POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 96 • Maribor, torek, dne 27. septembra 1938 « Leto XIII ——— Kako ie bilo 1914. leta? V teh dnevih nihanja med tnirom in vojno, med svobodo in nasiljem se človek nehote sPomni na L 1914. čeprav je bilo tedaj stanje Političnih sil drugačno. Tedaj se je pokojna Avstro-Ogrska spravila nad majhno Srbijo, ki le bila po mejah zelo oddaljena od svojih pri-la*eljic: Rusije in Francije. Kakor vemo, je končno velika Avstro-Ogrska razpadla ob bo-Proti majhni Srbiji, iz katere se je rodila Velika Jugoslavija in se je posredno temeljito bremenilo lice vse Evrope. Nekateri ljudje, ki so 1914. leta veljali za državnike, so imeli manj pojma o razvoju raz-mer kakor navadno ljudstvo. Avstro-ogrski državniki so izročili mali Srbiji nesramen ul-“*nat, potem ko je cesar Viljem II. izjavil rancu Jožefu I. »da stoji kot trden zaveznik "a strani Avstrije in da se ne sme več odla-at> z akcijo proti Srbiji, ker moment je ugo-kajti Rusija ni pripravljena na vojno.« krati so bili prepričani, da se Anglija ne bo J^ešavala v korist te »balkanske državice«. ataga prepričanja so bili torej dalekovidni 18 »dobro informirani« poglavarji velikih »kultih« držav, Kaj pa je mislilo ljudstvo? , ladjarski časnikar Paul Keri pripoveduje: dnevih izbruha Svetovne vo-jne sem bil v Ipii in naffle je napravilo najgloblji vtis, ka- - dobro so poznali svoj položaj ne samo ^ski politiki in časnikarji, temveč tudi prav ^Prosti ljudje, trgovci, natakarji, kmetje. To bilo narodno politično dobro podučeno ^dstvo. Bili so trdno prepričani, da bo na- na njihovo neodvisnost razvnel svetovno V'°Jno in po komaj prestani, krvavi balkanski V°ini so šli vdano in mirno v novo vojno.« , Anglija je igrala takrat tako vlogo, kakor 1*0 Med mirom in vojno Potek razgovora med Chamberlainom in Hitlerjem v Godesbergu je dal povod Franciji in Angliji, da svetujeta Češkoslovaški, naj bo pripravljena ® ie vedno. Zato so bili na Dunaju; preprica-da Anglija ne bo šla s srbsko zaveznico' ^Us'io in Francijo. Tedanji najodgovornejši ^Sleški državnih Edvard Grey odkrito v svo-^ spominih priznava, da je bil z vsemi sim-^tiiami na strani Avsrto-0'grske, ker je bilo nkgovo srce za avstrijske in madjarske ari-s*°krate. Avstrijskemu 'poslaniku grofu Mens-dorffu_ponilly je celo povedal v mili obliki, ^ bo samo vesel, če bo Avstrija dosegla Svoje namene v Srbiji brez velike vojne, v ka-tero bi se drugi zapletli. Ob neki priliki je de-la' istemu avstrijskemu poslaniku: »Dvoje 8asProtujocih si stvari mi svetujejo: ali da se brezpogojno postavimo na stran Rusije in rancije, s čimer bi se dala vojna preprečiti, * druge strani mi pa svetujejo, naj izjavim, a se Anglija pod nobenim pogojem ne bo ^deležiia francoske in ruske vojne.« To zveni, ^akor da je vprašal avstrijskega diplomata: 0 Vejte mi vi,, kaj naj storim. *e 27. julija, dan pred avstrijsko napovedjo V°jne Srbiji je izjavil Grey Dunaju: »če pri-j Pravite Rusijo do tega, da ostane mirna, je ^Se dobro in nimam jaz nič več pripomniti. 6 Pa ne, so pa možnosti in nevarnosti neprecenljive.« ^uski zunanji minister S a z o n o v si je pri-. eval na vso moč, da priprav} Anglijo do Sne izjave. Šlo mu je za to, da se prepreči raa. Vojna se je pa dala preprečiti z istoča-0 ohranitvijo Srbije, če Anglija odločno in k Sn° Pove, da je na rusko-francoski strani, r tedaj si Avstro-Ogrska ne bo upala iti do krajnosti. ^ več notah je Sazonov opozarjal na to | ^0ndon. Ko pa je Avstrija izročila ultimat, je bcal k sebi angleškega poslanika Bvcha-'na vPričo francoskega poslanika Paleolo-a' ^ogovor je tekel tako-le: O *akaZ°n°V: mo'ern Prepričanju Dunaj ne bi hle°.rfvila'’ Ce ne bi imel v naprej privoljenja da ^e. Upam, da se kraljeva angleška vla-tio ne .^° Vee obotavljala izraziti svojo popol-s°>idarnost s Francijo in Rusijo. *n Uellana,,: Interesi Anglije v Srbiji so ne-°doh'-’ ane,eško javno mnenje ne bi nikdar ^ r>lo vojne radi te dežele. Z?n?v: Anslija ne sme pozabiti, da gre tu sPlošen evropski interes. Češkoslovaška je sprejela Hitlerjeve zahteve po odcepitvi nemških pokrajin in osvojila vse predloge, ki jih je sporočil češkoslovaški vladi angleški ministrski predsednik Chamberlain po svojem razgovoru s Hitlerjem v Berchtes-gadenu, dne 14. septembra. Predstavniki ČSR so šli pri tem mnogo dalje, kot bi šla katerakoli druga vlada. Prevzeli so na se največjo' odgovornost pred narodom in zgodovino, samo, da ohranijo svetu mir in pa, ker sta jih k temu prisilila Anglija in Francija. Francoska vlada je izjavila, da bi v slučaju odklonitve teh zahtev in nemškega napada ne mogla izpolniti obveznosti, ki jih ima kot zaveznica ČSR, angleška vlada pa je še posebej sporočila v Prago, da se Anglija ne bo zanimala za usodo ČSR, ako le-ta ne pristane na sporazum, ki sta ga sklenila Chamberlain in Hitler. Moskva pa je dejala, da more izpolniti svoje zavezniške dolžnosti le, ako jih bo tudi Francija. Ko je prispela odločitev praške vlade v London, je Chamberlain ponovno odletel 7 letalom v Nemčijo, v Godes-berg ob Renu pri Kolnu, kjer se je dne 22. t. m. popoldne ponovno sestal s Hitleriem., da mu sporoči pristanek praške vlade. Poljska in Madiarska stavita svoje zahteve Med tem je začela strahovita propaganda proti ČSR iz Varšave in Budimpešte. Poljska in Madžarska sta prišli s svojimi zahtevami, da ob priliki »revizije mej« ČSR odstopi Poljski tešin-sko ozemlje, na katerem prebiva okoli 60.000 Poljakov, Madjarom pa neke okraie na Slovaškem, v katerih živi 600.000 Madžarov. Za te njune zahte- ponoči od 23. na 24. t. m. do ponovnega sestanka med Chamberlainom in Hitlerjem, ki pa, kakor se čuti, ni mnogo izpremenil na stvari, Chamberlain je Hitlerju samo obljubil, da bo nove predloge sporočil Pragi, ne da bi kakorkoli skušal vplivati na njeno odločitev. Nova vlada v Pragi Med tem se je dne 25. septembra v Pragi izvršila izprememba vlade. Kabinet dr. Hodže, ki je sprejel nemške zahteve, je odstopil in nasledila ga je uradniška vlada z vrhovnim inšpektor- jem češkosl. armade generalom Siro-vym kot ministrskim predsednikom in ministrom