Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse poSiljatve ie pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5'— „ četrt leta .... 2*50 , posamezna Številka po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 16 h . , . dvakrat. . 14 „ . . . trikrat . . 12 , Zix nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb Je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št 53.160. Reklamacije so proste poštnine,
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 14. dec. 1917.
III 1S
V zadnji številki svojega, lista smo povedali, kako velika sila vlada na nekaterih ljudskih šolali zaradi pomanjka-I nja kuriva. Otroci in učitelji prezebajo. Kaj pa šele bo, ko pritisne pravi mraz, ki I se obeta leitos v posebno izdatni meri! Kdo i>revizemii odgovornost za zdravje otrok, ako se že na učiteljstvo nihče ne ozira? Ako se učitelja loti pljučnica ali kaika druga bolezen — naj ga jaše vrag, j saj nazadnje za drugega ni, nego da ga vržejo v jamo pri Sv. Križu 1 Ampak druga je z otroki! Tii niso last onih zamikar-I neiev, ki tirajo sedaj mladino v ledenice, ampak otroci so last staršev. Starši imajo do svojih otrok pravice in dolžnosti. ! Regulator enih in drugih je skrb in ljube-j zen, ki je ne more pojmiti in občutiti oni, kdor sam nima svojih lastnih otrok. In, žal, sedaj imajo ravno taki ljudje usodo zdravja otrok v rokah, in te bodo morali starši delati odgovorne, ako plane nesre-St v njihove rodov ine! Ako v mrazu in I mokroti ne pošiljajo otnok v šolo in cer-I kev, jim preti kazen; ako jih pošiljajo, jim žuga še hujše, neodvraitno zlo — bo-| lezen in smrt! Izhoda ni nobenega!
A najžalostneje je, da so s to kruto malomarnostjo nadzorstvenih organov prizadeti predvsem ubožnejši sloji. Nesrečni ti otroci nimajo sedaj nikjer pod
I božjim solncem prostorčka, kjer bi si pogreli prezebla svoja telesca! Bosi so, raztrgani in lačni. Doma se sirotek privije k očetu, k materi. Ta diha v premrlo otrokovo nožico in ročico sapo svojih pljuč, odene trpeče dete v svojo suknjo, ga zavije v svoj robec, odene s svojo odejo, da ga premoti, ogreje, uspava. Od svojih ust si odtrga kos kruha, da ga da lačnemu otroku. A v šoli — ledenici — mučilnici?! Enako prezebajcčega gleda otrok pred seboj učitelja, ki ne more pomagati ni njemu — ni sebi! Nad obema visi tisto
trdo, brezdušno povelje brezsrčnih ljudi: Moraš, četudi m moreš I Trpe nedolžni, ker tako hočejo krivičniki!
Vnebovpijoča slika In prilika škandaloznih razmer našega kulturnega veka!
In ta slika in prilika je toliko bolj kričeča, ker se bogati svet nemoteno zabava poleg mile volje v razsvetljenih in zakurjenih sobanah. Ničvredni kinematografi, neslane burke, pohotnost zbujajoče pevke in plesalke itd. plavajo v luči in toploti, polnijo žepe podjetnikom; nesrečni, ubožni svet umira ob pomanjkanju. Škandal prve vrste, da se mora človeku razliti žolč ob sramu in gnevu! Kateremu psu je dana taka eksistenca? Temu psu je danes ime — človek!
In ta strašna šiba nekulturnih in ne-socialnih razmer tepe danes ves ubogi, trpeči rod od severa do juga, od vzhoda do zahoda! Vihte to šibo tisti, ki imajo vsega dosti; udarci padajo na tiste, ki imajo vsega premalo! Naši možje, sinovi in bratje ginejo po bojiščih, umirajo po bolnicah, a njihovi deci spletajo ogabne razmere doma vrv okrog požiljenih vratov! Smrt tukaj in taim — edino plačilo, ki mu ne uide trpeči človek!
Brali smo te dni v »Slovenskem Narodu« notico, ki kaže na te nekulturne razmere po naših šolah ter končno poživlja učiteljstvo, naj ono kaj stori proti takemu tip inčenju otrok.
Prepozno prihajaš, prijatelj neznanec! To je naše učiteljstvo že storilo, in sicer takrat, ko je bil še čas, da bi šolam preskrbeli luči in kuriva. To se je zgodilo na seji upravnega odbora naše Zaveze dne 10. septembra letos, ko je bil razgovor o predlogu, naj v zimskih mesecih ne prekinejo pouka, kakor ga namertvajo z utemeljevanjem, da bo primanjkovalo kuriva in razsvetljave, da se torej zaradi teh kalamitet šolski pouk ne more vršiti.
Na dortični seji je bilo rečeno: »Z ozirom na škodo, ki preti šoli in šolski mladini, se čutimo poklicane, da pravočasno pokažemo na kvarnost take namere. V zimskih mesecih je pouk najuspešnejši in se glede piodonotsnosti in Vzgojnih ter učnih uspehov niti primerjati ne more s poukom v gorkejšem letnem ča-
su. O tem vprašanju so mnenja vseh šolnikov edina in soglasna.«
In dalje smo tedaj govorili ob pra-j vem času tako: »Splošni koristi, pouku in vzgoji šclslke mladine ter staršem te mladine bo tisočkrat bolj ustreženo, ako prenehajo s svojimi priredbami kinematografi, varieteji, Sanitarni, manjvredna gledališča ter druge slične razveseljeval -nice brez vsake umetniške in moralne vrednosti, da na ta način prihranimo kurivo in svečavo tej omogočimo redno zimsko delovanje šole. Posebne važnosti je -to za mestno šolsko mladino, zlasti ono ubožnejših slojev, ki sami trpe doma mraz in temo; torej naj bo dana vsaj tej sinotni mladim blažena prilika, da si ogreje telesca in se napije luči v udobni zakurjeni in lepo razsvetljenii, vabljivi in prijazni učilnici.«
Rekli smo: »Kdor se hoče zabavati v zimskem času, naj se zabava, a na škodo vzgoje in pouka šolske mladine se ne sme!« — Da se tudi na škodo njenega zdravja ne sme, je umljivo samo ob sebi!«
In naposled: »Pretkinjenje pouka v zimskem času pa bi bilo kvarno posebno tudi za kmetiško šolsko mladino, ki mora v pomladnem, poletnem in jesenskem času ob sedanjem pomanjkanju poljskih delavcev prevečkrat izostajati od šolskega pouka, ker mora pomagati doma, na polju in pri živini.«
Iz teh razlogov je bilo imenovanega dne sklenjeno, posredovati na naučnem ministrstvu in na vseh ^želnih šolskih svetih Zavezinega delokroga v ta namen, da ne uvedejo zimskih počitnic, ampak da se pouk v zimskih mesecih redno In nemoteno vrši.
Vsem šolskim oblastim je poslalo vodstvo Zaveze spomenico, v kateri je utemeljilo odborov sklep v navedenem smislu.
To srno mi storili v korist šole in v korist šolske mladine že pred tremi meseci, ko bi bilo še mogoče poskrbeti, da ne pridejo take neprilike, kakršne sedaj zavirajo rednost in nemotenost delovanja šole in vrhutega še ogrožajo zdravje mladine! A vsa naša javnost in vse naše časopisje — kaj sta storili? Nič! Niti s prstom ni ganil nihče, niti besedice ni
črlinil noben časopis razen našega, namesto da bi vsi ti javni faktorji povzdignili svoj glas v blagor naših otrok, ko je bil še čas za to! Saj mora biti zdravje naš«} mladine naša skupna skrb — in to toliko bolj sedaj, ko nam fronta požira naš moški svet, a našo mladino naj dušno in telesno uničuje doma veseljaštvo. brez-sronost in brezbrižnost javnosti! Ali nam naj po vojni ostanejo zgolj grobovi, pohabljenci in bolniki?
Ako hoče kdo zabavljati čez učiteljstvo in mu kakorkoli škodovati moralno ali materialno, mu brž odpro vsa vrata in okna, da lahko služi temu namenu. V obratnem primeru pa si maše ušesa, oči in usta, da ne čujejo obupnih klicev splošne bede, ne vidijo strašnega gorja in ne govore nobene besede v ublaženje krutih razmer in v zadoščenje anečaščenega človečanstva! In ravno mladina, ki jo imenujemo svojo nado, mora biti žrtev te obče letargije!
listek
Iz «Ikega sveta.
Koncert »Glasbene Matice«.»
Prvi sezonski koncert »G il a s b e n e Matice« je vzbudil splošno pozornost. Da so vse Matične priredbe priljubljene, je umevno, ker nam podajajo glasbeno -umetnost v visoki meri in nam zlasti v današnjih časih nudijo užitek ter nas idealno dvigajo iz vsakdanjosti. Nedeljski koncert je pa gotovo dosegel med vsemi, kar jih je Matica tekom vojne priredila uspeh, kakršnega se tudi prirediteljica sama ni nadejala. 2e sam vzpored — četudi nekoliko predolg, vendar pa skrbno in izbrano sestavljen — je imel veliko privlačno moč. Matica nam je predstavila poleg zbora kar tri solistinje.
Gdč. Cirila Medvedova, koncertna in operna pevka iz Gorice je topot nastopila drugič pred ljublj. občinstvom. Name je napravila neprimerno lepši vtis kot zadnjič v deželnem gledališču. Nastopila je domače, prikupljivo in si je že s tem pridobila simpatije poslušalcev. Pela je par
opernih arij, ki me niso'posebno zanimale in nekaj slovenskih pesmic. Spominjam se, da se je Medvedovi spev iz opere Mi-gnon posrečil in da sta zlasti Pavčiče-va kratka in izredno ljubka »Pesem« s karakterističnim žgolenjetm ptičke v nežni klavirski spremljavi ter še bodi znana Ipavčeva »Ciganka Marija« našli v solistimji vrlo interpretinjo. Ggč. Medvedova ima mehko pobarvan, v nižini in srednji legi lepo doneč glas, ki je v višini šibek, ne prodre in se ne da pevki razviti tako, kot bi sama rada in kot bi jo rado slišalo občinstvo. Kar mi pa pri Medvedovi jako imponira je brezhibna, razločna izgovarjava besedila in jako čuvstveno prednašanje. Na umetniški poti ji želim mnogo sreče! — *
Gdč. Delica Buč ar, rojena Ljubljančanka se nam je prezentirala kot pi-anistinja. Napram klavirskim točkam so ljudje brez potrebe skrajno mrzli, v tem slučaju pa so bili lahko po pravici. Dobra tehnika, trenirane roke in figi podobna kita na glavi meni še ne sežejo v srce! Pa tudi drugim niso. — Vse drugačno je pa prednašanje gdčne. Dane K o b 1 e r j e v e, naše priznane pianistke. Ni sodelovala kot solistka marveč kot spremljevalka, toda ves čas sem čutil, da sedi pri klaviniu človek z umetniško du-
šo. Decentno in diskretno je spremljala gdč. Medvedovo, še mnogo lepše ženski zbor v Lajovčevih pesmih.
No sedaj smo pa tam! Koliko zabavljanja so morali preslišati ti duševni otroci našega mojstra! In vendar vse po krivici! Če se ne motim, so se rodili še za-časa skladateljevega bivanja na Dunaju, ker so uglasbeni na nemške oziroma ruske tekste, poslovenjene po Oton Zupančiču. 2e precej časa j:ih je g. ravnatelj Hu-bad želel spraviti na oder in v nedeljo smo jih poslušali. Naše občinstvo je žal še danes tako malo muzikalno naobraže-no, da je ostalo ob ¡izvajanju teh Lajovčevih biserov hladno, skoro mrzlo. Ne čudim se temu. Pravtako se je godilo pred leti prvim Lajovčevim samospevom, ki jim danes dostojno izvajanim navdušeno ploska. Omenjam le »Sere nado« in »P e s e m o tkale u«, dve slovenski sa-mospevski točki, skladbi par exelence, ki se z njima lahko pokažemo pred vsakim foram. In tako upajmo, pride enkrat tudi čas, ko bodo Lajovčevi dvo- in troglasni ženski zbori, ki jih diči sveža in vene i ja, topla in čuvstvena melodika, nad vse pa razkošna moderna harmonika v popolnoma samostojni, originalni klavirski spremljavi — našli zasluženo umevanje in priznanje. Kako globok muzikalen zanos pre-
veva zlasti »Pesem primorke«, kako iskreno občutena je pesem »Ne povem vam zakaj«! Škoda le. da še ženski zbor »Glasbene Matice« — štel je okoli 100 pevk — ni mogel docela poglobiti v te skladbe, ki zahtevajo v resnici izšolan in predvsem izbran pevski materijah Morda je bilo premalo časa za naštudiranje, ki je gotovo dalo zaslužnemu g. ravnatelju Hubadu mnogo več truda kot vsi ostali zbori. Kljub temu so bile Lajovčeve pesmi vsai zame najlepša točka celega koncerta.
