210. številka.
Ljubljana, v sredo 16. septembra.
XVIII. leto, 1885.
I»haja vsak dan i»e^*r, i-in, i nedelje in praznike, fer vetja po poŠti prejetnan za a v s t ri j a k o-ogp r a V e dežele za v enieu mesec 1 jrld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na uom za \ ae leto 13 ^ld. M či
l.i ....   ........... A   l. .. «„»..»   1 .... "7 .   ... :
.. voe leto 15 n\>i., ža pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 ^ld., i.t #ld. za četrt leta 3 tfld. 30 kr., za jeduu ineseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae p<> 10 kr. za me*e'.', po   0 kr. iuk četrt leta. — Za tuje deželo toliko \v\ kolikor poštnina zuaša. Za oznanila plaenje ne od oetiriat.orne petit-vrate po 6 kr., če se oznar.ilo jedenkiat tuka, po f» kr., če "
h,...;.,;   ..... .....____:_:  .... ___ »-■        "       .... ...
_rne peut-vrate po o ar.. Cfl se oznar.;io jodenKrat t.: hkh, po f> kr., če 8« dvakrat, in po 4 kr., će «0 trikrat ali večkrat tiska. DopiBi na  oe izvole frankovati.   - Rokopisi ne ne vračajo.   Uredništvo iu upravuišlvo je v Rudolfa Kirbifia hiši, »Gledališka stolba". Upravu lAtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vue uduuiuairativuc h< :tri.
Izpodjedan kmet.
(Dalje in konec.)
Nekateri kmet sluti, da se mu utegne izpod-makniti stojalo. O pravem času se skuša rešiti in radovoljno proda svoje zemljišče, od katerega je leto za letom imel le pasivno bilancijo. Toda knj potem ? Kmet ni več, ker nema več lastnine. Ako hočo še kedaj postati kmet, mora ostaviti svojo domovino in dalječ iti čez hrib in dol tja, kjer so zemljiške razmere še bolj deviške. Meniti se torej jame z agentom, ki posreduje selitev v vnanje kraje, zlasti v Ameriko. Ta mu obeča novo domovino brez podedovanih dolgov. V zjedinjenih državah more dobiti lep kos zemlje za upisnino in za vsakoletna odplačila, ki so komaj tolikšna, kakor naši davki. Ker se bode tako dalo pridobivati še leta in leta, potem je tudi mogoče na tak način preskrbeti svoje otroke, no da bi se zavoljo tega bilo vnovič zadolžiti treba. Še lepše se mu kaže v Kanadi, ki ima po svojih stepah še rodovitišo ?emljo nego-li Unija severo-ameriška. Vsakemu moškemu priseljencu, ki je izpolnil 18 let, da tukaj vlada dom („Homestead,") obsežen 160 „acres" (1 „acre-484o Q „yards", 1 „yardu- 1 m.) zastonj, plačati je le pristojbin 10 „dollars" in se s^mo zavezati, da hoče tri leta na tem domu ostati ter nekaj malega popraviti in obdelati. Kjer koli imajo teči železnice, oznamenjeni so ob straneh pasovi zemlje A, B, C, D, E, po 5, 15, 20, 50 angleških milj drug od druzega odmaknem, in vsakdo, ki ima „Homestead," more naj-bližo parcelo, 160 „acres" prikupiti za 5 „dollars per acrea na mestu pasa A; na mestu B, itd. pade pri vsakem cena „per acre" za 1 „dolar". Te kupnine morajo se štiri desetine plačati koncem leta, ostalo pa vsako leto po desetini in šest odstotkov obresti. To že samo po sebi človeka mika, prava dobrota pri tem pa je, da se „Homestead11 s svojimi 160 „acres", s svojimi poslopji in z inventarjem ne da ni zastaviti ni kako drugače zavoljo dolgov zahtevati. To kmetu daje zavetje za vse slučaje, nikakor ga ni mogoče spraviti s te imovine. In jednake napravo jele so se zrna trati za jedino rešilo kmetskega stanu povsod tam, kjer so dobro preudarili pogoje kmetske eksistencijc.
Tudi v nas Slovencih se poleg drugih simptomov, ki kažejo hiranje kmetskega stanu, pojavlja izseljevanje v Ameriko, kjer je še kmetovati mogoče. 1'ogled v opisane agrarne razmere v Ameriki vzbudil je tudi pri nas razprave o nerazrušnih kmetijah, o kmetskih domovih Imamo tudi že ukrepe in nasvete v tem oziru. Kmetijska enketa Ljubljanska odobrila je misel o neobligatnosti kmetskih domov, o nerazrušnosti njihovi v tem oziru, da se na kmetski dom ne sme več hipotek ukrijižiti, kakor znaša dvanajstkratni Čisti katastralni prinos, in v t e m o z i r u, da se kmetski domovi pri eks. dražbi ne smejo prodati pod polovico cenilnega zneska. Taki in jednaki nasveti sicer izvirajo iz ozirov na zgodovino prava, na zgodovinsko dane pojme, toda široko in globoko, stanovito razmere predrugačiti neso v stanu. Bolj radikalno, zato pa tudi obsežnišc in res namenu pri« merniše bilo bi določilo, da je nerazrušna kmetija, „kmetski dom" nekaj absolutnega. Denimo, da ima A tačas „kmetski dom", na katerem baš izhaja sam in njegova rodbina. Postava o „kmetskih domovih" da naj mu dovoljuje, da sme svoj „dom" po nekem delu obremeniti, ločiti se od njega, — ali ima potem na „domu" še dovolj dela in živila rodbina, ki je ostala ista, kakor poprej ? Drugače pa bi bilo, če se kmetski rodbini odmeri in za vselej obvaruje toliko zemljišča, kolikor ga je potreba za moči, za pridnost in delo jodne rodbine. Kmetska lastnina ne bodi pristopna v tistem obsegu, ki je potreben, da se v njem v prid obrača delavska moč kmeta in rodbine njegove. Ustanovljena površina zemlje, katera bi se ne dala spraviti v dolgove in eksokucijo, ohranila bi kmeta za kmeta, ustvarila bi samostojno selsko prebivalstvo, ki bi bilo trdno zraščeno s podedovano zemljo (..adseriptus glebae* v idejalno socijalnom pomenu) in biez skrbi za svojo blaginjo služilo državi vse drugače, kakor sedanja „raja". Kjer pa bi zemljiščo bilo premajhno, da bi z delom in živilom preskrbovalo vso rodbino, bi sinovi in hčere brez domačega posla pomagali lahko pri sosedu na njega obsežnišem posestvu, po zimi bi morebiti prijeli za delo hišnega obrta, vedno pa bi jim mali „dom", mala lastnina bila prihrana za pravilno preživilo.
Take razmere neso, da bi se ne dale doseči.
Prvo kar se nasvetuje za „kmetske domove"v re-čenem smislu bliže ameriških „Ilomesteades", bilo bi, da iz zemljiške knjige zginejo hipotečni listi za take lastnine, potem pa, da jih ne more zadeti nobena eksekucija. Drugo bi bilo, ustanoviti amorto-valne denarnice po obrazu rentnih bank, ki bi sedaj upisane dolgove odvzele z zastavnimi pismi na amortovanje in nizke obresti. Potem predrugačevati postavno dedno nasledstvo za kmete bi komaj bilo treba. Oe se lastnini ne more niti obremeniti niti eksekutivno prodati, potem se vrednost lastnino tudi v dedno delitev posiliti se more. Poglavitno je, kmeta rešiti nevarnosti, da bi kedaj iz svojega razmerja kot lastnik mogel izgubiti svoj stan, da bi no mogel več biti in ostati kmet To je načelo., vodilo in svrha v agrarnem, kmetskem vprašanji in sam za-se skrbi narod, sama za-se skrbi država, če skuša ohraniti zdravo in trdno, proizvodno in pla-čevito kmetsko prebivalstvo. M.