vojne na čelu. Nova vlada je iz previdnosti odredila, da se od prejšnje vlade odrejena izpraznitev nemških pokrajin odgodi, dokler postane sporazum pravomočen. Vrnitev češkoslovaške vojske v že izpraznjene kraje je vplivala na Nemce presenetljivo. Prišlo je do bojev med dobro oboroženimi četniki sudetske stranke, ki so se vrnili iz Nemčije in češkoslov. vojsko in je v teh bojih padlo okrog 50 četnikov. Francoski in angleiki poslanik svetujeta praski vladi, da nai bo pripravljena Dne 23. septembra ob 18.15 sta se i ba, saj se je videlo na prvi pogled, da se zglasila pri zunanjemu ministru dr. j je praška vlada mogla odločiti za tak Krofti francoski in 'angleški poslanik, j korak samo v sporazumu z drugimi siki sta ga na kratko obvestila o novih; lami. pogojih, ki jih je stavil Hitler Chamber- lainu v Godesbergu. Obenem sta pristavila, da niti francoska, niti angleška vlada ne more priporočati češkoslovaški vladi, da ostane še nadalje pasivna, ampak naj se pripravi. CeSkoslovaSka vlada odredi mobilizacijo Ob 20. uri se je sestala praška vlada k posvetu. Ob 22. uri je pod vtisom izjav francoskega in angleškega poslanika sklenila splošno mobilizacijo.'4'* Mobilizacija sedmih letnikov tudi v Franciji Da je praška vlada v resnici mobilizirala po nasvetu svojih zaveznikov, j® pokazala kratko nato odrejena mobilizacija sedmih letnikov v Franciji. • Anglija mobilizira mornarico Anglija mobilizira mornarico. Istočasno je odredila tudi angleška s sklenila splosno moDuizaciju. ^ . Vest je učinkovala v svetu kot bom- ' vlada pripravljenost vojne mornarice. Mobilizacija ČSR ne ogroža nikogar Češkoslovaški sovražni tisk je raz-1 cija baš o pravem času, kajti še isto širil vest, da je ČSR s svojo mobiliza- J noč, ko je praška vlada na opozorilo rijo hotela torpedirati evropski mir. j francoskega in angleškega poslanika Češkoslovaška vlada odgovarja na to j mobilizirala, so pričeli vzdolž meje na- DUU.UUU l'ldu/.dru V» z.a.11 it j vicua - " . 1 i* * ve sta Poliska in Madžarska pridobili j trditev: mobilizacija male Češkoslova- • padi na njeno ozemlje, zlasti na earlih i. . v*« i v Orl-1 iavna nn-slnnia. Nanadalci so Berlin in Rim. Namesto zakljuienja sporazuma dobi Chamberlain v Godesbergu nove predloge Ko je Chamberlain prišel v Godes-berg, da sporoči Hitlerju pristanek češkoslovaške vlade, je na svoje začudenje prejel od Hitlerja nove predloge, ki so. kakor se zatriuje, še mnogo hujši od berchtesgadenskih. Chamberlain je no sprejetju teh novih predlogov prekinil nadaljnje razgovore in je hotel že popoldne odpotovati. Vendar pa je potem, po dnlgotrainih razgovorih med angleškim berlinskim noslanikom Hen-dersonom in nemškim zunanjim ministrom v. Ribbentropom, prišlo pozno iruuev: muuuiiciv-iju r"- — -- -- ■ , . j i • ške pač ne more nikogar ogrožati. Od-1 narnice in javna poslopja. Napadalci so rejena je bila le v svrho lastne varno- i bili prava, oborožena vojska, čijih na-sti, da se omogoči miren potek more- j padi sn bili vsled pravočasne mobiliza-bitnih nadaljniih razgovorov. Kakor se. cije odbiti in tako ohranjen mir in red. je pokazalo, je bila izvršena mobiliza- —1(— Svetovna javnost čaka na tri dogodke 1. Odgovor ieikoslovaSfce na spomenico Nemčije. 2. Kaj bodo sklenili francoski In angleSk« državniki v Londonu. 3. Govor Hitlerja. Če bo izbruhnila vojna, se bo tudi Anglija prej ali slej zapletla v njo: če ne stopi takoj na stran Rusije in Francije, bo vojna toliko verjetnejša tudi za njo. če se Anglija trdno postavi v eno vrsto z Rusijo in Francijo, sploh ne bo prišlo do vojne, če bo pa Anglija še oktevala, bo kri tekla v potokih.« Anglija še ni odkrila kart. In v taboru, ki je bil sovražen Srbiji in rusko-francoski zvezi, so bili zelo presenečeni, ko so lepega dne prejeli tudi od Anglije vojno napoved. Precenjevanje lastnih moči in nepoznanje resničnega črtenja na drugi strani jih je izvabilo v vojno in poraz. Če pa se spomnimo domačih razmer v 1914. letu. je prav značilno, kdo je bil tedaj na srbski in kdo na nasprotni strani. Francoski in angleški državniki v Londonu Francoski ministrski predsednik Da-ladier in Bonnet sta prispela v nedeljo ob 17.40 z letalom v London. Posvetovanje s Chamberlainom in Halifaxom je pričelo ob 21. uri in se je pri tem zbralo pred poslopjem ogromno ljudi, ki so klicali: »Podpirajte Češkoslovaško!« Ob 23. uri je bilo posvetovanje prekinjeno in se je nato posvetoval angleški ministrski svet do pol 1. ure zjutraj. O posvetovanjih ni bil izdan no- Romunija izpolnili obveze napram češkoslovaški, če bi Madžarska napadla ČSR. V Sinaji pri kralju Karolu se je v nedeljo takoj po povratku v Ro-munjio javil zunanji minister Commen in poročal kralju Karolu o razgovoru, ki ga je imel na povratku iz Ženeve v Beogradu s Stojadinovičem. Hitler proti vsem. V nocojšnjem svojem govoru bo baje, po informacijah iz Londona, Hitler izjavil, da bo rešil vprašanje krkono- liclj. puavciuvttJJjiu m- »-»it IZjaVll, Qa DO reali Vpi ctJscUlJfc: mivuuu ben uradni komunike ter se bo posve- Nemcev, če treba tudi proti vsem. rl*ar»£>c V nnnpflft* T T. « ________^ X _______ tovanje nadaljevalo danes, v ponedeljek ob 10. uri. Francoska diplomata pa sta izjavila, da sta s potekom posvetovanj zadovoljna. Jugoslavija in Romunija svarita v Budimpešti Jugoslovanski in romunski poslanik sta izročila vladi v Rudimpešti demaršo z opozoritvijo, da bosta Jugoslavija in Upajo pa vseeno še na sporazum. Mobilizacija v ČSR Mobilizacija v ČSR je bila izvedena v par urah, popolnoma brezhibno. Pozivu so se odzvali tudi krkonoški Nemci. In češkoslovaška poročila pravijo, da so člani bivše sudetsko-nemške stranke kot vojaki na meji sodelovali pri zavrnitvi vpadov iz Nemčije.. V Narok u vre Na španskih bojiščih boji brez velikih izprememb Na španskih bojiščih so boji, toda fronte se zadnje tedne niso mnogo iz-premenile. Zadnje dni so se vršili boji ob Ebru, tu so nacisti zasedli par višin, pa so jih morali pozneje zopet prepustiti republikancem. Na fronti med Teruelom in Saguntom so republikanci imeli precejšnje izgube, ker so zasedli višine, ki obvladajo