Občinstvo je pa seveda začelo uživati šele pri moških in mešanih zborih.
Nastopi moški zbor in zapoje izrazito, eksaktno in z uprav fantovsko vervo Adamičevega »V a s o v a 1 c a«, ki poslušalce naravnost podžge. Navdušeno ploskanje, ki ne neha prej, dokler zbor skladbe ne ponovi. Sledi dir. Schvvabov »Večer n a m o r j u«, večerne ubranosti polna skladba. Kar kriči po finem prednaša-nju, po iskanju dmamiških lepot, nians. Moški zbor jo krasno prednaša m si zasluži ^viharno odobravanje.
Šele sedaj sem se zbudil iz začudenja. V četrtem letu svetovne vojne, v času ko vsakogar tarejo najrazličnejše skrbi, obiskujejo prej nam nepojmljive nadloge, stoji na pevskem odru moški zbor »Glas-
Vojna.
DELO SLOVENSKEGA UČ1TELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ« IN DRUGE VOJNO-POMOŽNE SVRHE.
Učenci slovenske okol. deške ljudske šale v Celju so nabrali v dnevih od 21. do 23. oktobra t. 1. irn darovali za vojne sirote 40.45 K; v Metliki so nabrale učiteljice Se-verjeva, Zakrajškova in Gabrščkova in učenke ljudske šole za vojaške grobove 444.02 K; ljudska šola v Dragabušu pod vodstvom nadučiteilja Frana Potokarja je nabrala tedenskih prispevkov 38.41 K, prodala pa oib dnevih darovanja znakov za 121.20 K, Soiča — plakatov za 80 vin., razglednic za 6 K, umetniške propagande za 24.20 K, k rajni šolski svet je podaril 30 K za 10 znakov pridnim učencem; vodstvo občinske ljudske šole v "frebčah, 24 K; slovenska ljudska šola v Skednju, 200 K; slovenska ljudska šola v Bazovici pri Trstu, 200 K; skupaj 1129.08 K.
Danes izkazanih . . . 1.129.08 K
V	zadnji štev. izkazanih 284.890.11 K
Skupaj . 286.019.19 K
V. VOJNO POSOJILO.
Po posredovanju nadučiteilja Frana Potokarja se je podpisalo v šol. okolišu Draga tuš V. vojnega posojila 16.000 K.
Danes izikazanih . . . 16.000 K
V	zadnji štev. izkazanih 10,298.807 K
Skupaj . 10,314.807 K
Po posredovanju nadučiteilja Frana Potokarja se je podpisalo v šol. okolišu Dragatuš VI. vojnega posojila 72.000 K.
Danes izkazanih .... 72.000 K
V	zadnji štev. izikazanih . . 346.450 K
Skupaj . 418.450 K
SREDNJE ŠOLE.
Učiteljski zbor c. kr. višje realke v Idriji, 22.90 K; profesor konzistonialni svetnik dr. Franc Peme, 10 K; skupaj 32.90 K.
Danes izkazanih . . . . 32.90 K
V	zadnji štev. izkazanih 66.424.48 K
Skupaj 66.457.38 K
DENARNI USPEH DELA SLOVENSKEGA UČITELJSTVA V DOBI VOJNE DO DANES.
Glasom izkazov v »Učit. Tovarišu«: Za »Rdeči križ« itd. . . 286.019.19 K
III.	vojno posojilo
IV.	vojno posojilo
V.	vojno posojilo
VI.	vojno posojilo Srednje šole .
. 278.848.69 K . 2,761.438.— K . 10,314.807.— K . 418.450.— K 66.457.38 K Končna vsota 14,126.020.26 K
Šušteršič pa — Jaklič sta izstopila iz Jugoslovanskega kluba. Povod: Ker je bil v delegacije izvoljen Korošec in ne Šušteršič. Vzrok: Ker Šušteršič sploh ni bil zadovoljen s politiko, postopanjem in nastopanjem Jugoslovanskega kluba.
Ta izstop ni presenetil. Presenetila je vse le drznost, drzno čelo Šušteršiča. Drznost, da je možno najti med našo delegacijo človeka, ki da nasprotnikom v roke orožje, da vpijejo: »Narod je zoper deklaracijo. Deklaracija se je rodila le v glavah državnih poslancev in nekaterih prenapetih inteligentov«.
Napredno učiteljstvo je obsodilo Šušteršiča že davno, kot so se ga bali člani Slomškove zveze. Ne spoštovanje, strah do in pred Šušteršičem je bila tista vez, ki je vezala del učiteljstva s Šušteršičem. Prestavljanja, preganjanja, zapostavljanja, krivica so znaki Šušteršičeve dobe. Za nekrolog bo dobro, ako bo napisan v smislu, da tak ne sme biti oni, ki hoče uživati spoštovanje naroda, ljudstva. Nekrolog bo moral biti negativen, na vse strani svarilen. Za konec bo morala biti želja, da bi se več ne rodil slovenskemu narodu človek, komur bi bil narodov blagor prilika za bogatenje, pretveza, da si nabaše svoje malhe in žepe.
Čudno — pri Šušteršiču pravzaprav nekaj naravnega —, da je bil sploh od ma-j_a do sedaj član Jugoslovanskega kluba... Še bolj čudno, da si je njegova okolica lastila očetovstvo nad majevo deklaracijo.
Pa — parkrat se je zatekel šušteršič v svetle, parketirane predsobe in sobe zunanjega ministrstva, bil tam od vratarja do gospoda milostljivo sprejet, prijazno nagovorjen, konferirai je nato parikrat s frankovskim poslancem Zagorcem in, — ko je zjutraj Šušteršič vstal, otresel je s čevljev deklaracijski in Jugoslovanskega kluba prah, postal je namah drugih misli, drugačnih idej. Mislil je najbrže tudi: Narod — sem jaz! —
Treba pa je poudariti: šušteršič stoji s to svojo idejo, idejo združenja Hrvatov in Slovencev, ne oziraje se na Srbe, osamljen, ker je brez pomena, če mu zaenkrat sekundira tudi Jaklič, državni poslanec.
Brez pomena pa ni vprašanje, če je proti deklaracijskemu programu tudi Jaklič, predsednik Slomškove zveze.
Naloga Slomškove zveze je, da se tozadevno decidirano izjavi. Te izjave ne zahtevamo zase, to izjavo mora zahtevati in zahteva slov. narod. Kajti: laviranje in čakanje, da se razmere zjasne — to škoduje deklaracijskemu programu; boljši odkrit nasprotnik, kot pa neodločen omahljvec. Nasprotnika prepričaš s tehtnostjo programa, omahljivca ne moreš. —
Pretesni so časi, da bi Jaklič imel še vedno dva kožuha. En kožuh, da bi bil lepo »namalan«, kmečkim očem všeč," drugi kožuh pa, da bi ga oblekel, kadar se sestane in snide s Slomškovo zvezo.
Izvršilni odbor S. L. S. je izrekel Šušteršiču, seveda tudi Jakliču zaupnico. Vesel te zaupnice ni ne Šušteršič, ne Jaklič. Morda sta bolj vesela razdejanja S. L. S. Tudi v tem slučaju sta ubežna, pa ne kralja, marveč —. Nimata poguma, da bi dokazala svoj prav v stranki, uvidela sta, da je njihova misel le izrastek, ki mora odpasti, oziroma usahniti. Zato sta ta izrastek presadila drugam. Zalivala bosta ta izrastek za en čas še z milostjo, naklonjenostjo vlade in države.
S tem programom je potisnjen Šušteršič v manjšino, grozno manjšino; vprašanje nekaj dni, da bo potisnjen, odstavljen z dnevnega reda kot neraben, škod-, ljiv, skupni stvari nevaren.
Še nekaj: Slovenski narod naj mu dokumentarično dokaže vsa nepoštena dejanja, vse mahinacije in kriva pota. Naj miu to dokaže slovenski narod. Te dokaze naj mu da narod slovenski na pot, ko bo
romal v svet lizat pete, drgnit in gret fotelje velikih soban in dvoran. Grešil proti božji zapovedi: ne zasramuj! slovenski narod, s tem ne bo. Kajti: Šušteršiča ni in ne bo prav nič sram!
Stanko Likar.
lil.
Iz dejstva, da se je slovensko učiteljstvo brez pridržka pridružilo deklaraciji jugoslovanskega kluba z dne 30. 1.1., in iz spoznanja, ki smo ga navedli ob koncu svojega II. članka, sledi nujna posledica, da slovensko učiteljstvo hoče in mora zastaviti vse svoje sile v doseigo narodne šole in vzgoje. Namenoma poudarjamo že na tem mestu: šole in vzgoje, ker se pozneje še povrnemo na oba ta čmitelja, ki le v enotnosti lahko tvorita temelj narodne izobrazbe.
Iz zaključka pa, da je enotna organizacija narodnega izobraževanja ud objektivne narodne enote, a obenem duševni nositelj narodne enotne ideje, izhaja brez vsega naslednji sklep: Narodnoavtonom-nega ujedinjenja dolžnost ni le, da sploh skrbi za izobraževalne potrebe vsega naroda; treba je tudi, da da narodni izobrazbi enotno podlago. Iz tega spoznanja se meni niti ne zdi potrebno, da slovensko učiteljstvo še posebe povdarja narodno-avtonomino šolstvo; to je naravno posledica narodne avtonomije same. Kar moramo poudarjati in nujno zahtevati je, d a s e n u d i vsake m u udu naroda javna izobrazba, ki odgovarja njegovim' potrebam, zmožnostim in n a g n e n j e m.
S tem pa smo stopili na idejno stališče narodne enotne šole. Uresničenje narodnostne ideje je vedno obenem tudi pedagoški enotnostni problem. Kajti to je bistvo narodnostnega gibanja, da se združi narod v popolno organsko celoto, in da zahteva to stanje tudi tak vzgojni organizem. V združenem narodu se morajo združiti izobraževališča, ki so bila doslej, dokler so služila različnim interesom, lahko brez zveze, v celoto ter se mora raztegniti njihovo delovanje na ves narod. Narodna združitev (v kakoršnikoli politični obliki) postane sama narodova vzgojiteljica in mora to postati, ker reprezentiira tudi na zunaj enotnost javne in splošne izobrazbe. Kot taka pa se tudi ne more protiviti zahtevi po enoitni narodni vzgoji, ne more biti v bistvu nasprotnica narodne enotne šole. Kajti da služi ta ideja danes kot skupnost narodnega vzgojnega problema, to uvidi vsakdo, ki hoče prodreti globje vanjo. In duševna združitev naroda je manj možna, da ne rečemo nemogoča, na vsaki podlagi zunaj splošne narodne izobrazbe.
Ta misel pa, ki je rodila tudi zahtevo po enotni šoli, se lahiko izrazi v tem načelu: narodova skupna izobrazba je n e d o v r š e n a tolik o časa, dokler se ne uresniči njena ustvarjajoča nravstvena (t. j. naroda kot nravstvene celote) ideja v enotni organizaciji narodne mladinske vzgoje.
V 11. našem članku smo videli, koliko raznih zahtev stavlja enotna šola in kako jih nasprotniki pobijajo. Tam smo tudi dejali, da so po našem prepričanju vsa do-tična vprašanja sekundarnega značaja: tako socialni interes kakor utilitaristični; tako dvignenje ugleda ljudskošolskega
učiteljstva kakor vprašanje prositi poti z-c nadarjene. Kajti če prodiramo v bistvo U: vzgoj esd o vno -poli t ion e zadeve, vidimo, končna njena rešitev ni odvisna od teh se. kundarnin smotrov, marveč edinole od, poizvedbe enotne narodne vzgoje. S tem je tudi ugotovljeno, da vsi različni šolsiki sistemi ne morejo ostati vezani drug 2 drugim le na zunaj, marveč da jili mora združiti osrednja vzgojna ideja v organska celoto; da poslej ne bo več služila vsaka vrsta šolstva le svojemu posebnemu namenu ter zasledovala svoj lastni smoter, temveč da služi vsa celota enemu edinemu, najvišjemu smotru: narodovi izobrazbi!
A niti ne samo šota s svojo vzgojo in poukom; nego vsa izvenšoilsika narodna vzgoja in vsa socialna narodna oskro mora v organ ioni zvezi s šolo služiti istimi smotru!
