Odhod bo skupen. Zdravo! m. Usoden padec s češnje. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je padel z visoke češnje 55-letni viničar Jakob Kožar in si zlomil obe nogi. Prepeljali so ga v tukajšnjo bol' nišnico. Dr. Vtalter Thalmann se je vrnil in ordinira Stolna ulica 1 dnevno izvzemši nedelje ,n praznike od */jl0.— 'n ure' m. Smrt Marije Čepičeve. V četrtek je po skoraj polletnem trpljenju umrla v tukajšnji bolnišnici ga. Marija Čepičeva, vdova po poštnem uradniku in sestra bivšega škofjeloškega župana dr. Šinka. Pokojnica je bila znana kot odločna narodna delavka. Kot članica in odbornica se je pa udejstvovala pri Slovenskem ženskem društvu še vse do svoje bolezni. Vzgojila je več narodno zavednih hčera in sinov, od katerih sta dve hčerki članici Narodnega gledališča v Mariboru. Zadnja leta je živela pri hčeri Slavi, gledališki igralki in ženi pesnika in igralca Danila Gorinška. Pogreb pokojnice bo jutri, v nedeljo ob pol 15. uri na mestnem pokopališču. Žensko društvo poziva članice, da se pogreba polnoštevilno udeležijo. m. Znani lastnik vinogradnega posestva in izletniške gostilne »Grič« pod Urbanom g. Andrej Oset in gospa Pongra-čič iz Celja sta ustanovila v Mariboru na Koroški cesti novo trgovino in meha-nično-strojno pletilnico. m. Muzej bo zaradi obnovitvenih del v stopnišču do nadaljnjega zaprt m Letošnja rekrutacija mladeničev za redno vojsko bo v Mariboru 13., 14. in 15. julija v Gambrinovi dvorani od 7. ure zjutraj naiprej. Vsi vojni obvezniki so dobili posebne pozive, s katerimi se morajo predstaviti rekrutni komisiji Vsi oni, ki imajo pravico do skrajšanega roka, hranilskega ali kake druge olajšave, morajo prinesti seboj odgovarjajoče listine Vsi rekruti morajo priti na nabor trezni in čisti in se javiti rekrutni komisiji na dan in ob uri, kakor imajo napisano na pozivu. Vse informacije o rekrutacijl pa dobijo interesenti v mestnem vojaškem uradu. m Delavsko kulturno društvo »Vza Jemnost« — Tezno priredi v nedeljo, 9, t. m., na vrtu gostilne Felič — Tezno vrtno veselico s pestrim sporedom. 1 Sokol Limbuš priredi v nedeljo, dne 23. iulija 1939., ob 15. uri na letnem telovadišču svoj letni telovadni nastop, v slučaju slabega vremena dne 6. avg. 1939, Sprejem gostov ob 2.45 uri na postaji Limbuš, od tam povorka na letno telovadišče. Po nastopu prosta zabava s plesom. • Krasen — užitka poln izlet z luksuznim avtokarom „Putnik-a“ od 23. do 25. julija: Maribor—Trst—Benetke Padova — Kobarid — Bovec — Vrbsko jezero — Dravograd — Maribor. Popolna trodnevna obskrba, vožnja, kolektivni potni list le 770 din. — Prijave do 14. julija pri »Pulnik-u" Maribor — Celje — Ptuj. Zahtevajte prospekte! POHIŠTVO spalne sobe, kuhinjske opreme, stolce vseh vrst dobavlja najoeneje .OBNOVA", F. NOVAK, Jurfičeva ulica 6 • Gambrlnova dvorana: Danes v soboto bo ob lepem vremenu velik vrtni koncert Schonherrjeve kapele pod osebnim vod-Cstvom kapelnika g. Maksa Schonherrja. Začetek ob pol 8. zvečer. Za številno udeležbo se priporoča I. RaCIC. * Pevski zbor „Drave‘‘ priredi v nedeljo, 9. julija, vrtno veselico pri Tom-Setu v Pekrah. Ples, petje, ribolov, nagradno streljanje in kegljanje. Vstopnine ni. Nočna lekarniška služba (od 8. do vključno 14. t. m.) Lekarna pri Orlu. Glavni trg, tel. 25-85; Lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske c., tel. 25-32. Kino • Grajski kino. Do vključno ponedeljka sijajen film velemesta v nemškem jeziku »Metropola«. Lulse Reiner. • Kino Esplanade. Vesela komedija polna humorja in smeha „Pravi in lažni princ". Albert Schonhals, Lina Carsten. • Kino Union. Do vključno ponedeljka „V krempljih upornikov" vele zanimivi film o junaštvu in pogumu letalcev. Pesem o veliki ljubezni. • Zvočni kino Pobrežje 8. in 9. julija prekrasen barvani film Ramon* Maribor, pozdravljen! Naša odlična angleška prijateljica, Mrs. F a n n y S. C o p e 1 a n d, O. B. E., ki deluje že 25. leto uspešno na zbliževanju našega in britanskega naroda, je bila tako prijazna in je kot gotovo najbolj kompetentna najpravilneje poudarila pomen angleških počitniških tečajev v Mariboru, kakor v naslednjem prinašamo. Naj nam bo dovoljeno, da ji k njenemu za nas tako pomembnemu jubileju skromno čestitamo. Zavedamo se, da ima v naši kulturni zgodovini že davno častno mesto. »Našim prijaznim gostiteljem v Mariboru in našim dragim gostom iz cele Jugoslavije, mojim dragim rojakom in rojakinjam iz moje stare domovine! Porabljam to priliko, ko izražam zahvalo in pozdrave, ker čutim, da imam k temu skromno pravico, saj mineva že 25. leto mojega delovanja za Jugoslavijo in 18. le' to mojega sodelovanja z ljubljansko uni verzo v prekrasni Sloveniji Dozdeva se mi, kakor da sem rojena pod zvezdo-podjetnico, saj sem bila že tolikokrat de ležna časti, da pomagam pri stvareh, ki so jdh po prvikrat klicali v življenje. Zla' sti pri začetnih korakih v nova področja kulture in prijateljstva. Toda od vseh ta' kih in podobnih pozivov, me ni noben bolj razveselil, kakor prijazno vabilo rav natelja Mr. Frodshama, da tudi jaz po svojih močeh prispevam in se udeležim angleškega počitniškega tečaja v Mariboru. Maribor mi ni tuj. Že ponekajkral me je gostoljubno sprejel. Mirna lepota Pohorja, enaka pozimi, kakor poleti, ponosna struja Drave izpod mosta, prijetna harmonija novot in starin mesta samega, njegovih zgradb in parkov, so me pogosto osveževali v odmorih od napornega dela. In ko sem cula, da se bo angleški počitniški tečaj vršil prav tu, me je kakor otroka prevzela sreča, da prav iai razkažem gostom njega očarljive vrtove Ta angleški počitniški tečaj v Maribor« je sploh prvo in edinstveno tako podjetje v tej državi Pričel je v najsrečnejšil1 okolnostih. Naj bi vsakdo, ki ga preveva specifično ozračje dobre volje, koristno* sti in sreče tega tečaja, le-to še dalje S sebi ohranil in naj bodo ti prijetni trii* tedni vsakomur svetal spomin. A ne sa mo to, marveč celo povod za trdni sklep, da ta angleški počitniški tečaj ni bil prvi. najmanj pa zadnji.« English Summer Course Maribor, July 8 th. Excursion M Ptuj and Ptujska gora. Four big btr ses of the municipality of Maribor, ufl' der the guidance of Mr. Zorzut brought us yesterday at 2 p. m. frotf Maribor througli a lovely countrysid< among orchards, vineyards and wood$ undernealh the Vurberg-castle, froi* where we enjoied a beautiful vie^ on the valley of Ptuj, At 4 o’clock p m. we entered the medieval town Ptuj and at once visited the remark* ble museum. On behalf of the Englisl1 Club of Ptuj we have been greeted Mr Bratkovič and Fras. Afterwards prof Baš duly esplained everything intere sting in the museum. Mre. Copelan< translated it into English. Later visited the castle, the main and tli® minorite churches. Finally we attetf ded a special reception in the Narod ni dom (Natinal home) offered the English Club by which occasio the mayor of the town Dr. Remec wc comed us heartily, stressing that tli greatest Slovene poet Zupančič ha brought England to the Slovenes near, that we might feel ourselves qu> te at home. After Mrs. Copeland ha translated his speech, the mayor heartily applauded. Director Frod sham thanked him for the kind words Girl students of the to\vn played thei' part as lovely hoslesses. At dancin the youths of both coutries met, at' only to soon the moment of depariuf arrived, after which we have becI bidden farewell in the most cordJa way. Than we arrived at the nic church of Ptujska gora, \vhere P*1 ter Constantin most kindly welcomc us. Again vre admired the fine scidPj tures at the altar. At 8 p. m. we Ic!. and arrived in Maribor of lovely impressions. again, fu • „Grl6“ Oset. Wlueyards, inn for l*°, dny-inaker«, one hour to walk. Beaul** »..-tinnir. jhtosk. Phone 28-07. Prekmurje Konec šolskega leta na soboški gimnaziji Šolsko leto na soboški realni gimnaziji je letos zaključeno z veliko maturo, ki je. obenem tudi desetletnica prve mature in svetel uspeh v dolgem boju za izpopolnitev soboške gimnazije v katerem je sodelovala posebno pred leti vsa Slovenija. Seveda s tem še- ni konec mnogih molenj, ki jih morajo prenašati učenci prekmurske gimnazije. Največja motnja je bila tudi letos pomanjkanje prostora v starem, docela neprimernem poslopju nekdanje madžarske meščanske šole. Vse kaže, da bo to vprašanje kmalu rešeno, z zidavo novega poslopja na Glavnem trgu. To bo gotovo najtrdnejša podlaga za zdrav razvoj v bodočnosti, ki bo moral pokazati tudi mnogo boljše učne uspehe. Po „Izvestju drž. realne gimnazije Kneza Koclja11 je bilo letos 7 premestitev in 9 postavitev novih učnih moči med šolskim letom. Profesorski zbor šteje ob koncu šol. leta 24 učnih moči (— 3 dodeljeni v Ljubljano). Stiki med starši in učiteljstvom so bili na precej pogostih roditeljskih sestankih. Dijaško podporno društvo ima naloženih 57.550‘05din kot fond dijaške kuhinje. Od tega v Prekmurski posojilnici 54.326 ter se tu dvigajo samo obresti. Ob sklepu leta je imela knjižna podporna zaloga 1630 knjig (priraslo 140, izločenih 190 knjig). Od dijaških društev je štel Podmladek JS 65 članov. Imel je 5 odb. ?ej in 2 širša sestanka s predavanji. Podmladek RK jie imel 127 članov, več predavanj; obdaroval je tudi češke begunce. SKJ je imel med učenci v na-raščajskem odseku Sok. društva v Soboti 90 naraščajnikov in 59 narašča j-nic. Podružnica Fer. zveze šteje 83 članov. Na zavodu deluje tudi Podmladek aerokluba „Naša krila11. Profesorska knjižnica šteje 736 del v 828 zvezkih. Dijaška knjižnica šteje 1022 slovenskih, 393 srbohrv., 112 francoskih, 152 nemških, 10 ruskih in 9 angleških knjig; narasla je za 253 knjig. Narasle so tudi nekatere zbirke učil. Največ učencev je bolehalo za gripo in na dihalnih organih. Bolnih je bilo (nad 3 dni) 149 učencev. V 6. razredih je bilo 522 učencev; od teh je bilo ocenjenih 505. V 6. drž. razredih je bil izkazan sledeči uspeh: odličnih 47 (9.01 odst.), prav dobrih 139 (26.63 odst.), dobrih 169 (32.37 odst.). Skupaj je izdelalo 335 učencev (68.01 odst.), popravni izpit ima 86. (16.47 odst.), ponavljati mora razred 78 (14.96 odst.), 2 izgubita pravico do rednega šolanja. Izdelalo ni 166 (31.80 odst.), 1 je ostal neocenjen. V ' samoupravnih 7. in 8. razr, je bilo 8 članov prof. zbora ter 62 učencev. Podmladek JS je imel 30, Podmladek RK pa 27 članov, pri sokol, naraščaju je bilo 26 učencev. Uspehi: odličnih 6 (9.67 odst.), prav dobrih 20 (32.26 odst.), dobrih 22 (35.49 odst.), izdelalo 48 (77.42 odst.), popravljalcev 7 (11.29 odst.), ponav- Zborovanje prekmurskih akademikov V torek je imel v restavraciji Vu-čak v Soboti svoj 6. redni občni zbor Klub prekmurskih akademikov. Poleg starejših članov se ga je udeležilo zlasti mnogo novih, ki so letos maturirali v Soboti ter se tako s svojim pristo-. pom najlepše oddolžili klubu za mnoge žrtve, doprinešene v borbi za po-” polho gimnazijo. Občni zbor je v od-K°tnosti predsednika Andreča vodil podpredsednik jurist Martin Žalik. Podal je temeljito analizo razvoja prilik doma in v svetu, pregled dosedanjega dela ter začrtal smernice za bodoče klubovo delo. Kot je razvidno iz pred-sedstvenega poročila je klub, upoštevajoč obmejni položaj in ogroženost malih narodov v svetu, polagal največ ■pažnje na sporazumno in sistematično skupno narodno-obrambno delo vseh. V tem svojem prepričanju in v svesli si velike odgovornosti pri uresničenju teh ciljev, je pozval kljub mnogim nevšečnostim, ki mu jih je prizadevala Ves Čas od njegove ustanovitve, na sodelovanje tudi drugo akademsko skupino. Podlaga skupnemu delu naj ^i- bila popolna enakopravnost in reševanje konkretnih zgolj splošnona-rodnih vprašanj. Prosii je tudi za Protipredloge. Odgovora pa ni pre- jel. Kot znano je ta skupina zavzela podobno stališče tudi glede podobnih poizkusov drugih, celo njej blizu stoječih. Na občnem zboru so mladi prekmurski akademiki, ki predstavljajo novo, v svobodni državi vzraslo generacijo, ponovno izpovedali svojo vero v slovenstvo, ki jim je izhodišče vsega dela ter v nujnost svobodne in demokratične južnoslovanske državne skupnosti. Zavedajo se nevarnosti raznih poizkusov tuje propagande, poznajo pa tudi svoje ljudstvo in so prepričani, da sc da s stvarnim in podrobnim delom na kulturnem in socialnem področju ta nevarnost popolnoma odstraniti. Temu cilju hočejo posvetiti v prvi vrsti svoje delo. Po pravici pričakujejo pri tem razumevanja in podpore vse narodno zavedne javnosti ne samo v Prekmurju temveč tudi po ostali Sloveniji. Soglasno je bil izvoljen nov odbor: predsednik Koloman Cigiith, podpredsednik Mirko Bagar, tajnik I. Viktor Banko, tajnik II. Franc Talanji, blagajnik Ernest Kiičan, odbornika Fr. Šebjanič in Ernest Berke. Nadzornika sta Martin Žalik in Franc Sapač. Po maturi na severno mejo Abiturientke II. realne gimnazije v Ljubljani so se mudile štiri dni v Prekmurju na štud. ekskurziji. Ekskurzijo so vodili prof. dr. Roman Savnik, prof. Ciril Bernot ter ga. profesor (»runde. Na ekskurzijo so se eks-kiirzistke dobro pripravile v seminarju med šolskim letom. Obiskale so skopaj vse predele Prekmurja ter si ogledale krajevne znamenitosti. Prvega dne so -obiskale Martjanoe, Sv. Benediki s Kuzmičgvim in Ivanocijevim grobom, ^elo Kobilje, Dobrovnik in Bogojino ^rugega dne so potovale, z vlakom na Hodoš in v Velike Dolence, kjer so kile v gosteh pri- župniku Horvatu. Od tod so. potovale h Gradu, kjer so bile dva dni ter prirejale izlete vse do najsevernejših predelov slovenskega ozemlja. Važno pri tem je, da so imele izjemno srečo, spoznati celo zavednost prekmurskih Slovencev ob Rabi na drugi strani državnih meja. Četrti dan so obiskale dolnje Prekmurje ter bile tudi na obisku pri pisatelju Kranjcu. Popoldne so potovale na Tišino, Pe-tanjce in Radence od koder so se odpeljale z vlakom proti Mariboru. Prekmurski del ekskurzije je bil s tem. zaključen. Nadaljnja pot obsega vso slov. severno mejo (Kobansko, preko Poh. itd. in se zaključi v Velenju). Abiturientke so prinesle s seboj ludi štiri knjižnice ter podarile po eno župniku Horvatu, učitelju Lužniku pri gradu, DKFD v Petrovcih ter Klubu prekmurskih akademikov. Živinorejska razstava na PT Inž. V. Petkovšek Poleg številnih drugih prireditev ^Prekmurskega tedna“ je bila tudi razstava plemenskih konj in goveje živine na travniku ob mestnem parku P°leg aero-mitinga. Razstavljeni!* |c bi- 10 16 kobil z malimi žrebeti, ena je imela celo dve, 11 3—4 letnih žrebic, 11 dvoletnih, 6 enoletnih in 8 žrebcev. Zlasti so imponirali krasni žrebci, ki ( so biti razen dveh starejših, vsi do- ljalcev 7 (11.29 odst.). Vsega ni izdelalo 14 (22-5S odst.). Nižji tečajni izpit se je vršil od 12. do 17. junija in ga je delalo 81 učencev (od teh 33 privatistov iz veržejskega salezij. zavoda in 7 ponavljal cev), 26 učencev je bilo oproščenih. Skupno je izdelalo 92, 14 ima popravni izpit, 1 je bil med izpitom odklonjen za eno leto. K višjemu tečajnemu izpitu je bilo pripuščenih 29 osmošolcev (-šolk). Vršil se je 12.