znatne frontne predele. Republikanci so napredovali tudi v smeri proti mestu Cordobi, v južni Španiji. V Maroku se boje vstaje. Silne izgube Marokancev, ki so jih nacisti prepeljali na španske fronte, so nepovoljno vplivale na razpoloženje prebivalstva v španskem Maroku. V pričakovanju vstaje marokanskih plemen, so nacisti pričeli prevažati čete v Maroko. Zadnje dni so poslali iz Algeciresa v Ceuto 6000 mož in mnogo vojnega materijala. Rusija zagrozila Poljski z odpovedjo nenapadalnega pakta, ako napade CSR Med Poljsko in Rusijo obstoja nenapadalni pakt. Čim so v Moskvi izvedeli, da se Poljska peča z mislijo, da z vojaško intervencijo odvzame Češkoslovaški sporno tešinsko ozemlje, je ruska vlada sporočila v Varšavo, da bi v slučaju nastopa Poljske proti ČSR prenehal obstojati nenapadalni pakt, ki je sklenjen med obema državama. Obenem je ruska vlada pozvala poljsko, da naj se izjavi, kaj je res na teh govoricah. Ta opomin pomeni, da bi Rusija nastopila proti Poljski. Iz Varšave so odgovorili zelo korajžno, češ, da niso dolžni dajati nobenih pojasnil, mimogrede pa je poljska vlada le rekla, da nima proti ČSR nobenih zlih namer. Kal zahteva Nemiila od ČSR? O pravi vsebini nemških zahtev ni znano ničesar pozitivnega, niti niso točno poznane berchtesgadenske zahteve, niti godesberške. Nemci trdijo, da Hitler v Godesbergu ni stavil nobenih novih zahtev, ampak da je samo predlagal »proceduro«, kako naj se berchtesgadenski »sporazum« izvede. Toda iz nadaljnjega zadržanja Francije in Anglije in izjave Chamberlaina, da ne more priporočiti ČSR, da sprejme godesberške zahteve, je razvidno, da se v Godesbergu ni govorilo samo o »proceduri«, ampak tudi o čem drugem,, novem. V Berchtesgadenu je stavil Hitler zahtevo t>o odcepitvi nemških pokrajin od ČSR. Več pobližje ni znano. V Godesbergu pa je zahteval takojšen umik češkosl. vojske na razdaljo 19 km od meje in zasedbo izpraznjenega ozemlja po nemški vojski, prepoved Škodovim tovarnam, da izdelujejo orožje, prepoved, da Češkoslovaška vodi samostojno zunanjo politiko in rešitev poljskega ter madžarskega vprašanja. Mussolini bi Sel z Nemčijo, ako bi zaiel boj proti totalitarnim državam Mussolini se je nahajal zadnje čase na agitacijskem potovanju po severni Italiji. Imel je več govorov, v katerih je omenjal tudi spor, ki ga je začela Nemčija s ČSR. Prvič je rekel, da je treba zadevo s Češkoslovaško republiko urediti, ker češkoslovaškega naroda sploh ni, ampak postoja samo drža-va najrazličnejših narodnosti, ki so | medsebojno sprte. V Trstu je dejal, da si je Italija v slučaju vojne že izbrala si je Italija v slučaju vojne že izbrala svoje mesto, v Padovi je rekel, da vojna v zvezi s ČSR ostane lahko lokalizirana, ako pa bi začel splošen boj proti totalitarnim državam, tedaj da bo Italija šla z Nemčijo. -)(- Vrhovni poveljnik češkoslovaške vojske je postal šef generalnega štaba Ludovik Krejči, poveljnik letalstva pa general Karel Hašek. Upokojeni železničarji vpoklicani. Zaradi mobilizacije v ČSR so bili pozvani v službo vsi upokojeni poštarji in železničarji. Celokupni železniški in telefonski promet z Nemčijo prekinjen. Med Češkoslovaško in Nemčijo je prekinjen ves železniški in telefonski promet. Železniški promet je prekinjen tudi med ČSR in Poljsko ter Madžarsko. Češkoslovaška ima direktne zveze le preko Rumunije. Angleško delavstvo manifestira za ČSR 2000 zborovanj v enem tednu za češkoslovaško republiko. Angleška delavska stranka prireja velike manifestacije za češkoslovaško republiko. V enem samem tednu je imela stranka 2000 zborovanj po mestih in industrijskih krajih. Tudi Slovaki zastopani v vladi generala Sirovega. Za zastopnike Slovakov v vladi generala Sirovega sta bila imenovana za ministra profesor Matuša Čemak in profesor Emerik KarVaša. Cene pšenici se dvigajo Kmetje ne prodajajo blaga Izredni časi bodo zahtevali izrednih ukrepov v svrho zaščite konzumento^' Žita imamo dovolj, treba je samo( se uredi trg. Draginja je že itak do^ol velika. Povečan izvoz naše pšenice v Nenicip Mednarodna politična napetost se izraža tudi na blagovnem tržišču. Kmetje ne dovažajo več pšenice na trg. Prejšnji mesec jo je Prizad nakupil po 500 do 800 vagonov na teden, pretekli teden pa v celoti samo 70 vagonov. Cena pšenici je 153—157 din, vendar nu- Takoj ko je končala žetev, je zace dijo mlini že 7 do 9 din nad ceno »Pri- . , „ . - da bo podjetje pustilo toliko časa delati ^ nadurah, dokler ne bo to dražje kot pa vklju-tev nove zmene. Dragi tovariši, krščanski osemurnega delovnika ne k ?°cijalci, tako se “rani! ZALOG pelavsko kulturno društvo »Vzajemnost« S'redi v nedeljo, dne 2. oktobra t. 1. pri g. ^rilu Požarju v Zalogu »Jesensko veselje«. a sporedu je: Trganje grozdja. Godba — ples ' Prosta zabava. Začetek ob 3. uri. Vstopni-a din 2. Prijatelji veselja in zabave ne zamudite! Čisti prebitek je namenjen za nabavo za knjižnico »Vzajemnosti«. JESENICE dolske otroke uporabljajo v zadnjem času vse mogoče stvari. Nedavno so delili list-e’ na katerih je bilo s črkovnikom natisnje-»Danes pol osmih v cerkvi molitviena po-JJ®c katoliški akciji pridite molit.« — Nekaj dni za tem so spet prinesli šolski otroci iz šole otnov listke, s katerimi se vabi na predavali? v »Krekov dom«, kjer bo predaval neki 'lak, ki je bil nekaj časa v Sovjetski Rusiji, razmerah v njej itd. Menimo, da bi bilo edi-o Pravilno, da bi šolske otroke ne zaposlje-s takimi na pol ali popolnoma političnimi 2adevščinami. Zamudnike »Delavske Politike« vabimo, da »h i 0 ”v redu<< in čimprej naročnino za list v dt] skem domu«. »Delavska Politika« je rji, ’sk' list, ki nima nikakih fondov, iz kate-11 bi se vzdrževal, nego jo morajo vzdrževati b~Vedni delavci-naročniki. Zaradi tega je tre-“> da se vsi delavci tega zavedajo in vedno počasno poravnajo naročnino. lu«nii»e »Cankarjeve družbe« bodo izšle kma-Letos bodo izredno dobre. Zaradi tega je •eakovati, da bo zaloga kmalu pošla. Vabijo zatorej vse, ki se za knjige zanimajo, da J “»kaj naročijo na Jesenicah pri ss. Ažma-bu, Karlu in Stražišarju Viktorju, na Korošici Seli razmer, hodi tu