Kar omenimo mimogrede ter se po f vrnemo nazaj k šoli. Vsa izobrazba — Kakor je znano — sloni na dveh čimteljih: na pouku in vzgoji. Pouk razvija individualne duševne sile, vzgoja budi osnovno moč socialnega mišljenja. In vzgoji pripada od obeh čnnteljev večja važnost, Kajti posamezniki smo si šele z ozirom na osnovno silo sociatoega mišljenja enaki, neenaki pa z ozirom na individualne duševne zmožnosti. Ali z drugimi besedami: kot družabno bitje je vsak človek le človek, razlika pa je v intelektu, v razumnem razvoju posameznikov. Vendar pa se razvije vsak človek po združenju teti obeh osnov v nravno osebnost.
Iz tega sledi: vzgojaje tista, ki m o r a bit i e n o t n a; ki mora napeti vse svoje sile, da ustvari iz vsakega posameznika nravno osebnost; ki je trdna vez enoitmosti v narodni volji. Pouku pa pripada naloga, da razvija neenake individualne sile v oni smeri, ki ji odgovarjajo potrebe, zmožnosti in nagnenja posameznega individua. Vzgoja združuje vse k istemu smotru, pouk pa vodi na različna pota; vzgoji je naloga, da vzgoji vse ude istega naroda, pouk pa jih postavi na različna mesta, kjer delujejo vsi skupno v smislu skupne vzgoje za dobrobit naroda.
Za vzgojo je s tem predpisana točna pot; ne toliko za pouk. Tudi edinstvo vsega šolstva je predpisano z določitvijo vzgojne smeri; in pa določena njega razsežnost. To nam predpisujejo kulturne in gospodarske potrebe naroda, obenem z njimi pa je izvod narodove izobrazbe njena splošna in sitrokovna poglobitev. In ti predpisi nas vodijo do d i f e r e n c i a c i j e šolstva.
u
n
(Povest. — Spisal Fr. Miilčniskii. — Zal. družba sv. Mohorja 1917).
Staršem ne da rojstvo otroika, ampak si ga mcirajo šele prislužiti z brigo in ljubeznijo.«
Str. 164.
Knjiga izziva, da učitelj o nji govori. Pisana bolj v lahnem tonu, zabelje-neim tu in tam z ocvirki iz ljubljanskega žargona, — kar ji radi odpustimo — te priklene takoj nase, drži te v prijetni napetosti vse skozi in sega globlje, negotli bi sodil po prvih straneh.
Kaj pa pripoveduje Milčinski v nji? Cisto enostavno zgodbo treh ptičkov, nezrelih mladičev, ki pogrešajo blagodejni vpliv zdrave domače vzgoje. Stvar je
bene Matice«, broječ čez 60 pevcev in izvaja skladbe sigurno, natančno, slkoro bi rekel kot v mirnih časih. Vidim stare častitljive pevce, poleg njih mladino. Vsi pa pojo navdušeno, da se človeku srce smeje. Čast vsem Matičnim pevcem, čast pa tudi njih vod(jl!
Proti koncu koncerta je absolviral mešani zbor »Glasbene Matice« šest skladb Emila Adamiča, dr. Antona S c h w a b a in Stanka Premrla, vse točno in vestno kot je bilo od nekdaj pod taktiko g. ravnatelja H u b a d a. Kaj naj rečem o kratkih Adamičevih pesmicah? Iz tiste srečne dobe so, ko je Adamič, kamniški učitelj pisal svoje prve zbore, takrat ¡ko še ni stikal višjih glasbenih naukov na konservatoriju. Nič tujega, priučenega nimajo na sebi, vse je domače, dasi ne banalno, marveč umetniške vrednosti. Popularni bodo ti zbori prej ali slej, zato ker je v njih Adamič udarili na narodno struno.
Izmed vseh pesmic mi je pustila najboljši vtisk: »K o b i r o s i c a b i 1 a«, kratek, ljubko zasnovan in proti koncu dramatično pobarvan zborček. Izražene so v njem tri stopnjujoče želje, na koncu re-signacija. »Tako pa si daleč ti, izgubljena za večno mi...« Sopran-
ski unisono in harmonično zanimiv konec moškega zbora sta učinkovala imenitno.
Priprosto skladbico »Fantu« je Adamič svojčas poklonil Žirovnikovemu zboru v Št. Vidu nad Ljubljano. Hudih zahtev mu gotovo ni stavil. Matičen zbor jo je podal elegantno. V »Ptički« sem močno občutil humor glasbeno dobro zadetega Kettejevega besedila. Prvi in zadnji del sta jugoslovanskega značaja. Poslušalcem je bila jako všeč dr. Schwiabova »Z r a v a Marij a«, melodijozen napol cerkven, napol posveten zbor. Za dobršen del uspeha ima zaslugo gdč. Mila P o č i v a 1 n i k o v a, ki je prisrčno pela solo partijo. Stanka Premrla »Loig za
1 o g s e skriva« ni imel niikake privlačne sile, temveč efekta pa je doživela »Z d r a v i c a«. Mogoče ne toliko radi skromne uiglasbitve same, kot radi dr. Fr. Prešernovega teksta. Koga danes ne bi navdušila kitica:
Komu najprej veselo zdravico bratje orno zapet? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet! Brate vse, kar nas je sinov sloveče matere!
in pa zadnja, svojčas konfiscirana:
Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder solnce hodi prepir bo iz sveta pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.
Po navdušeno zapeti pesmi, se tudi navdušenje občinstva ni hotelo poleči, ploskanje je dobilo — demonstrativen značaj.
Pevski zbor »Glasbene Matice« si je s tem odličnim koncertom pridobil novih lavorik. Gre mu za umetniški užitek iskrena zahvala, neumornemu g. ravnatelju H u b a d u pa odkritosrčno priznanje! Naj prvemu koncertu kmalu slede drugi!	Zorko Prelovec.
NB. Poročilo o B a c k h a u s o v e m koncertu in o gostovanju Cešikega kvarteta priobčimo prihodnjič. — Koncert »Glasbene M a t i c e« so z nezmanjšanim uspehom ponovili v sredo 21. novembra t. 1.
Is in 61Š1 pilil ii.
XVIII.
Čvrste postave, čil itn jak,
Mož resen, a tudi veseljak, Zaveden vedno narodnjak: Od nog do glave — poštenjak.
Pregledajoč pred par dnevi sitare svoje liste najdem na ovitku enega teh listov gorii označene besede. Spominjale so me moža, s katerim sem bil v prvih letih svojega učiteljevanja na Kranjskem v prav intimnem stiku. Bil je to katehet Joža Z a 1 o k a r. Mnogo sent imel doslej opravka z gg. kateheiti mled svojim skoro 40-letnim delovanjem v ljudski šoli, a nobeden teh gospodov mi ni v tako živem in prijetnem spominu nego J. Za-Iokar.
Joža bil je original posebne vršite. Prava gorenjska grča ni poznal mnogo galanterije, odkrito je povedal vslkdar, kar je mislil, zahrbtnosti ni poznal. Pošteno je rad zabavljal, a pni tem hudega ni mislil nikoli. — Negoval je razen »šport«. Izvrsten pešec jo je mahnil ob prostem času — večkrat sem ga spremljal — čez hrib in plan. Cesto je kazal
Tako romajo sedaj »Ptički brez gnezda« po naši domovini. Priporočila jim ni treba ob njih zabavni obliki in zdravem jedru. Marsikomu kličejo svoj glasni meni ento, ker mladina se ne pokvarja samo v nižinah socialnega življenja; na duši in telesu pokvarjeno mladino, prave pohabljence srečamo vsak dan tudi v frakih in svili. »V zakonu je otrok prvi, nanj morata najprej gledati zakonska, potem šele drug na drugega«, pravi Milčinski (str. 150.) in dalje: »Namesto za društvo in njegov megleni1 blagor, delujte rajši za proispeh svojega lastnega gnezda. Tu je vir naroda!« (str. 72.) Jasno dovolj, več ni treba.
Ferdo pl. Kleinmayr.
PAVLE:
(V spomin t M dinarju Dolencu.)
Takrat, ko sem bral oni trojni mrtvaški list obenem, me je pretreslo. Naš Miha je padel na bojišču, doma sta mu umrla žena in najmanjši sinek. V tem poročilu je bilo toliko tragike, da so se za-solzile oči same; bilo je toliko obtožbe, da se je krčilo srce.
To celo v času, ko smo postali napram mnogobrojnim mrtvaškim listom že hladni. Poročila o smrti mnogobrojnih znancev in neznancev nas ne pretresajo več; smrt sama nam je postala nekako bližja, vsaikdaijnejša. Izgubila je na svoji grozoti, a tudi na svojem veličastvu; preveč se je pomešala med navadne Zemljane, premnogim „stiska roko, da bi zrli v njej še kaj posebnega.
Tudi p osmrtnice same so izgubile svoj resni značaj črne suknje in črnih rokavic; odele so se v delavno obleko ter ine potrebujejo več svečane besede. Tolika tragika je razlita po vsem svetu, da prehaja že v svoj kontrast ter jo spremljajo po svetu kričeči glasovi, pisane ounje in blazen smeh. Ti kričeči glasovi nas motijo in pisane cunje migotajo pred očmi, blazni smeh pa reže v dušo, da bi ne znal več napisati poštenega predvojnega nekrologa noben izurjenec. Kako naj ga pišem našemu Mihatu jaz, ki se tudi pred vojno nisem pečal s tem po-slonn ? —^
Pred mano stoji naš Miha. Tak kakor sva se videla zadnjikrat pred dvanajstimi leti pri usposobljenostnem izpitu, prej pa v letniku vsak dan. Raven, pokončen, črnih živih oči, črnih nakodranih las in črnih navihanih brk. Te brke je prinesel s seboj že v prvi letnik, kamor je prišel po dovršeni nižji gimnaziji iz »Krama«. Klobuk po strani, resno lice, ustna pa vedno pripravljena, da se odpro v prisrčen smeh. Tak gorenjski fant stoji Miiha pred mano.
»Kako je, Miha?«
»E, Pavle, saj veš —« pa zamahne z roko in se okrene.
Miha, kako je to, da se tedaj, ko si zamahnil z roko, nisi zavrtel na levi peti in udaril z desno ob tla, kakor sem vajen pri tebi iz prejšnjih dni? In roka ti ni segla v brke, da jih naviješ, marveč k očesu, da potegneš preko njega; kako to. Miha?
»Ko bi ne bilo žene in otrok!«
O, ti gorenjski fant, zato se tudi tebi ne da? Tudi ti nisi danes tisti, kot takrat, ko smo...
Kaj bi!? Takrat je bila v nas najži-vejša mladost, smrt je bila še vzvišena in bogve, kje, da smo jo poznali komaj po imenu. Danes, Miha, se druži z nami, hodi
med nami, ves svet pa stresa blazen smeh... Tako, da je komaj čuti besede: Ko bi ne bilo žene in otrok!
Žen, ki so prevzele na svoje rame vse skrbi in bridkosti, v srce pa so si do vrha nalile up in strah, da jim je dajal kot večna luč s svojo vero moči, s katero so prenašale težko breme. Lučka pa je ugasnila, izlil se je iz srca up in strah. Tedaj so onemele, sesedle se brez moči, brez krika in umrle.
In tistih otrok, ki so, porojeni v tej dobi upa in strahu, prinesli na ta svet temino slutnjo iz onega, da bodo živeli le, dokler more goreti lučka, ki ji je olje, up in strah. In ki umirajo zato, da se povrnejo nazaj v materino naročje, iz katerega so se bali priti na svet.
Glej, Miha, tudi tebe je zgrabilo! Odšel pa si od nas v tej dobi prvi in vzel seboj del svojcev. Zaradi tega te skoraj blagrujem navzlic tragiki.
In tam si našel dolgega Znidaršiča, ki je šel prvi od nas. Skupaj sta sedela v zadnji klopi pri peči — ali se,. ki sta prestala, smejeta nam, ki še vrvimo in časih ne vemo, ne kod, ne kam? in Arhar je z varna, da vas je trojica. —
Takole je: Vse, ki smo bili skupaj na učiteljišču, je smrt postavila v vrsto po abecednem redu; potem pa je stopila najprej na levo krilo in odvedla Znidaršiča. Polagoma je korakala mimo vseli na desno krilo in prijela za roko Arharja. Zdaj pa je kar iz srede poklicala Dolenca ...
Prihodnje leto obhajamo petnajstletnico, odkar smo se razšli. Ali bo do tedaj smrt še komu pomagala iz vrste? In komu ?
V.