—14. junija pismeno, od 16. do 19. junija ustno. Zavrnjena za eno leto sta bila na podlagi pismenih izpitov 2, do jeseni je zavrnjenih 5. Višji tečajni izpit so naredili: Berke Ernest, Cisar Aleksander, Deškovič Milan (opr. ust. izpita), Ferenčak Edmund, Flegar Alojz (oproščen), Flisar Franc, Horvat Bela, Kiffmami Rudolf, Klojčnik Adolf, Kuhar Štefan, Laci Jožef, Pucko Ivan, Schmiderer Ivan, Skledar Štefan (oproščen), Šebjanič Franc, Šerbec Jože, Škofič Dušan, Talanyi Franc (oproščen), Tiicha Štefan, Velnar Zoran (oproščen), Koder Ljuba, Škafar Anica (oproščena). Valeta letošnjih maturantov je bila na PT, kjer je v imenu kuratorija samoupravne gimnazije pozdravil učence predsednik g. F. Hartner. Zahvalil se mu je v imenu učencev abit. šebjanič. Poleg direkt. inž. Zobca je podal križev pot soboške gimnazije v verzih prof. Milan Potokar. mače reje res lepe stasite živali. Razstavili sta podružn. konjerejskega društva Murska Sobota in Dol. Lendava. Pred’ leti je reja težkega tipa medji-inurskega konja precej padla, ker se je ustavil izvoz v Avstrijo in Nemčijo. V zadnjih letih se je pa izvoz zopet dvignil ter so se dosegle zlasti za enoletne zrebčke prav lepe cene 4000— 5000 din, zato se je reja zopet naglo dvignila, le žal, da so začele cene zopet nekoliko padati. Tudi goveja živina je bila prav lepa. Vidi se že dober uspeh dela selekcije skih društev za svetlolisasto simodol-sko govedo. Po barvi živali niso izenačene, ker so rdeče in rumene šeke, bolj pa po obliki, nižje globoke živali močne konstitucije. Razstavila so 3 Sargov bližnja društva radi lažjega dogona, kot članice zveze selekcijskih društev, le par komadov je bilo iz kmetijske šole Rakičan in iz veleposestva Beltinci. Tako je bila • večina živine iz hlevov malega kmeta z dvema do tremi kravami. Razstavljenih je bilo 22 plemenskih krav. 14 telic in 8 bikov. Tudi med plemenjaki je bilo nekaj izredno lepih doma vzrejenih živali. V statističnih tabelah, ki so v poučnem delu kmetijske razstave, je razvidno, kje hi koliko je selekcijskih organizacij in kako delujejo. Vseh organizacij je v Prekmurju 28, 6 pa v ljutomerskem okraju. V rodovnike vpisanih krav je 1600 ter se tudi pri vseh vodi kontrola molže, razen pri onih, za katere se je vodila že 5 let. Povprečna letna mlečnost se giblje med 2100 in 2200 litrov, pri čemer je treba upoštevati, da večina teh krav vse leto ležko dela, ker mali posestniki vso zemljo obdelajo s kravami, večji pa navadno nimajo krav za rodovnik, ker vso krmo pojedo konji, za krave se pa malo pobrigajo. So pa med temi kravami prav dobre mlekarice, tako je imelo v letu 1938: 3 krave nad 5000 litrov, 17 nad 4000, 133 nad 300tf lt. trov mleka. Vsi razstavljalci so dobili od upl-ave Prekmurskega tedna tudi lepo izdelane diplome. III.letnik .Mladega Prekmurca' zaključen Izšla" je dvojna 9.—10. štev. „Mla-dega Prekmurca”, Iti zaključuje s tem svoj III. letnik, številka je posebno po člankih in razpravah ena izmed najbogalejših v preteklem letu. Uvodni članek je prispeval urednik Ivan Šiftar. Njegov „Pogled nazaj in naprej“ tolmači trdno voljo mlade prekmurske generacije, odstraniti vse napake in molnje, ki bi kakor koli motile, da Prekmurje ne bi bilo eno z ostalo slovensko skupnostjo, posebno pa pomagati pri rešitvi socialnih vprašanj, ki tarejo prekmurskega človeka. Naj-obšimejši prispevek je „Narodno vprašanje v Prekmurju", ki je eden izmed najboljših prispevkov v letošnjem letniku sploh. Pisec M. K. analizira razvoj narodnega vprašanja v Prekmurju od Kocljevih časov do današnjih dni. Najvažnejši je njegov istočasni prikaz političnih, gospodarskih, kulturnih in socialnih prilik na Ogrskem, ki so dajale svoj usodni pečat tudi prdk-murskemu človeku ter vplivale po svojih notranjih nasprotjih različno na narodno zavest prekmurskih množic. Anton Vratuša zasleduje v članku „Slovenstvo prekmurskih pisateljev1 ob literarnem delu najvažnejših predstavnikov prekmurske dialektične književnosti razvoj misli o naslonitvi na slovensko skupnost. Franjo Gumilar v nadaljevanju svojega dela „Plemičj v Prekmurju11 raziskuje gospodarske, premoženjske, verske in socialne razmere v Prekmurju pod turškim go-spodstvom pred 1. 1890. Fran Trdko obravnava v članku „Agrarna reforma in javne dajatve” vprašanje davčnih dajatev, katere stiskajo prekmurskega malega kmeta ter s tem člankom zaključuje svojo daljšo razpravo o so- cialni strukturi Prekmurja. Nov so-trudnik Julij Kontler razpravlja v članku „Komu bi verjeli11 o vzgojnih vprašanjih ter biča ono vzgojno modrost, ki ji je višek modrosti palica, dresura. P. Strmšek je prispeval spominsko črtico „Cerkvica vrh gore11. Miško Kranjec je ob prepiru za razne ,»obletnice”, ki je zadnje Čase aktualen v Prekmurju, napisal duhovito satiro „Obletnica“, ki je menda tudi odziv na „naročeno“ nadaljevanje njegovega romana „Zalesje se prebuja11. Pesmi so prispevali: Pajlin sonet „K studencu11 in pesem „Stari znanci11. Ivan Šiftar opeva beg prekmurskega človeka v svet in njegovo bol v tujini („Prekmurci govore11). Fred Kališ je prispeval „Pesem“, „Indija Koromandija11 in „K. H. Machi11. „Paberki“ prinašajo nekak j.potpouri” napadov iri strokovnjaških ocen, ki jih je bil še nedavno deležen Miško Kranjec. Vse kaže, da je v tem pogledu mesečnik preveč počasen, da bi mogel izpolnjevati informativno dolžnost ^kulturnega11 kronista. „Prekmurje v slovenski literaturi 1. 1938“ je pregled udejstvovanja mlade prekmurske generacije v slovenskem literarnem življenju. Priloženo ,je kazalo za III. letnik. — „Mladi Prekmurec11, Iti je sedaj zaključil v redu svoj III. letnik, dokazuje, da ni umeten pojav. Krog njegovih solrudnikov se širi od številke do številke, raste tudi vrednost njegovih prispevkov, kar je pač dokaz, da je tesno povezan z mlado generacijo, ki prihaja v svet ter se po njem razgleduje z živo vero v bodočnost svojega 'naroda ter s trdnim prepričanjem o. splošni koristnosti svojega dela. Prlrodojglsnaj^ V sezoni sladoleda in kratili noči Dr. Stanko Bevk / Vaniljln sladoled — Umetno opraSevanje Sladkor Sezona za sladoled ic la. V poletni I Vaniljnemu sladoledu pridevaio mleko, vročini se nam ti kašnato zmrzii sokovi pri- Mleko nrolzvajaio sainiec sesalcev za hrano legajo, za količlaj občutljiv želodec pa niso svojim mladičem. Nekatere domače živali pa kaj priporočljivi. Najbolj v navadi ie vanlijin so se s časom privadile, da Imajo mleko tudi sladoled. Prijetni vonj ima od plodu v a n i- Izven časa mladičev. Mlečne žleze, ozl- 1 j e, tropične rastline, ki je doma v Mehiki, roma sesci so skoraj brez izjeme na spodnji Dandanes jo goje na veliko po olantažah v strani trupla in sicer ali na prsih ali na tre- mnogih pokrajinah kot plezajoč grm. Vanilija buhu. pri živalih pa, ki imajo mnogo mladičev spada v družino kukavic, ki pri nas krase v preko obeh teh delov. Navadno doil stara raznih barvah spomladi travnike ia gozdne večkrat na dan. Mladiči se prosto gibljejo v obrobke. Tudi od teh neka.ere prijetno dišeč njeni bližini ter prihajajo sesat, ko ču iio oo-Kukavice so žužkocvetke, to se ora- trebo po hrani, oziroma ko jih stara s novi, da oskrbujejo opraševanje, primerne žu- sebnimi kretnjami v to pozove. Mladiči na-želke. ki omogoča oploditev in izgoio plodov, vadno sesajo v pravem pomenu te besede. Ker je z razmnožltvijo vanilje izven njene do- vlečejo tore! mleko vase iz vimena. Pri n o- raovine izos.alo praševanje po žuželkah, je upeljal Morren iz Pariza umetno opra. sevanje. Delavci so s prisiljenimi paličicami prenašali pelod iz enega cveta na brazdo pestiča v drugem cvetu. Dasl je en sam delavec mogel v enem jutru oprašiti preko 1000 cvetov, ie bilo to delo vendarle drago. Poskusili so delavce nadomestiti s čebelami. vodnih sesalcih, n. or. pri kitih, pa ie Ivelike mladiče. Deva jih v kožno vrečo na 'trebuhu, kjer mladič dozoreva in doraste. Se ! goden mladič se v opasnosti rad zateka v siarkino vrečo, kakor se otrok v strahu rad skriva za gubo materinega krila, v kolikor ie pri današnji modi to še mogoče. ! Da nosijo s ai ke mladiče trajno seboi, ni !baš redko. To opažamo pri opicah, pri neto-. . , pirjih, ameriškem hrbtonoscu in zlasti često Povodni sesalci pri zastopnicah niže razvitega živalstva. 1 Miada opica se oklepa matere okoii vratu, neto drugače. Mladi kitci se namreč samo tesno opirček. navadno po dva. se držita s krem-prisesajo na materine seske, ta na jim štrca pelci na prsih, seveda tudi med starkinim mleko v usta. To ie seveda v zvezi z načl- prhutanjem po zraku, ko si lovi hrano- hrbto-nom življenja. V enaki zvezi ie tudi to. da noščevi mladiči pa čepijo na materinem hrbtu kiti nimajo vnanjega sluhovoda in da tudi ter ovijajo svoje repke ob materin rep. ki čutilo za vonj ni razvito. Iz tega dejstva pa ga ima ta v to svrho privihanega navsored. ne smemo sklepati, da povodne živali splošno : Izjema, ki smo jo prej omenili glede seskov, ne vohajo. Res je, da človek ne čuti nikakega je n, pr. i u ž n o a m e r i š k a n u t r i i a. Ta duha. če mu poskusno snov raztopljeno v vo- gledalec živi po močvirjih in redko spušča di vlijemo v nosno duplino, toda z zanesljivi- vodo. Seske ima na hrbtu in more torej sto- mi poskusi so dognali, da n. or. puoki in ra- ječ v plitvini aii plavajoč po globVi vodi do- zne ribe kar dobro vohajo. jlti svoje mlade. Natrija daje Imenitno krzno. Enako kakor kitovi mladiči se prisesa trai- za o so io začeli gojiti v farmah kakor n. or. no na sesek tudi mladič klokana ali k e n. | srebrne lisice. Seveda ie gojitev nutrile oo-g u r a j a. Kakor znano, poleže ta žival, ki ie vsem drugačna od one srebrnih lisic. Tudi v večja od srne, zelo negodne, komaj za oreh I Sloveni?! so taka iroiilišča. Kaj je s halucinacijo in jasnovidnostjo ? Poskusili so delavce nadomestiti s čebelami. - ki so jih namestili v plantažah. Poskus, se ie ?n prav dobro obnesel in danes opravljajo čebele bolj racionalno posel opraševania kakor prej delavci. Na Cejlonu so dognali, da zadostuje 50 panjev čebel za oprašitev 15 milijonov cvetov. Plodovi vanil so stični ozkim strokom. Preden dozore, še zelene ob ero In jih na dolgotrajen način kvase In suše. kar povzroča posebne kemične preosnove. Zna- ti aen kr at pojavila živa slika, izginila in se čez nekaj dni uresničila. O tem vedo povedati tudi povsem nevraževerni ljudje. Takšno jasnovidstvo, prikaz pred zavestnimi očmi, se primerja tudi manj nadarjenim ljudem, kar spravlja zadevo samo v še večjo skrivnost. Drzni dirkač je pripovedoval, kako se mu je pri avtomobilskih dirkah na ovinku tla čilni vonj StoMfato MTCShU ga ie v «lemokoj|2% hmMilM« ljene£ 0jS£®P^id je nanj ni le ie glavni sestavtd deTsladoleda P°la*al več važnosti. Toda, čez nekaj ted-Dand an es rab hnourl n as w ve- . ki ga pridobivamo iz tako zvane , strašna nesreča. Avto je vrDlo žira v drobcenih, belih paličicah Poleg vode ie glavni sestavni del sladoleda sladkor, čini sladkor, _ ... sladkorne pese. Skoraj ie pred 200 leti le ugotovil Marggrat v Berlinu sladkor v pesi, vendar ie preteklo potem še dobrih 50 let. preden so to najdbo pričeli v večjem obsegu izkoriščati v sladkornih tvornlcah. Prej so i Profesorju Kestnerju iz Hamburga je rabili orl nas za slaščice sladkor iz sladkor- uspelo dokazati, da sončnim žarkom v nega trsta, toda še v 17. stoletju je bil v tropskih krajih primanjkuje ultravioletnih Evropi ta sladkor tako drag, da so manj ore- tonov. Od tod tedaj temnopoltost ljudi, možni ljudje sladili svoje jedi le z medom, j čim bolj se bližamo ravniku. Temna koža Sladkorni trst le doma v južni Aziji, ne pa i namreč pospešuje prodiranje redkih ultra- ograjo, vozilo je pokopalo športnika podse in ga do smrti razmesarilo. Leta .1914 je odšel sin neke vdove na fronto. Pisma materi so naenkrat prenehala, vdova je živela v veri, da je sin mrtev. Vojna je minila, za njo več let, od sina ni bilo glasu. Nekoč je šla mati k studencu po vodo, ko je presenečena zagledala pred seboj vojaka v uniformi -r- bil je njen sin. Zenska se je tako prestrašila, da ji je padel vrč iz rok in se ubil. Privid je izginil, v materino srce je legel čuden dvom, je li sin še živ ali mrtev. Teden dni kasneje se je izgubljeni sin v resnici vrnil... Japonski zdravnik je pripovedoval, ka- Zakaj so zamorska plemena temnopolta v Ameriki, kakor se pogosto čuie, V Indiji in na Kitajskem so ga gojili že v prastarih časih, vendar so ga Izprva uživali le za sočivje, kakor ie to še zdaj navada v nekaterih predelih Azije, na Filipinih in na otočHh južnega morja. Kdaj so začeli Iz trsta pridelovati sladkor, se ne da ugotoviti. Teolrast in Diosko-rid ga pač že omenjata, toda rabili so ga tedaj samo v zdravilne svrhe. Tudi Arabci so znali izkuhavatl sladkor iz trsta, pa tudi ti so ga uporabljali samo za zdravilo. Babilonci in Židje niso poznali sladkorja. Okrog leta 1000. je prišel sladkorni trst v Evrooo. Sadili so ga po toplejših krajih, toda le v manjšem obsegu. Na veliko se ie začel sladkorni trst gojiti šele v Ameriki, potem ko ga ie tie I. 1492. prinesel Kolumb. Nato so nas ale plantaže še po drugem svetu, kjer le dovoli toplote in vlage. V Evropi so nasade opustili, nastale pa so rafinerije za kolonialni sladkor. Sladkorni trst ima 4—6 cm debele in do 6 m visoke bili, polhe sočnega, sladkega s t r ž e n a. Vrh bili se razrašča v velik, do 1 m dolg lat, z majnimi cvetovi, ki so v dvocvetnih klaskih kakor pri mnogih travah, v katero družino sladkorni trst prištevamo. Tudi listi so slični travnim, le da so primeroma večH. Bili razrežeio v 1 m dolge kose, ki lih potem iztiskajo, pridobljeno tekočino pa Iz-kubavajo. Vrhove bili porabijo za ootaknjen-ce. Sladkorni trst doraste v 10—14 mesecih. violetnih žarkov v" notranjost. Na zahodni obali Afrike, kjer je podnebje za črnce najmanj ugodno, imajo zamorci najbolj temno polt. čim bolj gremo v notranjost Afrike, je zaradi močnejše sestavine ultravioletnih žarkov tudi barva zamorske kože svetlejša. Da bi se sončni žarki čimbolj vpili v telo, da njihova koža laže „diha“, se zamorska plemena še mažejo z oljem in mastjo. V pomanjkanju ultravioletnih žarkov je tudi rešitev, zakaj Evropci in belci sploh težko prenašajo tropsko klimo. Otroci belcev v teh krajih so melanholični, rasto slabo, izpostavljeni so rahitisu, prehladom in prebavnim motnjam. Cim pride pride takšna deca v kraje, kjer je ultra-violetna zgoščenost sončnih žarkov večja, se takoj opomore. Tropsko podnebje prenesejo le tisti belci, ki so ves dan gibljejo na prostem in izkoristijo do skrajnih možnosti sončno kopel. Količina sicer redkih ultravioletnih žarkov v teku dneva jim zadostuje, da ne podležejo tako lahko boleznim. Toda ljudje, ki imajo opravka po zaprtih prostorih, Id se oblečeno gibljejo okro, tega ne zmorejo. ko se mu je na potovanju v Evropo primerilo nekaj nenavadnega. Evropski zdravnik ga je povabil v družbo. Ko je nesel kozarec vina k ustnam, se mu je stemnilo pred očmi. Pred seboj je zagledal zidovje, ki se je rušilo v plamenih. Zdelo se mu je, da je v ruševinah spoznal svoj dom. Vizija je naenkrat izginila in zdravnik se je s slutnjo v srcu prepustil zabavi. Naslednjega dne je zvedel, da je Japonsko stresel strahovit potres. Med mnogimi drugimi hišami se je podrla tudi njegova, pri čemer je izgubila življenje zdravnikova sestra. Japoncu se je v oddaljenosti več tisoč km prikazal privid domovine, ki se je 24 ur kasneje tudi uresničil... I Naravno je tedaj, čeprav se sliši smešno, da večina zdravnikov v tropskem pasu predpisuje bolnikom belcem sončne kopeli. Sončna kopel, združena z uživanjem mleka, povrtnine in sadja, pospešuje proizvajanje vitamina D v telesu. Crna barva zamorcev ni tedaj posledica sončne pripeke, temveč je naravna zaščita človeštva pred prevelikim pomanjkanjem vsrkavanja ultravioletnih žarkov. Vsak naročnik „Večernika“, ki je poravnal naročnino do 14 dni pred nezgodo, je zavarovan za din 10.000 Brez pridnih čebel bi ne bilo mnogo sadja Zanimivi poizkusi odkrivajo vatno vlogo čebelarstva v narodnem gospodarstvu Zdaj, ko so dozorele in po večini že obrane črešnje, ko prihajajo na trg sladke marelice in breskve In se na sadnem drevju ponujajo soncu drobna jabolka in so-čnate hruške, je prav, da se spomnimo pomembne vloge, ki jo imajo v našem sadjarstvu pridne čebelice. Nihče bi sam po sebi ne sodil, kako uspešna je oploditev sadnega drevja po čebelah. Čebelarski strokovnjak profesor Pokorny je delal poizkuse in prišel do presenetljivih izsledkov. Pokril je s tulom na enem In istem drevesu vejo hruške. Tul je oviral dostop čebel do bruškin h cvetov, v poštev pri oplajanju je prišel le veter. Na pokriti veji, ki je imela 84 cvetov, je bilo samo devet sadov, na nepokriti, ki je imela isto število cvetov, pa 25 plodov. Ameriški čebelar Hutman jo napravil podobne poizkuse z jablano, Jablana, ki jo je pokril z redk’m tulom, tako da sta zrak in svetloba lagodno lahko prišla do cvetov, je dala 40 jabolk, sosedna, •jepokrita jablana je pa dozorlla |200 jabolk! Enake rezultate dobimo tudi pri drugih rastlinah. V nokem ameriškem kraju so 1. 