Po I i t i 6 B1 i razg led.
\T<.>tr«tBiJc <ležele.
V L j u b 1 j a n i 16. septembra.
Prihodnje leto se skliče v Budimpešto shod ogerKkilii kulturnih društev. Ta društva imajo pred vsem namen pomadjariti vse ogerske nema-djiirske narodnosti. Na tem shodu se bode gotovo tudi le ukrepalo, kako bi se dal ložje doseči ta namen. Ta društva podpira ogerska vlada in sili občine, da je podpirajo. Vse premoženje bivše „Slovaške Matice" je vlada izročila takemu društvu.
Kakor ve v Serajevem izhajajoč turški libt „Vaten" povedati, misli cesar v kratkem obiskati IIokiio in Hercegovino. To potovanje bilo bi velikega politiškega pomena.
^ei»iuc državi*.
NpaiiJNka nota je že izročena nemškej vladi v Berolinu, pa vendar se še nič gotovega ne ve, kakšna je njena vsebina. Kar o tem poročajo razni listi, so le sumu ugibanja. Na Španjskein pa še vsi listi odločno pišejo proti Nemčiji.   Posebno poudar-
: jajo, da Španija nikdar ne  bode  dopustila,  da bi
i se sklepi kongiške konference  uporabljali  tudi za
j Karolinške otoke.
Na ukaz niKkc vlade začela se jo preiskava proti maršalu estlandskega plemstva, ker ni hotel
! vsprejeti   nekega  ukaza   estlandskega guvernerja
LISTEK.
Kandidat nesmrtnosti.
(Humoriatiški roman. — Čcski spisal Svatoptuk Ćech.)
V. (Dalje.)
Ta izpoved naredila je Vojteha junaka dneva, kralja družbe. Pogovori ostalih sukali so se okoli pripovedanih dobrodruštev, posebno okoli zabave s krasno vdovo in okoli pogovora z mecenatom. Kar se tiče prvega predmeta, ni se dal Vojteh niti z laskavostjo niti zdražesrjo izvleči iz tajnega vabnega somraka, s kojim je ovil v začetku to pripoved. Nasproti drugemu predmetu bil je zgovornejši. Da, pripovedoval je sodrugom o svojem protektor j i več, nego je videl: spremenil je namreč drobni kamenček v jednem iz njegovih prstanov v svetli dijamant nenavadne velikosti in krasote in prebasnil je navadni rejeni mošnjiček, iz kojega je plačal mecen rad za oba, v dragoceno pleteno denarno vrečico, na koje rumenem zlatu se je iskrilo vsako oko.
Vender moram registrovati, da je jeden iz družbe, ko je čudo prvega naznanila minolo, zlobno izustil: „Kdo bi to bil? To je naravnost človek, ki
si uredi tiskarno ali založništvo in gleda na gimplje, ki bi mu sedali na vejico". Ta izraz izide iz ust človeka, katerega jo nagnila na moje obžalenje samo roka nekega hudobnega boga na to plemenito društvo kakor Savel mej proroki. Bil je precejšnje rasti, rjave polti in je imel mogočen granaten nos, ozal jšan po jedm* strani z malo bradavico. Pred jed-nakimi nosovi ni mogoče dosti varnemu biti. Smrček tega nosii pregiba! se je pogosto, kakor bi veter pihal; to bilo je vedno znamenje, da nosii lastnik nekaj ugiba, kar bi moglo zakriviti nezaslišan dovtip ali nad čimer bi se mogel spustiti nespodoben smeh. Napisal je vsega skupaj nekoliko poluzabavnih člankov, o verzu ni imel niti pojma, tako, da je bilo težko uganiti, s kakim namenom se je utaknil v te entuzijastno društvo. Gotovo je, da je naletel tukaj slab veter za svoje pregibljive nosnice in da je smešil vse, tudi to, kar je bilo sicer najsvetejše. Niti telesni nedostatki in izobilja skromnega Ezopa neso varovala pred nezaslišanimi šalami tega skušnjavca.
Vojteh bil je v hipu ves potrt od smelosti, s kojo se je ta človek, ki je dobil v tej družbi, bogati v familijarnih nazivih in slutvo-imenih, svoje lastno častno ime Rihe, dotaknil poleg njega i hvale vrednega mecenata. Toda hitro odvrne napad z raz-
jarjenimi besedami: „Kake gimplje! Ali ne more vsak ubožen pisatelj uživati pomoči nokoga, ki hoče njegove spise izdavati za svoje denarje v"
„Se ve da je založnik za pisatelja nadležno zlo,'' odgovarja Riba. „Ali v tem slučaji je vidna okolnost, da gleda oni Nabob z demantom, katerega svetlost bi rad poskusil, materijal za svoj založniški nož ravno mej tako zelenim drevjem, kakor si ti."
„I/prosim si, da govoriš s spodobnim tonom," kliče Vojteh jezno. Sicer pa nesi dokazal, da ni ta bogataš v resnici to, kar se izdaja, namreč ne dobička željni podpornik naše književnosti, ki obrača svojo pozornost vzlasti na mlatio talente. In če bi bil samo založnik, pričal bi ravno s tem, da gleda na nove mlade sile, neprimerno srečnejši takt, nego vsi ostali."
„Nobenih prepirov!" vsklikne Danton, vzdig-nivši oblastno roki. Ta Danton zaslužil si je soime z velikanom francoske revolucijo po svoji energiji, govorniškim darom in revolucijskem mišljenji. Pisal je divne tendenčne pesni, vsako kakor bodalce, kakor je trdila mala družbica, ki je je obtoževala z gromovitim predčitanjem. Na svitlo ni prišla (zaradi njihove ostrosti) nobena.
kneza Šahovskega, ker je bil pisan v ruščini. Ruska vlada se nekaj časa sem jako prizadeva, ruščini tudi v pribaltijskih pokrajinah pridobiti veljavo. — Kakor se „Kuryeru Lvvovskemu" poroča iz Varšave, bode Rusija iztirala avstrijske Poljake. Je li ta vest resnična, ne vemo. — Rusija misli še bolj povišati carino na surovo in lito železo, ker poslednje povišanje še ne varuje dovolj pred tujo konkurencijo.
V Bukarešta se je sestavil alltauski komitet z imenom „Drida", katerega namen je s pomočjo v Rumuniji bivajočih Albancev priboriti nezavisnost Albanije in cerkveno nezavisnost od Grkov.
Vodja iraiicoskili radikalcev Clemenceau zgubil je bil posledrfji čas mnogo popularnosti. Mnogim se je zdel premalo radikalen. Zategadelj je pa sedaj objavil program, kateremu se nikakor ne sme očitati pomanjkanje radikalizma. V tem programu zahteva, da se voli posebna konstituanta, katera naj izdela novo ustavo. Ustava naj pripozna in potrdi plebiscit. Senat in predsednik republike naj se odpravita. V novo zbornico naj se vsako leto voli tretjina članov. Eksekutivna oblast naj se popolnem podredi legislativo^). Samo neposredno dedno pravo od očeta na sina naj se obdrži, vse drugo odpravi. Premoženje, katerega bi na ta način ne mogel nikdo podedovati, naj pripade državi. Stalna vojska naj se odpravi iti upelje narodna milica. Uvede naj se progresivni davek na kapital, posebno pa naj se še obdači neproduktivni kapital in poniža naj se državni dolg. Zavarovanja prevzame država. Francoska banka naj se preustroji in tujcem naj se dado iste pravice, kakor jih imajo domačini.
Poročali smo že, da namerava sultan odposlati velikega vezirja v Egipet. Poslednji pa najbrž ne pojde v Egipet, ampak bode skušal kako znebiti se te misije. Sajd paša dobro ve, (ia ima mnogo nasprotnikov mej druzimi turskim! državniki, kateri bi porabili to priliko, da bi spodkopali njegovo zaupanje. Zlasti vojni minister je posebno hud nasprotnik njegov. Gotovo je, če pojde Sajd paša v Egipet, da se ne povrne več kakor veliki vezir.