Dozdajšnja raztno tri vanja o preustro-j i t vi našega šolstva so nam začrtala pot, po kateri nam je hoditi, da se načrt udej-stvi. Pokazala pa so nam tudi, da moramio preiti do podrobnega dela v posameznih skupinah, ki upoštevajo Ganglov načrt v 21. štev. »Tov.« Treba se je tudi z edin iti na vprašanje, ali naj sodelujejo pri vsaki skupini vsi udje v odseku, voljenem od »Zaveze«, ali naj prevzemajo po svojem nagnenju, večjem zanimanju in posebnih zmožnostih posamezniki delo le v posameznih skupinah.
(Vse slovensko učiteljstvo pa ponovno prosimo, da se udeležuje dela pri tem načrtu aktivnejše, kakor se ga je doslej. Saj je vendar potreba, da se izražajo in bistre tozadevne misli in pojmi, ker se le tako izboljšuje lahko ves načrt. Otresti se moramo že enkrat misli, ki nam je postala že načelo v vsem našem skupnem delu, da prepuščamo vsako delo le nekaterim, ki naj ga prirejajo in izgotav-Ijajo, vsi ostali pa izvršenemu podeljujemo z neinteresiranim pritrjevanjem svojo sankcijo. Kar potrebujemo vedno, je obče zanimanje in iniciativa; obča aktivnost! Da govorim z danim primerom:
Vsa učiteljska društva »Zaveze« so bila pozvana na sodelovanje pri tem načrtu preustrojitve našega šolstva, a do danes se ni odzvalo niti eno; niti nismo čitali, da bi že katero sklicalo v ta namen zborovanje ter to vprašanje postavilo na dnevni red. Taka indolenca pri učiteljstvu napram stanovskim in šolskim vprašanjem se obsoja sama! — Ta pripomba bi spadala sicer le pod črto, a namestili
vsakdanja. Tako in slično smo brali cesto v raznih dnevnikih, v vzgojeslovnih listih, čuli ob priliki raznih 'predavanj itd. ali oblika je bila drugačna. Tudi povesti s slično tendenco, kakor je Milanskega nam ravno ne primanjkujejo, ali sila dolgočasne so z večine s svojim suhoparnim moralizovanjem. Tega greha »Ptički brez gnezda« nimajo. Pisatelj stopa z živim argumentom naravnost do človeka, zabava te, itn le redkokdaj pokaže s prstom, a takrat vedno upravičeno. Zato je M il-čimskega knjiga med nami res nekak uini-kurn v svoji vrsti. Ni dvoma, da postane popularna, in zdi se ami, dia mora doseči tudi oni moralni vspeh, ki leži pisatelju na srcu. Vse predpogoje ima za to.
O predmetu samem nekoliko. Pisatelj ije zajel iz svoje prakse, ter nam je kakor priznan strokovnjak na tem polju podal zgodbo treh od doma zanemarjenih' dečkov, ki jih deloma pokvarjenost, deloma pretirana strogost, deloma brezbrižnost staršev in branje slabih knjig napotijo na cesto pogubljenja. Zbrani zgledi so tipični; posebno zgled Milančkovega doma, ki ni nikakor tako redek med našo inteligenco in pol inteligenco. Pri tej priliki je Milčinski prav srčen in govori marsikatero pogumno besedo, za katero sem mu zelo hvaležen. Menim namreč besede, ki jih glede raznih »neobhodno potrebnih«, »narodnih« društev polaga dr. Šipljti v usta (str. 70. in sledeče), in menim drastičen, a zelo verodostojen popis »delovanja« takih društev (str. 86. in sledeče ter str. 93. in 94.) To je vredno, da gotovi ljudje trikrat bero. Ko sem te res i zborne strani bral, sem nehote vzkliknil: »Bravo Milčinski!« In — smelo trdim — po vsem Slovenskem ga ni človeka, ki bi bolj upravičeno tako vzkliknili. Tu zastolpa Miilčinski ravno one nazore, za katere sem se jaz potegoval javno v letu 1914., in za katere so me po raznih dnevnikih tudi javno bičali in križali, seveda ne da bi s tem spravili resnice s sveta, in ne da bi me prepričali, da je bogo- in rodoljubno delo žrtvovati svoj čas in svoje moči bledoličnim društvicem »dvomljive vrednosti«. Zdaj prihaja Milčinski z isto glasbo. Ali radoveden sem, jeli ga bodo razni »Vereins-majerji« tudi križali? To je poglavje, o katerem bi se dalo (in se bo moralo v kratkem) obširneje govoriti, posebno sedaj, ko je vojna precej poimela z društvenim balastom. Pri tej priliki si ne morem kaj, da bi ne opozoril na Cankarjevega »Martin Kačurja«, ki o tem predmetu precej jasno govori.
V »ptičkih brez gnezda« kaže pa Milčinski tudi pot, po kateri je hoditi, da spri-deno mladino zopet pridobiš za pošteno življenje. Stankov slučaj, že nekak ek-strem, kaže res na poboljševalne zavode, ali to je le slednje sredstvo. Prvo je, da morajo starši svoje otroke res vzljubiti, z bolestjo vzljubiti. To je pisatelj zadel. Vzgoja otrok pričenja z vzgojo staršev, pravi nekako Ellen Key. Ta vzgoja pa je pri nas in drugod zanemarjena, in se reducira le na prostovoljno samovzgojo za ta najodgovornejši poklic. Tu bo treba odpo-moči. Drugo sredstvo je, vrniti otroka pri-rodi. V tesni stiki s prirodo živeč človek (in otrolk) ni pokvarjen. Zato je tudi vzgoja naše kmečke hiše vobče zelo dobra. (Glej: Tončkovo teto in dom Gabrona.) Zato vodi pisatelj Milančka, Miclko, Tončka zopet v dotiko s prirodo, iz katere je človek izšel. Sicer so še tu in tam raztreseni razni pedagoški migljaji, ali glavni misli sta pač: ljubezen, priroda. Menim, da sem pisateljevo idejo vobče pogodili.
svojega telesa jakost in izredno svojo moč je dnevno kaj sistematično uril doma; bil je izboren telovadec, spreten jahač, pa tudi plavač, da mu ga ni bilo kmalu vrstnika. Ljuba zabava mu je bil tudi lov. Skratka Joža je bil sportsman — come il faut!
V veselo družbo je rad zahajal. Sam imeniten basist je bil koj poleg, kjer se je popevalo. Marsikatero je časi rekel. Celo Pegaza je često zajahai, spodrkuil mu je ne malokrat. A to ni delo kaj; timbolj smo se mu smejali. Kjer je bil Joža, tam je bila zabava. Ni čudo torej, da je bil v vseh krogih priljubljena oseba!
Na vratih svoje sobe imel je pribit pod svojo vizituico vedno kak značilen napis, n. pr.:
Ce misliš tu vstopiti, stori to veselih krač!
Prisrčno pozdravljen mi tu: Zlasti če si slovenisk'ga rodu!
Nikar ne čakaj, kar vstopi! Prehladiš se lahko tu v lopi!
Kratko je življenje, Hitro mine čas: Zato je mat' ne zamudi Karkoli le ti nudi!
Dokler bodem taval tod, Ljubil bom svoj rod!
Ce meniš me p ose ti t tu,
Nikar ne misli, da kratiš mi mirti!
Vse rade volje dam, Kar zmore dom moj in hram!
Vse se ugonobi, vse mine, Ljubezen prava le ne — gine!
(Imel sem zabeleženih več takih izrekov, a so se mi poizgubili. Vsaj enkrat na mesec je Zalokar take napise zamenjal).
Da so ti izreki minogo in to v z g o -j i! n o uplivali na množine njegove obiskovalce — iz bogate s-voije knjižnice je Joža slednji teden ljudem izposoje v al knjige! — se pač ob seibi razume. —
Mladino je Joža neizmerno ljubil. Katehetiziral je z neutrudno vnemo. Brez nujnega vzroka ni opustil le en e ure n e. Kajpada je imel tudi uspehe po tem! — Otroci so ga ikar oblagrovali. Cela četa je bila vedno okrog njega, če se je kje prikazal na cesti. Ni pa prišel nikdar praznih rok med
ljubljene mu otročiče v šolo. Po vrsti jim je delil sadja, pecivo i. dr., najboj pa tistim, o katerih je znal po učiteljih, da so lepega vedenja in pridni tudi pri — njim Joža je bil dober pedagog. —
K meni je pogosto zahajal, jaz pa k njemu. Zaupno sva se pogovarjala o šolskih zadevah in odkrito mi je često pravil o svojih naklepih. Vedno je tuhtal, kaj bi počel, da bi pripomogel do boljše bodočnosti svojim rojakom. P r a v i na • r o dni učitelj!
Najbolj je Joža hrepenel po tem, priti v Ameriko med tamlošnje rojake Slovence. Vsaj pa je bil tudi predistiniran v to! »Le čez veliko lužo me vleče, tam bi si uredil župnijo po svoje ter župljane svoje si vzgojil po nazorih svojih!« Tako mi je večkrat dejal. In srčna ta želja se mu je res izpolnila ...
Ostavil sem Kranjsko. Minilo je par desetletij. Cesto mi je prišel v misli dragi moj Joža. Kaj pozitivnega o njem nisem mogel dozinati. — Kar naletim v nekem slovenskem časniku na notico, iz katere sem zvedel, da je Joža Zalokar brižen dušen pastir med Slovenci v Zjed. državah severne Amerike, kjer ga njegova čreda pestuje z največjo ljubeznijo. Po-
snio jo v besedilo članka, da se vnovič ne prezre!)
Glede načrta pa bi predlagal, da se zedinimo na sledeče obravnavne točke:
I.	Organizacija šolstva — (ita mora biti gotova najprej, ker tvori bistvo načrta, obenem pa tudi temelj vsej vzgoji kakor tudi stališču učiteljstva) in sicer:
a)	splošna ljudska šola in obvezno nadaljevalno (strokovno) šolstvo; se izvede v podrobnosti;
b)	srednje in visoko šolstvo; se prevzame v načnt (od naše strani, brez podrobne proizvedbe) le kot zahteva orga-nične celote;
c)	izobrazba učiteljstva ljudskih in nadaljevalnih šol; se izvede v podrobnosti.
Pri podrobni izvedbi se upoštevajo momenti:
a)	nravstvena vzgoja, pedagoške naprave;
b)	telesna vzgoja, pedagoške naprave ;
c)	pouk — didaktične naprave;
č) šolska organizacija v ožjem smislu;
d)	šolsko nadzorniško vprašanje.
II.	S o c i a 1 n e n a p r a v e pri š o 1 i.
III.	Učiteljska pr a gm a ti k a.
IV.	Iz ven šolska splošna narodna v z g o j a.
Ta načrt se po potrebi izpopolni, oz. izprane ni.
2.
Kot splošna načela in splošne zahteve, na katerih naj temelji ves načrt, navajam :
A. Splošno:
1.	Ves pouk in vsa vzgoja temelji na narodni podlagi.
2.	Vse šolstvo je urejeno tako, da mu je namen enotna narodna izobrazba; enotna v tem, da so deležni splošne izobrazbe lahko vsi udje naroda potom javnega pouka in potom javnih socialnih naprav.
3.	Ljudski šoli je namen, da vzgoji in splošno izobrazi najširše narodove sloje. Plod splošno izobrazbo, umevamo gotovo množino izobrazbe potom vzgoje in pouka, ki ustvarja lastno mišljenje, možnost sklepanja in dejanja. (S tem je začrtana tudi didaktična pot v splošnem šolstvu.)
4.	Nadaljevalne šole izobražujejo vse narodove rokotvorne sloje strokovno in jim nudijo sklošno izobrazbo kot nadaljevanje ljudske šole; (zato so potrebne uredbe učnih delavnic, razširjenih šolskih vrtov, gospodinjskih tečajev; pouk se vrši le ob delavnikih in izven večernih ur, pouk v telovadbi in v enem drugem živem jeziku.)
5.	Srednje šolstvo prevzema osnove znanstvene izobrazbe.
6.	Visokimi šolam je namen poglobitev znanstvene in strokovne izobrazbe, da tako izpolnjujejo svoje idealne in praktične naloge.
7.	Izobrazba učiteljstva ljudskih in nadaljevalnih šol je mogoča le v okviru. 5. in 6 .točke.
8.	Šolsko dobo posameznih kategorij določajo pedagoška načela in ožini na smoter teh kategorij.
9.	Vse šolstvo mora biti v svoji organizaciji urejeno tako praktično, da pre-preča nastaujenje inteligenčnega proleta-riata v narodu.
10.	Vak ud naroda ima pravico do brezplačne udeležbe pri izobrazbi v okviru vsega šolskega organizma po svojih nagnenjih in zmožnostih.
izvem natančen njegov naslov ter mu pišem. Bilo je to 25. februarja 1905. 1.
Čez par mesecev — 8. julija 1905 — dobim iz Amerike list od Zalokarja. Na ovitku pisma je bil natiskan nastopen naslov:
St. Barbara's Church Bridgeville. Allegheny Co.	Penn.