1929 dognali sadjarji, da čebele močno vplivajo na rodovitnost dreves. Sklenili so pogodbo s čebelarjem Frimenom, da prestavi svojih 200 panjev iz osem milj oddaljenega kraja v njihov okoliš. Res je Frimen razpostavil svoje panje po sadovnjakih, ki so merili 150 ha. Imel jih je tamkaj Je za časa cvetja. Ko je sadje odcvetelo, je dobil čebelar od sadjarjev dogovorjeno plačilo in še tri tone medu! Sadjarji so imeli ti*to leto 265 ton sadja! čebelarstvo je tedaj važna panoga v narodnem gospodarstvu. Posebnega pomena je za našo državo, ki goji mnogo sadja, za naše obmejne, izvozne kraje izbranega sadja pa še posebej. Povprečni naš izkupiček znaša samo na suhih slivah 200 milijonov din. Kje so potem še sveže slive In slivovka! Ce bi pospešili čebelarstvo po vsej državi, kakor so to napravili v Ameriki In na Češkem, bi imeli neposredne koristi od njega v vrednosti pol milijarde din. Tako pa imamo še mnoge kraje, posebno v Beli krajini, Dalmaciji in Črni gori, kjer pride na vsak km5 komaj po en panj čebel-Primorski kraji imajo mnogo žajblja, rožmarina in drugih rastlin, ki dobro medijo. čebelarji se dobro zavedajo, da čebelarjenje na enem samem kraju res dostikrat ustreže izreku: »Muha ne da kruha!« Treba je izkoristiti vse paše. Naj navedemo primer bogataša, Francoza Karla Dadana, ki je v francoski revoluciji izgubil vse premoženje in se preselil v Ameriko. Naselil se je v podrti bajti na neki farmi. Bil je zelo reven, ko je pa nekoč či-tal v dnevniku notico, koliko medu je pridelal neki čeblar, je začel sam »pasti muhe«, kakor pravijo naši kmetje. V nekaj letih si je od dohodkov čebelarjenja kupi! hišo in lepo posestvo. Kasneje si je zgradil veliko tovarno za izdelovanje modernih panjev sistema »Da-dan« in druge čebelarske potrebščine. — Umrl je kot bogataš. Dadanu so pridne čebele pomagale s svojo neumorno pridnostjo na noge. Država bi se morala tedaj malo več brigati za to pomembno panogo narodnega gospodarstva. Umno čebelarstvo naj bi bilo važen poučni predmet v kmetijskih šolah, učiteljem na deželi naj bi se dala prilika, da vzgajajo kmete kot izvež-bani strokovnjaki v čebelarstvu. ŠESTNAJSTKRAT OŽENJEN Neki meščan Los Angelesa se je v starosti 103 let oženil že šestnajstič. Vseh petnajst zakonov je bilo srečnih, ločil se ni nit; od ene žene, kar je redkost v Ameriki. Gospa Harvey iz Kalkute v Indiji se je omožila trinajstkrat, vselej z možem druge narodnosti. Prež;vela je vse može. Pariška gospa Jacquelina Mongaste je imela 14 mož in 17 otrok. O Rimljanu Hieronimu pripovedujejo, da je bil celo 21-krat oženjen, 21. žena je imela pred njim dvajset mož. To je bila že res simpatija duš, ki si niso mogle kaj očitati... Angleži in naš weekend Ha, zdaj bomo še pri nas poagitirali za uvedbo angleške sobote v vseh obratih. Saj smo že tolikrat čilali: — Angleži ,li Herkuli moderne civilizacije in demokracije, so od vseh narodov na svetu razvili največji smisel za udobno življenje. — Pravijo, da jih bomo Jugoslovani, predvsem Slovenci, kmalu posekali. Pri nas, kjer rodi žlahtna vinska trtica* se pri mnogih zavleče sobotni vveekend pozno v noč. V ranem jutru pritreskajo prijateljčki vinskih nosov domov. Weekend slovenske nedelje, traja potem od 6. zjutraj do 6. ure v ponedeljek zjutraj... Zatem pride, kar civilizirani Angleži ne premorejo, naš slavni ponedeljslu maček, ki je po navadi v formi do 9. zvečer. Torej, kar so uvedli Angleži 111 za njimi Američani po vojni imamo nn že davno pred vojno... . Pr/ ,A’18ležih je udomačeno geslo: „Cas je zlato! pri nas je ta rečenica že tako rekoč prastara! Marsikateri mojster je ganjen1-, j{0 se njegov pomočnik privleče po temeljitem \veckendu preko nedelje sete v sredo v službo. Prijazno mu izplača denarce, ga lepo odslovi s tolažbo, da tanko nadaljuje počitnice še tja do pri-hodnje sobote, dokler ne najde novega zaščitnika v delu... * m Pravijo, da se za angleško soboto najbolj zavzemajo naši gostilničarji. To je razumljivo ,kupčija jo slaba, kuhinja ne nese in človek ne zasluži toliko, da bi si vsaj v 15 letih postavil kje v predmestju kako vilico... Marsikak birt si še toplic ne more privoščiti, da bi vsaj malo pregnal debelušni trebušček. • * Ali je mogoče, da bi naš meščan odšel v soboto dalje kakor na Kalvarijo, pa Ljubljančan k Čadu in Alešu na Posavje? — Nismo mi Angleži! pravijo naši sta-rokopitneži. Tu smo l^10 doma, čenni bi človek nosil svoje kosti v stene. Kaj bi se klatili po svetu, šmarnice, cvička in klobas je dosli v razdalji nekaj klafter od zvonika. Ce se kje nakrešemo, ni vrag, da bi nas ne našel policaj in spravil na varno: Tak ie naš slovenski „weekend‘‘ Film Kakšna pota hodi zvočni tednik? Vloga filmskega žurnala v sodobnem dogajanju ni skoraj nič manjša kakor vloga dnevnega informativnega časopisja. Filmski žumal bi kot tak moral dopolnjevati tisk, bi moral biti njegova pomožna ilustracija. Pri sami publiki je žurnal zelo priljubljen. Čestokrat se zgodi, da člo-yek ne gre v kino, ker še vrtijo „stari“ žurnal. Ali prav filmski žurnal pa da- našnja filmska kritika vse preveč zanemarja, saj vlada v njem prečesto prava anarhija ali pa prevladuje močno podčrtana enostranost. Iz prvih filmskih poizkusov bratov Lu-mierov, ki sta postavila temelj vsej poznejši filmski industriji, se je počasi razvil tudi filmski žurnal. Prva snimanja aktualnih dogodkov so se prikazovala kot posebni ter redki filmski posnetki. Šele kasneje se je začelo posnetke važnejših dogodkov urejevati in povezovati ter jih prikazovati v obliki današnjega filmskega žurnala. Spočetka so se režirali takšni filmski žurnali skoraj docela po vesteh dnevnega časopisja. Ni torej čuda, da so se dogajale zaradi težnje po „aktualnosti“ celo take netočnosti, da so gledalci videli v žurnalu neki sodni proces popreje, preden je sploh bil. Svetovna vojna je dala vseskozi dovolj hrane filmskim kameram. Brutalnost sol-dateske in moderno kanibalstvo je nekaj let zagospodovalo v filmskem žurnalu ter se izživljalo v polni meri. Te senzacionalne dogodke je začela počasi striči in zatirati cenzura. Seveda ne zaradi humanitarnosti, ampak zaradi tega, ker je bil svet Že sit krvi in so take podobe začele vzbujati samo odpor. V svetu se je pripravljala revolucija proti tistim avtoritetam, ki so prikazovale vojno kot nekaj Heobhodnega m ki so pognale človeštvo v krvavo morijo. Takrat je postala vojna, pa najsi je bila na platnu ali nakrvavih poljanah, siva in nesmiselna zmeda, ki je bolehala in pekla kakor prokletstvo. Ranjenci, slepci, sestradani in z odlikovanji zasuti mrtveci so vzbujali isto reakcijo kakor skrušeni pruski generali. Filmski žurnal je postal dokument tistega stvarnega in surovega življenja, ki ga povprečni meščan iz leta 1918 ni mogel prenesti. Zvočni žumal je prinesel v to panogo filmske industrije novo poživljenje. Različne svetovne veličine so začele glasno defilirati na filmskem platnu. Nič več se ni samo komično odpiralo ust. V žurnalu se je začela izživljati doba političnih govorov, parad, demonstracij in manifestacij. Različni južnoameriški uporniki in kratkotrajni diktatorji sumljivih preteklosti so se lahko do milega napozirali pred mikrofonom in kamero, prav tako kakor je lahko indijski pesnik Rabindranath Tagore bral svoje pesmi ne glede na to, ali jih bodo razumeli ljudje v Guate-mali ali kje v Sloveniji. Danes je filmski žurnal tehnično na višku. Množice filmskih reporterjev se pehajo za originalnimi posnetki krajev, ljudi in dogodkov, ki so v ospredju zanimanja svetovne javnosti. Pa vendar bije v oči, da se filmski žumal docela zavestno izogiba gotovih tem, dočim prikazuje na drugi strani nekatere v vseh mogočih variantah. Dnevno vidimo na platnu same vojne parade in defileje, kakor da se v nekaterih državah ne dogaja ničesar drugega. Pustimo politične dogodke, pa poglejmo kako enostransko prikazuje film sodobno žensko. V zvočnem žurnalu vidimo dnevno same, lutkaste ženske, praz-noglave, lakirane in krhke porcelanaste figure, ki so vzete iz gosposkih izložb. Sama moda, šport, banketi, humane in slične prireditve, pri katerih paradirajo ženske v prozornih in snežno belih uniformah nekakšne svoje „emancipacije“. O kakšnem vzgojnem vplivu takšnega zvočnega žurnala na mladi meščanski ženski svet bi bilo tu zaman izgubljati sleherno besedo. Francoska konkurenca beneškemu »Bienalu11 MEDNARODNA POLITIČNA OPREDELITEV SE IZRAŽA TUDI V FILMSKEM SVETU ska podjetja, celo iz totalitarnih držav, ki pa se festivala verjetno ne bodo udeležila. Benetke ...... s ki Za letos je najavljen v Benetkah „Bien-nale“ za 8. avgust ter bo trajal okoli 2 tedna. Doslej so prijavile udeležbo Japonska, Španija in Švedska, zasigurana pa je tudi udeležba Nemčije, Belgije ter Nizozemske. Skoraj istočasno pa je izšlo tudi sporočilo, da priredi Francija letos prvič v Cannesu „Festival international du Film“, za katerega je dala francoska vlada večjo podporo. Ta festival je mišljen kot trajna vsakoletna prireditev, in sicer v še mnogo večjem obsegu kot beneški festival. V italijanskem časopisju so v teh dneh že izšli žolčni napadi na francoski festival, v katerem vidijo izrazito konkurenco Benetkam, ki ima seveda svoje „politično ozadje" kot naglas ša italijansko časopisje. Značilno je, da podpirata francoski festival v Cannesu zlasti ameriška in angleška filmska industrija, povabljena pa so tudi ostala film- a. Benetke pa kljub tej „mednarodni film-i intrigi", kot pravi ital. časopisje, kažejo svojo velikodušnost ter na široko odpirajo vrata za udeležbo tudi Franciji in Angliji ter USA, seveda za sodelovanje s primernimi filmi, ki ne bodo imeli nobene osti proti totalitarnosti. V Benetkah so že sedaj v teku široke priprave za letošnji festival. Razpisanih je izjemoma kar 10 pokalov, med njimi kot najlepši pokal Mussolinija. Poleg zabavnih filmov bodo letos na festivalu konkurirali tudi znanstveni in poučni filmi ter žurnali, vendar pa v zelo omejenem obsegu in brez posebnih pokalov. Francoski festival v Cannesu pa bo od 1. do 15. septembra, vendar pa podroben program še ni objavljen nit niso razpisani pokali in nagrade. t. Nova filmska groteska. V pretekli filmski sezoni je dosegla pri filmski publiki ogromen uspeh filmska groteska „fn vendar še živimo srečno", ki je prikazovala življenje nekoliko ekscentrične družine. Sedaj bo pa publika dobila pendanta k tej filmski groteski, ki se imenuje „Everg-bodyeva pesem“. V groteski so prikazani življenje m pustolovščine umetniško navdahnjene družine. Glavno vlogo v groteski igra pisatelj in Ceh, mati je dramska igralka, nči hrepeni po filmu, kuhar je gramofonski pevec, kuharica pa komisarka. Groteska bo za filmski svet pravi šlager ,v njej pa nastopajo Allan Jones, Judfv Garland in Fannv Brice, ki je ljubljenka newyorške publike. f Najnovejša vloga MIckeya Rooneva. Za filmskega igralca pomeni največjo čast, če mu njegovo podjetje dovoli, da si sme sam izbrati film, v katerem hoče igrati glavno vlogo. Zaradi njegovih velikih lan-skih uspehov je bil deležen te časti mladi M. Rooney, ki si je izbral za snov svojega bodočega filma delo Marka T\vai-na Pustolovščine Huckleberryja Finna". Strokovnjaki pravijo, da je roman v filmu in z M. Rooneyem v naslovni vlogi samb pridobil. f UFA je začela posnemati film „12 ur po 12- uri“ z Geraldino Iiatt v glavni vlogi. Darujte za ar*ni sklad PTL! s£hichtov RADIOn Perila ni f L "•"'•H in p« * Perilo v nT*«’*0**' bleščeče čisto ; tajsei* času Sneinob»l0 RADiON BELINAi LAŽNE TEHTNICE ZA DAME Angleško sodišče je imelo opravka s tehtntčarji. Ti so si izmislili za ženske, ki bi rade bile čimbolj lahke, lažne tehtnice. Posebno debelušne ženske so se rade tehtale in prepričavale može, da so lahke. Sodišče je razsodilo, da mora vsaka tehtnica pokazati pravo težo in je »kavalirje lahkih žensk« obsodilo. X Z jadralnim letalom preko Atlantika. Ameriški jadralni letalec Ted Belak je preletel v rekordnem času 56 minut Mi-chgansko jezero. Zdaj namerava prejadrati Atlantik in po struji ugodnega vetra doseči Evropo. Smoinfce Učitelj: Ljudem, ki se selijo neprestano iz kraja v kraj in ki nimajo nikjer obstanka, pravimo nomadi. — Kdo mi lahko imenuje kakšne nomade? šolar: Uradniki in učitelji, go->-od učitelj! Pametnjakovič. — Mama, miš je padla v mleko! — Kaj si storil? Si jo vrgel iz ynleka? — Ne, pač pa sem vrgel mačko v toneč, da bi ujela miš. Mamica ga Je polomila. Mamica je našla Pavleka, kako je vlekel iz očetove pipe. »Počakai, počakaj, nepridiprav!« je zaklicala. »Ti že kadiš? Ali si že videl očeta, da bi v desetem letu kadil?« Po otroški pameti. , 3 Mamica, zakaj greje sonce pozimi tako slabo?« »Ker je zima.« »Prav zato. ker je zima, bi moralo, če bi bilo pametno, močneje greti.« ■nKssacj Križanka Vodoravno: 1. nebesno telo; 5. omejen človek; 6- jesenska krma (4. skl. ed.); 7. znana tekstilna in oblačilna tovarna; 8. štev-nik; 9. delniška družba; 10. plavajoča domača ptica. Navpično: 1. letna rast; 2. nevarna kača; 3. stara — železna srajca; 4. sozvočje, 5. Rum. Promikalnfca Vladko Kos BOMBNIK Premikaj besede XXVIII 1 i •i 0 H i s m 10 HI POSADKA G I R A L D A S O J O M E T TEKANJE MAKOVEC tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah: južnoameriško prestoln co, jugoslovansko mesto in azijsko prestolnico. Stevilnfca J 2 3 4 5 3 6 3 4 7 8 7 1 9 10 U 12 6 12 3 n 6 4 i2 13 12 14 6 9 15 9 15 8 3 16 7 1 2 i 4 17 12 6 18 12 6 17 12 8 7 1 9 10 11 12 6 12 3 2 16 12 8 11 7 14 19 y 20 2 6 1 4 3 16 7 2 4 21 4 9 11 18 12 17 4 12 ( 22 12 4 11 KLJUČ: 13, 11, 3, 16, 7, 18, 9 = skupina ljudi 2, 7, 22, 9, 6, 9 = vonljiva snov 17, 4, 3, 5 9 = železna cesta 10, 9, 14, 9, 19 a športnik 21, 12, 20 = turško pokrivalo ReSItev križanke Vodoravno: 1. nebo; 5. sejem; 6. ar; 7. si; 8. kolek; 10. deda; U. ravan. Navpično: 1. neroda; 2. ej; 3. beseda; 4. omilkan; 5. sak; 9. lev. Rešitev stopnišča S — os — sod — soda — sodar — radost. Rešitev posetnice. Drogerija. » Večemik« za mladino Leto 1 Maribor, 9. julija 193? Štev. 28 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii Na zemljo se je nagnil večer. Iz mračnega jesenskega neba je lilo in lilo. Okna hiš in palač so zableščala. Po vlažnem asfaltu so se pele dolge in krivenčaste črte, Ljudje so hiteli po ulici, kakor da bi se pod li za onimi čudnimi in svetrmi črtami, ki so se odmikale in izginjale. Vse je h;te!o. Kraj razsvetljenega okna neke delavnice je stal deček v lahnem suknjiču in raztrganih čevljih. .Razmočena kapa na njegovi glavi, je pričala, da je gimnaz!jec. Fant je stal mirno, kakor da ga niti malo ne moti življenje, ki je teklo mimo njega po ulici. Zasolzene in užaljene oči so mu prodirale skozi mokro steklo široke izložbe. Roke je tiščal v žepu ter se ni prav nič brigal za dež, ki mu je nacejal s kape na suknj;č. Ko je tako stal, se je spominjal vsega. Vasa mu je včeraj rekel: »Jutri te ni treba k nam, godujem.« Zakaj? Zakaj ni smel k njemu? Zakaj pa je smel prihajati k njemu prejšnje dni? DA, takrat ga je Vasa rabil. Delal mu je matematične haloge, A danes? Danes pa Vasa godiije, h!ša bo vriskala od Vasovih prijateljev, »najboljši« Vasov prijatelj pa ne sme k njemu. Zakaj ne? Misel se je zajedala v fanta huje in huje in mu grenila dan, »Najboljši« prijatelj Miča je pač siromak. Vasi bi bilo se- Veliko dejanje Po M. Mitroviču veda od sile nerodno, če bi moral svojim gosposkim prijateljem predstavljati Miča: »Moj prijatelj, pros;m!« Dež je lil huje in huje. Miča na je postajal pred trgovino naprej ,.i naprej. Po glavi so se mu podile misli in ga mučile. Dobro se je spominjal starega zgrbljenega starinarja, ki mu je prodal »Zgodovino«. Starnar ga je odrl in mu dal za knjigo samo tri dinarje. Tu se je Mičeva misel ustavila. Naslednji trenutek se je zgan:l. Kakor v snu je stopil naprej, da niti sam ni dobro vedel, kako je prišel v trgovino. Samo tega se je zavedal, da je v trgovini topleje In da ne dežuje več po njem. Vse se je zgodilo kakor v snu. Nazadnje se je znova znašel na ulici. Tam sta ga pričakovala dež, ga je začelo tresti mrzlo vreme. Ali Miča poslej n; več postajal ob oknu, ampak se je napotil s hitrimi koraki po ulicah. Obstal je pred večjo hišo, ali samo za hip. Ne, kar je nameraval storiti, bo storil, še krepkeje je stisnil zavojček ki ga je prinesel iz trgov:-ne. V njem je bila čokolada Darilo za god. Bila je čokolada, ki jo je kup,i za svoje zadnje tri d narje. Prodal je svojo »Zgodovino«, da bi pokazal Vasi, da ga ima rad še naprej in da mu odpušča. S takimi težkimi mislimi Sah Eiiskases zmagal tudi v Harzburgu V nemškem kopališču Harzburg je bil pravkar zaključen dobro zaseden šahovski turnir ,ki se ga je poleg treh inozem-eev udeležil tudi nemški prvak Erich Eiiskases. Nemški prvak je tudi na tem tur-uarju odnesel prepričevalno zmago. Danes velja v Nemčiji Eiiskases nesporno za najboljšega mojstra. Njegova igra je sveža, podjetna in precej napadalna, kar je pokazal zlasti v zadnjih treh turnirjih, na katerih je pospravil prve nagrade (Elster, Dunaj in sedaj Harzburg). Precej so v Harzburgu obetali tuji udeleženci; Cortlever; Stahlberg in Dančc Paulsen. Vendar pa razen Stahlberga, ki je v zadnjih 4 kolih nabral 4 točke, ostala dva nista pokazala kaj prida, zlasti je razočaral Cortlever. Dobro sta na turnirju igrala tudi Nemca Ahaues in Rellstab, dočim je popolnoma propadel Fritz Samischj ki se je znašel na koncu tabele v družbi Paulsena. Končni izid turnirja: Eiiskases 8, Stahlberg 6, Rellstab 5 in pol, Ahaues 5, dr. Lange 4 in pol, Cortlever, Reinhardt in Zollner 4, Pauseln in Samisch 2. 