I^ijilovskii zbornica velikaše v ni odložila zborovanja zato, da bi vlada pripravila za njo nove predloge, ampak prišla je navskriž z nekaterimi preologi ministra javnih del. Ta je namreč predložil mnogo načrtov katere bi imeli izvesti angleški podjetniki. Egipčanom se pa zdi, da bi ti načrti ne bili praktični, morda njim tudi ne ugaja, da so se zgradbe v Egiptu izločevale le Angležem.
Kakor je že znano, dala ]e francoska vlada generalu Courcvju dovoljenje, da sme v Aiiamu Storiti, kar koli hoče. Ta je hitro porabil to dovoljenje. Odstavil je kralja prejšnjega iu proglasil Chan-nonga novim kraljem. Uhod novega kralja v kraljevo palačo v Ilue-ji pozdravili so z 21 streli iz topov. 19. t. m. bode slovesno kronanje. Novi kralj je še le 23 let star. Mandarin Nguyen Hundo bode poklican za prvega ministra anamskega. Kakor se trdi, je ta mož jako izobražen in velik prijatelj Francozov. Ce tudi bode od sedaj v Anamu Francozom prijazna vlada, vendar bodo ti imeli še mnogo težav, prodno napravijo stalen red: Ustajniki se še v več krajih prikazujejo, pomorski tolovaji pa ropajo po Tonkingu. Preduo bodo te ukrotili, minulo bo še precej časa.
Dopisi.
rJi llleriu 14. sept. [Izv. dop.j Poročali ste že, da je bil naš državni poslanec Ernest knez \Yindiscbgratz izvoljen predsednikom „društva v povzdigo prometa tujcev na Bledu". Zanimalo pa bode občinstvo in Vas, kako da se je to zgodilo. Lansko jesen se je to društvo osnovalo. Veliko besedo v tem društvu so imeli Velikonemci baron Zois,
baron Lazzarini in baron Schwegel. Delalo se ni za povzdigo prometa tujcev, pač pa so gospodje pridno politikovali.
Gosp. J. Malliiei-ju. kateremu se Bled zares za sedanjo povzdigo zahvaliti mora, to ni dopadalo, posebno pa je povsod pobijal velikonemški duh, in njegovemu uplivu se je posrečilo, da sta baron Zois in baron Lazzarini iz društva izstopila in da so kot ustanovitelji društvu pristopili knez VVindischgratz, dr. Mosche in drugi.
V nedeljo 13. t. m. se je društvo potem konstituiralo, za predsednika izvoljen je bil knez W i n-dischgratz, za namestnika grof Aiehelburg, za tajnika dr. Mosche, za blagajnika Franjo So u van, za ekonoma Ivan Mallner. Iz te^a izvolite prevideti, da tukaj ni tal za nemškutarijo.
Prosim Vas, da tudi priobčite v Vašem cenjenem listu slovenska pravila tega društva.
Od našega poslanca kneza VVindischgtatza se le dobro sliši. On je jako ljubeznjiv in marljivo išče povsod poizvedeti težnje našega ljudstva. Iz tega namena si je tudi posestvo tukaj kupil, ker hoče mej nami domačin biti.
Graščak Bledski gosp. Muhr, je letos na jezeru lepo kopališče napravil in zida sedaj dve novi vili. Upanje imamo, da bode v prihodnjem letu tudi začel naš vrli gosp. dekan zidati novo cerkev po načrtu, ki ga je izdelal gosp. Schmith, stolni arhitekt na Dunaji. — Vsaj pokopališče okrog stare cerkve se bode premestilo že to jesen ua drugi kraj. —
Nadejamo se tedaj, da je že jedenkrat čas napočil, da se bode kaj izdatnega storilo za najlepši kraj kranjske dežele.
Iz Železnikov 12. septembra. [Izv. <lop. ] Kakor gobe po dežji — sit venia verbo — rastejo skoro društva zadnji čns v Slovencih. Ni je že skoro večje vasi, da se ne bi ponašala s tem ali onim društvom. — Naš trg je dolgo opazoval, kam bode to pripeljalo. A prepričali so se rojaki moji, da nauk Višnjegorskega jetnika „naglost ni nikjer dobra", dasi je zlata vreden, ni povsod na mestu. Letošnje Ciril-Metodijevo leto vzdramilo nas je, spravilo v aktivnost — ustanovilo se je „Slovensko bralno društvo". Pa evo vam ga, g. urednik, poročila o novem društvu, ki se snuje tu. Le suhoparno poročilo vam pošljem, da mi nikdo ne bode predbacival subjektivnosti. Osoba, ki se prišteva slovenskim literatom, znana v neznanih svetovih, poznana pa v znanih prav dobro, hoče na vsak način „zvonec nositi", kakor je bila navajena, dasi jo moči zapuščajo, o katerih si domišlja, da jih ima. Literat naš — si licet comparare magnis parna — zapečatil je svojega in veliko več družin uma iz-rodke s črkama R. P., kar menda pomenja „Rodoljub Podratitovski". Nečem preiskovati, s kakošno pravico si je prilastil, — boljo usurpoval — to prekrasno ime. To bi me znalo že zapeljati k subjektivnosti. Rodoljub ta je silno gorel za slovensko bralno društvo, kakor zatrjuje; če mu le kdo verjame Pa ogenj moral je res silno plamteti, ker je kinalu ugasnil. Ni se mu pa zdelo prav, neumljivo, da v odborovib sejah G druzih odbornikov glasovi več štejejo, kakor njib visokosti glas, dasi je tudi profesor računstva. Vse moči so zato napeli, da bi
ustanovili društvo, kjer se ne bi tratil čas z nepotrebnim besedovanjem. Zadosti je, da jeden prodaje svojo modrost, drugi pa kimajo, — potem je vse prav. Ko bi bilo tako v državnem zboru, kjer poslanci dijete vlečejo, koliko denarja bi se prihranilo državi, koliko boljše bi bilo za podanike! — „Tres faciunt collegium" tri osebe so Že družba, društvo, mislil si je zaslužni četovodja. Mohamed je je bil iz začetka sam, iu vendar si je pridobil na-slombo, da se je tresla Evropa pred njim. „Fortes fortuna juvat" sreča je mila junakom. Le na delo. Sreča mila je tudi našemu „Rodoljubu". Velikanske zapreke odstranil je že, da je ugladil pot novemu društvu in to ni bila majhna naloga. Vsi nasprotniki mladega deteta — bralnega društva — samo na te se je bil mogel opirati — kazali so si mej seboj kislo obraze. Nekateri so že drugim, ali sami sebi jamo kopali. Pa noben ni padel notri, ker se je bila morala po ukazu c. kr. gosposke zasuti. In to jih je bolelo! Kje dobiti ono važno Arhimedovo stališče, da bi se dal svet premikati? Sovražni Pilat skazal je neprijatelju majhno uslugo, — in bila sta prijatelja. Tu pa ni hotel nikdo odložiti pur-manovega grebena. Mlado nepridno dete — bralno društvo — stavilo je samo temelj bratovski novi zvezi. Pa naj kdo reče, da ni krščansko! Na predvečer Ciril-Metodijevega praznika napravilo je ba-klado in spodbujalo tržane, naj razsvitle stanovanja svoja na čast tema aposteljema.   Pa „Rodoljubu"