Un. St. N.-Amerlca.
Rev. J. Zalokar.----
Nad 12 pol pisemske oblike je obsegalo Zalokarjevo pisanje. .Obširno mi je razlagal Joža, kako je prišel v »Maleri-ko«, kaj se je trudil in pehal, da si je ustanovil tu dušno pastirstvo med svojimi rojaki, kakoršno si je tako srčno zaželel. 17 let že deluje taim in srečen je med ljubimi mtu župljani. Novo cerkev — posvečeno sv. Barbari — in udobni žup-ni dvorec si je sezidal v »Bričkih Vilah«; a to mu je naprtilo, težkega napora in velikih žrtev. Pa vse je premagal; železna volja pa neutrudno delo zmoreta tudi najtežavnejše zapreke...
Bridko se je pritoževal o svojih rojakih na Kranjskem, češ da ga neprestano nadlegujejo z raznimi prošnjami itd.
11.	Do višje znanstvene izobrazbe imajo prosto pot !e nadarjeni; a tudi ti le, če se je hočejo posluževati. (Sledi iz 10).
12.	Za dosego v 10. in 11. izražene pravice se zahteva brezplačnosit pouka in učnih sredstev v vseh šoilah, kakor tudi brezobzirna podipora za vse, ki bi se zaradi gmotnih družinskih razmer ne mogli razvijati po zahtevi 10. (Štipendiji, javni internati itd.).
B.	Načela za ugotovitev u č i t e i j s k e g a stališča:
1.	Za vse učitelje se zahteva popolna politična in gospodarska neodvisnost'.
2.	Šolskega voditelja voli učiteljstvo dotične šole, pa le za omejeno- dobo.
3.	Nadzomiška pravica krajnih šolskih svetov se odpravi.
4.	Za šolsko nadzorništvo posameznih kategorij se zahteva daljše delovanje na ravnotakih šolah in izkaz temeljite pedagoško-didaktične izobrazbe.
5.	V šolskih oblastih se mora zvišati vpliv učiteljev in njihovih konferenc (kakor tudi vpliv šolskih zdravnikov).
6.	Učiteljsko pragmatiiko si izdela v načrtu učiteljstvo samo ter ima odločilen vpliv na njen sprejem in njeno pre-uredbo.
C.	S o c i a 1 n e naprave:
1.	Ze povdarjema brezplačno«t pouka in vseh učnih pripomočkov.
2.	Ugotovitev pripomočkov za olah-kočenje študija ubožnim učencem (štipendiji, javni internati itd.).
3.	Šolsko zdravništvo in obvezno zdravniško nadzorovanje vseh učencev.
4.	Oskrbne naprave za otroke, ki so zapuščeni ali brez staršev.
5.	Šolske kuhinje in zavetišča.
6.	Skrbstvo za bolehne in slabotne otroke ubožniih staršev (javna otr : : zdravilišča in ckrepčevališča).
7.	Vse javne socialne naprave služijo splošni narodni vzgojni uredbi.
Č. Izvenšolska splošna n a-r o d n a v z g o j a:
1.	Kot dopoinujoče izobraževalne naprave se morajo ustanoviti javne mladinske in ljudske knjižnice, ki se vzdržujejo ali z občinskim davkom (kakor na Angleškem) ali -as skupnim delovanjem mi ¡subvencijami javnih korporacij.
2.	Poljudni vseučiliški tečaji se morajo v večjih krajih omogočiti z izdatnimi subvencijami javnih '.korporacij.
Tudi ta načela in zahteve podajam v pramotrivanje, izpolnenje in morebitno izpremenjenje. P. n. tovariše, ki so odse-kovi člani, pa prosim, da jih zlasti temeljito predelajo ter poročajo 'o teni meni, da sestavim nadaljno tozadevno javno obvestilo.	Pavel FSere.
Srednješolske vesti.
Novi srednješolski ravnatelji. Ravnatelj višje realke v Idriji dr. Stanislav Bevk je imenovan za ravnatelja na II. državni gimnaziji v Ljubljani, profesor na II. državni gimnaziji v Ljubljani Josip Wester za gimnazijskega ravnatelja v Novem mestu, profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani Anton Dokler za ravnatelja na ljubljanskem moškem in ženskem učiteljišču, in profesor na višji realki v Ljubljani Karel Cora za ravnatelja na tem zavodu. Cora je Nemec; bil je katolik, prestopil k protestantizmu in postal zopet katolik; njegova žena in sin sta protestanta. Za njegovo imenovanje se je posebno zavzemal na Dunaju katoli-
ški duhodnik monsignor dr. Evgen Lampe. Lep duhovni oče! Suplenti: Alojzij Sodnik in Andrej Prebil na I. državni gimnaziji, Fran Pavlic in Ivan Škerlj na II. drž. gim. in veroučitelj dr. Peter Sorli na državni realki v Ljubljani, so imenovani za začasne srednješolske učitelje
Za strokovnega nadzoimika telovadbe na srednjih šolah (z dekliškimi liceji) in na učiteljiščih na Tirolskem (z italijanskim učnim jezikom), na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji je imenoval naueni minister za dobo treh šolskih let 1917/18, 1918/19, 1919/20 od 1. oktobra 1917 dalje ravnatelja državne gimnazije v Mariboru g. Jožefa Tominška.
■■iniiHinii iiTi himifih1 iiin»i> tmiii'miiininiiiiii iiiii'ninimri r -¡«s
ii naie ©maniiaiciie.
Skupsi© zad@wa.
Iz Zaveze avstr. jugoslovanskega učiteljstva.
Vzpored za delegacijsko sejo, ki se vrši dne 27. decembra t. 1. v Ljubljani, priobčimo v prihodnji številki. S tem damo Zavezinim društvom pa tudi posameznim članom priliko, da še lahko prijavijo ak-stalne predloge in nasvete in sploh vse on? nujne zadeve tičoče se šolstva in učiteljstva, o katerih želijo, da bi se razpravljalo na delegacijski seji. Kar se tiče mandatov Zavezine delegacije poudarjamo ponovno, da so po Zavezinih pravilih mandati veljavni do izvolitve novih delegatov, zato imajo v letu 1914 izvršene volitve polno moč tudi za delegacijsko zborovanje o božiču, in dotična društva naj izvrše samo event. dopolnilne volitve, če se kak delegat iz kateregakoli vzroka ne more udeležiti delega-cijske seje; društva pa, ki v letu 1914niso bila izvolila delegatov, naj to store takoj in imena delegatov prijavijo čimprej Z a -vezinemu Vodstvu, da bo vsako društvo p o 1noštev i 1no zastopano na tej jako važni seji. Za izvoljene delegate je obvezno, da se morajo udeležiti seje.
Dosedaj je nadomestne volitve izvršilo šele Učiteljsko društvo za Trst in okolico ter izvolilo za delegate predsednika Antona Germeka (glasom Zavezinih pravil) za namestnico Marijo Kmetovo, Erno Rozmanovo, za namestnico Štefanijo Bun-čevo, Karla Mahkoto, za namestnika Sla-voja Dimnika, Engelberta Gangla, za namestnika Ivana Tavčarja. Nanovo je izvolilo delegate Konjiško učiteljsko društvo, in sicer tovarišico Marijo Pleškotovo, učiteljico v Čadramu, predsednika Ferdo Bo-biča bo nadomestovala tovarišica Marija Bezlajeva. Tudi druga društva naj store svojo dolžnost!
Vsak delegat naj si pravočasno preskrbi potno dovoljenje!
Vodstvo Zaveze.
Na letošnji delegaciski seji pride v razpravo Zavezin „Poslovni red." Da vsak delegat natančno prouči načrt in se temeljito pripravi na to važno točko dnevnega reda in da olajšamo debato, priob-čujemo poročevalcev načrt.
Načrt za „Poslovni red54 Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Člen I.
Odseki.
a) Stalno je voliti člane štirih odsekov, ki so:
Večkrat je že požrtvovalno pomagal, a naposled je onemogel... Presedalo mu je že proisjačenje brez mere in kraja. Navedel mi je več vzgledov tega nadležnega prosjačenja. Naj navedem le dva slučaja:
I.	Nek premožen mlinar z Ribniškega okraja želi, da bi mlu Joža dal študirat sina. Joža mm željo šaljivo odkloni veleč: Vaš malin naj pridno le melje,
Na zelniku Vašem pa bujno naj rase
(Vam) zelje!
Zraven pa pijte in zijte kar brez skrbi, In lahko v šolah šolate še študente; tri!
II.	Župnik ene največjih fara na Notranjskem — farni patrom sv. Martin — piše Joži, naj mu svetuje, kako naj bi novo cerkev sezidal ter kako naj bi v njej 11 a p r a v i 1 peč im po kakem kopiitu. Temlu de Joža: a) Sv. Martin je dal svoj plašč zmrzuijočemu revežu, a ne peči. — b) Zameti-, kraška burja i. dr. ustavljajo ljudi na poti d o cerkve, a ne v c e r -k vi. — c) Če je šola v H. zakurjena, pa vkljub temu otrok radi hude poti (zameti — mraz — burja) n i v š o l o. — d) Za zidanje nove cerkve se bo našlo ziidiva na Krasti dosti, denar pa se nad pritegne z raznih podružnic: vsaj ga je tam nakopičenega dovolj! Potem bo že šlo. A truda
in dela še bode na preostajamje. Le poskusiti je treba! Jaz sem to storil do sita.
Najbolj me je oveselilo v tem listu dejstvo, da je Zalokar v njeni z bistrim očesom tudi motril razvoj našega ljudskega šolstva ter z zadoščenjem se dotaknil organ iza t oričnega dela slovenskega učiteljstva, poudarjajoč, da so slovenski u č i t e 1 j i 1 a h k'o p o n osni n a svojo »Zavezo«, to 'prvo vseslovensko združbo. Kako resno je ¡mislil glede te naše združbe, kaže konec njegovega lista, ki slove:
Želim Vam, predragi, vse najboljše čase, Učiteljski vaši »Zavezi« pa
polne kaše!
*
Pisal sem Joži še enkrat v Ameriko, a odgovora nisem dolbil več. Mož je podlegel prevelikemu naporu, žal, prezgodaj! Kritje ga tuja zemlja — menda že nad 10 let —, a počiva med — svojci! Bil je pravi slovenski apostol in učenik. Čast njegovim lnianom. Bodi mu ohranjen trajen spomin! —
Tovariški pozdrav in poiklom!
Vaš stari Slamoštev.
1.	gospodarski odsek,
2.	stanovsko-politiški odsek,
3.	pedagoško-didaktiški odsek,
4.	časnikarski odsek-
b)	Delegacija lahko sklene, da se po potrebi osnujejo še drugi odseki.
c)	Odseki rešujejo vloge, izročene od vodstva, ter pripravljajo predloge in nasvete za seje upravnega odbora in delegacije.
č) Važnejša, principijalna vprašanja mora razposlati dotični odsek vsem okrajnim učiteljskim društvom v razpravo. O teh vprašanjih je sklepati šele tedaj, ko se je zaslišalo mnenje zborov okrajnih učiteljskih društev, sporočenih potom zvez.
d)	Seje odsekov sklicujejo načelniki, kadar se jim zdi potrebno in primerno, ali če to zahteva polovica članov odseka.
e)	Seje odsekov je teden dni prej prijaviti Zavezinemu glasilu.
f)	Posvetovanjem odsekov je na vsakem Zavezinem zborovanju odmeriti toliko časa, da lahko rešijo svojo nalogo temeljito in vsestransko. Njim je odka-zano najvažnejše in najodgovornejše delo. O predlogih, nasvetih in sklepih poročajo upravnemu odboru in delegaciji odsekovi poročevalci, ki jih izvoli vsak posamezni odsek.
g)	Načelniki odsekov prijavijo 14 dni pred Zavezinim zborovanjem vodstvu, koliko časa si žele za zborovanje svojega odseka.
h)	Zborovanja odsekov lahko trajajo več dni.
i)	Stalni odseki si lahko izdelajo svoj poslovni red in so samoupravni. Njih poslovni red pa mora potrditi delegacija.
j) olani odsekov pa so dolžni opazovati gibanje med učiteljstvom, ki ima stik s programom odseka. Po možnosti naj o svojih opazovanjih poročajo v odseku in v stanovsko-politiškem glasilu; vse-' kakor pa o kakem kvarnem pojavu, ki bi bil v škodo enotnemu organizmu jugoslovanskega učiteljstva, poročajo odseku, da pride poročilo v razpravo na delegaciji in v okr. učit. društvih.
k) Gospodarski odsek voli statnega preglednika Zavezine blagajnice.