108. NIEMCOVICEVA OBRAMBA (5. kok> v Harzburgu) Beli: Stahlberg Crni: Eiiskases 1. d4. SI6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. Db3 (običajno se tu igra Dc2, vendar pa je tudi igrana poteza dobra), c5 5. dxc5, Sc« 6. Sf3, Se4 7. Ld2, Sxd2 8. Sxd2, 15 0. e3, 0-0 10. Le2, Lxc5 11. 0-01 (navadno se tu igra 0-0-0), b«, 12. S13, Lb7 13. Tadl, De7 14. a3 (potrebno je bilo takoj Sa4!), 141 15. exf4 (še vedno je bilo boljše Sa4 kljub slabotnemu kmetu na e3), Txf4 16. Td3, Sd4 17. Sxd4, Lxd4 18. Sb5, Lc5 10. Ddl, Tal8! 20. Sd4 (na Txd7 bi sledil sledeč mičen zaključek 20... Dh4! 21. g3, Txf2! z neubranljivim matom), Lel 21. Tg3, Lxd4 22. Dxd4, Lxg2! 23. Dxg7+, Dxg7 24. Txg7-f, Kxg7 25. Kxg2, Tld4 26. Tfdl, Txdl 27. Lxdl, T14 in beli preda Na turnirju v Harzburgu je bila v 3. kolu odigrana kot najkrajša, tako zvana miniaturna partija med Nemcem Ahaue-som in Dancem Paul snom. 109. INDIJSKA OBRAMBA Beli: Ahaues Crni: Paulsen 1. d4, S16 2. SI3, b6 3. c4, Lb7 4. e3, e« 5. Ld3, Lb4+ 6. Sbd2, d5? (najboljše je 0-0!) 7. Da4+, Sc6 8. Se5, a6 0. Sxc6, Lxd2+ 10. Lxd2, Dd7 11. cxd5, b5 12. Db3, Sg4 13. h3 in črni preda. š Prvenstvo Siska je na dvokrožnem turnirju osvojil Dragotin Desput, _ ki se bo tudi udeležil amaterskega turnirja za nacionalno prvenstvo v Zagrebu. š Turnir za prvenstvo Nemčije prične 9. julija v kopališču Oynhausen, nakar odpotuje nemška reprezentanca na olimpia-ao v Buenos Aires. Šahovski turnir za prvenstvo Maribora Sinočnje 4. kolo je le prineslo „majhno senzacijo": Mohorčič je v prav dobro igrani italijanski partiji potisnil z vrha tabele mladega Lukeša, ki je z nepazljivo igro izgubil figuro in celo točko. Zelo podjeten damin gambit je zaigral Babič proti Nosanu, v blokirani poziciji mu je uspelo vdreti z_ napadom na f linijo, kjer je v 29. potezi nasprotnika matiral. Mišura se je tudi sinoči izkazal za zelo agresivnega igralca. V nevarnem Falk-bergerjevem gambitu je proti Marvinu zaigral z lepim napadom že v središnici, zgradil matno mrežo ter v 29. potezi pospravil celo točko. Regoršek—Ketiš sta sicer v lepo igrani pruski otvoritvi poskusila vse, da prideta do prednosti, toda ob korektni igri sta zaključila z miroljubnim remijem. Zamenjalna varianta alje-hinke Gerželj—Vidovič je naglo pripeljala v končnico, v kateri je beli spretno branil premoč svojega kmeta. V 32. potezi se je Vidoviču nudila prilika remija z večnim šahom, zaigral pa Je rajši na kmeta ter moral kmalu zatem kloniti pred belim kmetom na 7. liniji. Dr. Kralcu se je v pruski partiji proti Certaliču godilo „pre-cej 'težko“, vendar mu je uspelo, da je spričo vseh groženj zavil v končnico, ki pa je bila tudi zelo neugodna. Certalič je imel v roki najmanj remis, zgodilo pa se mu je, da je z nespretnim končni-škim manevrom celo izgubil. Partija Eferl-Sumenjak je bila prekmjena v zelo kom- Elicirani končnici, prav tako tudi partija ukeš F.—Pesek, ki v prekinjeni poziciji verjetno nima v sebi več ko remis. — Knechtl je bil prost. 5. kolo se igra v ponedeljek zvečer. Stanje po 4. kolu: dr. Krulc; Gerželj, Mišura in Mohorčič 3, Lukeš B., Babič in Regoršek 2 in pol, Lukeš F. 2 (1), Ketiš 1 in pol (1), Vidovič 1 in pol, Pesek 1 (1), Certalič 1, Nosan, Eferl in Knechtl pol (1), Sumenjak 0 (2) in Marvin 0 točk. 112. FALKBERGERJEV GAMBIT (4. kolo mariborskega turnirja) Beli: Marvin Crni: Mišura 1. f4, e5 2. d3, Se6 3. Sf3, d6 4. Sc», Sf6 5. e4, Lg4 6. Le2, h6 7. Lc3, Le7 8. f5, da 9. Ld2, dxe4 10. dxe4. Lc5 11. h3, Lxf3 12. Lxf3, Sb4 13. a3, Ddl 14. Tfl, Sc« 15. De2, Dd7 16. 0-0-0, Dc7 17. Kbl, Sd4, 18. Del, Tad8 19. Sa4, Ld6 20. Ld3, c5 21. Dg3, Tg8 22. Df2, b5 23. Sc3, Db7 24. Tel, b4 2a. Sd5, bxa3 26. Lxd4, cxd4 27. Sxf6+, gxf6 28. b3, Lb4 29. Tel, a2+ in beli preda. Dr. Trifunovič v Sofiji Dodatno k našemu poročilu o lepem uspehu našega odličnega mojstra dr. Petra Trifunoviča v Sofiji objavljamo danes zanimivo partijo iz simultanke. 110. SICILJANKA Beli: dr. Trifunovič Crni: Amater 1. e4, c5 2. Sf3, e6 3. d4, cx(l «. 4. Sxd4, Sf6 5. Sc3, d6 6. g3, Sc6 7. Lg2j, Le7 8. 0-0, a6 9. Sxc6, bxc6 10. e5!, Sd5 11. exd6, Lxd6 12. Sel, Lc7 13. c4, Se7 14. De2, 0-0 15. Tfdl, De8 16. Le3, f5 17. Sd6, Lxd6 18. Txd6, e5 19. Tadl, e4 20. Lc5, Sg6 21. T6d2, Se7 22. f3, exf3 23. Lf3, Kf7 24. Td8 in črni preda. Filateliia z. Iz bolgarske filatelije. Glede bolgarskih znamk so tudi specialni katalogi Michel, Scott in Senfov precej nepopolni. Navajajo navadno samo dva do tri bloke bolgarskih znamk, v resnici pa jih ne obstaja nič manj kakor osem. Ti bloki so naslednji: 1. Ženitev kralja Borisa z italijansko princezo Giovanno v nakladi 60 kosov (7 za kraljevsko obitelj, za vsakega aktivnega ministra po 1, za službene potrebe 9, ostanek pa so prodajali v Sofiji po 15.000 levovi), 2. Odkritje spomenika na Sipka-klancu v nakladi 100 kosov (od teh so jih samo 70 prodajale pošte največjih bolgarskih mest po 8000 levov), 3. Druga izdaja istih znamk z enakim postopkom, 4. 20-letnica vladanja kralja Borisa (20 kosov,.ki se sploh niso prodajali), 5. Druga izdaja tega bloka (z enakimi okoliščinami), 6. Prvi vojaški manevri po svetovni vojni. Naklada 70.000. Ta blok prinašajo vsi katalogi, 7. 20-letnica ustoličenja kralja Borisa (pogoji kakor pod 4., prodajna cena 40.000 levov),' 8. Prvi rojstni dan prestolonaslednika Simeona. Naklada 50 kosov. — Večina teh znamk ni videla poštnega šalterja* niti ni namenjena filatelistom, temveč so izdane za omejen krog osebnosti. Zato iih tudi mnogo ni v katalogih in se filatelisti zanje ne bodo zanimali. z Nov švicarski mali blok. Za ietešnjo zvezno svečanost je izdala poštna uprava prigodno znamko 10+ 10 s sliko mesta Laupeu. Znamka ima poleg nap;sa „Confedaralio Helvetica" še irojezični tekst. Znamka je tiskana v blokih 246 :150 mm velikosti. Pri nas se blok prodaja po 90 din. z Slovaški znamkovni provizorij. Prva serija provizoričnih slovaških znamk je postala objekt velikih špekulacij. Zaradi primitivnosti pretiska na bivših čsl. znamkah „SIovensky štat 1939" se pojavljajo tudi česti falzifikati. Cena kompletni seriji znamk slovaškega provizorija je poskočila že na okoli 900 din. Prctisk na znamkah je v raznih barvah. z Francija je izdala serijo 4 znamk „Pour les chomeurs intellectuels" v vrednosti 40+10 s podobo Puvis de Chavan-nes, 70 +10 rjavo-vijoličasta s podobo Claude Debussy, 90 + 10 vijoličasta s podobo Balzaca in 2.25 + 25 modra ,s podobo Claude Bernard. z Nove znamkovc zvezke je izdala Nemčija za razne vrednosti sedanjih znamk. . Križanka št. 40 1 a S 4 č» 6 8 1 11 01 IV v VI VII Vlil IX X XI i i i Hi gl m i a — m p- — l — i H mm m P 1' i ! i Besede pomenijo; Vodoravno: I. cvetica; II. visoko-šolec; III. svetopisemska oseba; izraz iz rastlinstva; IV. število; V. orožje; plod; VI. ruska reka; pregovor; VII. blaznik; nikalnica; VIII. turško ime; ribiška priprava; IX. madžarska reka; nemški zaimek; X. obmejni uradnik; XI, špansko mesto. Navpično: 1. nekdanji naziv za ogrsko državno obliko; 2. čutilo; bližina kraja; 3. zločinec; slikar; 4. predlog; kvar-taški izraz; predplačilo; 5. divji prašič; kraj pri Ljubljani; 6. premoženje; suha trava; 7. kisla tekočina; izraz iz opisne 1 geometrije; 8. višOkošolec; hrvatski predlog. ' A. v.Av -.. vv.v^v - ivn■v,—........................................................................................,wawmwm>awmwwwwa*: v\waaa\ma\aaaaawac\aaaaaaw\aaaaaa\^\aaa,\aaaa>aaaaaaaaaaaaaaaaa,\aaaaaavv se je počasi vzpenjal po stopnicah. Ali čim bliže Vase je bil, tem bolj je postajal neodločnejši. Končno se je le znašel prd vrati. Postal je. Iz stanovanja je slišal vesele vzklike. Vrata pred njim pa so ga nemo izpraševala, kaj išče tu — ne-povabljenec. Sam se ni zavedal, kdaj je dvignil roko in potegnil za zvonec, šele, ko je zaslišal oster zvok zvonca, se je zbral. Služkinja je odprla vrata in ga začudeno pogledala. »Prosim ... dajte... izročite to Vasi...«, je izjecljal in potisnil proti služkinji svoje skromno darilo. Ko so se zaprla vrata za njim, je zaslišal za sabo Vasin glas: »Kdo je bil, Ana?« »Neki vaš prijatelj...« Mica je razburjeno gledal v vrata. Naslednji trenutek pa se je že zavedel, se zbral in se pognal po stopnicah iz hiše, v noč, na ulico, kjer sta ga čakala dež in veter. Ko je prišel do parka, se je naslonil na mokro klop in zajokal .. Sam ni vedel zakaj. Izdajalec (Po ruski pripovedki) V daljni Perziji je živel nekoč vladar, ki mu je bilo ime Abdul. Mogočen knez je bil znan po svoji plemenitosti in pravičnosti. Vkljub temu pa je imel dosti sovražnikov, ki so nenehoma prežali nanj, kdaj bi ga vrgli s prestola. Zgodilo se je, da so zarotniki neki dan vdrli v knezov dvor, napadli Abdula ter ga hoteli usmrtiti. Eden izmed zarotnikov je že zgrabil kneza za brado ter mu jo izpulil, ko se je pojavila zvesta knezova vojska, razgnala zarotnike ter rešila kneza gotove smrti. Drugi dan po zatrti zaroti je pri- šel h knezu neki trgovec ter mu rekel: »Presvetli knez in vidar, prišel sem, da ti pokažem onega, ki te je hotel ubiti in ki ti je izpulil brado. Dobro ga poznam, kajti bil ni nihče drug kakor moj sosed Nagin. Pošlji ponj in vrži ga v ječo.« Res je nez Abdul takoj poslal po Nagina. Prišel je ves bled ter se vrgel vladarju pred noge. »Vstani, Nagin!« mu je rekel dobri knez. »Nisem te klical, da te kaznujem, ampak zato, da te opozorim na slabega soseda, ki te je izdal. Odidi v miru in ogiblji se izdajalca!« ČOKOLADA IN KAVA Kdo izmed vas še ni pil kave in jedel čokolade? Pred štirimi stoletji pa se našim dedom in babicam niti sanjalo ni o teh dveh dobrotah. V Evropi se je začela uporabljati kava šele po odkritju Amerike. Čokolado so namreč prinesli Španci iz Meksike v Srednji Ameriki, kjer so se 1530. naučili, kako se pridelujem pripravlja. Sto let kasneje (1624.) pa so trgovci prenesli iz Arabije tudi kavo v Evropo. Da so pri nas začeli kuhati kavo potlej, ko so bili Turki poraženi na Dunaju, pa tako veste, sssas Zakaj Je v Sahari vedno več peska? V veliki afriški puščavi Sahari je vedno več peska. Puščavski pesek nastaja zaradi tega, ker sonce preko dneva močno ogreje kamenje, celo do 80 stopinj, ponoči pa pritisne hlad, v katerem pade temperatura tudi pod ničlo. Zaradi tega neprestanega raztezanja in krčenja kamenje poka in razpada. Teža človeške krvi znaša pribFžno osemnajstino celokupne teže človeškega telesa. • K* li]4 * ‘ Veliki rastlinojedi Francoski športni tednik je prinesel zanimivo razpravo svojega medicinskega sotrudnika. V razpravi prinaša zdravnik podatke o hrani velikih in genialnih ljudi. Takole piše: Večina genialnih znanstvenikov, zdravnikov, modroslovcev, fizikov, astronomov in književnikov ne mara mesne hrane; premnogi izmed teh ljudi so sploh strogi vegetarijanci. Nekateri delajo energično in neumorno za prospevanje človeškega zdravja in pri tem celo često sami priporočajo meso kot dobro hrano, čeprav ga sami ne uživajo. Zap:ski pričajo, da je slavni slepi angleški pesnik John Milton (1608— 74), ki je napisal enega izmed najlepših epov na svetu »Izgubljeni raj«, bil strog vegetarijanec. On ni hotel jesti mesa že zaradi tega ne, ker so se mu smilile živali, ki jih koljejo ljudje »iz poželenja, da bi napolniti svoje trebuhe s težko mesnato hrano«. Jean-Jacques Rousseau (francoski filozof in pisatelj 1712—78), Bernardin de Saint-Pierre (francoski pisatelj romana »Pavel in Virginija« 1737 —1814) in sodobnik Anatole France (znani francoski pisatelj) niso marali mesa. France je jedel meso zelo redko, največ takrat, ko so ga poklicali na bankete njegovi dobri prijatelji. Znano je tudi, da je Rousseau vse svoje življenje propovedoval, da bi se človeštvo povrnilo k naravi, da bi se hranilo povsem prirodno in da bi za-uživalo malo mesa, pa mnogo zelenjave in sadja. Po njegovem prepričanju je sadje najbolj zdrava hrana. Veliki francoski filozof Voltaire '(1694—1778) je bil prav tako vegetarijanec (po domače bi rekli rastlinojedec). Tudi Schopenhauer (nemški filozof 1788—1860) in Freud (nemil jorožfs ftjžfef.ikj :.V 'tiš.: VR > ■ <■■■■• 41-- ški dušeslovec) nista jedla v starih letih mesa. Tudi genialni angleški romanopisec in dramatik Shaw je že od rane mladosti strog vegetarijanec, sesstp Kdo ne mara medu? Med nabirajo čebele, ližejo ga pa radi otroci in medvedi. Kaj pa zanima suhega znanstvenika pri medu? On bo povedal, da je med mešanica ogljikovih hidratov (sladkorja in dek-strina), beljakovinastih teles, voska, smole, mravljinčne, mlečne in jabolčne kisline, mineralnih sestavin, prav posebno fosfata in vitaminov B in C. Največ vsebuje med celuloze (neke vrste sladkorja) 37% do 39%. Po svoji sestavini je med hranilo, ki deluje okrepčujoče in osvežujoče na mišičevje, ki preganja trudnost in izčrpanost. Zaradi tega uživajte med pri naporni hoji, pri plezanju na hribe in pri športnih vajah. Nova repatica beži od zemlje In sonca V znanstvenih pa tudi v laičnih krogih se je z največjo nestrpnostjo in z zanimanjem čakalo na prihod na novo odkritega kometa Hasel-Ju-rov-Ahmarov 1939. Po računanju in poročilih vseh evropskih držav se nova repatica naglo oddaljuje od zem lje in sonca. Pred kratkim časom je bila repatica oddaljena od zemlje 150 milijonov kilometrov, od sonca pa 114 milijonov kilometrov. Trenutno se repati planet prav lepo vidi s pomočjo teleskopov. Daljše bedenje bi človeka pripeljalo v naročaj smrti. V prejšnjih stoletjih so nekatere države nasilno odvzemale spanec nevarn:m zločincem ter jih na ta način spravljale s sveta Zanimivosti Zadnje delanje tragedije na morskem dnu Kaj izpovedujejo možje, ki so se rešfii iz podmornice, jeklenega groba 99 žrtev Dober mesec je potekel od katastrofe angleške podmornice »Thetis«, v kateri leži pokopanih na morskem dnu 99 mornarjev. Veliko se je o tej nesreči že pisalo in ugibalo. Pravega vzroka najbrže nikoli ne bomo izvedeli. Kako pa so mornarji doživljali zadnje ure, postaja jasno tele sed-ij, ko je angleški parlament imenoval sodni svet, ki ima nalogo preiskati vzrok nesreče in zaslišati preživele štiri mornarje. Kapitan Oram je imel nalogo, da prisostvuje zadnjim poizkusom potapljanja, ki jih je delala tvrdka, preden bi imela angleška mornarica prevzeti podmornico v svojo last. Poročnik Woods je bil pri dveh torpednih ceveh. Bil je popolnoma Prepričan, da sta zaprti, ko je nenadoma ''kozi cev št. 6 začela teči voda ‘n mornarji so se morali z naj večjo naglico umakniti v drugi, oddelek podmornice. Nato so začeli z reševalnimi deli. Kapitan Oram in poročnik Woods sta si Privezala okoli prsi Davisov aparat. To je priprava, ki omogoča dihanje tudi pod vodo, ker ima zalogo kisika. Kapitanu Oramu so privezali na roko tudi škatlo, v kateri je bil načrt in popis oddelka, kjer je voda vdrla v podmornico. Obadva ^a se rešila. Štirje mornarji so se pripravili na odhod. Toda, ko jih je voda v oddelku zalila, so bili trije takoj mrtvi, enega pa je voda prinesla še živega na površje, vendar je pozneje podlegel naporom. Kapitan Oram je na zaslišanju izjavil, da se je vsem čudno zdelo, zakaj je podmornica v prednjem delu tako lahka. Takoj nato je začutil pritisk v ušesih in adja se je začela s prednjim delom nagibati na dno. Udarec na dno je bil mo-an- Poveljnik je hotel spraviti podmornico v vodoraven položaj, pognal motorje, vendar brez uspeha: ladja se je še bolj nagnila. Takoj nato je ustavil glav-he motorje. V oddelek za shrambo torpedov je udirala voda, ocenili so jo na 150 ton. Sklenili so, da vodo izčrpajo. Prej je bilo treba zapreti odprtino, skozi katero je voda vdirala v podmornico. To nalogo je hotel izvršiti poročnik Chap-man. Oprtil si je Davisov aparat in za-so