— na tihem bodi povedano, da je zastopnik bratovščine sv. Cirila in Metoda — zdela se je razsvetljava politiška demonstracija, dasiravno je bila od c. kr. okrajnega glavarstva izjava prišla na njega, da nema nič zoper vspored. Nekateri drugi — prstov na jedni roke je več, kot min
— pustili so bili temo v svojih stanovanjih. Vsi drugi tržani bili so razsvetili. Tema v hiši „Rodo-ljuba', v hiši druzih — jedinost. In našli so se duhovi. Tema jih je združila, tema jih skupaj drži. „fS0py)xa* (znajdel sem) vskliknil je vesel Rodoljub, in več, kot sto volov bi bil rad daroval — ko bi imeli društveniki roge, rep in štiri noge. Da ne bode Bvet zapeljan, da Rodoljub prav ne ravna, predlagam mu dokaze, ki so ne opirajo na moje, subjektivno mnenje. Čujte, društvo je imelo sedež v onih sobah, kjer so stanovali pred 15 leti zidarji. Predsednik bralnega društva je baje se izjavil „naše društvo ni cerkveno društvo", toraj proti cerkveno, prostozidarsko. Kateri pošteni katoličan se ne bi protivil novi loži? — „Kamariera" Rodoljubova, go-spodičina bistrih možganov — ima pa tudi besedo bolj imenitno v občini, kot še tako oblastna farov-ška kuharica v farovži — prišla je na to, da se bliža sodnji dan, ker je v Železnikih že antikrist ustal. Ni samo Rodoljubno, ampak Človekoljubno delo nastop onego osodepolnega trenotka opovirati
— bralnemu društvu nasprotovati? Znamenito je pri tem društvu, da je sklepčno, ako je le Rodoljub m še jeden odbornik začasno navzoč. Znano mi \m ni, se je li že začasni odbor obrnil do ka-cega „konstitucijonalnega društva" za svet v zadevi pravil. Točko prvo, zadevajočo ustop zgotovil je sam. Glasi se: „Sprejme se za uda vsak brez razločka politiške barve; samo da je nasprotnik bralnemu društvu." Skovala pa bode gospoda tudi druge
„ Pretehtaj m o to okolnost po polnem nepristranski," pravi Danton, mahaje z bliščečim ščipal-nikom, kateri je snel s podjetnega nosa. Pustimo za to vprašanje o pravosti dijamanta na stran. Ven-der vprašam vas, gospoda, je li možno verovati, da bi se našel mej našo bogato družabnostjo Krez, bi porabil svoje denarje za vzvišenejše namene nego za napravo krasne ekvipaže ali dragocenih pahlja-čev za svoje hčere, da bi imele s čim v gledališči koketovati iu za čim v koncertih zevati ?c
„Norci!" zasiče k temu retorskemu vprašanju skozi zobe mladič, sedeč poleg Dantona in temu z dušo in telom udan.
„Ne smemo se ve da za to misliti", nadaljuje Danton, „da bi se mej temi norci, kakor je dobro pridjal Kopr, našla tako častna izjema. Boljše je počakati, da se iz Vojtehovega mecenata izcimi običajen založnik. Kaj to škodi! Založniki so pri nas res nadležno zlo, kakor je zopet Riha dobro pogodil. Hočemo li svojo namero izvesti, moramo se na konec tudi ogledati po založniku. Spoji se li Vojteh z njim, mogel bi morda tega človeka napraviti, da bi naš časopis s svojim založništvom izdajal. Vedi, prijatelj Koudela, da smo se ravno odločili prelomiti z lastno silo jez, ki nas deli od občinstva, za-
ložiti si namreč lastni časopis in da smo dospeli baš pred tvojim prihodom že k volitvi urednika."
„In jaz svetujem, da bi naredili urednikom Ezopa," zakliče Riha. Zna najbolj poinežikovati z očmi. Kakor za dokaz te trditve zamežika v tem hipu Ezop, ves v zadregi, z očima hujše nego prej kdaj. Nič šale pri urejanji tako važne stvari," pokara Dauton Riho.
„Norčarija!" oglasi se sam zase Kopr.
„Jedno uro smo že govorili brez vspeha o tej reči," izpregovori drugi. „Volimo in vse je v kraji."
Temu nasvetu so vsi soglasovali in Danton zbere v klobuk glasilne listke. Po tem vspehu bili so glasovi tako razvrščeni, da je pripadal vsakemu volilcu jeden.
„Zakaj sploh volimo urednika ?" zakliče Riba. „Vsi bodimo uredniki."
„Ta misel ima zdravo jedro," pravi kmalu po tem občnem molčanji Danton. Lahko sklenemo slobodno po večini glasov, ali vsprejmemo ali zavržemo ta predlog."
„In prihranimo seznanivši urednike čitateljstvu jedno stran teksta", doda Riha.
„Ostale sklepe o tej reči lahko odložimo za
drugikrat," odloči Danton. „Saj se do sedaj še nesmo zmenili o imenu lista."
„Jaz b—b—bi nasveto—to—11 dalje Ezop ni mogel. Tešil se je namreč z zgovornostjo, kakeršno je imel Demosten — predno je použil povestne kremenčke.
„Najlepši naziv bil bi po mojem sodu „Plamenica". Plamenica, katero vtaknemo tilistrom pod nos, da z glavami trenejo,1' nadaljuje Danton.
„To ime bilo bi preveč izzivalno," pridene Stanislav.
„Izzivalno! Saj ravno hočemo izzivati z očitnim pogledom na boj vso to duševno gnjilobo, troh-nelost in topost, to ničevo filisterstvo, ki se je že čez in čez preveč dolgo raztezovalo po naši književnosti!"
Iz jednega kota sobane ozvalo se je tako silno zakašljenje, da so se vsi na to stran obrnili.
Sedel je tam v samoti suh gospod srednjih let, s temnimi očali na tankem nosu, s suhimi, bledimi brkami in z jednako kozjo brado, ki je pod-dolževala do neskončno njegovo dolgo brezbarveno obličje. Bleda ušesa gladko ostrižene njegove glave bila so zamašena z bombažem in temen je zaljšala precejšnja pleša. (Dalje prih.
točke razmeram primerne. Pripoznati se jim mora marljivost. Vsak večer imajo seje pred predsedni-štvom Rodoljuba. Ljudje pa hočejo vedeti, da se že včasih usedejo za zeleno mizo, ter sklepajo o osodi aveta — Železnikov. To jim pa zna biti v pogubo — v previsoko politiko se mešajo. „Resni glasovi" tudi trdijo, da Slovenci zato nič ne dosežemo v državnem zboru, ker mali narodič previsoko v politiki leta. V neki seji so bili Rodoljub posebno naudušeni zoper g. kaplana, ki je ob jednem tudi predsednik bralnemu društvu. „Smrti je vreden" vskliknili so nekateri. A zmernejši so prevladali, ter predlagali, naj se mu da v prvo ukor In osode-polni tič — poročevalec sklepa — zakrikal je pred kapelanijo: „Kapelan, „masaj" se; ako ne, ne bo za te in za Železnikarje prav." Kapelana pretresel je ta glas, posebno ker imajo, kakor si domi-šljujejo ti gospodje, gospodstvo nad ono hišo, ki stoji zraven „Šenklavža." Kaj če ga obsodijo v Sibirijo? Dobro, da vsak vsega ne more, kar bi rad. j Pa naj si bo, kakor koli hoče, poročal vam bodem j še o napredku novega društva, in lahko natančno, j ker imam upanje, da bodem v stalnem odboru vo- j ljen tajnikom.