1) «Jani vodstva in upravnega odbora se smejo udeleževati vseh sej odsekov. Imajo pa le posvetovalen glas.
Člen II.
Javni društveni shodi.
a)	Predavanja in predlogi za javni društveni shod se morajo prijaviti vodstvu najmanj štiri tedne pred zborovanjem; obenem je naznaniti vodstvu dotičnega govornika.
b)	Glasovanje se vrši z vzdigovanjem rok po nadpolovični večini glasov. Ako je glasovanje dvomljivo, se napravi nasprotno glasovanje. Pri enakem številu glasov odloči predsednik. To velja za vse slučaje, kjer ni v pravilih drugače določeno.
c)	Javni društveni shod je sklepčen ob vsakem številu navzočnikov.
č) Predsednik podeli besedo posameznim govornikom v istem redu, kakor so se oglasili. Vsak govornik se mora prijaviti k besedi z listkom, ki je na njem zapisano njegovo ime, značaj in bivališče.
d)	Razpravo uvede poročevalec, ki ima vedno končno besedo.
e)	Na zborovanjih stavljeni predlogi se morajo oddati predsedniku pismeno pred končno besedo poročevalčevo. O predlogu, ki ga ne podpira vsaj ena četrtina navzočih članov oziroma delegatov, ni razprave.
f)	Nujni predlog je tisti, ki ima to označbo in ki ga je podpisalo najmanj dvajset društvenikov Zavezinih članov. Izročiti ga je pred zborovanjem delegacije ali javnega društvenega shoda predsedniku, ki ga mora dati v razpravo pred dnevnim redom. Utemeljuje ga prvi izmed podpisancev.
g)	O predlogu za konec debate ali za prehod na dnevni red se mora glasovati takoj. Klicem po nasprotnem glasovanju mora predsednik ustreči.
h)	Ako je sprejet predlog za konec debate,, smejo govoriti le še oni, ki so se oglasili že pred tem predlogom.
i)	Predsednik ima pravico seči govorniku v besedo, ga opominjati, naj ostane pri stvari, ga klicati na red ali ran končno odvzeti besedo.
j) Govornik, ki se mu je vzela beseda, ima pravico, sklicevati se na zbor; v takem slučaju se mora takoj glasovati.
k) Vodstvo postavi za vsak javni društveni shod reditelje, ki se njih odredbam mora vsakd® pokoravati.
Člen III.
Društva.
a) Legitimacije delegatom in članom odsekov morajo dati zveze, oziroma dru-
štva, ki jih odpošljejo. Tiskovine preskrbi vodstvo Zaveze.
b)	Volilne predloge za člane odsekov imajo poslati učiteljska društva — kot sklep svojega zborovanja — deželnim zvezam, ki izdelajo terno in jo odpošljejo vodstvu Zaveze. Ta je predloži pred volitvami članom delegacije iz posameznih dežel. Na ta volilni predlog se je treba vedno ozirati.
c)	Društva naznanijo delegate takoj po izvolitvi svoji zvezi, ta jih pa naznani vodstvu Zaveze. Kjer zveze ni, store to društva direktno.
Člen IV.
Članarina.
a)	Vsak v Zavezi organizovan učitelj in vsaka v Zavezi organizovana učiteljica plačuje mesečne prispevke po 2 K, zato pa prejema brezplačno „Učiteljskega Tovariša" in nima niti za okrajna društva niti za deželne zveze plačevati nikakih drugih prispevkov.
b)	Vsaka deželna zveza pošlje meseca decembra vsakega leta vsakemu posamezniku svojega članstva po 12 položnic, ki jih ti mesečno ali vsaj vsak drugi mesec z zneski po 2 K, oziroma po 4 K oddajo na svoji pošti.
c)	Deželne zveze, ali kjer teh ni, učiteljska društva odpošljejo v Zavezino bla-gajnico tolikokrat po 10 K, kolikor je v njih organizovanih učiteljev in učiteljic. Iz teh prispevkov se krijejo izdatki za „Učiteljskega Tovariša41 in za upravo Zaveze.
č) Ti prispevki se plačujejo Zavezi lahko mesečno, vsekakor pa tekom meseca junija in tekom meseca decembra vsakega leta.
d)	Ostanek članarine se porazdeli med deželne zveze in njih društva po razmerju števila članstva in na način, kakor to določajo občni zbori zvez.
e)	Kjer deželnih zvez ni, pridrže učiteljska društva ostanek članarine zase.
f)	S članarino, koliko je ostane deželnim zvezam in njih društvom, oziroma — kjer deželnih zvez ni — posameznim društvom, predvsem krijejo zveze in društva stroške svoje uprave. S prebitki razpolagajo tako, kakor to določajo njih občni zbori v prvi vrsti z ozi-rom na stanovske in kulturne svrhe in potrebe.
g)	V pokritje posebnih in izrednih stroškov in izdatkov smejo Zaveza, deželne zveze in društva po sklepih delegacije, oziroma občnih zborov nalagati svojemu članstvu izredne in začasne posebne doklade.
Č 1 e n V.
Končne določbe.
a)	O zborovanju Zavezinih članov (§ 4. pravil) je poročati Zavezinemu glasilu, za kar ima vsak član izvoliti letno poročevalca. ]sto velja za vsa učiteljska društva.
b)	Vprašanja izprožena na zborovanjih Zavezinih članov, ki so za vse učiteljstvo važna, je poslati vodstvu Zaveze, da jih da odsekom v razpravo.
c)	Zavezino glasila mora priobčati poročila o glavnih skupščinah.
č) Delegacija izvoli vselej tri pregledovalce račanov iz svoje srede, ki pregledajo račune in poročajo o njih prihodnji delegaciji.
d)	Zapisnikarji vodstvenih, upravnega odbora in odsekov sej objavljajo vse sejne sklepe v društvenem glasilu, če se ne proglase za tajne.
e)	Vodstvo Zaveze ima pravico; določiti vsakemu članu upravnega odbora kako poročilo, ki ga je dolžan dotičnik tudi prevzeti.
f)	Učiteljsko društvo, v katerega okrožju se vrši glavna skupščina, priredi vse potrebne krajevne priprave, plača dotične stroške ter ima pravico zahtevati iz Zavezine blagajnice v slučaju primanjkljaja vsoto do 100 K.
g)	Dokler Goriško nima deželne zveze, volijo člane odsekov društva v sporazumu in tudi sporazumno skupo krijejo stroške.
*
* *
Prijavljam načrt za „Poslovni red" naše Zaveze, da ga delegati lahko preštudirajo, ker se bomo na letošnji delegacijski seji o njem razgovarjali in sklepali. Nova Zavezina pravila je sprejela delegacija na svoji seji dne 10. avgusta 1912 v Celju. Istega dne je upravni odbor po dolgi debati odobril besedilo člena IV., točka a) in b), takratnega načrta za „Poslovni red"; vendar sem v današnjem načrtu zvišal zneske za 50 vin. To pa iz razloga, da na ta način pridejo vendar enkrat naša društva do potrebnih materialnih sredstev, ki naj z njimi končno sanirajo svoje finance. Treba je urediti stare račune, da začnemo na čistih in trdnih temeljih z novim delom! Kaj pa je danes 1 K ? Nič! Ko je dobivalo in ko dobi Zavezino učiteljstvo doklade,
naj ob njih misli tudi na svojo organizacijo in na svoje liste: spomni naj se svojih organizačnih dolžnosti. Ako bi vsak posameznik od Zavezinega učiteljstva dal vsak mesec na stran po 5 K, bi imel vedno pripravljeno rezervo v pokritje organizačnih zahtev, za naročnino „Popotnika" in za potnino k društvenim zborovanjem. Ta stanovski davek naj bi bil vsakomur tako samoobsebi um-ljiv, kakor so izdatki za telesno hrano. Tudi bi ne bilo nič napačnega, ko bi vsako naše društvo razpolagalo z manjšim ali večjim fondom, dane bo tistih večnih tožba o društvenem gmotnem stanju, ampak da bodo društva lahko služila svojim pravim namenom in za vsako priliko in silo imela potrebna materialna sredstva že pripravljena. Sicer je pa ta določba le začasna, ker jo more vsaka delegacija izpremeniti: ali zviša ali pa zniža prispevke. Ako in kadar izpremenimo „Učit. Tov." v dnevnik, in na podlagi izkušenj, ki nam jih prinese doba do prihodnje delegacijske seje, lahko to določbo izpremenimo ali neizpreme-njeno pustimo, kakor bosta zahtevala potreba in uspeh. To je vprašanje, ki ga bodo rešili v prvi vrsti naši blagajniki in upravniki! Iz teh razlogov sem mnenja, da delegatje letos lahko pritrdijo mojemu predlogu. — V današnji načrt „Poslovnega reda" so sprejeti vsi nasveti, ki sem jih dobil do zgodnje pomladi II 1914. V današnjem načrtu stopa na IV. mesto člen V. prvotnega mojega načrta ker so se nekateri do zgoraj imenovanega termina (zgodnje pomladi 1. 19 i 4) izrekli tudi proti temu, da bi stalno tajništvo (prejšnji člen IV.) kreirali s „Poslovnim redom". Glede stalnega tajništva sem priglasil delegaciji poseben predlog. V današnjem členu IV. so nove točka e), f) in g). Eventuelne iz-preminjevalne predloge in nasvete prosim poslati zanesljivo do 22. grudna 1.1. vodstvu Zaveze, da mi bo mogoče do delegacije izvršiti na njih podlagi potrebne korekture.
E. Gangl, poročevalec.
Za delegacijsko sejo je poslal tovariš Gangl dva važna predloga, ki naj ju delegati natančno prouče in se o njiju posvetujejo s svojimi tovariši, da pridejo te-meljiro pripravljeni na sejo. Predloga se glasita:
I. Predlog glede na ustanovitev strokovnega tajništva Zaveze.
V načrt izpremenjenih pravil naše Za veze, ki bomo na njih podlagi letos prvič zborovali in ki jih je odobrila delegacija na svoji seji v Celju dne 10. avgusta 1912., sem sprejel tudi določbo, naj se osnuje v Zavezi stalen urad pod naslovom „stalno tajništvo." Delegacija se je po večini izjavila proti temu, zato je moralo stalno tajništvo iz pravil. Potem sem hotel s stalnim tajništvom v Poslovni red, kakor sem ga pripravljal za sejo delegacije v Pulju 1. 1914, a nekaj glasov sem čul tudi proti temu. Zato ni danes stalnega tajništva v načrtu Poslovnega reda, pač pa prijavljam upravnemu odboru in delegaciji poseben predlog. In to iz dveh razlogov. Kakor vsakemu od nas,,tako je tudi meni do tega, da sprejmemo Poslovni red, ki ne vsebuj nobene bistvene določbe, ki niso vsi zanjo. Ako ni v Poslovnem redu stalnega tajništva, ga more delegacija sprejeti po današnjem načrtu, In to je potrebno^ z ozirom na začetek novega delovanja. Če bi torej silil s stalnim tajništvom v Poslovni red, bi se to dalo razlagati tako, kakor da namenoma preprečujem sprejetje Poslovnega reda, da hočem torej delovanje Zaveze ovirati. Saj vem, da ljudje o človeku rajši slabo mislijo nego dobro; če ne gre drugače, pa cepijo dlako. Od moje kot poročevalčeve strani ne bo zaprek, da bi Poslovnega reda delegacija ne mogla sprejeti. To je prvi razlog, ki me je dovedel do sklepa, da prijavljam svoj predlog. Drugi razlog pa se mi zdi tehtnejši od prvega, in sicer zato, ker govori za uvedno stalnega urada nujna in neodložljiva potreba. Delo v Zavezi raste od dne do dne in naraste v bližnji bodočnosti do obsega, ki ga društveni funkcionarji (vodstvo) ne bodo mogli zmagovati s točnostjo in brzino, kakršno organizačno delo zahteva. Funkcionarji imajo svoje stanovske posle, zato ne morejo vseh svojih moči posvečati zgolj organizaciji, pač pa lahko to delo vodijo v smislu določb pravil in Poslovnega reda ter sklepov upravnega od-ftbora, odsekov in delegacije. Ce hočemo točno, redno in brez zastankov naprej, moramo imeti koga, ki bo reševal sprotna dela ter opravljal vse druge posle, ki jih zahtevata uprava in delo take organizacije, kakršna je naša. To je mogoče samo tedaj, ako ustanovimo stalen urad, ki ga danes imenujem strbkovno tajništvo in kakršnega imajo vse večje, strokovne, stanovske in tudi politiške organizacije. Ko bi že tak urad imeli, bi bilo
lahko to in ono drugače. A tega ni krivo vodstvo Zaveze, temveč je krivda na strani onih, ki so ustanovitev stalnega urada preprečili. S sprejetjem današnjega načrta Poslovnega reda (člen IV.) bo dana možnost ustanovitve strokovnega tajništva tudi glede na gmotno stran. Končno pa je točka a) organizačnega Statuta strokovnega tajništva glasom mojega predloga štilizovana tako, da je dana prilika tako upravnemu odboru kakor delegaciji, da to zadevo natančno preudari, preden izreče da ali ne. — Z ozirom na vse ravnokar navedeno predlagam:
a)	Ako sklene delegacija na predlog upravnega odbora, se lahko v Zavezi osnuje strokovno tajništvo.
b)	Strokovno tajništvo je Zavezin urad, ki opravlja vse pisarniške posle v ekse-kutivnem in informativnem oziru.
c)	Strokovno tajništvo skrbi za stik med centralo in članstvom, za izpopolnitev in ojačenje organizacije ter za izvedbo Zavezinega namena.