spuščati vodo v njegov oddelek. Ko je bil že skoro napoljnjen z vodo, je Poročnik dal znamenje in potegnili so ga nazaj. Dejal je, da je na koncu svojih ‘floči, ker se je zastrupil z Davisovim aparatom. Vsakdo namreč ne izdrži pritisk kisika pod vodo. Kot druga sta poizkusila srečo poročnik Woods -in še neki mornar. Tudi njiju so potegnili nazaj na pol onesvešče-na. Strahovit pritisk na ušesa in srce jim je onemogočil nadaljnje reševanje. Med tem pa je v podmornici primanjkovalo zraka. Kdor je imel le najmanjše fizično delo, je težko dihal: polovico rezervnega zraka so že porabili. Vročina je bila velika, na stenah podmornice so se nabirale kapljice vode. Hrane niso imeli, bila je v poplavljenem oddelku, vendar ni bil nihče lačen. Dihanje je postajalo vedno težje. Težko je bilo spraviti v zvezo duševno delo s telesnim. Izračunali so, da lahko izdržijo največ 24 ur pod vodo. Zato so se odločili na takojšnjo ponovi- tev poizkusa reševanja: še tako bi zadnjim začelo primanjkovati zraka. Kapetan Oram se je ponudil, da gre: prvi. Izbral je še dva prostovoljca, dva poročnika, ker bi s svojim detaljnim poznanjem podmornice reševalcem lahko več koristila kakor navadni’mornarji. Preostali so •jim stisnili roko in vstopili so v oddelek. Ker je Oramov Davisov - aparat deloval brezhibno, je bil čez nekaj minut že na površju morja. Tam je videl, kako so poizkušali narediti v podmornici luknjo, kar pa tudi ni uspelo. Zdravnik mu je ukazal leči in potem nič več ne ve, kaj se je' dogodilo. Zadnje ure potopljenih mornarjev pa so za sedaj še skrivnost. Mogoče se bo kaj več izvedelo, ko bodo ■ izvlekli podmornico iz blata na morskem dnu. Reševalna dela se sedaj nadaljujejo. Angleški trgovec, maharadža na Borneu Anglež James Brooke je bil v službi angleške vzhodnoindijske trgovinske družbe. Na 142 tonski ladji „Royališt“ je dospel I. 1839 v kupčijske svrhe na Borneo, j Tu si je pridobil naklonjenost sultana Muda Haxima, poglavarja otoka. Kupčija ie cvetela, dokler niso posegli vmes malajski pomorski razbojniki, ki dvignili tudi upor proti sultanu. Brooke je s podporo sultana zbral vojsko, zgradil ladjevje in se vrgel na razbojnike. V mnogih bojih jih je premagal in v zahvalo za rešitev ga je sultan ime-moval za radžo v pokrajini Sarawak. Brooke je prevzel vso oblast v tem delu otoka v svoje roke in ga s trgovsko spretnostjo dvignil na veliko višino. Leta 1847 se je James Brooke za kratek čas vrnil v Anglijo. Kraljica Viktorija mu je za zasluge, dala naslov sira. Ko mu je vladarica čestitala, da je tako spretno dvignil k civilizaciji 500.000 ljudi in zavladal lepi' zemlji, je ,,beli maharadža" z Bornea odvrnil: _ Veličanstvo, raje se vsak čas pečam s 500.000 Malajci, kakor pa s. polovico vaših ministrov!... Ko je Brooke umrl, ga je na prestolu nasledil njegov sin. L. 1888 je prišel Sa-rawake pod angleško oblast, toda družina Brooke je obdržala privilegije. Jamesov sin, Charles Brooke je še danes radža v Saravvaku. Ima tri hčere, srednja je prestolonaslednica, ker se je starejša, zelo ekscentrična dama, poročila z nekim ameriškim boksarjem in se je morala odpovedati družinskim privilegijem. Skrivališče tatičev v cerkveni grobnici Angleški aforizmi .Naš razum dela kakor želodec: temu važno, koliko natrpaš vanj, temveč, Koliko lahko prebavi. (A. J. Nock). Človek, ki ne občuti nobene nervoze, Kadar stopi na oder, ne bo nikdar uspel, t a bi razvnel občinstvo do skrajnega navdušenja. (A. Galli-Curci). Vsako človeško bitje ima velik kapital, . ae uiorc nihče vzeti: to je c a s ! (Edison). Rembrand jc naslikal blizu 700 slik. Od t*li jih eksistira danes še okrog 3000 izvodov... (Dr. W. Bode). Genij je človek, ki je vsak čas pripravljen, vzeti toplo limono, ki mu jo proži Usoda ter odpreti točilnico — limonade. (C. Hubart.) .Kdor hoče postati dober glasbenik, naj zapomni loksen komad, ki ni bil še mkjer napisan... (Komponist D. Taylor.) Morda bi bila dobra ideja, da se vsaj *;a eno uro ustavi ves promet, vsi telebni in motorji, da bi ljudje malo razmišljali, čemu imajo vse to m zakaj prav prav žive. (Zgodovinar J, T. Ada- mo.) Moški, nosite brke! To je vse, kar so Vam žene še pustile. Naj bi to bil znak vaše modrosti. (Skof C. Dennys.) V salonih lahko opazite, kako dame neprestano vlečejo krila čez kolena, da bi ■jua daljša. Zakaj jih niso dala vkrojiti rfnlša, preden so prišle na ples? (Publi-^st E. \V. Hew.) življenje je edina stvar na svetu, za kar J® izplača živeti. Edini zločin, ki ga more ji S napraviti, pa je, če se popolnoma iz- lvi • •. (Novelist W. B. MaxweH) V podzemni grobnici cerkve Notre Dame Sacre Coeur v Parizu so odkrili te dni tolpo mladih tatov. Tu so se zbirali zmikavti na posvetovanja. Najmlajši med njimi je imel komaj sedem pomladi, naj-starejši poglavar je bil 14 let star. Neka gospa, hišnica v veliki najemniški hiši blizu cerkve, je že. dalje časa opažala, kako ji zginevajo iz kurnikov kokoši. Nekoč ji je povedala soseda, da je videla dečka, ki je s kokošjo pod pazduho skočil čez cerkveni zid in izginil. Podjetna hišnica se je odločila, izslediti tatiče in jih pošteno prijeti za ušesa. šla je na dvorišče, opazila tamkaj pri tleh odprtino, skozi katero se je slišalo iz podzemlja govorjenje. Gospa je poklicala stražnika, oba sta šla po tesni lestvi v klet. Dospela sta do stare grobnice,, kjer se jima je nudil nenavaden prizor. Ob ognju so sedeli fantalini in pravkar cvrli kokoš. Dečki so bili presenečeni in nastarejši med njimi je skušal stražnika preslepariti, da se igrajo roparje in žan-darje. Okrog jc bilo polno steklenic limonade, klobas in čokoladnih škatel. — Kje ste' dobili kure? je zagrmelo iz hišnice. — Same so zašle k nam! se je izgovarjal poglavar. Stražnik je aretiral vseh osem mladih pokvarjencev in jih Odvedel na policijo. Ta je grobnico temeljiteje preiskala in našla po kotih mnogo konserv, tobaka, oblek, koles in drugih privlačnih predmetov za dolgoprstrieže. Otroci so priznali, da so se vsak dan, namesto v šoli, zbirali v grobnici in kovali načrte, kam bodo šli krast. Ni vedel, da je že dolgo časa poročen Pred pariškim sodiščem se je obravnaval zapleten primer, ki priča, kaj vse se lahko človeku primeri v življenju. Pesnik, Marcel Gayraud, se je zaljubil v mlado dekle. Silno si je želel, poročiti se z njo. Ker je bil še mladoleten, mu to ni bilo mogoče. Zaljubljeni fant je toliko časa vrtal pa možganih, da je našel rešitev. Vzel je iz miznice rojstni list in druge potrebne listine starejšega brata Elia Gayrauda, stopil z dekletom pred civilnega sodnika m se poročil. Mogoče bi sleparija ne prišla nikoli na dan,če bi tudi Elia ne pograbila poročna mrzlica. Izbral si je dekle, stopil s svojimi dokumenti v poročno pisarno, kjer je uradnik začuden vzkliknil: — Slišite, gospod, saj ste se vendar pred kratkim poročili, pa pravite, da sle še samec! Takšna bigamija vas bo mnogo stala pred sodniki! ' Elia je la vest zadela kakor strela iz Jasnega! Še bolj seveda njegovo nevesto, ki je že videla v njem sleparja. Toda, kdo se je poročil z njegovim krstnim listom? Preiskava je kmalu odkrila, da je bil to njegov mlajši brat Elie se je zavzel zanj, ker mu ni hotel pokvariti družinske sreče. Toda, sodniki so bili neizt-prosni, Marcel bo moral dve leti za rešetke ječe. Nezaželen priležnik »slamnate vdove V Izmiru, vasi blizu Carigrada, je ostala v svojem domu sama 22-letna Zehra. Njen mož je moral na orožne vaje. Zehra je bila daleč naokrog znana kot najleipša, pa tudi pametna in zvesta žena. Neko noč se je Zehra nenadoma zbudila. Začutila je poleg sebe v postelji tujega človeka. Planila je na noge in jela kričati. Neznanec, mlad, ljubezni željan, stasit Turek ji je zaprl, s pestjo usta in ji ukazal, naj molči, drugače da jo bo ubil. Zehra se je spustila z močnim moškim v boj in se obupno branila. Že so ji pojemale moči, ko je zagledala v kotu spalnice sekiro. Planila je tja, pograbila jo in z močnim zamahom odsekala neznancu glavo. Prihiteli so ljudje m spoznali v ubitem bogatega mladeniča iz okolice, ki je že pred poroko zalezoval lepotico in ji dvoril. V spalnico je vdrl skozi okno in da ga ne bi poznali, si je prej obril , glavo in brke. Mlada »slamnata vdovica* bo morala pred sodnike, kjer se bo branila, ker je v silobranu nehote postala morilka. 52 gostov, dedičev umrlega gostilničarja V Louveciennesu na Francoskem živi starec z izredno dolgo brado. Mož je velik prijatelj živali, zanje je zapravil že lepo premoženje. Pravi, da je treba živalim prav tako pomagati kakor človeku. V zadnjih tedmb je pokupil 54 psov, 12 mačk, 20 kokoši, 5 kuncev, 34 golobov, 6 gosi, 1 opico in 1 orjaško kačo ter jih prevzel v svojo oskrbo. Starec si je uredil doma majhen zoološki vrt, ki ga z nakupljenimi živalcami neprestano dopolnjuje. J-etno porabi mož Til H I ■■ I IIIMIB proizva j a “U -Ti [ O n"z a c r e b 50.000 frankov za svojo „družino“ in premoženje, ki ga' je nasledil po bogatih starših, se mu naglo suši; Na vprašanje, čemu se toliko briga za - živali, je dejal, da zanj ni -večje .nagrade, kakor ce. se mu kakšna pobegla žival vrne. Mož je imel solzne oči, ko je pripovedoval doživljaje z njegovimi miljenkami. V SANJAH SE JE OBRIL V Sneyd Greenu se je . primeril neobičajen.slučaj somnambulizma. Ko se je gospa Kitson ponoči zbudila, je videla moža, kako je v spanju šel v kopalnico, kjer se je namilil, ne da bi, prižgal luč. . Vzel je britev: in se jel briti. Prestrašena žena se ni upala zbuditi moža, da bi se z ostrino ne vrezal. Ko se je mesečnik obril,'je spet legel spat,, ne da bi se prebudil. Poln meh za smeh — Kaj ti je Jaka. Zakaj ji žalosten? — Cemu vprašuješ? Ali' ne veš, da mi je žena pobegnila. To me je skoro ubilo. — Kaj pa zdaj? © — V Ameriko pojdem. — In kdaj se vrneš? — Nikoli. Tam bom ostal. — Ubogi človek. Veš kaj, če se res nikoli ne vrneš, posodi mi sto dinarjev... ♦ Na tenis igrišču. Star gospod reče sosedu: — Strašna so danes dekleta. Poglejte ono igračico, saj ne morete vedeti, ali je moški ali ženska. — Oprostite, to je moja hči. — Ah! Oprostite mi, nisem vedel, da ste vi njen oče! — Saj tudi nisem. Njena mati sem... ♦ ♦ Bankir je izgubil listnico, v kateri je bilo 60.000 din. Mož, ki je zmerom mislil samo na obresti, je bil ves iz sebe. Štirinajst dni kasneje mu je prinesel nekdo izgubljeno listnico in se opravičil: — Oprostite, gospod direktor, da sem vam listnico prinesel šele zdaj. Bil sem 14 dni na potovanju in sem šele danes utegnil ,vrniti vam denar. — O, prosim, nič ne de, kima „dobrot-ni“ gospod direktor. Samo zaradi reda, ki mora biti, vam bom od najdenine odštel obresti za teh 14 dni... • *' —. šment, reči moram, moja Barbka je res brihtna. Kadar grem ribe lovit, mi skrivaj vtakne v žep nekaj mastnih glist. * * — Pred oltarjem si mi prisegla, da mi boš vedno zvesta! — Da, pred oltarjem ti bom zvesta tudi nadalje, drugod... —i- i Odlikovanja za tiskarskega škrata sicer še nimamo, vendar bi bilo prav, če bi se tudi nanj spomnili. Včeraj je pošaril med „Zanimivostmi“ in nam zamenjal naslov „Vrtoglavi naj ne hodijo v planine“ z vrsto „2eno je prodal na mesečne obroke" Res, pasji dnevi..., — Poglej ga spaka! Saj vozi hitreje kakor ml! No, zdaj nam bo še brzovoznl tovor uSel... Naiajras Zakaj kmet drago kupuje in poceni prodaja Iz težkega položaja more slovenskega kmeta rešiti samo skupna organizacija Znano je, da slovenski kmet v svojem gospodarstvu ne more napredovati, ker so sredstva za racionaliziranje poljedelskega obratovanja predraga, pa si jih radi pičlih dohodkov ne more omisliti. Celo pri nakupu najpotrebnejših življenjskih dobrin kot kave, sladkorja, mila, soli in podobnega se mora naš kmetiski človek utesnjevati, kajti mu enostno »ne nese«. Industrijski proizvodi, ki jih kmet kupuje, imajo še vedno silon visoke cene. Te so takšne radi drage proizvodnje (ne-modemizirani obrati itd.), visokih davščin, zaslužkov za vzdrževanje in razširjanje podjetij ter radi velikih dobičkov, ki gredo za luksuzno življenje. Zanimivo je, če si ogledamo, kako je industrijska produkcija neobhodnih življenjskih, gospodarskih dobrin obtežena 7. davščinami. Za primer vzemimo sladkor, milo in cement. Za 1 kg sladkorja, čigar tovarniška neto cena 1 kg znaša 4,16 din, je treba plačati skupnga davka 8,7% — 0,42 din, državne trošarine 7,74 din in občinske trošarine 0,20 din. Ostalo obdavčenje je doseglo 1. 1937 pri 1 kg 0,52 din. Celotno je torej.obdavčen 1 kg sladkorja z 8,88 dinarja ali z 213,75%. (Zato porabi pri nas 1 prebivalec le 4,6 kg sladkorja na leto, dočim ga porabi v Romuniji 4,9 kg, v Italiji 7,1 kg, v Grčiji 10 kg, v Madžarski 10,9 kg, v bivši Češkoslovaški 23,5 kg, v Danski 50,3 kg itd. Manj kot pri nas ga porabita v. Evropi samo Bolgarija in Albanija.) Pri milu, ki ga danes ne morejo pogrešati široki ljudski sloji, znaša srednje obdavčenje za navadno vrsto mila 25% tovarniške neto cene, za toaletno milo I>a 40%. Tovarniška cena cementa je okrog 33 dinarjev za 100 kg. Državna trošarina znaša 15 din, skupni davek 3,5% ali 1,16 din, občinska trošarina okrog 2,50 din, kar da skupno 18,76% din ali 55,96% vrednosti blaga. K temu se pridružijo še razne druge dajatve, tako da znese celotno obdavčenje 100 kg cementa 24 din. 33 din in 24 din pa je skupaj 57 din. Ali se je potem čuditi, da je prodajna cena 100 kg cementa 70 do 75 dinarjev? In kdo plača vse te obdavčitve? Nihče drugi kot delavec in kmet. Delavcu se zbija mezda na skrajen minimum, kmetu pa se kljub krizam prodaja blago po visoki ceni, v katero so vključeni tudi že davki. Tako prav za prav ne plača davkov tovarnar, marveč jih plača kmet. Plačeval jih je v povojnih konjunktumih letih in enake ali pa še celo večje plačuje tudi danes. Menda je sedaj jasno, zakaj plačuje kmet tako drago industrijsko blago. Da plača namreč tovarnarjeve davke in dobičke, ko kupi blago. In kako to, da mora kljub visokim ce- nam industrijskega blaga ceneno prodajati svoje proizvode? Zato, ker so kupci slabi. Njegovi odjemalci so namreč delavci in uradniki. Tem pa so njihovi delodajalci posebno v poslednjih letih stalno nižali dohodke. Zniževanju teli mezd pa še danes ni konec. Po vsem tem nam je pač lahko jasno, zakaj ne more sloveski kmet v svojem gospodarstvu napredovati, ampak na- Kljuib temu, da imamo v Sloveniji že nešteto tekstilnih tovarn, ki izdelajo dnevno ogromne količine blaga in ki vse prav dobro uspevajo, je vendarle slovenski človek slabo oblečen. Najbolj je prizadeta pri tem naša mladina, ki mora prenašati največje gorje slabih stanovanj, nezadostne prehrane, delovne preobremenjenosti in še drugih pomanjkljivosti. Rmetiška mladina je pomanjkljivo oblečena, o čemer nas je prepričala anketa »Učiteljskega pokreta«, v čigar delovnem okviru so učitelji anketirali 4413 dečkov in 4045 deklic, skupaj 8458 kmetiških otrok iz vseh koncev Slovenije. Učitelji, ki opazujejo iz dneva v dan in leto za letom mladino, prihajajočo med štiri šolske stene Dozirni in v jesenskih ter spomladanskih dneh vso premraženo radi prelahke, neprimerne obleke in obutve, v poletnih dneh pa tudi pomanjkljivo oblečeno, je dalo poleg številk še pojasnila, ki prikazujejo prežalostno stanje mladega rodu. Iz zbranega materiala naj prinesem samo nekaj podatkov, ki pa bodo dovolj povedali. Najboljše bo, če napravimo ta pregled po socialni pripadnosti podeželske mladine. Med otroki poljskih delavcev (v Sloveniji jih je 121.000—131.000) je nad polovico takšnih, ki imajo samo po eno obleko. Ta jim služi podnevi in večinoma tudi ponoči Le tretjina otrok ima dve obleki. Več kot 7% jih nima niti suknjiča. Deklice so z obleko malo bolje preskrbljene kot dečki, kajti dekliška obleka je cenejša (To velja za vse kategorije.) Plašča nima 86.9% dečkov in 58,4°/° deklic. S nerilom ni nič boljše kot z obleko. Nad eno tretjino otrok iz te skupine ima komaj po eno srajco in spodnje hlače (tudi deklice) Brez nočnega perila je 90°/° otrok. Perila jih nemenja tedensko okrog 35%. Po eden par nogavic ima 50.7% dečkov in 60°/» deklic. 