Iz Vipave 15. septembra. [Izv. dop.] Kakor | vsako leto, priredila je tudi letos naša narodna či- j talnica na Malega Šmarna dan veselico, katera se | je izvršila s prav dobrim vspehom.   Ne le, da se je spored veselice na splošno pohvalo si. občinstva j vršil, bila je tudi udeležitev nepričakovano velika, j Kljubu slabemu,  deževnemu vremenu, ki nam je J grozilo popoludne odpoditi vse došle goste, bila je j vendar na večer kmalu po 7. uri čitalnična dvorana j tako napolnena, da se veliko občinstva ni moglo ve-Belice udeležiti le zaradi pomanjkanja prostora. — j Pesni pele so se vse pohvalno; odobravala se je J sosebno zadnja pesen „Mihova ženitev", katera se j je na splošno voljo tudi ponavljala. Peli so domači ] pevci pod vodstvom tukajšnjega organista g. P o-ga čil 1 ka i kateri se kaj rad trudi z gojenjem petja mej domačimi fanti. Hvala njemu in pevcem! Gre-gorčičevo „Domovino" deklamovala je gspdč. Ga- ' šperinova. Krasnim besedam, kakor tudi dobremu ' deklamovanju pritrjevalo je občinstvo z burnim odo- '•■ bravanjem.   Igra „Ravna pot, najboljša pot" igrala j se je tudi dobro.   Hvala za to osobito g. Silve- ' stru, kateri se je kaj rad in požrtvovalno prizadeval za predstavo te igre.   Hvala pa tudi obema : gospodičinama in  gospodom,  ki  so pripomogli  k I vspešni izpeljavi iste.   Nenapovedan komičen prizor „liberalee" sledil je še igri, predstavljen po g. Sil- j ve stru.   Ta prizor je spravil občinstvo še le v pravi humor ter prouzročil živahno ploskanje in pohvalo.
Po končanem sporedu začel se je v dvorani ples, pri katerem je svirala kaj pohvalno godba Bianchi iz Trsta. V spodnjih čitalničnih prostorih pa je bilo tudi živahno. Zbrali so se v istih koj po končanej predstavi domači pevci ter zabavali z lepim petjem neplesalce. Prišli so tja tudi pevci iz Rihen-berka, katere smo kaj radostno poslušali že popoludne v gostilni pri Dolenci, kjer so si vredno nabrali vse pohvale od Vipavcev. Peli so pa tudi najtežje slovenske pesni tako lepo, da smo se njih iz-vežbanju v petji kar čudili. Vrli pevci ostali so nam v kaj prijetnem spominu!
Zabava trajala je do ranega jutra v splošno zadovoljnost.  Na svidenje!
Domače stvari.
— (Šolska bilanca.) Včeraj končalo se je upisavanje. Na vseh slovenskih ljudskih šolah v Ljubljani upisanih je 2300 učencev in učenk. „Schulverein" vjel jih je na svoje limanice 70, na novo nemško mestno dekliško ljudsko šolo upisanih je 20 deklic. Torej vsega vkupe 2300 slovenskih, 90 pa nemških učencev in učenk. Ako do-štejemo Še gimnazijo, realko in razne zasobne zavode, pokaže nam račun, da je v Ljubljani vse šolske mladine nad 3500. — V prvi gimnazijski razred oglasilo se jih je nad 200. Ker jih bode nekoliko odletelo skozi rešeto vsprejemnega izpita, sme se računiti, da jih ostane blizu 200, za katere bode treba 3 oddelkov. Ravno tako bodo tud« v drugem in tretjem razredu po 3 oddelke.
— (Kraj carska podružnica „Narodne ga Doma v Ljubljani,) ki je začela razpošiljati knjižice z markami v prvih dneh meseca julija t. 1., razposlala je dosedaj na različna poverje-ništva že nad 200 knjižic, deloma s krajcarskimi, deloma z desetkrajcarskimi markami.  Akoravno so
knjižice tako prirejene, da so, ako se plačuje v običajnem redu, izpolnijo v jednem letu, vendar vrnile so se nam že v tem kratkem času tri krajcarske knjižice polne, prva pod št. 10 že pred 14 dnevi iz Zagorja, druga pod št 39 od priprostih delavcev v daljnem Seegrabnu pri Ljubnem na Zgornjem Štajerskem, in tretja pod št. 143. iz Radovljice. Posebno zanimljivo in posnemanja vredno je to, da je zadnjo imenovanih kupil celo rodoljub H. H. sam. Čast in hvala vsem. Veselo znamenje je dalje, da se kakor povzemamo privatnim poročilom, jako dobro raz-pečavajo tudi desetkrajcarske marke, česar se začetkoma nismo mogli tako za trdno nadejati. Rojaki, le tako naprej, in po preteku leta, upati smemo, bo fond za zgradbo „Narodnega Doma" v Ljubljani za 20.000 forintov bogatejši. (Denar in oglasila za poverjeništva pošiljati je gospodu dr. Josipu Staretu, blagajniku »Narodnega Doma" v Ljubljani.)
— (Zmaga domače obrtnije.) Poročali smo že, da je gosp. Matjan na razstavi v Linzu dobil zlato svetinjo. Danes nam je še dostaviti, da je to bila prva odlika, da je tor^j g. Matjan vse druge sorazstavljalce v isti stroki prekosil, kajti drugih nobeden ni dobil zlate svetinje. Gosp. Matijan sme na tem odlikovanji v resnici biti ponosen.
— (Domači pešpolk št. 17) povrnil se je danes opoludne s Koroškega v Ljubljano. Mnogo ljudij šlo je do Šiške vrlim Kunovcem nasproti in spremljalo je v mesto, ki je sedaj po prihodu vojakov in dijakov zopet jako živahno.
— (Nezgoda.) Gosp. Miihleisnu splašil se je včeraj, ko je proti Savi jahal, konj. Ker ni mogel konja ustaviti, hotel je menda s konja skočiti, obvisel je z jedno nogo v stremenu in konj ga je vlačil nekaj Časa za seboj, tako da je precej poškodovan. Tudi konj se je pobil, ker je baje pal v jarek.
— (Umrl) je v 15. dan t. m. ob 11. uri dopoludne pri svojih sorodnikih v Ljubljani vrli ljudski učitelj g. Makso Strojanv 28. letu svoje dobe. Služboval je delj časa v Voklem okraja Kranjskega. Na potu iz Dolenjskih toplic je obnemogel v Ljubljani in ondu umrl. Ranjki je bil vedno unet narodnjak in naroden učitelj v pravem pomenu besede. Veselil se je vsakega napredka milega mu slovenskega naroda. Blag mu spomin!
— (Kmetijski tečaj za ljudske učitelje) vršil se bode v Gorici na c. kr. svilarskem in vinarskem poskuševališči od IG. t. m. do 4. oktobra. V ta namen podelilo je c. kr. namestništvo v Trstu devetim učiteljem z Goriškega in trem učiteljem iz Koperskega okraja stipendije; nekoliko učiteljev se bode prostovoljno tečaja udeležilo. Tečaj bode teoretičen in praktičen. Vodstvo in pouk iz glavnih kmetijskih predmetov prevzeti ima po določilu c« kr. ministerstva kmetijstva g. prof. Kramar. Razen njega poučeval bude tudi g. Franjo Uršič, asistent na c. kr. poskuševališči.
— (Društvo „Glasbena Matica") išče tretjo možko ali žensko učiteljsko moč za poučevanje. Kdor želi ta posel prevzeti,  naj se oglasi pri dru štvenem prvomestniku g. Fran Ravniharji, dež. knjigovodji, najdalje do 20. septembra t. 1.