č) S strokovnim tajništvom se lahko združi uredništvo in upravništvo Zavezinih listov, in to zlasti z ozirom na prostore, pa tudi na osebe.
d)	Strokovno tajništvo vodi predsednik Zaveze.
e)	Gmotno stran strokovnega tajništva rešujeta združena gospodarski in časnikarski odsek.
f)	Mesta uradnikov se morajo vedno razpisati.
g)	Vsak uradnik strokovnega tainištva se sme po sklepu upravnega odbora odpustiti, ako krši pogodbo.
h)	Plačo in naslov uradnikom določa u-pravni odbor na predlog gospodarskega odseka z naknadnim odobrenjem delegacije.
i)	Uradnike imenuje v najnujnejših slučajih vodstvo, sicer pa upravni odbor, v obeh slučajih z naknadnim odobrenjem delegacije.
j) Strokovni tajnik referira in predava v Zavezi včlanjenim društvom o stanov-sko-strokovnih in organizačnih vprašanjih, če nosijo potne stroške in dnev-ščino društva, ki ga povabijo, k) Strokovni tajnik mora skrbeti za okrep-ljenje organizacije in stanovskega naraščaja ter je strokovni referent za liste.
1) Vsakemu uradniku izda vodstvo ob imenovanju dekret, kjer je natančno navedena njegova plača in je začrtan njegov delokrog. Prepis tega dekreta hrani z nastavljencevim podpisom pred sednik in je ta prepis smatrati kot pogodbo.
Formalno predlagam: Ako upravni odbor, oziroma delegacija sprejme moj predlog, naj se ta organizačni štatut pod naslovom „Strokovno tajništvo" sprejme v Poslovni red kot člen IV.
E. Gangl.
II. Predlog tičoč se preuredbe „Učiteij-skega Tovariša" v dnevnik.
Na seji upravnega odbora dne 10. septembra t. 1. sem stavil tozadevni predlog, ki ga je upravni odbor sprejel brez de bate. Predlog je z utemeljevanjem vred priobčen v 21. štev. „Učit. Tov." z dne 19. oktobra t. 1. Na to utemeljevanje se danes sklicujem, ko vodstvo Zaveze stav-Ija moj predlog delegaciji v razgovor.
Dodajem še to-le: a) Ni nobenega dvoma, da učiteljstvo silno pridobi na ugledu, veljavi in vplivu, ako stopi v službo slovenske javnosti in slovenske kulture s svojim dnevnikom, ki bo po svoji pisavi odgovarjal temeljem naše Zaveze: narodnosti, naprednosti in demokratizmu.
b)	Svoje ljudstvo, živeč in delujoč med njim, poznamo sami najbolj, zato bomo lahko glasniki in propagatorji njegovih težav, želja, krivic, potreb in zahtev — to toliko lažje, ker ostanemo neodvisni od vseh strani. Odvisni bomo zgolj od gospodarskega, socialnega in kulturnega stremjen-ja svojega naroda in svojega stanu, ki mu hočemo služiti z vsemi silami.
c)	Naslov našega lista ni nobena zapreka, da bi ga ne mogli razširiti v dnevnik. Ze danes ga berodajiki po javnih lokalih, toliko rajši ga bodo brali poslej, ako bo izhajal vsak dan in po raznovrstnosti, stvarnosti in dostojnosti svoje vsebine zbujal zanimanje. Na ime se človek kmalu navadi. Ako lahko zahteva danes gost v kavarnici: „Prosim Tovariša!" bo tudi pozneje lahko zahteval po trafikah in kolodvorih isto. Tudi „Arbeiter-Zeitung" ne plaši nikogar, da bi je ne naročal, kupoval ali bral. Ime je postranska stvar, glavno je vsebina. Sicer je pa ime našega lista splošno znano, saj je najstarejši slovenski časopis, in naši prijatelji in sovražniki so ga že prav obilokrat citirali.
č) Vsebino mu bo mogoče izpopolniti tako, da bo govoril o vsem, kar sodi v resen list (glej točko a) in b)!) Važnost šolstva in učiteljskega stanu hočemo potom svojega dnevnika dvigniti do tistega uvaževanja in tiste višine, ki jima gre z
ozirom na vsestransko povzdigo slovenskega naroda. Svojim stanovskim vprašanjem pa posvetimo stalno rubriko, ki bo toliko važnejša in zanimivejša, ker bo vedno aktualna, kar je samo v dnevniku mogoče.
d)	Aktualnost pa bo mogoča tudi z ozirom na vso drugo vsebino, ker imamo svoje somišljenike po vsem našem ozemlju, ki bodo skrbeli za zanimiva poročila in med neučiteljskimi krogi budili interes do našega dnevnika. To dopisovalno in agitačno delo naj organizujejo naša okrajna učiteljska društva, ki jim pripade tudi skrb za nabiranje oglasov, kar napravljaj list potreben in mu dovajaj materialnih koristi!
e)	Temeljni pogoj pa nam je dan s tem, ker imamo svojo tiskarno, ki je popolnoma urejena in z vsem preskrbljena, česar je treba dnevniku. Zaradi tiskarne zažnemo lahko z dnevnikom takoj.
f)	Najvažnejše pa je, da damo listu najprej trdno gmotno podlago, da torej ne začnemo takoj računati s kreditom ali z deficitom, ker bi eno in drugo pomenilo slab ali ponesrečen začetek. Da ne bo takoj dobička, je gotovo, a skrbeti moramo,^ da ne bo prvo leto izgube in dolgov. Če bi morali začeti s temi, je bolje, da ne začnemo! To vprašanje pa lahko rešimo po načelu samopomoči, in sicer tako, da zgrade zanesljiv materialen temelj okrajna učiteljska društva. Enostavno tako: Kolikor članov ima vsako okr. učit. društvo, tolikokrat po 10 K založi kot osnovno glavnico, ki jo dobi od uprave vrnjeno, kadar bodo dopuščala njena sredstva, ako društvo izrecno ne izjavi, da ne reflektuje na to vračilo. Tako odpade na vsako društvo po par sto kron, a skupaj bo to zadosten osnovni kapital, da lahko mirno in dobro začnemo. Društva sama poskrbe zato, kako nabero pripadajoči znesek: nekaj dado posamezniki, nekaj pridobe s kreditom. V majhnem se da to vprašanje lahko hitro in uspašno rešiti.
Te točke dodajam svojemu, zgoraj citiranemu utemeljevanju ter računam na uvidevnost in preudarek delegatov. Zato prosim delegacijo, naj pritrdi mojemu predlogu s seje upravnega odbora dne 10. septembra t. 1.	E. Gangl.
Ifcajersk®.
Konjiško učiteljsko društvo je izvolilo za svojega predsednika tovariša Ferdo Bobiča, nadučitelja v Stranicah pri Konjicah.
Trst,
Učiteljsko društvo za Trst in okolico priredi v nedeljo, dne 16. decembra t. 1.,' društveno zborovanje v prostorih za-poslovalnih tečajev goriškega učiteljišča, ulica Torrente št. 12/11. Začetek točno ob 9 '/2 dopoldpe. Dnevni red:
1.)	Nagovor predsednika.
2.)	Načrt preustrojitve našega šolstva. Poročata tovariša Ferdo pl. Kleinmayr in E. Gangl.
2.) Načrt za „Poslovni red" Zaveze. Poroča tovariš E. Gangl.
4.)Slučajnosti.
Prosimo in pričakujemo polnoštevilne udeležbe.	Anton Germek,
t. č. predsednik.
Kranjske vesli.
—r— Iz ljudskošolske službe. Vpoklicane nadučitelje oziroma učitelje nadomeščajo: Otona Zinnedkerja v Poljanah suplentka Marija Tillyjeva, Franca Langerja v Crmošnijicah absolventinja učiteljska kandidatka Helena Matkcviče-va, Rudolfa Obrekarja v Cepljah absoi-viirana učiteljska kandidatka Marija Laik-netrjeva, Josipa Dolgana v Suhorju Olga Hribarjeva in Ivana Riglarija v Samiču Frančiška Bezlajeva; obolele učiteljice nadomeščajo: Matildo Verbič - Jagrovo v Sp. Karteljevem abs. učiteljska kamdi-Kdatka Marija Vogrinčeva, Avg. Klan-čairjevo v Kamniku Marija Kladvova, Marijo Zalkrajškovo v Metliki Alojzija Severjeva, Angelo Jureoič - Kumeljevo v Strekljevcu začasna učiteljica Josipa Rozmanova; za suplentike so imenovane: učiteljska kandidatka Marija Arriglerjeva v Ribnici, Frančiška Kunaverjeva na Brezjah, Josipa Korbarjcva v Preserju in Emestina Gospodaric v Kresnicah; učiteljici Antoniji Kren - Jakličevi je poverjeno' začasno vodstvo ljudske šoilc na Koroški Beli; Marija Chladeikova je imenovana za začasno učiteljico v Borovnici; učiteljica Pavla Gdtzlova na Vrhniki je vpokojena; za siuplentke so imenovane: Ljudmila Gabrškova v Hrušici, Emilija Kifemlova v Smuki, Marija Perkotova v Stopicali in Stanislava lskroiva v Sp. Šiški, Josiipina Gradišarjeva v Lescah, Frančiška Weberjeva v Starem trgu, Marija Getinskijeva v Starem logu, Marta Martinizova v Novem kotu in učitelj-
ski kandidat Viljem Grundner za siiplen-ta v Koroški Beli.
—r— Pred c. kr. izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šole v Ljubljani so se izvršili v letošnjem novem-berskem roku izpiti za ljudske in meščanske šole ter so bile usposobljene nastopne učiteljske kandidatke: A. Za meščanske šole: L Za francoščino s slovenskim in nemškim učnimi jezikom: Ana Fuiks in Marjeta Trattnik. B. za ljudske šole: I. s slovenskim učnim jezikom: Angela Mandelj; II. z nemškim učnim jezikom: Czerveny Adelbeid, Failie Julija, Kittag Henrita, Žumer Leopoidina; III. za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom: Blejec Marija (sestra Vincentina), usmiljenka Fricelj Marija (sestra Canisia, uršulinika), Grafenauer Jerica (sestra Bogomira v Marijanišču), Grohar Marija, Hribar Julijana, Hriber-nik Frančiška, Javoršek Marija, pl. Klein-mayr Tekla, Kmet Julijana, Korbar Josi-pina, Kosec Neža, Leben Frančiška (sestra Iimaikulata, uršulinka), Leskovec Pavlina, Lužar Friderika, Matkovič Marija, Meglic Katarina, Pire Stanislava, Rejc Frančiška, Rostohar Kairo! ina, Sla-novec Ljudmila, Soklič Vida, Sorčan Ana, Trtnik Alma, Urbajs Marija, Žagar Leopoildina (sestra Serafina, uršulinka), Zliindra Valerija, Toreli Marija.
—r— Nagrade. Iz premoženja bivšega vrtnarskega društva je podelil ces. kr. deželni šolski svet nagrade v višini 72 K 16 vin.: nadučitelju Titu Grčarju, Valentinu Clementetu in Konradu Barie-tu. Metelkovo ustanovo v znesku 80 K 41 vin. je podelil deželni šolski svet učiteljem: Francu Štefančiču, Francu Mu-sarju, Dominiku Bricu, Andreju Vilfanu, Valentinu Zavrlu in Francu Zagorcu.
—r— Iz ruskega ujetništva se je oglasil tovariš poročnik Josip Špenko iz Podgore pri Ljubljani. Ujet je bil začetkoma avgusta pri Fokšani ob reki Putni v Ruammiji. Piše, da so z njim zajeti tudi njegov brat Fortunat, učitelj Petje in nadporočnik Zupančič iz Kaimence. Sporoča srčne pozdrave vsem slov. tovarišem. Njegovna slov: Vojnoplenij ofic. Y. Špenko, Gorod Insar, Gubernija Penza, Rusija.