zaposleno delavstvo Ina javnost in brigati jjato kaj počno od njih ’ popolnoma odvisni mladoletniki. Zdi se nam, da bi prišli na ta način do zanimivih in naravnost^ presenetljivih odkritij. Dosledni svojim načelom smo odločno proti vsakršnemu šovinizmu. Nismo in ne bomo proti nobenemu Nemcu radi tega, ker je Nemec. Baš radi tega pa smo proti temu, da bi si kdo smel dovoliti kot pripadnik tuje narodnosti, da izzjf. va drugo, ki je v večini, na ta način, da ji glasno ali pa kako drugače da razumeti, da jo smatra za manjvredno, za sebi podčinjeno, kakor to trdi ideologija belonogavičarjev, istočasno pa živi od tistih, ki jih prezira in želi nad njimi vladati. Društvo jugoslovanskih akademikov razpuščeno. Policija je razpustila društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru radi prekoračenja delokroga. Vsi 40 let stari čsr. državljani v Mariboru so dobili v soboto dostavljene brzojavke, s katerimi so bili pozvani v vojaško službo. V koliko bodo s tem prizadete tekstilne tovarne, ker so med vpoklicanimi tudi mojsitri (nekateri so krkonoški Nemci) se bo šele videlo^ Potovati morajo preko R.umunije. Zadnji potniki iz Prage. V soboto popoldne so se pripeljali v Maribor zadnji potniki s praškim vlakom in sicer trije dalmatinski krošnjarji, ki so po mobilizaciji zaključili svoje krošnjarstvo in odhiteli na brzovlak. Prišli so sicer iz različnih smeri od Prage in Plzna, pa so se znašli v jugoslovanskem vagonu. Na mejo so prišli ob 1. uri zjutraj od petka na soboto na postajo Horny Dvorište. Tam jih najprej Nemci niso hoteli več prevzeti, a po daljšem medsebojnem telefoniranju so vendarle še prevzeli jugoslovanske potnike, ne pa Če-hoslovakov. Postaja je bila popolnoma zatemnjena. Krošnjarji so potem na mariborskem kolodvoru z velikim navdušenjem pripovedovali o obnašanju češkoslovaškega naroda v teh kritičnih dneh ter bili sploh polni hvale o svojem bivanju v ČSR. Prišli so vsi v novih oblekah, zlasti tudi vsi s popolnoma novimi belimi platnenimi srajcami. Kupčije so jim baje šle dobro in jim je silno žal, da so morali z ozirom na nastalo vojno stanje oditi. Mnogo naših krošnjarjevi, ki so raztreseni po vsej Češkoslovaški, je ostalo še tam in se bodo morali sedaj vračati preko Rumunije. Popoldanski brzovlak, ki vozi v Prago, ima sicer še vedno po tri vagone Sušak-Praha in Split-Pra-ha in tudi večinoma polno zasedene od potnikov, ki se vračajo iz Dalmacije in iz Italije. Vendar ni znano, kako daleč pridejo ti potniki, večinoma so med njimi Nemci. Čemu ne prodajajo čeških časopisov? Zadnje dneve se po Mariboru ljudje kar trgajo za češke časopise, ki pa jih žal prodajajo le na . Pa pri s. Noč Antonu. Štiri knjige stane- Jo din 20. SV. LOVRENC NA POHORJU luV» znajo! Zeleni poročajo v svojem glasi-p’ da so na svojem izletu, katerega so navili i! na Ribnike planine marsikaj napra- dru’ ■ bi drugim ne uspelo, tako so med brn lm tlJdi Pr‘dno kovali kose in se tako do-tizvežbali v tej stroki, da imamo sedaj kov kar ce*° vrsto domačih strokovnja-lt0v .na razpolago. Sedaj so inozemski stro-pjaki odveč in zeleni pozivajo oblasti, da Hlei*noz®rnske strokovnjake poženejo preko se V Oblasti bodo temu seveda ugodile, čim Da *°i i-domači strokovnjaki javili, ne bi ^a bi vsleci kakšnih preuranjenih je ?pOV ostalo delavstvo brezposelno, kakor stran e.nkrat bilo. Dosti nam je bilo bede in dve u.,ja takrat, ko je tovarna počivala nad Hia£i„ 111 se ves čas nihče izmed petičnih dobrim ni zanimal za to, da bi spravil to- lavstv V Sogon- nianj pa za stradajoče delniško’ , ]ostno je, da je morala priti ino- la d,?, tVrdka, ki je vzpostavila obrat in da-ttiu t ?XStvu zaslužek. Mogoče se sedaj ko-tftpŽli ja se mu delavstvo več ne ponuja takrat i? 8 do 10 na c*an’ kakor je to bilo &°slitvB i/ tovarniško delavstvo ni imelo za-Ce n • »se to je žalostno, pač pa resnično. 0glasitp^°SP0ira e vedeti še kaj več, se pa te! — Več delavcev. No PTUJ "° PrVo{?iVnatel1 "? ptu|ski gimnaziji. Na last- **JO JC VDOkoien HnCAHani; roimotali MO kolodvoru, medtem ko imajo druge prodajalne časopisov, v mestu časopise iz inozemstva, le iz Nemčije in tu in tam kak švicarski list. Ker pa imamo tudi taka zastopstva časopisov, ki so v slovenskih rokah (Hinko Sax na Grajskem trgu), bi bilo pričakovati, da poskrbijo za naše trafikante vsaj po glavnih ulicah tudi prodajo čeških časopisov, zlasti tudi »Prager Presse« in »Prager Tagblatt«. Doslej so češki časopisi prihajali večinoma še isti dan v Maribor s popoldanskim brzovlakom, zadnje dneve pa traja to že po 3 dni. Ker je medtem meja med ČSR in Nemčijo, kakor tudi med Madžarsko zaprta, bo očividno prihajala pošta iz ČSR v Maribor preko Rumunije, kamor je dirigiran tudi že ves tovorni promet za ČSR Tovorni promet za ČSR je treba usmerjati ves preko naše obmejne postaje v Beli Cerkvi, ki leži ob rumunski meji. Nove tržnice v predmestnih občinah. Občina Košaki je sklenila urediti lasten trg za prodajo poljskih pridelkov, mesa itd. Občina Studenci pa namerava urediti tržnico na prostoru pred kapucinsko cerkvijo. Tlakovanje Dvorakove ulice. Te dni so pričeli s tlakovanjem Dvorakove ulice. Naj bi se tlakovalo 'tudi !Fran:k(opanovo ek s to, ki _______ silno živahen promet in je popravila nuino! potrebna! Gradbena dela na državnem mostu le polagoma napredujejo. S temi deli je seveda silno oviran promet in je pripisati le srečnemu naključju in budni pažnji prometnih stražnikov, da se doslej ni še zgodila kakšna nesreča. Mogoče bi se tlakovanje dovozov na most in polaganje cevi ter kablov vendar lahko nekoliko pospešilo. Nemčija zahteva uraditiev vprašanja telefonskega kabla Maribor-Beograd. Nemški poslanik v Beogradu je interveniral pri pristojnem ministrstvu, da naša država nemudoma uredi vprašanje položitve telefonskega kabla Maribor-Beograd. Nemčija se sklicuje na pogodbo, ki jo je naša država sklenila z bivšo Avstrijo in grozi, da bo usmerila svoj mednarodni telefonski promet preko Madžarske ,in Rumunije. Ne glede na zahtevo Nemčije je to vprašanje nujno tudi radi funkcijoniranja našega notranjega telefonskega prometa, ker sedanje