25,7% dečkov ie brez nogavic. (Anketa je bila izvršena v jesenskem in zimskem času!) Za obutev ima po ene usnjene čevlje 90°/° otrok. Perila jih ne menja tedensko 22°/° otrok je brez usnjenih čevljev, kate- sprotno celo propada. Iz tega nevzdržnega stanja pa more potegniti 117.625 ali 76% malih, 24.500 ali 16% srednjih ter 12.504 ali 8°/» velikih slovenskih kmetiških posestnikov samo močna skupna organizacija (ki mora delati složno z delavskimi in uradniškimi organizacijami) in stanovska ter politična zavednost navedenih tisočev. V skupnosti in v razumnosti je moč! re jim nadomeščajo gumasti, odnosno cokle in sandale. Nič dosti na boljšem niso otroci malih kmetov (v Sloveniji jih je 117.625 ali 76%). Dobra tretjina jih ima koiflaj eno obleko. 35% deklic nima pulovra (ta jim običavno nadomešča plašč, ker suknjičev ne nosijo kot dečki), 48% pa jih je brez plaščev. Med dečki jih je brez plašča 77,7%, brez naramnic 64,8% in brez pasu 76,1°/° (to dvoje jim nadomešča vrvica, ali pa trak, s katerim je zadrgnjen predpasnik). Skoraj tretjina otrok ima le po eno srajco in spodnje hlače (brez teh je ll°/o dečkov ip 15,1% deklic). 81,6% deklic nima kombiniranega perila. Okrog 900/o otrok iz te skupine pa je brez maje. Prav tolikšen odstotek nima nočnega perila Tedensko ne menja perila ena četrtina teh otrok. 46°/« jih ima samo po en par nogavic, brez njih je pa 25,5% dečkov. Le ene usnjene čevlje ima 63°''° dečkov in 54,5% deklic, brez njih je okrog 20% otrok. Blizu 14°/» otrok nosi gumasto obuvalo, cokle in sandale. Malo na boljšem so otroci srednflh kmetov. Toda le za spoznanje. Md njimi je še namreč zmiraj 72,1°^> dečkov in 31 % deklic brez plašča, 12,2% dečkov, ki nimajo spodnjih hlač, 90,2°/° dečkov in 81 % deklic brez nočnega perila itd. Samo ene usnjene čevlje ima 52°''° dečkov in 58,9% deklic! Otroci velikih kmetov so razmeroma boljše oskrbljeni z obleko in s perilom. Vendar jih tudi med temi nima nočnega perila okrog 82°/». Komaj en par nogavic ima 32% dečkov in 24°''° deklic. Velik je tudi odstotek otrok (73% dečkov!), ki imajo samo po ene usnjene čevlje, ki jih precej nadomeščajo cokle. (Ta pojav je značilen za otroke srednjih in velikih kmetov po planinskih krajih, kjer so se gospodarske razmere tudi zelo poslabšale. Tako nosi cokle v Pernicah 21,2% dečkov in 25,70//° deklic, na Ojstrici 30,7% dečkov in 25,7% deklic. Tako stanje je na severni mejiU) Tudi otrooi podeželskih obrtnikov se ne morejo preveč pohvaliti z oblačili. 58,8^° dečkov in 23% deklic je . umreč brez plašča in 6,9% dečkov nima spodnjih hlač. Po en par usnjenih čevljev ima ')l,l°/o dečkov in 56.5% deklic nVrozva-ni podeželski »obrtnik« je vedno bolj obubožan.) Te številke, ki so že same precej zgovorne, je treba izpopoL.iti še s pojasnilom, da so oblačila v večini slučajev le iz slabšega materiala, ki slabo drži in, ki ne »daje« prave toplote. 40/° dečkov nima srajce in samo ena četrtina dečkov, katerih starši so poljski delavci in mali kmetje, ima nad dve srajci. Vsi ostali imajo le po eno ali po dve srajci, ahki , suknjič in hlače morajo biti dobri poleti, pa tudi v najhujšem zimskei.- mrazu in v deževju. Plašč"” primanjkuje, z dežnih ki pa prihaja v šolo le 15°/° otrok. Čirt začne jesensko deževje in, ko pade prvi sneg, ostajajo otroci vedno bolj pogosto , doma, ker so ali brez obutve, ali pa čakaj na popravilo in seveda tudi na Miklavževo ter božično darilo. Tudi takšna je »navada«, da prihajata izmenoma dnevno ali tedensko brata z enim z enimi in istimi čevlji v šolo. Isto se dogaja tudi pri oblekah. Še polno vsega bi mogel človek napisati o skrajno pomanjkljivem oblačilu in obutvi naše podeželske šolske r " ' ie. ki vsled tega telesno stalno propada. Nabiralne akcije in različne božičnice tega stanja ne morejo ozdraviti. Izboljšati ga more samo gospodarski in socialni dvig naše vasi. Kmetijska izobrazba Banovinska kmetijska šola sv. Jurij ob južn. žel. prične 15. septembra novo šolsko leto 1939/40, ki bo trajalo 11 in pol meseca. Lastnoročno pisane prošnje za sprejem je do 1. avgusta vposlati na upravo šole. Prošnji, opremljeni z din 10.— banovinskim kolekom, je priložiti:] krstni list, domovnico, nravstveno in in zadnje šolsko spričevalo ter obvezo sta rišev, z banovinskim kolekom din 4.—, da bodo krili stroške šolanja, v kolikor na nje odpadejo; ter izjavo, da bo njih sin ostal pozneje na domači kmetiji, v na-l sprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu prejeto podporo iz javnih sredstev. Oni,! ki žele banovinsko podporo, naj prilože uradno potrdilo davčne uprave o višini ; davkov in velikosti posestva. V prošnji je tudi navesti točen naslov in zadnjo pošto. — Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, dovolj razviti, najmanj 16, največ 25 let stari, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. V svoji prošnji se morajo zavezati, da bodo natančno izpolnjevali svoje dož-nosti in se podredili zavodovim predpisom- — Vsi gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Oskrbovalnina znaša 100 do 300 din mesečno po premoženjskih razmerah prosilca. K celotni oskrbnini 300 din prispeva kraljevska banska uprava za vsakega gojenca primeren znesek, odmerjen p0 gospodarskem stanju staršev. Pa tudi sreski kmetijski odbori dovoljujejo revnejšim prosilcem podpore. — Sprejeti bodo v prvi vrsti kmetski sinovi,, za katere se predvideva, da bodo ostali na kmetijah kot bodoči gospodarji. Soevnnite se CND! Kmetska mladina slabo oblečena Statistika o obleki in obutvi podeželske mladine VACLAV PROKCPEK: 28 Zena in szemlfa (Roman dvojne ljubezni) Nekaj je nad Zapotokom, kar mu daje luči, kar ga razjasnjuje. žetev je obljubljala Zapotočanom in njihovim upnikom. Obljubljala. To je bil ta vrisk nad vasjo, to je bilo to sonce. Najbolj je svetilo na Martinovo domačijo. Saj preide zlo, preide. Zdaj tnoram skrbeti za dom. Stavbe zopet uredim, nove stroje kupim, ntiv voz in plug in plot bom podrl ter postavil novega okoli vrta. Streha na kozolcu mora biti tudi že nova, mogoče jo še letos pokrijem z opeko, tako se pripravlja Martin. Marija bo takoj videla, da nisem lenaril, ko se vrne, sl misli. Opominov, ki mu jih prinaša pismonoša, niti ne odpira več, odlaga jih, po žetvi se bo z njimi pomudil. Plačal je sanatorij za prva dva meseca, dober tisočak je porabil za drobnarije, ko je odpravljal Marijo tja, ostanek je shranil. Pogosteje kakor drugič hodi na polia. Niti ne toliko zato, da bi si ogledoval letino in se veselil nad njeno bogato obil- nostjo, temveč hotel je biti v stiku s prirodo, ki se je bohotila, rasla in tako sladko šumela v vetru. Trenutek tako posedeti nekje na meji, med žitom, iztegniti se vznak in gledati v nebo! Na nič misliti, samo veseliti se sveta, pustiti, da vejejo krog tebe nežne sape. Pogled se mu je obračal proti goram. Drobni gozdički rasto tam na planjavi in v ozadju se vlečejo mogočna, zdrava pogorja. In že je videl Marijo tam za njimi, mogoče sedi na vrtu ali na terasi, gleda proti hribom in misli pri tem na naša polja, na našo žetev — Manja, Manja, gotovo misliš tudi name, tako se mi zdi, da se v duhu sestajam s teboj, kadar se oziram po naših straneh. Kako je to sladko, biti v Zapotoku sam in sc veseliti njenega povratka! Kako je sladko, misliti: zdaj, ko ona še ozdravlja, napravim še tole in tole, zdaj ji je boljše kakor včeraj, zdaj se že nasmiha. Obljubila sta si bila, da bosta vedno ob mračitvi gle-dala v nebo. poiskala si bosta na njem najbolj bel oblaček in si po njem pošiljala pozdrave. In zdaj leži vznak na zapoto-ških poljih in gleda v večerno nebo. Lahko mu je in šele ko je noč, se je razpršila njegova radost: skrbeti moram tu za gospodarstvo, za rast, za zorenje, za žetev, moje najmilejše mi pa vene... Toda kaj, če se tešim zaman, kaj, če tolažim le samega sebe, ona pa medtem tam usiha? Boji se misliti do konca. Počasi se vrača domov, sam. Proti polnoči gre, počasi ?e pripravlja k spanju. Ni še dan, ko že hiti v stajo h kobilicam, na dvorišče h kokošim, h kravam v hlevu. Povsod hoče biti, z vsem se poveseliti in potolažiti. Tako minevajo dnevi in noči, Marija se zdravi v sanatoriju. Žito dozoreva in kmetje se pripravljajo na žetev. Tudi Martin se odpravlja na polja, toda sam. Glejte ga, bedačka, si mislijo kmetje. Ali res misli, da bo vse opravil sam? Zanje žito, ga veže v snope, kope stavi, niti na misel mu ne prihaja, da bi nekomu rekel za pomoč. Ko se mu Zapotočanl ponujajo, odklanja. Niti matere, ki prihaja za njim na polje, ne pusti k delu, poidite domov, mamka, pravi, doma imate dela čez glavo. Tako se je začela žetev na Podborško-vi kmetiji. Martin se ubada sam, molči in se spominja. Na teh poljih je delala z njim Marija. Kako se še spominja lanske žetve! Kako je takrat kosil žito, kako sta delala do trdne teme. Kako bi mogel dobiti pomagače, da bi nadomestovali Marijo na njenem mestu! To mesto mora ohraniti njej, ki je tako daleč od njega, toda v j resnici vedno ob njem. Toda nekoč, ko se je Martin trudil z.naj 5 bolj poležanim žitom, ko so mu noge slabele in je bil že ves moker od potu, je zanigal v svoji odločitvi, sedel na snop in trenutek odpočival. Tedaj je prišel okoli čudak Haken. Martin ga gleda iti sl mišli, kako se je spremenil. Od časa, ko je postal pastir pri Lachmanu, se vrača Haken zopet k življenju in k ljudem, tudi v Zapotoku zdaj nanj drugače gledajo! »Kaj nimate pameti, gospodar? če bi vas takole gospodinja videla!« mu je nenadoma dejal Haken In se ustavil ob njem. Martin sede na strnlšče in povabi, naj sede zraven. »Mislil sem, da bom zadostoval sani* Zdaj vidim, da že ne morem sam. Drugi so že v skednjih, jaz pa se še vrtim v prezrelem žitu.« (Nadaljevanje v sobotonedeljski štev.) Ženski kotiček Poskusi biti kljub težavam ljubezniva V današnji iobi se mnogo sliši o paketni in praktični ženi, mnogo manj pa o ljubeznivi in potrpežljivi ženi. Nekdanja ljubeznivost izginja, ker izginja potrpežljivost. Čuditi se temu sicer ne smem preveč, kajti težka povojna doba je vzela tudi ženi njen ljuoeznivo-potrpežli'vi nasmešek, prisilila pa jo je k treznemu, preudarkov in borbe polnemu življenju. Poleg težkega in odgovornega dela v hiši, si je Morala poiskati večina njih še zaslužek izven doma, ako pa tega niso storile, so načele še bolj okušati današnjo vsesplošno krizo ter so postale še bolj zagrenjene. Zagrenjenost mnogih žena je torej z ene strani upravičena, na drugi strani pa 2opet obsojanji vredna. Zena-mati je tista, ki prinaša v družino sonce ali senco, in tega bi se morala zavedati, ("emu tarnanje, večno jadikovanje in obupavanje, ko pa prav dobro vemo, da nam to prav nič ne pomaga. S tem večnim tarnanjem in kislim licem žena samo povzroči, da se naseli zagrenjenost v celo družino, celo v duše najmanjših, ki še vendar ne vedo, kaj so skrbi, temveč vedo le to, da nikoli ne vidijo materinega ljubeznivega lica. ženi je treba mnogo samovzgoje, premagovanja in zatajevanja, če bo zmogla to, bo osrečila sebe ,moža in otroke. Ali se bodo mogoče gmotne razmere v hiši izboljšale, če bo žena možu in otrokom neprestano tožila o tem? Ne, le vsi bodo postali kisli, če začne tožiti mož, razvedri ga! Saj nobena stvar ni tako strašna kakor ona, o kateri vedno govorimo. Zato potrpi in bodi ljubezniva. Kakšen poklic boš izbrala svojemu otroku ? Šolsko teto se je končalo m zop-jt je na razpotju mnogo mladih ljudi, ki še prav vedo, kam naj usmerijo svojo življenjsko pot. To je dandanes težko vprašanje starše, kakor za mladino samo. Pogosto imajo pri izbiri poklica edino °esedo starši, so pa tudi slučaji, kjer se otrocl popolnoma svobodno odločajo gle-c*e izbere svojega življenjskega poklica. Po mojem mnenju ni ne prvo, ne drugo Popolnoma pravilno. Najbolj zgrešeno je seveda to, če starši kratkomalo prisilijo otroka v ta ali oni poklic. Delo katerega se loti mlad človek brez volje, veselja in zanimanja, ne bo nikoH plodonosno. Tudi otrokove želje, njega veselje in nagnenje do nekega poklica je treba upoštevati. Torej določanje poklica mora biti popolnoma sporazumno. Samostojno si dušev- no in telesno še nepopolno razvit človek še tudi težko izbira poklic. Mnogokrat vodi namreč doraščajočo mladino pri izbiri poklica neko trenutno navdušenje, ki se pozneje izkaže kot nepristno in zgrešeno. — Mlad človek namreč pozna le svoje navdušenje in veselje za neko delo, ne zna pa presodit;, ali ima tudi dovolj zmožnosti, zdravja in moči za izbrani poklic. To lahko najlaže presodijo starši, če neka služba ne odgovarja otrokovemu zdravju, a bi bila Še tako dobro plačana in pot do nje še tako enostavna, n:kar siliti otroka v njo, njti popuščati, ako sam tišči v njo, ker po par letih lahko odpovedo moči in življenje je ?avoženo. Potrebna je forej vsestranska previdnost, preden se usmeri življenjska pot mla dega človeka. sišča. Ali se smemo potem čuditi, če prično lasje odmirati in izpadati? Brez obzira na frizuro moramo lase dnevno temeljito izkrtačiti in izčesati ,presuha lasišča pa masirati z lasnim oljem. Le potem bodo lasje čvrsti in blesteči. Zakaj pogosto izpadajo lasje? FRIZURE S KODRI SO LEPE, TODA ZAHTEVAJO MNOGO NEGE pogosto se slišijo pritožbe iz vrst ?n‘h dam, ki za svoje frizure največ f-rtvujejo in imajo glavo vedno kakor škatlice, da jim lasje vedno bolj izpadajo. Sedaj prednjačijo frizure z bogatimi kodri, ki so razvrščeni po vsej glavi. Priznati je treba, da so jako lepe in Prikupne, zato se že tudi precej časa drže. Možno pa je z lasmi eksperimentirati tako le tedaj, če imajo za podlago trajno ondulacijo. Ta pa že sama P° sebi lase precej izčrpa, dasi še ved-ne tako, kakor navadna železna on-tacija. Toda to bi še le malo dopri-jeslo k vzroku izpadanja las. Vsa na-/i k8 zrelih marelic potakni za trenutek v vročo vodo, da lahko potegne! kožico z njih. Potem odstrani koščice, zreži marelice, primešaj sok cele limone in Vt kg sladkorja. Tako naj stoji na mrzlem 1 uro. Potem primešaj pol litra belega vina in Vi litra vode ter serviraj juho v širokih steklenih čašah ali skledicah s piškoti, keksi ali sladkim Suhorjem. Mešana sadna jed. Pripravi V* k8 temnih češenj, četrt kg jagod in četrt kg ribeza, zmešaj in na debelo sesekljaj, dodaj i/. kg sladkorja, ščep cimeta in sok pol limone. Naj stoji 1 uro, potem primešaj 3/_i Hter presnega mrzlega mleka in vlij na krožnike, na nalomljen sladek prepečenec ali na opečene rezance mlečnega kruha. Tudi ta jed je zelo primerna za mladino. jagodova penasta torta. Zdrobi in zgneti v testo: 12 dkg moke, 8 dkg presnega masla. 6 dkg sladkorja. Obloži dno in rob tortnega oboda s tem testom, da dobiš obliko sklede. Ko je pečeno, namaži to skledo znotraj povsod z marmelado in nakopiči vanjo sledeči nadev: trdemu snegu 6 beljakov primešaj 18 dkg sladkorja m V* kg gozdnih ali vrtnih jagod. Razdeli enakomerno po torti in jo stavi za kakih 10 minut v vročo pečico. Jagodova mrzla čašica. Operi in odcedi Vi kg jagod. Polovico deni v skledo m potresi s 4 dkg sladkorja. Drugo polovico jagod pretlači skozi sito, dodaj žličko limonovega soka in V* hira sladke smetane ter postavi na led. Zloži v stekleno skledico piškote osmice in jih polij s pripravljeno jagodovo smetano, kateri si primešala prej se cele jagode. Te jagode uro prej dobro osladi, da se prepoje s sladkorjem. češnjev kipnik. Namaži pločevinast model ali ognjavarno posodo s presnim maslom in jo posipaj z drobtinicami. Potem jo napolni približno do polovice s sladkimi češnjami, katere si otrebila pec- 1 I n.. l «v in T\AC1T%0 I d C postavi na hlad ali led, da se me&Miica strdi Preden daš na mizo,_ naloži okrog jagode ter serviraj s piškoti in spenjeno smetano. Jagode na zalogo. Stresi v skledo 1 kg izbranili, opranih in na soncu osušenih jagod, prideni jim isto težo sladkorja v prahu- in mešaj neprestano 2 uri. Jagode torej ostanfejo surove, NapoM v kozarec, vlij povrhu žlico ruma ali žganja in zaveži s celofantnim papirjem. Jagode se ohranijo 2—3 mesece, dalje časa pa navadno ne. Češnjev sok. 15 dkg češenj _ stlači iu iztisni sok, primešaj nekoliko limonovega soka, Žličko medu in sodavice. Dodaj žlico sveže sladke smetane in serviraj mrzlo. Praktični nasveti Jagodna esenca. Prave jagode stolči v primerni posodi, zmešaj z eno petdeseti-no teže vijoličnih korenin ter nalij na zmes jagodam enako težo 90% vinskega cveta. Vse skupaj naj stoji 14 dni, nakar tekočino izprešaj in skozi sušilni papir ali zelo gosto, čisto platno precedi (filtriraj). Vkuhavanje sadja (kompot). Za vkuha-vanje je najbolj primerno koščičasto sadje, ker je samo ob sebi najmanj trpežno in daje pravilno vkuhano najfinejši izdelek. Tudi razne hruške se dado izvrstno uporabiti v ta namen. Manj primerna so jabolka, ker so že sama ob sebi zelo trpežna ali se pa izdelajo v razne drugačna konzer- ve. pMŠuu/kikeva skthmU »Moj Bog!