— (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj bili sta zopet dve obravnavi, pri katerih je predsedoval pl. Zhuber-Okrog. Mi bi tega gospoda prav radi imeli, ko bi le nekoliko boljši slovenski govoril. A tako je nemogoče. Zlasti kakor je včeraj lomastil, presega že vse meje. Sodniki, porotniki in drugi so se kar spogledavali, in muzali, ter šteli brezštevilne „zavoljo tega" iu „zakaj", misleč si, kakor Kranjec, ki je Francoza zibal: „Vsaka reč le en čas trpi." — Pri prvi obravnavi bil je zatožen zaradi hudodelstva tatvine France Ulaga iz Ložkega potoka. Ukral je nekemu trgovcu iz miznice v prodaj alnici 344 gld., razen tega pa ima na rovaši še mnogo drugih tatvin. Porotniki (načelnik gosp. Ignacij ValentinČič) so zatoženca pri glavnih vprašanjih jednoglasno krivim označili in sodišče je Ulago obsodilo na pet let teške ječe. — Druga obravnava bila je proti Janezu Hriberniku zaradi hudodelstva uboja. Dne 19. aprila t. 1. je Hriber-nik na cesti mej Lužami in Velesalom sedemkrat z nožem zabodel kmetskega fanta, s katerim sta se bila sporekla. Dve rani bili sta smrtni in ranjenec je vsled ran umrl. Porotniki (načelnik gosp. Ignacij ValentinČič) so jednoglasno zatoženca Hriber-nika krivim proglasili in sodišče obsodilo ga je na štiri  leta težke ječe, poostrene s postom vsaki
mesec, temnim zaporom in trdim ležiščem vsakega 13. aprila.
— (Duhovske spremembe vLjubljan-ski škofiji.) G. Matiju Videmšku, župniku v Osil--nici, je podeljena Bela cerkev; gosp. Maksim. Veji, duh. pom. v Kranjski gori, pa župnija Bukovšica; g. Jan. Mavric, dozdaj v pokoji zarad bolehuosUi gre za kurata v Ustije, in g. Jul. Ferjančič, duh. pom. v Rovtah, pa za oskrbnika v Zavratec. — Premeščeni so gg.: Jož. Škotic iz Predoselj v Podbrezje; Ljud Jenko iz Čemomlja na Krko; Karol Kurent s Krke v Stari trg pri Poljanah; Ign. Koren iz Starega trga v Toplice; Fr. Demšar iz Černomlja v Stopiče; Jan. Vavpotič iz Metlike v Selce; Janez Brence iz Starega trga pri Loži v Košano; Miha Koželj iz Košane v Stari trg; Jan. Golob iz Mokronoga k Sv. Križu pri Kostanjevici; Jak. Lebau od Sv. Križa k Sv. Trojici pri Tržiči; Al. Bobek iz Šentjurja pri Svibnjem v Mokronog; Jan. Nemanič iz Cerkljan v Dole. — Novo nameščeni so gg.: Mih. Bulovec v Predoslje, Mark. Pakiž v Šentjurij pri Svibnjem: Mih. Klemenčič v Črnomelj II., Al. Pe-bani v Metliko II., Mih. Erzar v Cerklje, Val. Ber-nik, sem. duh., v Kranjsko goro. — Umrla sta gg.: Martin Indof, župnik pri sv. Mihelu pri Žužemberku in J. Klofuta? župnik na Dolib.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Berolin 16. septembra. Kakor se čuje, ima španjska nota dva dela. V prvem delu izpričava se Španjska zaradi razžaljenja nemškega poslaništva in omenja zadoščenja za to razžaljenje. V drugem delu razpravljajo se temeljito pravice Španjske do Karolinških otokov. Benomar prečital je doslej v vnanjem mi-nisterstvu le prvi del, drugi del se mora še le avtentično preložiti.
Saigon 16. septembra. Zaradi morite v in mesarjenja v Anamu pribežalo je več tisoč kristjanov semkaj.
Požega 1T>. septembra. Cesar odpustil je dvema, zaradi razžaljenja veličastva obsojenima, vso kazen, 80 pa ki so bili obsojeni zaradi raznih zločinov, ostalo kazen.
Budimpešta 15. septembra. Pri Halasu na Zemunski progi ogerske državne železnice trčila sta osobni in tovorni vlak. Jeden potovalec ubit, štirje težko ranjeni. Sedem osobnih in štirje tovorni vagoni zdrobljeni, poštni voz poškodovan.
London 15. septembra. „Standard1 poroča iz Madrida: Ako se prepir zaradi Karolinških otokov kmalu ne reši, bode Nemčija predlagala mej-narodno konferencijo na Dunaji ali pa v Parizu, da se pravila in načela za prisvojitev otokov v Tihem morji ravno tako določijo, kakor se je to zgodilo pri konferenciji v Berolinu glede ozemelj ob ekvatorji.
Pariz 15. septembra. Na Španjskem včeraj 1075 ljudij za kolero zbolelo, 301 umrlo.
Rim 15. septembra. Od 13. do 14. septembra v provinciji Parma 12 ljudij za kolero zbolelo, 8 umrlo, v provinciji Reggio-Emilia dva zbolela, v provinciji Palermo 14 zbolelo, 4 umrli.
Narodno-gospodarske stvari.
Pravila društva v povzdigo prometa tujcev na Bledu.
§ 1. Društvo ima svoj sedež na Bleda z namenom pospeševati promet tujcev in skrbeti zn olep-šauje Bleda in najbližje blejske okolico.
§ 9, Izven vseh potrebnih priprav v dosego društvenega namena,  ima  skrbeti društvo v prvoj vrsti:
1. Za popravo in vzdržavanje vže obstoječih sprehajališč, da ne narede nova šetališča in lepi razgledi s primernimi počivali in imeni, zaznamovanimi na tablicah, da se poškrope in razsvetle deželne in občinske ceste.
2. da se nastavi sposobna oseba, katera bode imela nalog: dajati ustna in pismena razjasnila o prostih stanovanjih — potruditi se pri doticnej oblasti, da se ustanove stalne tarife za vozove in čolne — pridobiti si stalnega zdravnika in oskrbeti potrebna zdravilna sredstva, — razume se, vse to v mejah društvenega premoženja.
3. za veselice (tombole, besede, plesne venčke, regate, gledisčino predstave i. t. d.) brez vstopnine ali z vstopnino v korist društva.
§ 3. Sredstva za društvene namene pridobijo se po doneskih
a) ustanoviteljev,
b) društvenikov,
c) udeležnikov.
§ 4. Ustanovitelj postane — kdor izven letne društvenine pokloni društvenemu namenu jedenkrat za vselej najmanj  10 gold.
Društvenik je vsak, kdor plača vsako leto od odbora določeno društvenino.
UdeleJnik pa vsaki potujočih touristov, kateri mimogrede pokloni društvu najmanj 1 gotd.
S 5. Društveniki sprejemajo se po odboru, kateri za plačano društvenino izroči novosprejetemu sprejemni lisi.
§ 6. Društveniki imajo:
1. aktivno in v smislu § 8. lit. b teh pravil modificirano pasivno volilno pravico ;
2. pravico glasovati pri društvenih zborih;
3. pravico udeležiti se društvenih podjetij. § 7. Društvene zadeve oskrbuje:
a) občni zbor;
b) društveni odbor.
Društveni odbor skliče Jvsako leto enkrat občni zbor in sicer početkom meseca avgusta. Sklicuje se po javnih naznanilih in objavi predmetov, kateri se bodo predlagali.
Za sklepčnost občnega zbora potrebna je navzočnost najmanj desetine vseh društvenikov. Gospe vo-lijolahko s pooblastili.
Ko bi glavni zbor sklepati ne mogel zaradi nezadostnega števila navzočnih društvenikov, ima društveni odbor nalog, sklicati nov občni zbor s pristav-kom, da se bode smatral sklepčnim brez obzira na število navzočnih društvenikov.
Pri glavnih zborih, kakor pri odborovih sejah zadostuje za veljavnost sklepa relativna večina glasov, za sklepe o premembi pravil ali razpustu društva potrebni ste dve tretjini glasov.
§ 8. Občnemu zboru pristoja:
a) odmeriti letni znesek društvenine;
b) voUti društveni odbor in imenovati častne društ-venike. V odbor 8e volijo le na Bledu stanujoči društveniki (§ 6. ad 1.);
začasno nenavzočni ali zadržani odborniki se lahko zastopajo po pooblaščencu;
c) voliti dva pregledovalca računov, ki nesta uda društvenega odbora;
d) sprejemati letno sporočilo odborovo;
e) odobravati letne račune o vporabi društvenega premoženja, in nadalje sklepati:
f) o premembi pravil;
g) o predlogih odborovih ali posameznih društvenikov, ako slednje najmanj G društvenikov podpira;
h) o razpustu društva.