telefonske naprave že dolgo ne odgovarjajo več potrebam časa. Govori med Mariborom in Beogradom često sploh niso mogoči, ker se namesto besed čuje v slušalki samo šumenje in nerazumljivi glasovi, tu- >*i Prodaja živil po hišah. Mestno poglavarstvo Maribor prepoveduje vsako ponujanje in prodajanje živil izven tržnega prostora. Ravno tako prepoveduje prodajo sirovega masla od hiše do hiše. Pod živila se razume tudi vse sadje in zelenjava. Razbojnika Kodra so soočili z že zaprtim pajdašem Pintaričem in nato oba peljali v okolico Polskave, kjer sta začela svoje podvige in izvršila tudi en umor. Ljudje bi se lahko odvadili, da ne bi v trumah pričakovali takih zločincev, ki se nazadnje še čutijo počaščeni spričo pozornosti, ki jim jo svet posveča. Poročil se je urednik beograjske »Politike« g. Lazar Brajič z gdč. Marto Breceljnikovo. Bilo srečno! Prva mednarodna razstava fotografije je bila minulo soboto otvorjena v Unionski dvorani. Na razstavi sodeluje nad 20 držav. Obrtniški tečaj. V obrtno - pospeševalnem uradu na sreskem načelstvu se sprejemajo prijave za knjigovodski, mizarski, risarski in računski tečaj, kjer se dobe tudi podrobna pojasnila. S Shakespearjevo komedijo »Kar hočete« bo Narodno gledališče otvorilo letošnjo sezono. Avstrijske novice Na Dunaju živi večja Kolonija švicarskih državljanov, večinoma nemške narodnosti. Njihovi otroci obiskujejo dunajske nemške šole. Učitelji so vpisovali tudi mlad® švicarske državljane v hitlerjevske mladinske organizacije. Švicarji so Nemci, nočejo pa biti nacionalsocialisti. Zaradi tega je moral posredovati švicarski generalni konzulat na Dunaju, ki je sedaj odredil, naj se švicarski otroci ne vpisujejo v nacionalsocialistične mladinske organizacije, vsak primer pritiska na švicarske stariše pa naj se javi generalnemu konzulatu, da ibo posredoval v Berlinu. * »Basler Zeituog« objavlja dopis z Diunaja o razpoloženju, ki je vladalo zadnje dni na Dunaju. Dfunajsldo prebivalstvo, ki ima mnogo rodbinskih ih poslovnih vezi s Češkoslovaško, je ibilo v skrbeh zaradi vojne nevarnosti. Največji optimisti pa so trdili, da ne bo vojne, da se bodo vse velesile umaknile in da bo Hitler brez vojne dosegel, kar hoče. Čehi so sicer trdne glave, vendar se (bodo končno morali podati, ko se bo izkazalo, da ne doibe pomoči niti od Anglije, niti od' Francije, niti od Rusije. LITIJA Zopet karambol cestnega avtomobila. V eni zadnjih številk »Delavske Politike« smo poročali, da je kupil cestni odbor luksuzni avto za nadziranje cest. Imajo pa ž njim smolo. V ima . nedeljo 11. t. m. dop. so odbrzeli ž njjm neki je popravna nujno j gospodje, med njimi tudi g. župan in g. župnik, ki je avto šofiral. Ali so šli nadzirat ceste ali po kakih drugih opravkih, nam ni znano. Ko so se ponoči vračali domov, so se v Trebnjem zaleteli v neko škarpo. Avto je bil tako poškodovan, da so ga morali s tovornim avtomobilom peljati v Ljubljano v popravilo in je v takem stanju, da ni več upanja, da bi bil še kdaj za rabo. Gospodje pa so odnesli le lažje poškodbe. Po Litiji krožijo že tudi slike razbitega avtomobila in se na ta račun sliši mnogo opazk. Davkoplačevalci vprašamo, kdo bo trpel škodo, saj gre tukaj za velik znesek in bi se s tem zneskom lahko naredilo marsikaj koristnega. SV. PAVEL PRI PREBOLDU Letos je prišlo v naš kraj spet več izletnikov rudarjev iz Nemčije z ženami. Ena od teh je vzela pri povratku seboj vrečico bele moke. Pravila je, da je tam že dolgo ni dobiti. Tudi drugi so odkrito priznali, da je življenje dandanes težko. Bele nogavice so pri nas izginile. Nosili so jih nekateri iz nevednosti, čim pa so spoznali, da je to moda od tam preko, so jih prebarvali. Znani gospod pa jih je shranil, pa še njemu svetujemo, naj sledi vzgledu drugih, ker časi izzivanja so minuli. Dve članici in en član so izstopili iz naše strokovne organizacije. Te moramo opozoriti, da so že bili časi, ko so jo krvavo potrebovali in pa, da še pride čas, ko bi spet potrebovali našo pomoč in zaščito. Takrat pa bo za take prepozno. Izstopiti iz organizacije danes pomeni res višek nezavednosti in je tako postopanje popolnoma neopravičljivo. Tekstilec. Pravice zavarovanca, ie OUZD, odnosno SUZOR na izda pravoiasno odloka o renti SENOVO PRI RAJHENBURGU K?alt7i'JS<'rV,2 .^Pokojen dosedanji ravnatelj na njeirn^r!1321^ V Juju g‘ Makso Kovačič, bora, mest0 pnde g- Prof- Mlakar iz Ma- Gledališka predstava. »Vzajemnost« na Senovem ponovi v nedeljo, dne 2. oktobra t. 1. v šolski dvorani na Senovem igro v 3 dejanjih »Vdova Rošlinka«. Začetek točno ob 4. uri popoldan. Vstopnina običajna. Vabimo vse, ki si žele veselega razvedrila, da se prireditve udeleže. — Odbor. Poročilo očividca o nesreči v rudniku. Resnici na ljubo in javnosti v pojasnilo, da se ne bo mislilo, da hočemo komu delati krivico, vam pošiljam sledeče pojasnilo na notico v štev. 93 »Del. Pol.« z dne 20. t. m. pod napisom »Rudarji pazite sami, ako ne pazi družba!« Ta članek ne odgovarja resnici, zato hočem kot očividec in reševalec stvar točno opisati: Na nočni zmeni od 14. na 15. t. m. je na višini 346 m delalo 6 rudarjev na dveh odkopih. Po dva na enem, dočim sta dva predela-vala strop za nove odkope. Ob 4. uri zjutraj pa je nenadoma in s silnim pritiskom prelomilo krajnike med oboji in se je vsula velika množina premoga (ne zemlje) ter zasula Izhod. Eden izmed delavcev se je rešil, dočim jih je pet ostalo v odkopih do 7. ure, ko smo jih rešili iz mučnega položaja. Ker so to samt naši zavedni rudarji in člani »Zveze rudarjev Jugoslavije«, želijo, da se ugotovi 1. ni res, da se je vsula zemlja, temveč premog, ker se premog izpodsekava; 2. ni res, da so popustili oporniki, ker so bil prepereli in ne pravočasno zamenjani. Oporniki so bili 3 dni prej izmenjani na novo do odkopa in so ostali v isti legi, ne da bi enega izmed njih zavilo. Dalje tudi ne bi bilo moglo zmanjkati zraka delavcem, ki so na odkopu, ker ga je dovajal po ceveh zračnik (ventilator). Ob 7. uri zjutraj so bili vsi nepoškodovani rešeni. Bili pa so nekoliko prestrašeni. Obratno vodstvo TPD jim je na priporočilo obratnega