« je vzkliknil Warren. »Pi- T>er!« »Spet ste se zmotili,« je dejal Beeke in ,e oddahnil. »Pomote so menda področja, )er ste največji strokovnjak. Svetujem am, da se odvadite ugibanja. Rajši mi ^rnagajte. Tu je ključ velikih vrat v z'du. Odklenite jih in privedite mojega ^močnrka, ki koprni za njimi po moji bl‘žini. Recite mu, da ga pričakujem.« Warren ie ubogal. Bil je ves zrneden 111 zdelo se mu je, da ga tlači mora. Od-Dr! Je vrata. Ko je Eustace Cavendish slišal, da ga "ekdo kliče, je pritekel. »Kaj pa ste tako glasni? Ali ne ve-ste? •..« je začel. »A, tu ste,« je odvrnil Warren, hitro Pojdite z menoj. Beeke vas potrebuje.« In šla sta v park. ♦ »Takoj boste morali iti, Eustace,« je i^vedal Beeke svojemu pomočniku. »Kar Vani bodo dale noge, pohitite v vas in ^'ipeljite z avtom dr. Archerja, Oibbon-Pa naročite naj pride s kapitanom Pitjem!« »Toda, prijatelj, Piper je že tu,« je odvrnil Eustace. »Videl sem ga.« »Ali ste slepi?« ga je vprašal Beeke. »Ali ne vidite, da imam jaz Pipe rje v suknjič in čepico? Mene ste videli!« Eustace je debelo pogledal. »Tako torej!« je vzkliknil. »Vas sem imel za Piperja! Nisem vedel, da se znate tako imenitno pretvarjati.« »Ne govorite takšnih neumnosti!« je zagodrnjal Beeke. »Že dostikrat sem vam rekel, da berete preveč kriminalnih romanov. Pravi detektivi se ne pretvarjajo in ne maskirajo. Ne, samo zaradi previdnosti sem vzel Piperjev suknjič in čepico. V temi sem mu bil res morda nekoliko podoben.,.« »Se trenutek,« je dejal Eustace. »Ali veste, da vam je nekdo sledil? Ko sem videl tega človeka, sem mislil, da ste vi...« »Moj zasledovalec je bil morilec,« je povedal Beeke. »Prav za prav mi ni mislil slediti. Da ga bom pa videl, sem dobro vedel. Pričakoval sem ga v Piper-jevem gnezdu. Se nekaj. Bolje je, da spra-i vlva zločinca v graščino, še jw&d«n od- 1U.V/014J Ul VUliilu ------ J ------- lo nastrganih limonovih olupkov ter nekoliko so.'*, Zmešaj dobro in primešaj še skodeUco spenjene smetane ter vlij to testo na češnje. Povrhu zloži kosmiče presnega masla ,nakar speci kipnik v precej Vroči pečici, da bo zlatorumene barve. Povrhu ga potresi, ko je že jpečen, s sladkorjem, ki mu lahko premešaš vanilje. Jagodov riž. Skuhaj riž na mleku, ne da bi ga mešala, da ostane cel. Tudi ne sme biti premehko skuhan. Osladi ga po okusu; ako hošeč »primešaj tudi vanilje. Dalje primešaj še 2 ploščici v mleku raztopljene želatine, skozi sito pretlačenih jagod in trdo spenjene smetane, a pazi, da storiš to šele tedaj, ko je riž polonoma hladen. Naloži v stekleno skledo, ki' jo ide te po zdravnika. Mislim, da se ne počuti preveč dobro jp ne maram, da bi mi umrl preSi razpravo.« »Kdo pa je?« je vprašal Eustace v istem trenutku kakor Warren. Beeke ni'odgovoril. Zavil je pod drevje in vsi so šli za njim, .•V' temi jih je med grmovjem vodila Beekeova žepna svetilka. Iznenada pa so zagledali nekoga, ki je ležal na tleh. Potem so spoznali njegov bledi, s krvjo obliti obraz. »Nisem vedel, da je bil sir Philip tudi z vami, Beeke,« je dejal Eustace, ki še zmerom ni ničesar razumel. »Ali se mu je primerila nesreča?« »Da, nesreča,« je odvrnil Beeke s krvoločnim glasom. »Padel je iz Piperjevega gnezda. Tudi jeklene zapestnice sem mu že nataknil.« »Laver!« je vzkliknil Carrington ves osupel. »Saj ni mogoče, Beeke. Laver, moj bančnik! To je strašna pomota!« »Zdelo se mi je, da boste presenečeni, gospod,« je skoraj otožno dejal detektiv. »Ves svet je preslepil, le mene ni mogel. Dokaze imam...« Utihnil je. Sir Philip je prav tedaj odprl oči. »Preiskati bi me bili morali,« je počasi rekel. »Vzlic zapestnicam sem dosegel svoj revolver. Preslepil sem vas. Še najin račun bom zdajle poravnali,.,« Krompir, čistilo ca namizno orodje. Zelo dobro in priprosto čistilno sredstvo za namizno orodje je krompir. Krompir se Er er e že čez polovico, potrese sc s pra-om od opeke ali železa in z njim ob-drgne nože in vilice, ki se potem zelo lepo svetijo. Kako postane koža mehka. Da postane koža mehka, kuhaj mandeljnove mekine in s to vodo umivaj lice, ne da bi rabila milo/ , Miši se najlaže preženejo z oleandro-vim suhim listjem, ki ga stold v prah, pomešaj s suhim peskom ter nasuj v mišje luknje. Mišim je duh oleandra tako zoprn, da nagloma zbežijo pred njim tor se ne vrnejo lzlepa. Voščila za parketna tla. 1 kg rumenega čebelnega voska in 2 kg karnauba voska raztopi v sopari ali s tem, da postaviš posodo v vročo voSko. Pusti, da se zmes počasi ohladi ter ji primešaj, preden se strdi, 8 gr. bencina in 9 dkg terpentlnovega olja Mešaj dokler se popolnoma ne shladi. Limonov sok s črnim vinom. En liter dobrega črnega vina, en kilogram sladkorja, sok dvanajstih limon, m če hočeš, še majhen košček vanilje za duh. Vse to, kuhaj toliko časa, da se stopi sladkor. Pusti tekočino pohladiti in napolni z nio steklenico. Pije se kakor sok sadja (malinovec itd.) z navadno ali kislo vodo. Kako odstraniš mastne madeže f zvolne-nega blaga? Mastne madeže iz volnene robe odpraviš, ako poliješ Žlico pženlčne moke ali mastike (Federvveiss) z bencinom in napraviš iz tega kašo. Kašo deni na mastno mesto in jo pusti, da se posuši, nakar kašo odstrani s čisto krtačo. O madežu ne ostane niti sledu, medtem ko ostane, če čistiš s samim bencinom, kolobar okoli madeža. Kadar je roba zelo mastna, moraš gornje navodilo ponoviti. Seveda je treba volneno blago pred tem dobro očistiti. Kako spoznaš, da je črno vino' umetno barvano? V vino pomoči mrvico kruhu, vzemi jo ven ter jo vrzi v kozarec, v katerem je na dnu nekaj čiste vode. Ce je vino umetno barvano, postane voda takoj vijoličasta, če pa ima vino naravno barvo ,traja četrt ure, preden se voda pobarva. V njegovi roki se je zasvetil revolver. V istem trenutku pa se je nekje drugje posvetilo in počilo. Eustace je ustrdM. DVANAJSTO POGLAVJE. In kako je bilo v resnici. Bill Beeke se je pognal napreii, Iso je revolver zdrsnil iz roke sira PhiUpa La-verja. Kri je začela ourljati ujetniku iz pohabljene roke. »Dobro ste opravili svoje delo, ser-žant!« je dejal Beeke. »Čestitam vam!« Eustace je pogledal svoj revolver, ki se je še kadil. Samo isa drobec trenutka je prehitel Laverja, ki je meril na Beeke? Tako je rešil svojega mojstra. »Ni bilo slabo,« je skromno rekel, »Revolver sem mu hotel izbiti, raniti ga pa nisem mislil.« »Samo tri prste ste mu odbili,« je dejal Baeke,,ki je klečal ob ranjencu. »Sicer pa je bilo to še najpametnejše. Laver, kaj ste mislili? Se ranili bi bili lahko koga! Obveze bom potreboval. Eustace, kos vaše srajce bi si izposodil- AH mi ga boste dali?« Eustace je zardel kakor devica. »Kaj? Če je mlado dekle poleg...« »O, td moški!« se je posmejala Jill. Segla je pod svoj temni površnik in slišalo se je trganje blaga. Potem je Beekea pomolila kos batista, ki je bil še topel od njenega mladega tdesa. IMda za izračunavanje davka v narodni obrambni fond ie izšla v Mariborski tiskarni d. d. v Mariboru in stane ista pri direktnem prevzemu v tiskarni din 7'— komad, dostavljena po pošti din 7 50 komad. — Lestvice si nabavite lahko tudi pri davčnih upravah in v večjih knjigarnah. seji sklenila, da bo z denarjem, ki ga je ............................ ’ ’ Jel — — T----- J O O dobila kot podporo od JOO ter deloma tudi iz svojih lastnih sredstev poslala letos nekaj naših najboljših atletov, kandidatov za reprezentanco Jugoslavije na prihodnji olimpiadi, za približno mesec ani v tujino, da dobijo na ta način priliko za trening z boljšimi tujimi atleti. Imena teh naših atletov se bodo šele določila, zveza se bo popreje še obrnila na svoje pod zveze za potrebne predloge in po-asnila. nii ________igralci glede gostovanja v Zagrebu sredi julija so se po zadnjih vesteh razbila, ker so gosti stavili previsoke finančne zahteve. Sokolstvo Jubilejni nastop v Laškem Dvajset let je minulo, ko se je Sokol prvič spustil iz sinjih višav na ta rajski kotiček naše domovine. Kljuboval je viharjem in nevihtam ter zre danes s ponosom nazaj na sokolsko delo dveh deceni-jev. Osiveli so sicer Sokoli, ki so pred 20 leti stali ob skromnem sokolskem gnezdu. Marsikaterega krije že zelena ruša. Toda ideja, položena takrat v to malo gnezdo je klila dalje in osiveli Sokoli, ki so ku-movali ob rojstvu, ojačeni z mladim sokolskim rodom, ščitijo danes to sokolsko svetinjo. A cele čete naraščajnikov in de-ce jedva čakajo, da stopijo nekoč v vrste sokolskih čet in se, prežeti sokolskih idej in brezmejne ljubezni do rodne grud« vzpnejo preko vsakdanjosti. 9. julija se bodo zbrale v Laškem številne sokolske čete, da počastijo svojega sokolskega druga ob jubileju, ki bo ena najpomembnejših letošnjih sokolskih manifestacij tukajšnjega okrožja. Na pred večer 8. julija bo z naraščajsko akademijo uvod v jubilejno slavnost. 9. julija se bodo ob 9. kosali naši mladci v meddruštvenih naraščajskih tekmah. Ob 14. bo zbor so kolskega okrožja z razvitjem društvenega naraščajskega prapora, nato pa povorka skozi mesto. Temu sledi ob 16. uri javen nastop, še posebej pa moramo omeniti okusno urejeno sokolsko razstavo, ki bo otvorjena prav ta dan v Sokolskem domu in bo nazorno predočila društveni razvoj in delovanje od njegove ustanovitve. Ne delamo nikake kričeče reklame, ker dobro vemo: kdor je Sokol in kdor ceni tega kralja ažurnih višav, kdor je dovzeten za čare naTave, ki jih mu Laško v to liki jneri nudi, ta bo prihitel 9. julija 1 Laško. Spori Jugoslavija tretjič v evropskem finalu Koncem meseca se bodo odigrale v Zagrebu finalne igre v evropski coni Davisovega cupa, Jugoslavija, ki sodeluje v tej konkurenci z večjim sili manjšim uspehom že od L’ 1927j se je letos tretjič plasirala v evropski finale. Doslej je v finalu dvakrat izpadla, obakrat proti Nemčiji, in sicer 1. 1936 v Zagrebu ter 1. 1938 v Berlinu. Zanimivo je, da je tudi letos drugi finalist Nemčija. Zastopniki obeh najmočnejših evropskih teniških narodov se bodo srečali zadnje dni julija v Zagrebu, domači teren daje torej nekoliko pred- nosti našim mušketirjem. V obeh taborih bodo tekmovali že sko-ro tradicionalni zastopniki obeh držav. Za Nemčijo so postavljeni Hcnkel in Men-zel za single ter Henkel- Metaza za double, našo reprezentanco pa bodo tvorili Pun-čec, Mitič in Pallada, skoro gotovo pa bo upoštevan po velikih uspehin v Londonu tudi Kukuljevič. V kratkem se bodo vsi naši mušketirji vrnili v Zagreb, kjer bodo pričeli s sistematskim treningom pod vod stvom Francoza H. Visaulta. Teniški dvoboj v Čakovcu Na igriščih ISSK Maribora bo jutri dopoldne zanimiv teniški turnir. Nadobudni teniški prvaki ISSK Maribora bodo nastopili v klubskem tekmovanju proti re-nomirani ekipi Cakovečkega SK, iz katere je izšel kakor znano naš najboljši jugoslovanski mušketir Franjo Punčec in ki še danes šteje med najboljša teniška združenja v državi. Gostje bodo nastopili z eno damo ter s 6 gospodi, in sicer pridejo gdč. Gizi Ncumanova ter gg. Sosiči Griinfeld, Legenstein, Neuman, Pevec in Reiching. Tudi ISSK, Maribor bo zastopan z najboljšimi igralci, ki so ravno te dni v Zagrebu dokazali svojo veliko turnirsko usposobljenost. Igre bodo pričele ob pol 9. uri. Plavalno tokme na otoku V nedeljo, dne 9. julija, ob 16. bo priredil Mariborski plavalni klub v kopališču na Mariborskem otoku plavalne tekme za klubsko prvenstvo. Nastopili bodo najboljši Člani kluba v sledečih disciplinah: 50 m prosto, 50 m hrbtno, 100 m prsno, štafeta 3 X 50 m prosto, štafeta 3 X 50 m mešano (prsno, hrbtno, mešano) ter \va-terpolo tekma 2 izbranih moštev. Tekmovanje je obenem izbirno za nastop v Rogaški Slatini. Vodstvo tekmovanja imajo gg. Gold, Košak, Zimic, Smerdu. Rigaš zmagovatec v Wlmble-donu 1939 Včeraj se je zaključila konkurenca v singlu gospodov z ameriškim finalom Riggs—Cook. Oba nasprotnika sta podala prav dobro igro ter sta nudila drug drugemu močan odpor. Riggs je zmagal šele po petih setih z 2:6, 8:6, 3:6, (1:3, 6:3 ter si tako priboril naslov \vnn-bledonskega prvaka za J 1939, kar je identično z naslovom neoficiclncga svetovnega amaterskega prvaka v tenisu. USTVARJA SE NOV ŠPORTNI CENTER V POKRAJINI SK Mislinje bo priredil jutri dopoldne v Slovenjem Graacu veliko kolesarsko medklubsko dirko pod pokroviteljstvom bana dr. M. Natlačena. Proga: Slovenji C oga: Slovenji Gradec—Marenberg in nazaj za seniorje, Slo venji Gradec—Prevalje m nazaj za juni-orje ter Slovenji Gradec—Turiška vas in nazaj za „stare kanone *. Dočim bodo vse te dirke že dopoldue bo popoldne slavnostna povorka šport nikov na nogometno igrišče, kjer bo po kalni Ivzoturnir s promenadnim koncertom, nato pa razdelitev daril. Za veliki športni dan v Slovenjem Gradcu, ki obeta postati nov center športnega gibanja pokrajini, vlada veliko zanimanje. NASI MUŠKETIRJI V NEMČIJI IN ŠVICI V Kolnu je te dni mednarodni teniški turnir, na katerem bodo sodelovali po nemških vesteh tudi naši teniški igralci Kukuljevič, Mitič ter Florijanova, prihod nji teden pa bodo skupno s Punčecom na stopali na švicarskem mednarodnem prven stvu v Curihu. s Kispest j premagal v Rigi pri umetni razsvetljavi reprezentanco Letonske M&:1 (2: Oj. s Tekmovanje za Srednjeevropski cup se bo nadaljevalo v nedeljo, 9. julija s semifinalnima tekmama BSK—Ujpest in Bologna—Fertmcvares. Priprave atletov xa olimpiado Jugoslovanska atletska zveza je na svoji S PO| z ameriškimi in drugimi te- s Jutri se bosta odigrali povratni kvalifikacijski tekmi za vstop v ligo Kra-' išnik—Bata (0 :3) ter Vojvodina—Skopski >K (2 :2). Obe tekmi bosta na igrišču prvo imenovanega kluba, v oklepajih sta rezultata prvih tekem. Favorita sta torej Bata in Vojvodina. s V Nemčiji so v teku velike priprave za Koroški športni teden ob Vrbskem jezeru, ki bo od 22.do 30. julija. V konkurenci moštev bodo poleg domačinov star-tali Jugoslovani, Slovaki, Romuni in Italijani v posameznih disciplinah pa bodo zastopani tudi še drugi narodi. OPOROKA »SIVE SOVE« Pred meseci je umrl v Parizu čudak, ki so ga vsi imeli za Indijanca. Bil je PJ Evropec, ki se je tako zaljubil v .nikjaf ska plemena, da je sam stopil med rije. Mož »Siva sova« je dalje časa bival v Evropi-in ko je umrl, so čitali v oporok', da zapušča vse premoženje žen-, neki Indijanki. Res so našli žensko z navedenim imenom v Ameriki, zdaj bo romala zapuščina iz pariške palače v indijansko kolibo. s V Beogradu so zaključni izpiti enoletnega tečaja MFVN. V PARIZU JE 2000 SMITHOV Pariška policija, ki je pre skala listine 440.000 tujcev, ki trenutno bivajo v mestu, je dognala, da biva tam 2000 Smithov. Poljakov z imenom Kovač je celo 2800 v Parizu. Rekord je odneslo rodbm-sko ime Gomez. V Parizu je 5600 Špan-cev, ki se ponašajo s tem priimkom. Ti so največ pribežali v prestolnico po izbruM španske državljanske vojne. X Bodite previdni na potovanjih! Na vožnji skozi neznane kraje si potniki več krat nakopljejo bolezen prebavnih organov. Zaradi talne vode, ki je pod zemljo zvezana z nesnago bližnjih dvorišč, za radi studenčnice, ki vsebuje večkrat snovi, ki šele v kuhanem stanju vode izgffl nejo, si mnogi pokvarijo želodec in črevif za vse življenje. tj ! MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM. V m.llb o*la»n> tune tmI• M M o*r: mIimoIS. oruiolblo. u * oglase le din 6. Dražbe preklici doolsovenia Is ienltovanlskl oglasi din L— oo besedi. NalmaeP tnesek ta te oglase le din IIL— Debelo tiskane besede te ratunalo droloo Oglasni davek >' enkratno oblavo znate din 2.— Znesek ta male oglate te olatnle takol orl naroSllu priroma ta ' »poslati v nismo tkuoal > naročilom ali oa no ooStal ooložnlcl na tekovnl rntun *t 11.400 Za *>■ olsmeoe odgovore glede malih oglasov »e mera oriloiltl tnatnka e* 3 din Razno VSAKI OSEBI — družini — nudi stalni zaslužek »Mara« Maribor. Orožnova 6; Celje. Slomškov trg 1. Pletilnlca — Razpoši-jalnlca. 1803 Danes. 9. julija, priredi VRTNI KONCERT Glasbeno društvo Hutter v gostilni Mras, Studenci. Dobra postrežba. Klobase iz ki-ble in meso. 6316—1 POSTELJNE ODEJE res močne, prešite, tzgotov jeno posteljno perilo, pernice zglavnike, madrace, ouh. per-le, inleti. Najboljše ori A. Štuhec. specialna trgovina za izdelovanje posteljnih odej. — Stolna ulica 5. 