§ 9. Odbor se voli na tri leta, obstoji iz devetih društvenikov, od katerih morajo biti najmanj trije usta-novniki.
Odbor voli iz svoje srede: starosto društva, njegovega namestnika, starosto veseličnega oddelka, pero-vodjo, blagajnika in ekonoma po § 7. On nastavi v § 3. lit. b omenjeno osebo, katera ima dajati razjasnila o stanovanjih, odloči njej honorar, imenuje društveno slugo, oskrbuje vse društvene zadeve, izvzemši one, katere  so pridržane občnemu zboru.
Odbor voli iz srede društvenikov od časa do časa veselični oddelek, kateri izvršuje od odbora predložene veselice. Ta oddelek službuje pod predsedništvom staroste, odgovoren je odbor zanj.
§ 10. Plamene izjave v imenu društva morajo biti podpisane od staroste ali njegovega namestnika in od ednega odbornika.
§ 11. Razprtije med posameznimi društveniki poravna od odbora imenovani sod.
§ 12. Odbor zastopa društvo. Društvo je za od-borove pogodbe odgovorno, dotične pismene izjave v imenu društva veljavne so le v obliki omenjeni v ij 10. teh pravil. Starosti izročajo se veljavno društvu namenjena pisma i. t. d.
§ 18. Društveni odbor je odgovoren za natančno izpeljavo društvenih namenov in sklepov občnega zbora.
§ 14. Za vse društvene dolgove odgovarja edino le društveno premoženje.
Ko bi občni zbor v slučaji razpusta društva ne glasoval za druge sklepe, preide društveno premoženje, nadalje vse olepšave, nasadi in zgradbe, ako niso izpeljane na druzih lastnini, v last občine Bled s pogojem, da se prepuščeno premoženje vporablja v zmislu teh pravil.
, :b mmmw
prinaša v 18. številki sledečo vsebino: Janez Solnee Zgodovinska novela.   —   Spisal  dr.  Ivan Tavčar (Dalje.) — Mihafl Lermontov (1814—41.) (Konec)
— Iz sazavskih letopisov. Zgodovinski roman. Češki spisal Vaclav Beneš Tfebiszky, poslovenil —1 —r. (Dalje.) — Naše slike. Marija mati Jurčičeva. Zaboj. — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.)
— Slovenci in Hrvati v Pragi. Spisal Anton Trstenjak. — Slovan velja za vse leto 4 gld. 60 kr. za polu leta 2 gld. 30 kr. in za četrt leta 1 gld. 15 kr.
"Vabilo.
Tukajšnji Čitalnični pevski zbor vadi se zopet vsak torek in petek zvečer od 8. do 9. ure v Čitalnici.
Vsled tega vabi podpisani odbor vse dosedanje gospode pevce, da dohajajo redno k vajam, — ter vabi  tudi  druge  narodne gospode in gospodičine,
kateri žele peti in se v petji vaditi, da pristopijo zboru in se v to svrho ustno ali pismeno pri odboru oglasijo.
Kakor druga leta, tako se bo i letos v jeseni ne le praktično, temveč tudi teoretično v petji poučevalo.
V Ljubljani dne 13. sept. 1885. Za pevski odbor: Dr. vit. Rleivveis, A. A. Zagorjan,
predsednik. tajnik.
V Šent-Vidu nad Ljubljano
se bode častiti, z odpustki iz Rima obdarovani
08SSSST8£tS¥SI UBIlIf
ustanovljenja ondotne  fare  (leta  1085   slovesno obhajal, kakor sledi:
I. V četrtek, 17. septembru popoludne ob štiiih, se slovesno pripelje iz Ljubljano v o^nji pozlačeni taber-nakelj. Peljal se bode skozi Goreiijo Šiško in Druv-1 j e. Do kovača Peterliua mu gre duhovščina raproti. Njej se prldruii šolska mladež, katoliško društvo rokodelskih pomočnikov in čitalnica. Mej slovesnim zvoueujem in streljanjem pripelje ae tabernakelj v v. s, prenese se v cerkev, kjer bode precej na veliki oltar postavljen.
II. V soboto, 19. septembra popo'udne ob štirih, bodo jedno uro slovesno oznanjevali začetek osemstoletnice zvonovi domače farne cerkve, njenih poddrnžnic in zvonovi onih farnih cerkev in njihovih poddruinie, katerim ju Šentviška duhovnija 5mati fara", in to so fare: Polhov Gradec, Horjul, Sent-Jošt nad Polhovim Gradcem, Dobro v k, Sv. Katarina in poddružn ci Sv. Jar ti e j h v Spodnji Šiški in ona Sv. Duha na Golem Brdu. — Zvečer ob sedmih litanije z blagoslovom — Od osmih dO de.etdi zopet slovesni* zvoner. e po cerkvah domače faro in razsvitljava vseh hiš po celi fari. — Katoliško dmštvo rokodeDkih pomočnikov in č.tainica priredita bakljado.
III. V nedeljo, i0 septembra:
a) Zjutraj ob ttveh slovesno zvonenje pri farni cerkvi.
b) Ob petih prva sv. maša z blagoslovom.
c) Obpolu devetih slovesni sprejem procesije iz Dobrove in Šiške.
d) Ob devetih slovesni blagoslov Križevega pota po preč. gvardijanu o Kalistu Medicu.
e) Slavnostna pridiga imenovanega preć. gospoda.
f) Blagoslov tabernakelj a po p. n. g. dekanu Antonu Urbasu.
g) Slovesna velika sv. maša,  katero služi p. n. g. dekan.
h) Popo udno ob polu štirih p o n t i f i k al n e vespere, katere vodi mil p. n. g. stolni prost Josip Zupan.
i) Litanije z blagoslovom.
j) Blagoslov znamenj a Sv. Vida, „spomen ka na osein-stoletnico" v Vižmarjih, po mil. p. n. g. stolnem proštu. Sprevod uro rz farne cerkve po sledečem redu: 1. Šolska mladež 2. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. 3. Čitalnica. 4. Deklice v beli ohleki. o. Cerkvena banderea 0. Duhovščina in slednjič mil. p. n, g. stolni prost v pomilikaliii opravi, gredoč pod baldahinom.
k) Zahvalna pesen: rTo Deuin" za srečno dovršenje vseh novih naprav pri cerkvi.
IV. V ponedeljek, 21. septembra zjutraj ob devetih, slovesni Sprejem procesije cd Sv. Katarine.
V. V nedeljo, 27. septembra, slovesno praznično duhovno opravilo. Ob polu desetih slovesni sprejem procesije iz Polhovega Gradca, Horjula in Šent-JoŠta. Ob desetih slavnostna pridiga, katero govori preč. g. profesor Miroslav Križnar, potem velika sv. maša, katero služi p. n. g. kanonik dr. Janez Kula vic. Popoludne ob treh slovesne vespere in litanijo z blagoslovom.
VI. V nedeljo, 4. oktobra, slovesno praznično duhovno opravilo. Ob poiu desetih slovesni sprejem procesije iz Preske. Ob desetih slavnostna pridiga, katero govori vis. č. g. kntehet Anton Kržič, potem poatilikahia sv. maša, katero služi mil. p. n. g. prost dr Anton Jarc. Popoludne ob treh slovesne pontihkalne vespere iu litanije z blagoslovom.
VII. V nedeljo, 11. oktobra, slovesno praznično duhovno opravilo. Uo desetih slavnostna pridiga, katero govori p. n. g. k'nonik luonsiguor Luka Je ran, potem velika sv. maša, katero služi p. n. g uiunsignor Mihael Potočnik. Popoludne ob treh slovesne vespere in litanije z blagoslovom.