zaupnika plačalo eno dnevnico in so bili 15. t. m. prosti službe. Tega nesrečnega slučaja ni/krivo vodstvo in ne rudarji. Resničnost tega dopisa vam potrdijo tudi sledeči: Ferlin Ignac, kopač; Virant Franc, kopač; Radič Alojz, kopač; Omerzu Ivan, učni kopač in Koprivc Pavle, vozač, kateri so bili zasuti in Kozole Anton, I. kopač; Zibert Avgust, kopač in podpisani kot reševalci. To so sami zavedni rudarji in člani ZRJ. Srečno! Strman Franc, lokalni načelnik II. skupine rud. zadruge. — (Op. ured.: Želimo, da nam v slučaju obratnih nezgod zaupniki vedno točno in takoj poročajo, potem ne bodo izšla napačna poročila, ki jih lahko pošlje nestrokovnjak na podlagi govoric in slično.) Delavci, ki so pri delu utrpeli nezgodo in prosijo za rento, morajo dostikrat več mesecev, pa tudi po celo leto čakati, predno dobe odlok o renti od Okrožnega urada. Delavci tudi dostikrat urgirajo pri Okrožnem uradu rešitev, ni pa jim znano, da jim daje zakon o zavarovanju delavcev pravico, da se v takem primeru, ako OUZD neutemeljeno zavlačuje rešitev njih rentnih zadev, obrnejo naravnost na sodišče delavskega zavarovanja. § 107 zakona namreč določa sledeče: »Ako okrožni ali osrednji urad za zavarovanje delavcev brez razloga zavlačuje odločbo o pravici do odškodnine, se sme pravni upravičenec obrniti neposredno na sodišče delavskega zavarovanja, da realizira svojo pravico. Ako spozna sodišče delavskega zavarovanja, da urad z odločbo neupravičeno odlaga, mu sme določiti rok, do katerega je dolžan izreči odločbo. Ako urad v določenem roku ne izda odločbe, odloči sodišče meritorno o zahtevi pravnega upravičenca.« Sklicujoč se na to določbo zakona, je pred kratkim nek delavec, ki je že več kot 1 leto zaman čakal na rešitev v svoji rentni zadevi, napravil vlogo na sodišče delavskega zavarovanja, ki je uspela in je sodišče določilo Okrožnemu uradu rok do 31. decembra t. L, da izda določbo. Delavci, ki mesece in mesece zaman čakate na rentne odloke OUZD, poslužujte se gornje pravice, ki vam jo nudi zakon in javite vsak tak primer sodišču delavskega zavarovanja! Ali sl 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti Zadnje vesli Rooseveltov apel Pragi, Berlinu, Parizu in Londonu Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike Roosevelt je danes ob 12. uri ponoči naslovil na vlade v Pragi, Berlinu, Parizu in Londonu brzojavni apel, da naj ne prekinejo pogajanj za mir, da se s pogajanji da vse uravnati, ako pa ni več pogajanj, nastopi sila in vojna z vsemi svojimi grozotami. V svojem apelu povdarja, da ga naslavlja na prizadete vlade v imenu 130 milijonov Američanov in vsega miroljubnega človeštva. Češkoslovaški vojaki nimajo dum-dum nabojev UdUVjt v DNB je javil, da so pri Warmsdorfu vjeli več češkoslovaških vojakov, ki so imeli pri sebi dum-dum (nasekane) krogle. ČTK izjavlja, da niti imajo češko- slovaški vojaki tako strelivo, niti je bil kakšen češkoslovaški vojak vjet. Načelnik francoskega generalnega štaba v Londonu V London je prispel načelnik francoskega generalnega štaba Gamlein. češkoslovaška odklanja godesberške zahteve Češkoslovaška vlada je sporočila v ] teve, ker so nezdružljivi z neodvisno-London, da odklanja Godesberške zah- \ stjo države. Jouhauz pri Rooseveltu Glavni tajnik francoskih strokovnihzvez pri predsedniku Zedinjenih držav radi pospeševanja socialnih problemovin podpore evropski demokraciji Glavni tajnik francoske delavske zveze, s. L. Jouhaux, se mudi v Ameriki. Sešel se je najprej s predsednikom mehikanske republike Cardena-som. Dne 19. t. m. pa je bil v Zedinjenih državah, kjer ga je sprejel predsednik Roosevelt. Njegova pot v Mehiko in Zedinjene države je imela namen, pregovoriti Mehiko in Zedinjene države, da v zvezi s Francijo podvzameta inicijativo za splošno izvedbo socialnih reform, pred vsem za uvedbo 40 urnega delovnega tedna. S. Jouhaux pa ima tudi važno politično misijo, to namreč, da pridobi Zedinjene države za solidarnost velikih demokracij v boju proti fašizmu. Po av-dijenci pri Rooseveltu je izjavil s. Jou-haux, da je Roosevelt pripravljen, da podpre mir v svetu, toda šele tedaj, ko se prepriča, koliko se je demokracija pripravljena žrtvovati v ta namen. -K- ICatuek s S. Zaitz ob povratku v Ameriko S. Zaitz, urednik cfaickaškega »Proletarca«, ki je bival več tednov v domovini, se je te dni poslovil in nam s svoje poti poslal to-le pismo: Pariš, dne 21. septembra 1938. Moje potovanje po Evropi je končano in danes odhajam preko »luže«, ki loči naš od vašega kontinenta. Z mislimi sem te dni predvsem pri češkoslovaških sodrugih. Ko sem bil pred par meseci v njihovi deželi, so mi z vso sigurnostjo zatrjevali, da Češkoslovaška ne bo postala plen nacijev ali kogarkoli drugega, kajti branila se bo in pomagali ji bodo zavezniki, ki je ne zapuste v nobenem slučaju. Motili so se in z njimi ves češkoslovaški narod, ki je upal za ohranitev svoje svobode in neodvisnosti na vnanjo pomoč. Vendar upajo dalje, kajti če je že vse izgubljeno, »morda ni še vse izgubljeno«, kakor je nekoč zapisal Ivan Cankar. In kaj naj rečem ob slovesu o naših ljudeh v Jugoslaviji, predvsem v Sloveniji. Delo, ki ga vršite v Mariboru, je zavednemu delavstvu v vzpodbudo. Razmah »Delavske Politike« me veseli kakor vas. Snidenja s sodrugi v Ljubljani, Hrastniku, v Trbovljah, Zagorju, v Beogradu itd. se prijetno spominjam. — Upam, da se bomo v bodoče še boljše spoznali in vzajemno delovali vzlic razdalji med nami. Bil sem tudi med primorskimi Slovenci in na pokopališčih, ki so nastala tam okrog med svetovno vojno. One dni so se v Trstu in na Primorskem sploh pripravljali na slovesen sprejem Mussolinija. V Postojni in še marsikje so mu postavljali mlaje Slovenci. O tem in o drugih vtisih, ki sva jih dobila z ženo na najini dolgi poti, bom pisal obširno v našem ameriškem tisku. Marsikaj, kar sem videl in slišal, je tragično. Vzroki za vojne nevarnosti in krize vsepovsod. Ničesar pa ni omajalo moje vere, da se svet gotovo razvije v uredbo, v kateri dobi dostojanstvo človeka in socialna pravičnost svojo pravo, resnično veljavo. Frank Zaitz. Motorni