2274 SPALNICE, JEDILNICE. KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro va c. 48. 4311—1 VELIKO KOLIČINO normalnih kos iz prvovrstnega jekla po din 15.— ‘in 20.— prodaja tvrdka Gustinčič. Ma ribor. Tattenbachova 14. 5411—1 »HERMES« enoletni trgovski tečaj spre-ema dnevno prijave. Praktičen sodoben trgovski pouk. Nizka šolnina. Zahtevajte pro spekte! Maribor, Zrinjskega trg 1. 5894-1 PONIKLAN.IE. pokromanje predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«, Maribor, Trstenjakova ulica 5. 6177—1 DAJEM V NAJEM HIŠO štirimi sobami in pritiklinami, vrtom in sadonosnikoi* v Rošpohu (3 minute od gostilne Lovrenčič in 10 min«1 od Mariborskega otoka! Vpraša se v Rošpohu št. 2$ pri Puchmann-u. 6209-j MADRACE. vložke, otomane. pohištvo in popravila najceneje pri izde-lovatelju Jagodiču, Vojašniški trg. 6181—1 PES, siv. maii aprikon (nemški), cirkuško dresiran, leto star, čuvaj — ljubiteli otrok, na prodaj. Vojašniški trg 1. 6182—1 VINOTOČ KOPRIVŠEK toči po 8 din rizling. 6189—1 Posest PRODAM novo zidano hišo, 10 let davka prosto, 5 stanovanjskih prostorov. Podpletena, drvar nica, veliki vrt. Istotam naprodaj Singer šivalni stroj. — Pobrežje, Stražunska 17. 6289—2 NOVOI ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ KOVAČ. MARI-BOR, TYRŠEVA 14 s pravico javnosti Otroci državnih uslužbencev prejemajo draglnlsko doklado. Ker se sprejme le omeieno število učencev, se ie treba takoj vpi sati za šolsko leto 1939-40. 6082—1 DAM OSEBI 200 DIN katera mi priskrbi službo v Mariboru v tekstilni tovarni. Ponudbe na oglasni oddelek ■Večernika« v Mariboru pod ■Hvaležna«. 6290—1 Del. godba tov. Ehrlich priredi dne 9. julija 1939 v gostilni »Lovski dom« nad Tremi Ribniki VRTNO VESELICO. Vstop prost. Odbor 6252—1 HIŠA na prodaj. Vprašati Pušnik va ulica 12, Studenci (za pidovitn prostorom). 6210 KUPIM HIŠO na odplačevanje ali prevzamem hipoteko kakor tudi dbrcžie. 6183-4 sv. SP0RTNI VOZIČEK. nov, se radi selitve po-proda. Pobrežje, Ale-ksahdrova c. 99. 6!8^--4 Prodam poceni čiste pasme 2 led staro NEMŠKO DOGO. Naslov v upravi. 6195—4 USNJARNA, enonadstropno poslopje z vsemi pripravami na električni pogon, primerno tudi za drugo manjšo industrijo, se takoj proda. Kupec lahko prevzame hipoteko na daljše odplačilo. Naslov v upravi. 6199—4 Kupim Kupujem lepe BRESKVE IN MARELCE plačam po dnevni ceni. Jožefa Bole, trgovina s sadjem na debelo, Koroška 20. 6300—3 Kadar pošSfete denar po pošti, ni sledu o bojazni o zakai bi se torej bali naročiti blago po pošti? Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar. Zahtevajte naš brezplačni, bogato ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga, pri zelo nizkih cenah. Veleblagovnica Zagreb, Iliča 4 in 6 Dopisi • Zagreb II., poštni predal STEKLENICE od radenske kisle vode kupuje firma Andrašič. Maribor. 6275—3 RABLJENA TOČILNA MIZA in lončarska ali šamotna peč, v dobrem stanju, se kupi. Ponudbe na upravo ood »Peč«. 6221—3 Stanovanje DVOSOBNO STANOVANJE pritlično, se odda s l. avgustom. Stritarjeva 17, Maribor. 6119—5 Najboljše fcosouno apno Rpnenlce Hnt. Birolla, Kreanice pisarna: Flnt, Birolla, Ljubljana, Dalmatlnoua ulica 10 SOBA. KUHINJA IN KABINET se odda s 1. avgustom. Spod. Radvanjska 33._________6288—5 ODDAM STANOVANJE soba, kabinet, kuhinie., veranda) s 1. avgustom. Nasipna uL 68. 6297—5 DVE LEPI STANOVANJI oddam. Studenci, Aleksandro-ca 17. pri malem moštu. ____________6254—5__________ STANOVANJE sobo s štedilnikom takoj oddam, Tezno. Vpraša se: Ma-ribor, Ghegova 4.______6261—5 SOBA IN KUHINJA se odda s 1. avgustom. Zrinjskega ulica 23, Studenci. ____________6267-5___________ Krasno TRISOBNO STANOVANJE ob parku takoj oddam. Vprašajte društvo hišnih posestnikov. 6230—5 ULIČNI LOKAL za obrtnika ali pisarno oddam. Mlinska 8. 6236—5 STANOVANJE. trisobno, v centru mesta se odda za 1. avgust t. 1. Vprašati Združenje trgovcev. Vetrinjska 11-1. 6246—5 Oddam SOBO IN KUHINJO za večjo družino. Pobrežje, Tezenska 19. 6203—5 LEPA SONČNA SOBA s parketom in KUHINJA se odda s*l. avgustom. Slovenska ulica 16, Dri Elite. 6213—5 SOBA IN KUHINJA se oddata. Nasipna 47,. Pobrežje, v novi hiši. 1 6179—5 DVE STANOVANJI, vsako z dvema sobama,'v novi liiši se oddata s 1. avgustom. Vprašati pri hišniku, Jadranska ulica 49 (za vojaškim senenim skladiščem). 6186-5 DVO ALI TRISOBNO STANOVANJE pri parku se odda takoj. Naslov v upravi lista. 6193—5 Stanovanje išie GRADBENO TEHNICO, začetnico, sprejmem ' takoj. Ponudbe pod »Gradbena teh-nica« na upravo »Večernika«. 6— \£Z9 TRGOVSKI POAIOČNIK s francosko trgovsko šolo, z znanjem srbohrvatskega. fran ccskega, španjolskega in turškega jezika, išče zaposlitve v trgovini, eksportni družbi, ali kaj sličnega. Naslov: Betnavska 48, Maribor — Nizam. 6245-6 DVOKOLESA Čedne obleke bombažaste od din 25'— volnene,- enobarvne 60'— lasteks din 110'— volnene žakard „ 130’— shorts »» 65'— otroške hlačice od din 9'— kopalne čepice, čevlji, pasovi pri LBudejehk Gosposka ulita 4-6 »eeeeeeeeeeeseea®®«' PRAZNO SOBO v okolici glavnega kolodvora iščem. Ponudbe na upravo pod »Upokojenec«. 6220—8 Službo dobi Velika restavracija išče KUHARICO (pomožno), prav tako NATAKARJA (jelonošo) in POMIVALKO Naslov v upravi »Večernika«. 6166—9 Gospoda sprejmem takoj na HRANO IN STANOVANJE. Meljska cesta 93, pritličje, levo. 6255—7 Oddam takoj DVE SOBI, 1 prazno, 1 z dvema posteljama? Naslov v upravi. 6256—7 BOLJŠO GOSPODIČNO k otrokom, staro nad 20 let, ki zna z otroki ravnati, iščemo za takoj. Fritz Graner, Ca kovec. 6298—9. Gospodična se soreime NA VSO OSKRBO. Ob jarku 4, I. nadstr. 6376—7 V centru mesta se odda s 1. septembrom LEPA, PRAZNA SOBA. Naslov v upravi. 6234—7 Oddam OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom. Trdinova 2, Melje. 6242—7 OPREMLJENO SOBICO s posebnim vhodom oddam gospodu. Frankopanova 1-1. 6243—7 Gospod ali gospodična se sprejme NA STANOVANJE. Aleksandrova c. 72. Maribot, 6248—7 Odda se SONČNA. OPREML.I. SOBA boljšemu gospodu. Kneza Koclja (Tattenbachova) ulica 18-1.. Rojko. 6200—7 LEPO OPREMLJEN KABINET s posebnim vhodom oddam. Koseskega ul 35. 6202—7 LEPO SONČNO SOBO oddam eni ali dvema gospodičnama. Kejžarjeva ulica 4, I. nadstr.. Horvat. 6205—7 Sobo odda Svetiš, OPREMLJENA SOBA se odda. Trubarjeva 4, pritlič je. desno. _________ 6282—7 PRAZNA, VELIKA SOBA se odda. Vprašati v špeceriji. Krčevina, Aleksandrova 7. 6253-7 PODSTREŠNA SOBA s štedilnikom se odda mirni osebi. Zelena cesta 7, Nova vas. ; 6212—7 ODDA SE SOBA, opremljena, svetla, ža dva gospoda ali gospodični. Poseben vhod. Ev. cela oskrba. Informacije Rotovški trg 8, v gostilni. 6217-7 SEP. SOBA, 1—2 postelji, ev. hrana, se odda. Koroška 48-1, 6223—7 Oddam lepo OPREMLJENO SOBO z eno ali dvema posteljama s posebnim vhodom. Ruška cesta 7:1., vrata 7. desne stopnice. . 6185—7 Sobo Išie Poštena oseba vzame v najetfl SOBO S ŠTEDILNIKOM v Studencih od kor kolodvora do občine. Naslov: Franjo Kokolj, Maribor. Meljska cesta 68. 6208—8 Sposobno samostojno KROJAČICO lahko dela tudi doma. iščemo. Ponudbe pod »Dober zaslužek« na upravo »Večernika«. 6287—9 GOSPODIČNA inteligentna in simpatična do 20 let se sprejme za gospodinjo k dvema osebama. Prednost s perfektno nemščino. — Ponudbe na upravo pod »Za Ljubljano«. 6291—9 SPOSOBNA KUHARICA z dolgoletnimi spričevali, v starosti med 30 in 45 let, se sprejme takoj k 2 osebama. V ponudbi naj se navedejo dosedanja mesta, starost in priloži. sliko, ki se bo vrnila. Ponudbe naj se naslovijo na upravo lista pod: »Zmožna kuharica«. 6191—9 UČENEC s predpisano šolsko izobrazbo se takoj sprejme. Jakob Preac. špecerija, koloniale, Maribor. Glavni trg 20. 6224—9 IŠČEM ŠIVILJO na dom. Popovičeva 7. 6299—9 SPRETNE ŠIVILJE za fino konfekcijo dobe stalno delo. Mastek. Glavni trg 16. 6302—9 TAPETNIŠKI VAJENEC se taioi soreime. Smojgert, Trubarjeva ul. 2, 6264—9 IŠČEM KUHARICO ZA VSE. Gostilna Mihevc, Zg. Radva-nje 62. ’ 6268—9 IŠČEM KUHARICO za samostojno gospodinjstvo. Pogoii: poštena in zanesljiva. Ponudbe pod »Stalna služba« na upravo. 6198—9 Službe lite tanga« ju.cs jgBsg.mcigat > Iščem službo kot SKLADIŠČNIK, vratar ali Pisarn, sluga. Sem zmožen kavcije, grem tudi kot družabnik v kako manjše podjetje. Cenj. dopise prosim na upravo »Večernika« pod »30.000«._________6259—10 KOT PRAKTIKANTKA ALI VOLONTERKA želi mesta v Mariboru ali okolica absolventka Legato-vega trg. tečaja. Gre začetkoma brezplačno. Ponudbe na upravo pod »Začetnica«. ____________6233-10__________ SAMOSTOJNA KUHARICA išče mesto kot postrežnica za celi dan. Ponudbe na upravo pod »Kuharica«. 6219—10 14-LETNA DEKLICA z dežele si želi učiti šivati. Naslov v upravi. 6194—10 MESARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Josip Bru-dermann, mesar, Selnica ob Dravi._______________6225—9 Iščem STROKOVNEGA MOJSTRA za proizvodnjo sive lepenke, izdelana iz starega papirja na kolergang in bolender. Ponudbe na: Fabrika hariije Veliko Gradište na Dunavi. ___________6226—9___________ ZASTOPNIKA za Maribor in nalbližio okoli-00 išče tekstilna tovarna. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb pod »Tekstil« na upra-vo lista.____________6247—9 TRGOVSKA POMOČNICA, izučena za trgovino z mešan, blagom, zmožna kavcije v gotovini ter samostojno voditi trgovske posle, popolnoma neodvisna, dobi stalno zaposlitev kot poslovodkinja ali tiha družabnica. Pismene ponudbe z opisom gotovine na upravo ood »Bodočnost«. 6249—9 Dooisi 45-LETNA VDOVA brez otrok želi spoznati upokojenca ali gosooda v stalni službi. Ponudbe na upravo pod »Ida«. 6269—12 Vljudno naznanjam, da sem svojo trgovino s kolesi prenesel z Glavnega trga 17 v Kne za Koclja ul. 4 (prei Tattenbachova) in io prikliučil svo-Ijemu oddelku za otroške vozičke in športne predmete. — Priporočam se za nadaljnjo naklonjenost. 6074 Bogomir Divjak. Spreime se UČENEC V TRGOVINO. UČENEC(-KA) za trgovino J. Babič. Zrkovska c. 41., Pobrežje. 6251—9 Zlato in srebro, briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup M. Hgeriev sin, Maribor. Gosposka ulica 15. ŠPANA, oženjenega, sposobnega in poštenega iščemo za posestvo v Hrvatskem Zagorju. Pismene ponudbe s točnim opisom dosedanje zaposlitve, kakor tudi zahtev v naravi in denarju poslati na Inter-reklam. Zagreb, Masarvkova 28. pod št.: K-4759. 6206—9 SOBARICA IN SLUŽKINJA za- vse dobita mesto. Badlo-va ulica 2. 6180—9 Boljša oseba se vzame NA STANOVANJE. Cankarjeva ulica 5, Studenci. 6197—9 Kolesa različnih znamk proda poceni in na mesečne obroke a din 100*- mehanik DRAKSLER Vetrinjska utica H Ce hočete v resnici biti dobro in poceni oblečeni, kupite v ,,CeŠkeiTI ITIcl 9 Sl Zinil” Maribor, pri glavni policiji, lam dobil največjo izbiro češkega in angleškega blaga po najnižji ceni, brezobvezno se lahko prepričate. Velika odprodaja ostankov, polovične cen krojaške potrebščine. Oglas Prodaja kompletne barvarne s poslopjem v Beogradu, Goetheova ul. 10 Na temelju odloka sres. sodišča za mesto Beograd od 1. junija 1939 se bo na 1. septembra 1939, ob 9. uri na Sresketn sudu za grad Beograd, soba br. 13, v Beogradu vršila prostovoljna javna dražba zemljišča s poslopjem v Goetheovi ulici Št. 10 in kompletne barvarne v istem poslopju. Dražbeni pogoji se morejo vpogledati na imenovanem sodišču (soba št. 13) ali pa pri skrbniku mase ge. Matildi Aron, Beograd, Maršala Pilsudskog br. 39. Interesenti se vabijo na to dražbo. Varuhi zapuščine pok. Leona Poljokana, bivšega barv. iz Beograda. 6295 Vinotoč Ipavic, Košaki 62 (nasproti gostilni Kekec) le o tvor jen! KOLESA Wanderer originalna, priznano najboljša kvaliteta po mesečnih obrokih din 100a- pri Franc Lepoša d. z o. z. Maribor, Aleksandrova c. 39. _ . pri naših inseren- lili kupujte t,h ,er oglaiojtel ■■■■■■■■■n Čitajte„Večermk“ IIIMBIIH Mistik še nekoliko dni ostane v Mariboru. Psihografoloe in naj-veoji dobrotnik ljudstva Vam pove čisto resnico, kar se tiče Vašega življenja. Vsi srečni in nesrečni, kateri ste rojenji med l. 1865 Pa do 1933, Pridite kar hitro, stranke spre jema celi dan Vodnikov trg 4, soba 8. I. nadstr., na strogo znanstveni podlagi. 6296 Po dolgem trpljenju je dopolnila svojo življenjsko pot naša nepozabna mati, stara mati, tašča, teta in sestra, gospa. Mariia Čepič vdova po poštnem uradniku, v četrtek, 6. julija, ob 16. uri v 69. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nenadomestljive pokojnice bo v nedeljo, 9. julija, ob pol 15. uri iz mrtvašnice na rodbinski grob na mestnem pokopališču. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, 10. julija, ob 6. uri zjutraj v magdalenski cerkvi. Prosimo tihega sožalja. Maribor, 7. julija 1939. žalujoče rodb.: Cepič, Gorinšek, Šink to Kompara. Za potovanje ^ /MM IVAN KRAVOS ------- Kopalne obleke in obleke za plažo zopet v največji izbiri pri Koniekciii Greta“ Maribor, Grajski trg 1 Mi ne silimo k nakupu! Veselilo nas bo, ako Vam smemo pokazati naše na/modernejše vzorce blaga za Domladanske obleke MANUFAKTURA J. ROŽA) Maribor, Aleksandrova 16 MOŠKI! Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poskusite hormonske pilule HORMO-SEKS Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Po pošti diskretno razpošilja: KR. DV. LEKARNA PRI SV. AREHU Maribor — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT«, Zagreb, Langov trg 3. 6293 Ogl. reg. S. br. 5846-39. Nova trgovina in pletilnic na Koroški cesti 2 Cenjenemu občinstvu vljudno naznan mo„ da smo otvorili na Koroški cesti št (vogal Vodnikovega trga, poleg tržnice) nd trgovino in pletilnico „MARi Izdelujemo nogavice, kopalne obleke vse druge obleke in pletenine po najnove modi. 0 Naročila po meri v najkrajšem času. Na zalogi imamo: blago za perilo in ske obleke, nogavice vseh vrst, moško in i sko perilo, kopalne obleke, čepice, površni plašče, odeje, robce, rute, šivalne potrebšči itd. 0 Volno za strojna in ročna dela. Zagotavljava najsolidnejšo postrežbo se priporočava: ANDREJ OSET, ANTONIJA PONGRAfi trgovina. pletilnica. 62 Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem OtvC slaščičarno »t Konfizerila «« V Prešernovi ul. 2 (poleg trgovine s čevlji Astri Priporočam vse vrste svežih slaščic ter dneV* sveži sladoled. Za obilen obisk se priporoča T. Tomovič, Marib IX I 6016/38-12 Dražbeni oklic Dne U. septembra 1939 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: Maribor-mesto, vi. št. 109. Cenilna vrednost: din 387.078.50. Vrednost pritiklin: jih ni. Najmanjši ponudek: din 193.539.25. Vadij znaša din 38.707. 85. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražltelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okralno sodišče v Mariboru, odd. 8X dne 7. junija 1939. ■i 6175 V 63. letu starosti je danes končala po dolgi, mučni bolezni, svojo življenjsko pot naša nepozabna mati, gospa Kollmann Ivana Pokopali jo bomo v nedeljo, 9. julija, ob pol 17. uri na magdalenskem pokopališču. Sv. maša zadušnica bo 10. julija ob 7. uri zjutraj v magdalenski cerkvi. Pobrežje pri Mariboru, 9. julija 1939. 6270 Uloboko žalujoči otroci In ostalo sorodstvo. IX 1 5664/3 Dražbeni okli Dne 16. septembra, ob 10. uri dop. bo pri podpisanem sodišču v štev U, dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: Kresnica, vi. št. 117. Cenilna vrednost: din 157.964.60 Vrednost pritiklin: din 4.640.—, kateri znesek je upoštevan pri cen. vre* nosti zemljišča. Najmanjši ponudek: din 108.396.40 Vadij znaša din 16.259.46 Pravico katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodiš1! najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi ■ iib ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelj’ ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na urad1' deski sodišča. Okrafno sodišče v Mariboru* odd. IX«* dne 14. Junija 1939. A POSOJILNICA NARODNI DOM V MARIBORU Z. Z O. 4. -ELEFO'*' 1* Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 mili onov din, hranilne vloge 56 milijonov din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3 5®/0. Daje posojila na vknjižbo in na menice pod najugodnejšimi pogoji. Najstar eiši slovenski denarni zavod v Mariboru - Vse hranilne vloge so proste in se Izplačujejo neonie,«^ Izdaja~ln~ureju je ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku. - Rokopisi se no vračaio. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.