VIII. V nedeljo, 18. oktobra, žegi ansko nedeljo, slovesno praznično duhovno opravilo. Pr ■ vzrišei.i, premi-lostni gospod kiiezoškof dr, Jakob &£lilija je milostivo obljubil, da hoče to nedeljo v Šent-Vidu slovesno p o u t i f i c i r a t i. Red cerkvenih opravil ga to nedeljo se bode pOZUejo določi iu nedeljo poprej z ieee naznanil. — Popoludne hode po slovesnih vesperah iu lit inijah slovesna procesija z Na B.etejšim. v Ako bi bilo vreme neugodno, procesija izostanci Zahvalna pesen: „Te Deum". Zveč rod sedmih do osmih slovesno zvonenje pri eerkvah domače fare in pri vseh v začetku imenovanih cerkvah. ItazsvilJjava vseli btl pO domači fari iu bukljada. Konec . osi-mstoletu co".
Skoz ves čas bo slednji dan tudi ob devetih tiha sv. maša.
Pri Hprejeiiin procesij vileležite se obe društvi z zastavami.
Tržne cene v I, fn bij n n t
dne 16. septembra t. 1.
Zti viiunjo purubo. Proti protinu in trganju, bolečinah po udih in vsakovrstnih imetjih pokazalo so jo posebno uspešno Moli-ovo „Francusko žganje". Steklenica stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauheii [). V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (11—G)
15. septembra.
Pri *'itt<tti : Loronz z Dunaja. — Maver iz Budim peste. — Jesenko tz Trsta — Kanich z Dunaja. — Nar-dini iz Gorice. — Krajne iz Karlovca. — Scliouau z Dunaja. — Dr. Mally iz Kranja.
Pri *««-l(<-i: Žerkovvitz z Dunaja. — Slrnik iz Celovca. — Spinler iz Gradca. — Raldč iz Beljaka.
9Jso v IJtift>fij;uii2:
lf>. septembra. Maks Strojari, ljudski učitelj,  28 let, Sv. Petra cesta št. 91, za otrpnjenjem si ca. — Urša Trdina, gostija, 71 let, Marije Terezije cesta št. 4, za jetiko. V deželnej bolnici:
12. septembra. Marija Selan, kajžarjeva žena, 3 T let, za vodenico v srčnih zaklepnic.
			kr		<rl. kr.
Pšenica, hktl. .		n	a'	Speh povojen, kjjr.	- »iti.
Rež,	«. ...	B	36	Surovo maslu,    . .	- 84
j Ječmen,	f» ...	1	:<7	Jajce, jedno ....	- a-5
j Oveu,	n ...	o	'2	Mleko, liter ....	- a
Ajda,	n ...	4	s;	Go.eie       meso, kgr.	- 64
Proso,	n ...	o	20	Telečje           , „	- 581
Koruza,	» ...	5	l	Svinjsko         „ „	— «6i
Krompir.		2		Koštrunovo    „ _	— 34
Le o a,	...	8	—	Pišanec.....	— 48
Grah,		e	-		— 17
Fižol,				Sen ,   100 kilo    . .	1 69
Maslo,	kV" •	_	90	Slama,   9 «	1 69
Mast,		—	.SI)	Drva    trda, 4 Q metr.	7 50
Speh frlk	HI, k		,"i!	„   mehka,    „ „	5 4o
Meteorologtčno poročilo.
p	Chs opazovanja	StaiUB barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
15. sept	7. zjutraj 2. pop. zvečer	743 49.nm. 742 KO um. 74^ 3G m»:	10-8" G 24 2 r 174 C	brezv. si. j z. si. j z.	megla jas. jaa.	0-OOn.m.
Srednja temperatura 17*5", za U (>n nad no-malom.
ID-u-na-jslsisi "borza
dne 10. septembra t. 1.
(Izvirno telesra-tično poročilo.)
Papirna renti".......... 83 .tfld. 30 kr„
Srebrna renta.......... 83 , 70 ,
ZiM* renta........... 109 , 8"»
fj" „ marcim renta......... 100 n — ^
Akcije narodne banke....... 8U8 „ „
Kreditne akcije......... 289 , 10 „
London   .   .       .            ...... 125 . 05 m
Srebro.......                                ... — „ — „
Napo! ..... 9 „ 91 „
C. kr cekini        ....        .... n „ 88 p
NemSUe marke 61 „ 35 ,
4°/u državne sročke iz 1. 1884   ilftO <L! 127 , 50
Državne srečke iz 1   1864           100 gld 170 „ 75
4°/0 eVetr zlata renta, davka proltk 10» ,90 „
Otirska zlata rf.nta 4°!e    ...... V9 „ 70 m
,     papirna renta 5%       .        ... 92 . 66 „
b*/9 Štajerske, zemljišč   odvez   obliff D;4 „ — „
Dunava reji  srečke 5U „              100 gld 116 « 2-r»
Zemlj obč avBtr 41/,0',, zlati žanr  listi 124 „ 25
FVior id>lij;  Elizabetine zapad telesntCH 11 ~> . 25
Prior  oblig   Ferd:!i».idove sev. železniee !.0tf . — ».
Kredittlts srečke    .   .       .       100 gld 176 . 60 ,
Rlldolfove srečke          .       .     10   . 18 . 2o
Akcije auglo-a»str baiikf          120   „ 102 ,.40 _
TiamuiWHV-društ   veli   170 *rld k v 190 . f-0
je jedno i.ads*ropje
velik hram
na veliki cesti, zraven cerkve, na katerem so že mnogo let krčmari, s pripad ijočo delavno Kemijo iu ogradom pod ugodnimi pogoji uit pioUaj.
Kdor hoče kij Vv6 izvedeti, naj se oglasi v odvetniški pisarni <lra. <Ji'«'u«n*i*'ii ■%■ l*tufl. '538 — 1)
* ♦
* Lioet no 1489—71 «-
J ustavlja po i»a.?»oveišen, smer i kaunkem načinu * ^   brez vsakih bolečin ter opravlja  |))oiiihnvnn|n iu #.
* \ Se rutine  ojteraii je ♦
t zobozdravnik A. Paichel, t
& poleg tirttdeckega mostu, I. nadstropje. ♦
kaplflee &m želode««
lajni mffdieinskj in ilvurni sovetnik dr. IHickiiig, medicinski sovernik dr. Cehn, dr. Maniiing iu mnoge druge zdravniške avtoritete so je preskusile in ie za izvrstno domače (ne tsjnoj sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim i u trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču V želinlci, omedlevici. glavobolju, Trebiihobidjii, /aslizeiijn, želodčiiej kislini, vzdiguvanju, omotici, koliku, .šknil'eijaom itd., proti zlatej žili, zapretju. Hitro in brez bolečin meče iu povrnejo slast dO ledij. Poskusite samo z malim in prepri-erijto se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr.
I'ri gnspoiMl lekarji Svol>o<li9 pri Zlutem orlu, na PreilVnoVcim trj;"- (716—73)
4 4
Kri čistilne krogljice
ne smele bi ye v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočiie, pri zanašanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaže nem želodcu, jetrnih in obistnih hol'znih: v »katljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 skatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jedcu zavoj se s pošto ne razpošilja, •p
«, .< -j ™ ''^n^ (402 111
prima kvalitete, iz najboljših Sttrskih gorskih malin iu z odlično aromo. S svežo vodo in nekaterimi kapljami llallerske. kisline zmešan jo odlično sredstvo proti vročini, navalom krvi in slabemu želodcu in okrepčujoča zdravilna pijača uon plus ultra. 1 kilo 80 kr., »/i kil" 40 kr. J Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto 4\ na deželo: p
< „LEKARNA TRNKOCZT' ►
^ jsl^" zraven rotovža v I-jubMani. ^
4r v   v v -v v   v ^ v ^
►
► ►
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žel ozn i k ar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'