vlak na progi Zagreb-Sušak so pričeli preizkušati te dni. Motorni vlak je prevozil to progo v treh urah, medtem ko brzovlak vozi 6 ur. Dogodki v zvezi s ČSR Slovaki doma in v tujini. Vsi ponedeljski slovaški časopisi v Bratislavi pozdravljajo ukrep vlade za mobilizacijo, ki naj ohrani skupno domovino Slovakov in Čehov. Medtem pa je nek emigrantski »slovaški narodni svet« v Ženevi izdal proglas, da baje Slovaška gospodarsko nikakor ne spada v ČSR, ampak baje nagiba v Ogrsko nižino... Izgleda, da so ti ljudje že čisto pozabili, kako se jim je godilo v tej Ogrski nižini, ko niso imeli niti ene svoje ljudske šole, medtem, ko imajo sedaj v Češkoslovaški v vsaki vasici svojo slovaško ljudsko šolo, svoje gimnazije, realke, meščanske šole in univerzo, kratkomalo vse, kar potrebuje svoboden narod za svoj kulturni, gospodarski, socialni in politični razvoj. Neresnične vesti o internaciji v Chebu. Nemška poročevalska agencija poroča, da so Čehoslovaki v Chebu internirali 400 rajhovskih nemških državljanov s konzulom vred. Čehoslovaški radio zanika te vesti in pravi, da so vsi nemški državljani nemoteno z vlakom zapustili republiko. Angleži odvažajo surovine iz nemških pristanišč. Zaloge surovin, ki so jih imele angleške tvrdke v nemških pristaniščih so te dni natovorili in odpeljali v Anglijo. Prav tako so bile odpoklicane nazaj na Angleško vse tovorne ladje, ki so bile na potu v Nemčijo. Poziv ameriškim državljanom, da zapuste ČSR. Ameriški državljani v ČSR so bili po poslaniku v Pragi opozorjeni, da naj odpotujejo iz Češkoslovaške. Opravičena resignacija ameriške javnosti. Češkoslovaško vprašanje je vzbudilo v Ameriki panično presenečenje. Listi bero levite Angliji in Franciji, češ, da so izdale Češkoslovaško. Angleški imperij je doživel poraz, istotako tudi Francija. Nemčija pa je postala velesila, pred katero trepečejo velike demokracije, ki preziranje zaslužijo. Položaj, ki je nastal po sestanku v Godes-bergu komentira ameriški tisk kot prvi znak iztreznenja demokracij v Evropi. Notranja pododa našega doma Zadnjič je bilo govora o tem, kako naj gospodinja skrbi po svojih močeh, da bo postalo stanovanje snažno, urejeno in udobno, da bo vsakemu družinskemu članu bivanje v njem prijetno in lepo. če pa hočemo, da bo postal dom res pribežališče vse družine, oni kraj, v katerem se bo vsak najraje mudil, ni dovolj, če gledamo samo izključno na zunanjo udobnost, na zunanji red in snago, treba je urediti tudi notranji okvir doma. Predvsem mora biti gospodinja res prava osebnost, polna prizanesljivosti in samopre-magovanja, če hoče biti kos vsem nevšečnostim, trenjem in nasprotovanjem, ki so med družinskimi člani tako pogoste. Mirna vest bi morala vsaj zaključiti vsak dan, s sončnim zahodom bi morala tudi utonit vsa jeza in nevolja, da bi vsak izmed družine z mirno vestjo legel k počitku. Vedno bi morala gospodinja širiti okoli sebe nežnost in dobroto, ki nadomesti najdražje pohištvo. Kot trden ščit pa mora spremljati gospodinjo tudi molčečnost, saj je to najmočnejša obramba proti vsiljivosti, radovednosti, klepetavosti in obrekovanju, kar vse posega tako rado v naš dom in zastruplja ozračje. Če hočemo, da bo dom res trdnjava za boj proti sovražnemu svetu, mora vladati v njem odkritosrčnost in edinost, zvestoba vseh in vsakogar, same lastnosti* ki bodo po boju lajšale utrujenost in celile rane. V neusmiljenem vsakdanjem boju za obstanek bo vzdržal le tisti, ki ima vsaj v domu oporo, ki ima tudi neizčrpno zalogo spominov na lepe dni, pa tudi na trpke čase boja, ki ga je hrabro in molče prenašal, boreč se proti trpljenju, ki ga je sipal nanj svet z vseh strani. Gospodinja mora stremeti za tem, da bo ustvarila tak dom, v katerega ne bodo hodili družinski člani samo jest in spat, ampak se bodo hodili tudi gret ob ognjišču ljubezni in zaupanja. Stročji fižol vložen v slani vodi Kako je treba vlagati cele majhne kumarice v slani vodi, je bilo že zadnjič omenjeno. Prav tako se dajo vlagati tudi velike kumarice, ki jih je pa treba naribati na drobne listke, dalje pa z njimi ravnati popolnoma kakor pri (pripravljanju kislega zeljja. Tudi stročji fižol lahko na ta način vlagamo, a ga je treba prej narezati na čisto majhne koščke kakor rezance. Tak fižol nam pozimi zelo prav pride za omako in juho. Stročji fižol pa lahko vlagamo tudi celega in če se bomo še temu priučili, lahko sredi zime ali spomladi presenetimo svojo družino s fižolom, ki bo zgledal kakor svež. Postopek je sledeč: Stročji fižol pustimo samo enkrat prevreti, nato ga odstavimo, odcedimo in damo v mrzlo vodo. Med tem si pripravimo kakršnokoli posodo, bodisi leseno, stekleno ali porcelanasto, ki jo dobro osnažimo. Potem naložimo na dno posode plast stročjega fižola prav na tesno. Ko smo eno plast naložili, potrosimo po vr^L -f-kaj soli, nato pa naložimo drugo plast fiz01 ’ ki jo spet posolimo itd. Fižol je treba z les.‘_ nim batom potlačiti. Na vrhu naložimo P*" merne deske, ki smo jih prej snažno P0/" v in posušili na soncu. Če pa vlagamo fiž°l manjše kozarce, pa položimo po vrhu sam lesen križ ali vodoravne treščice, ki pa nj0" rajo biti prav tako snažne. Na vrh pa naW' žiš sedaj kamne; njih teža se ravna selj?. po velikosti posode. Biti jih pa mora tolik”: da pritiskajo fižol v redu k tlom. Zapomni si je pa treba, da so za to primerni sam trdi kamni, n. pr. kremenjak, ne pa m®i*® (apnenec itd.), ki bi jih potem kislina razkrajala. Med tem delom pa pustimo zavreti Pj* merno količino vode, ki jo nato pustimo ohladiti. S to prekuhano ohlajeno vodo potem zalijem fižol tako, da stoji še nekaj prstov na“ deskami oziroma križem. Posodo nato pokP" jemo s snažno cunjo, če je pa kozarec, ga Pa zavežemo s papirjem. Posodo postavimo nam na bolj topel kraj, ker se na mrzlem vsebin« ne more skisati. Ko se je pa fižol že skisat pa postavimo posodo na hladen kraj, da 88 tam bolje drži. Ako se voda osuši, je treh« znova doliti prekuhane, ohlajene vfcde. N8' snago, ki se nabere na vrhu, je treba previ«'. no odstraniti, najbolje z leseno žlico. — ™ vloženem fižolu pa je treba vedno velike pre,' vidnosti, ker se z njim prav lahko zastruP1' mo. Če količkaj sumimo, da se je fižol pokvaril, ga je treba vreči stran in se ga ne srne porabiti. Ravno tako nevaren je grah. Kutine: Letos bo precej kutin. Mnogo pa J* gospodinj, ki s kutinami ne vedo kaj početi-tudi če jih imajo morda na vrtu. Kutine, ki v surovem stanju neužitne, so pa imeniten sa“ za vkuhavanje. Predvsem se da iz kutin t>a' praviti prav dobra marmelada. Kutine ne fa' bijo veliko sladkorja in se prav dobro držii°-Ker kutine same nimajo posebno izrazite!!8 okusa, je dobro, če jih za marmelado zmeša-mo s kakim drugim sadjem, n. pr. z gro^ djem, breskvami, češpljami itd. Buče: Olupi in razreži jedilne buče, osoli >a pokrij s krožnikom, na krožnik pa daj utez ali kamen. Tako naj stojijo buče pol ure. Ra1* beli v kozici žlico masti, dodaj žlico sessklJ8' ne čebule, žlico peteršilja in majhen, dobP zmečkan strok česna. To naj scvre nekaj tre' nutkov, potem pa dodaj dobro precejane b»- če. Duši počasi na zmerni vročini. Ko so M* če že mehke, dodaj žlico moke, ki si jo z nirZ' lo vodo vtepla, in 3—4 paradižnike. Pusti, tj8 vse skupaj še malo prevre, nato odstavi l!> dodaj 3—4 žlice smetane. Srbska solata: Zmešaj 1 kumaro, 1 čebuli 2 trdi in sveži papriki in 3—4 trde, še ne po". polnoma zrele paradižnike. Vsako moraš pr« narezati na tanke lističe. Osoli, dodaj olje ij kis. — Ta solata je zelo dobra in zdrava je^ Če jo jemo s kruhom ali s krompirjem v oblicah, tvori prav izdatno in itečno večerje-Za stare ljudi in za občutljive želodce pa A Francoski delavci disciplinirani v uri nevarnost! Stavka francoskih stavbinskih delavcev končana. Z ozirom na napet mednarodni položaj so francoski stavbinski delavci prenehali stavkati in se vrnili zopet na delo. Protestna stavka v Jeruzalemu Arabske organizacije so proglasile splošno protestno stavko v Jeruzalemu, Haifi in Jafi. Založniki arabskih listov pa so za 15 dni ustavili izdajanje vseh listov zaradi stroge cenzure, ki je bila uvedena. sadi Tuinpejev »nacijonalist« obsojen radi goljufije. Poročali smo že, da je državno tožilstvo obtožilo bivšega železničarja Matijo Kudra, dolgoletnega najožjega sodelavca g. R. Tum-peja, prestopka prevare radi cele vrste goljufij, ki jih je Kuder izvršil nad številnimi svojimi žrtvami iz najrevnejših slojev. Vršila se je že ena razprava, katero pa so morali preložiti, ker so prišle medtem nove ovadbe, da je Matija Kuder ogoljufal tudi Pavlo Audo iz Dolgoš za čez 31.000 din, Aleksandra Belino za 420 din in Justina Gustinčiča za 600 din. Pri današnji razpravi je bil Matija Kuder obsojen radi vseh obtoženih prevar na 1 leto in 2 meseca strogega zapora in še na 2160 din denarne kazni ali nadaljnjih 36 dni zapora ter v povračilo vseh ogoljufanih zneskov. Obsodba radi smrtne nezgode pri tvrdki Doctor in drug. Pred kazenskim senatom o- krožnega sodišča je bil danes obsojen delovodja gradbenega podjetja Tonnies pri gradnji tovarniškega objekta tekstilne tovarne Doctor in drug v Mariboru g. Hugo Hikl na 3 me' sece strogega zapora, ker je ravnal zoper določila o varnostnih odredbah s tem, da betonskih sten, ki so se rušile in izpodkopavale v temeljih, ni zavaroval zoper udor s podpornimi stebri in je vsled tega izgubil življenji delavec Jurij Godec, ki je zapustil 2 nepreskrbljena otroka. Delovodja Hugo Hikl je b‘‘ obsojen tudi v plačilo odškodnine in sicer OUZD na pogrebnini din 1464 in 374, nadalje š8 sorodnikom za izdatke na pogrebu din 934 za stroške groba. Sodba je bila izrečena poS01" no za 2 leti. Pok. Juriju Godecu je pri nezgodi dne 4. novembra 1937 padel del betonskega zidu na levo nogo, katero mu je pri ten' zmečkalo, a razen tega je dobil tudi hude notranje poškodbe in je dne 16. novembra utor' v splošni bolnici. Osirotele otroke pokojnega-ki dobivajo sedaj od OUZD mesečno nezgodno rento po din 374, je zastopal za daljne odškodninske zahtevke odvetnik dr. Avg. Reis' man. Ir ogleda Poljski cerkveni krogi in židovsko vprašanje. Poljski kardinal Kakovski je izdal PaS*irI sko pismo o rasizmu. Rasizem obsoja km zmotni nauk in pravi, da kristjani ne poznajo »arijcev« in »nearijcev«. Rasizem je v nasprotju z nauki krščanstva. Zakaj naj bi bi kak moški z »arijskim« imenom, ki ubogem11 kmetiču pri kupčiji potegne kožo čez ušesa-kak dragocenejši element, kot so židovski tovariši. ki so žrtvovali življenje za Poljsko.« Odslej se bo tudi »Slovenec« ravnal po naukih tega pastirskega pisma, ki ga je sam od-javil. In tako ne bomo v njem več' čitali ra sističnih člankov in napadov na žide, n: samo na gulikože, s katerimi so oblagodarje vsi narodi sveta, kjer vlada načelo izkorišča nja dela. Trgovinska pogajanja med Italijo in našo državo se bodo pričela prihodnji mesec v Rimu. Delavski pravni svetovalec Naturalno stanovanje (Trbovlje) Vprašanje: Pri rudniku, kjer sem zaposlen j že dolga leta, imam naturalno stanovanje. Se-I daj mislim iti v pokoj. Ali mi bo rudnik sta-I novanje lahko odpovedal, ali pa imam pravi-j co do stanovanja tudi še kot vpokojenec? j Odgovor: Kot upokojenec bi imeli pravico j do stanovanja pri rudniku le, če ste takrat, ko ste stanovanje dobili, z rudnikom izrecno do-J govorili, da bodete lahko ostali v stanovanju j tudi, ko bodete v pokoju. Če pa tega ni. bo-i dete morali po našem mnenju z upokojitvijo | stanovanje izprazniti, ker bo nedvomno tudi I pri vas tako, da daje rudnik stanovanje le onim, ki pri njem še delajo. Dolg (Ravna Reka) Vprašanje: Svojčas sem se pri nekem ' govcu zadolžil, sedaj pa me trgovec toži. , nudil sem njegovemu zastopniku, da bom Plačeval dolg v mesečnih obrokih, pa za» t, nik na to ne pristaja, ampak mi hoče Po>-na dražbo malo posestvo, ki ga imam. ah ko kaj ukrenem proti temu? ga Odgovor: Ker Vaš dolg ni zaščiten, s. ^ dolžni upniku na zahtevo poravnati v up. takoj in lahko plačujete v obrokih le, 8 z nik na to pristane. Morda pa le dosez vjžje njim kak sporazum, če mu ponudite nhr/vkp. Za konzorcij Izdala In arefa/e Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Lludska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltell Viktor Eržen v Mariboru.