—r— Umrl je v Vrdu pri Vrhniki tovariš Franc Stoječ, nadučitelj v pok. Blag mu spomin!
—r— Po prizadevanju šolskega voditelja Frana Potokarja se je podpisalo v šolskem okolišu Dragatuš V. in VI. vojnega posojila, prodalo raznega blaga in nabralo na prispevkih oib raznih prilikah za vojne naimene v šolskem letu 1916/17 skupaj 88.220 K 61 vin. Poileg tega so nabrali šolski otroci 8:5 kg divjega kostanja, 2:34 kg kopriv, 17 kg starega papirja, 16 kg robidnega listja in napletli 427 metrov širokopletenih in 1800 metrov ozkopletenih kit za slamnate čevlje, ¿lična dela so izvrševali gotovo tudi drugi učiteljski zbori in šolska vodstva; prosimo za podatke, da objavimo v listu take lepe uspehe.
—r— Utrakvizaeija c. kr. realke v Ljubljani. Na seji deželnega šolskega sveta kranjskega z dne 17. novembra je bila sklenjena uitrakvizacioa ljubljanske realke. Sprejet je bil predlog člana deželnega šolskega sveta drja. Ravnihar-ja, ki se v bistvu glasi, da se vsem razredom c. kr. realke v Ljubljani od I. do VII. razreda priklopijo vzporednice s slovenskim jezikom. Od I. do V. razreda veljajo kot vzporednice sedanji b in odnosmo c. Od nemškega učnega jezika na slovenski jezik se mora prehajati stopnjema, s šolskim letom 1918/19 je pričeti s slovenskim učnim jezikom v prvih treh razredih,- potem pa vsako leto v višjem raz-rdu do VII. razreda; nemščina se poučuje kot obligatni predmet na vseh vzporednicah. Z nemškim učnim jezikom se poučujejo zgodovina in zemljepis v višjih razredih, oziroma na višji stopnji, dalje kemija in opisna geometrija v višjih razredih. Za ostale predmete velja slovenski učni jezik. Sklep, ki ga je stoiril deželni šolski svet, se predloži v odobre-nje nančnemu ministrstvu. — Komaj je bila sklenjena utrakvizaeija, je že na delu vlada, da prepreči ta sklep. Kakor se ču-je, se vlada resno bavi z načrtom preložiti idrijsko slovensko realko v Ljubljano. Na ta način bi se brezuspešil sklep deželnega šolskega sveta za utrakviza-cijo ljubljanske realke.
Šiaierske vesti.
t JOŽEF KOSI.
Dne 18. oktobra t. 1. je na koroški fronti umrl junaške smrti tovariš Jožef Kosi, učitelj pri Sv. Jurju ob Ščavnici.
V noči od 17. na 18. oktobra ga je pri iz-
vrševanju njegove službe zadela sovražna granata ter ga jako težko ranila. Prepeljali so ga v bližnjo vojaško bolnico, kjer so ga takoj operirali, a vsled izgube krvi je umrl že med operacijo. Naslednji dan je bil pokopan z vsemi vojaškimi častmi na vojaškem pokopališču v Ho-čah blizu Šmohorja na Koroškem.
Pokojni tovariš Jožef Kosi se je rodil dne 22. marca 1877. 1. v Branoslavcih blizu Ljutomera. Po dovršeni ljudski šoli v Središču je obiskoval c. kr. učiteljišče v Mariboru, kjer je leta 1897. položil zrelostni, leta 1901. pa sposobnostni izpit. Služboval je najprej kot učiteljski su-plent na okoliški šoli v Ptuju, od junija 1900 naprej do splošne mobilizacije leta 1914 pa pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Bil je na glasu kot oizboren učitelj in vešč šolski vrtnar. Da pa je tudi kot vojak dobro opravljal svojo službo, svedoči to, da je bil v kratkem povišan za praporščaka ter da ga je dičila srebna hrabrostna svetinja II. razreda.
In tako, dragi tovariš, si nas tudi Ti zapustil Ni se Ti posrečilo, da bi učakal lepših časov ob strani svoje družice, ki si ji že med vojno podal svojo roko in ki si je ves čas prizadevala pripraviti kar najbolj ljubi dom, ki bi Te sprejel po Tvoji vrnitvi. A kruta usoda je hotela drugače. Uresničile so se žalibog Tvoje slutnje, ki si jih imel, ko si odhajal s svojega zadnjega dopusta. V pismu svoji ženi z dne 2. oktobra pišeš: ...V prvo moram omeniti, da mi je bila ločitev zelo, zelo težka. Kazal tega sicer nisem, a v notranjosti sem čutil nekaj ako bridkega in strašnega, da Ti tega ne morem popisati ...
Dragi Jože, ni Te več! Žalostni in potrti stojimo ob Tvojem preranem grobu. Tolaži nas edino zavest, da nisi zastonj žrtvoval svojega življenja ter da se bo Tvoje ime blestelo med onimi tisoči in tisoči, ki se jim bomo imeli zahvaliti za našo lepšo in boljšo bodočnost. Zatorej Ti pa tudi ohranimo trajen in časten spomin v naših srcih.
—š— Ivan Krajnik, nadučitelj v Kozjem na Štajerskem, je »na tihem«, ne da bi svet kaj vedel o tem, praznoval dne 4. septembra t. 1. š e s t d e s e 11 e t n i c o svojega rojstva in 1. oktobra t. 1. š t i r a -desetletnico svojega učiteljskega službovanja. Krajnik je Goričan in je po dovršenem učiteljišču v Kopru služboval na Tolminskem, odkoder je prišel na Štajersko. Tri leta po dovršenem učiteljišču je na koprskem učiteljišču pod strogim prof. Spinčiču položil izpit za meščanske šole iz I. skupine in sicer vseskozi z odličnim uspehom. Mož je jako nadarjen in priden kot buče-lica. Od njega smo veliko pričakovali, meneč da bo veleinteligentni mož kedaj nam v prid zastavil pero. Toda o njem veljajo besede, ki jih je Prešeren izrekel o Čopu.
Morda je tudi tragika njegovega življenja pripomogla v to, da n ¡¡postal — »p e r o p r a s k«, kakor on saitn imenuje nas pisce. Ne le, da mož ob svojih zmožnostih ni napravil kariere, kakoršne bi bil vreden, ker je moral prebiti obilo krivic, nego tudi v družinskem življenju ni bil srečen. Ni še dolgo tega, kar mu je umrla edina hčerka Nada, ki je stala tik pred maturo na ljubljanskem liceju, pa sedemletni edini sinček M i 1 u t i n ... Ta strašna izguba ljubljenih otrok je njegovo milo, očetovsko srce potilo tako, da se je popolnoma umaknil javnemu življenju. Le v delu šoli nahaja utehe in razvedrila.
Krajnik je navdušen narodnjak, ki se vselej postavi za pravice našega naroda po naročilu Jurčičevem v »Tugo-meru«:
Tvrd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu! — On je izmed onih redkih šolskih vaditeljev na Štajerskem, ki se ne boji urado-vati vse izključno v slovenščini!
V ospredje se Krajnik nikoli ni silil in zato ni čuda, da se na dvojni jubilej skromnega moža nihče niti spomnil ni! —
Sam je pisal v tem obziru prijatelju te karakteristične besede: »Dne 4. septembra sem praznoval svojo 601etnico. Po vsem trgu so zastave visele zvite, pod strehami; dne 1. oktobra sem praznoval svojo službeno 401etnico ravno-taiko. Tiho je vse šlo mimo, kakor se tiho vrti zemlja okoli svoje osi dan za dnevom. Nobeno trobilo mi ni trobent al o k slavnosti, saj nisem nikaka na visok svečnik postavljena sveča, moja lučica brli ponižno v neznatni leščerbi zasenčeni s pozabljivostjo. In kaj mi je dalo življenje? Nič dobrega, gorja pa vse polno!«...
Dragi prijatelj naj mi ne zameri, da sem objavil te vrstice. Uverjen pa naj bode, da ga visoko čislamo vsi, ki poznamo njegove vrline. Iz dna srca mu, d asi
post fes.tum, čestitamo k dvojni slavnosti, proseč Boga, da nam ga ohrani tja do skrajnih mej človeškega življenja. V to ime mu kličem: Ave et salve!
Janko Leban. —š— Slovenskega imena se je zbal! Učitelj-voditelj na »nemški« ljudski šoli v Ormožu, V. Hribar, je prosil preme-nitve svojega priimka in ces. namestnik štajerski mu je dovolil, da se odslej zove — Hiigler. — Habeat sibi!
—š— Povišanje. Učitelj v Ščavnici, Aleks. K o p r i v e c , je postal poročnik v rezervi.
—š— Umrla je učiteljica v Ribnici ob Dravi, Marta Mi gii č, v 22. letu svoje starosti. Bila je vobče priljubljena. Naj v miru počiva!
—š—- Odlikovanje. Nadučitelj na Hu-mju, tovariš Ant. Porekar, sedaj stotnik v rez. pri nekem strelskem polku, je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne. — (Porekar je najstarši štajerski učitelj, ki je zaposlen pri vojaštvu. Star je 63 let).
Tržaške vesti.
—t— Odbor šentjakobske podružnice CMD. je otvoril dne 1. decembra t. 1. na svojem otroškem vrtcu vzporednico. Sedaj bo dovolj prostora tudi za tiste otroke, ki so jih stariši že vpisali, ki pa zaradi pretesnega prostora niso mogli doslej obiskovati imenovanega otroškega vrtca.
.—t— Učiteljsko društvo za Trst »n okolico šteje sedaj 143 članov. Razen 6 učnih oseb so vsi slovenski učitelji in učiteljice Trsta Ln okolice organizovani v svojem društvu. Vsi trije odseki so marljivo na delu, pravtako društveno vodstvo. Posebno zanimanje je opažati glede na udejstvovanje okrevališča ob Adriji. Upati smemo na najlepši uspeh.
—t— Tipičen slučaj iz današnjega Trsta. Te dni so dobili v Ljudskem vrtu stoikajočega 121etnega dečka Viktorja Rossa. Odnesli so ga v bližnjo lekarnico v ulici Giulia, kjer so dognali, da je iz pil učenec precejšnjo množino karbolove kisline z namenom, da se zastrupi. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnico, kjer mu je dr. Germovnik izpral želodec in izrekel upanje, da ga reši. Pri dečku so dobili popisan list, ki prosi na njem mater odpuščanja in navaja kot vzrok sa-mioumora, da sta ga tirala v smrt mraz in lakota in da ga posebno to boli, ker ni mogel v šolo, zakaj njegova razcapana obleka ni zadostno krila shujšanega telesa. — Mati, ločena od moža, brez sredstev, obsojena v bedo in pomanjkanje, ga je poslala k znancem po milodarov. In s tistimi vinarji si je ubogi deček kupil strup. — Gledališča, kinematografi, vari-eteji so natlačeno polni, ubogi svet pa — ves raztrgan, bos, izstradan, prezebel — umira...
—t— Dodatek k ljudskošolskim berilom za V. in VI. šolsko leto je do malega že dovršen. V dobrem tednu utegnejo priti tudi te knjižice, ki so ilustrirane, od založništva na Dunaju. Njih uvedba po šolah bo torej v kratkem času mogoča.	f
—-t— Poročil se je tovariš Albert Čok, učitelj in rezervni poročnik,iz obče znane rodovine Čokove-Pušarjeve iz Lonjera, s Klaro G od i no v o, učiteljico v Skednju, hčerko škedenjskega veljaka Barakoša. Naše iskrene čestitke!
—t— Ivan Zoroslav Vodop'vec, vrli sin našega tovariša Janka Vodopivca, na-dučitelja v Kamnju, in soproge Viktorije Vodopivčeve, je kot enoletni prostovoljec dne 18. novembra t. 1. v 18. letu svoje dobe nenadoma preminul, ponesrečen z ročno granato. Ob tako tragični smrti mladega, cvetočega življenja Izrekamo tako kruto udarjenim staršem iskreno sožalje!
—t— Maša zadušnica za pokojnega dr. Kreka se je vršila v cerkvi sv. Antona novega dne 29. novembra t. 1. Pri maši je moški zbor pel Foersterjev Requiem, po maši pa pretresljivo žalostinko »Usliši nas, Gospod!« Petje je naštudiral in vodil- s priznano preciznostjo in eksakt-nostjo tovariš Karel M a h k o t a. Žalna slavnost je z mogočnim petjem vred napravila na mnogoibrojno občinstvo globok vtisk. V srcih tržaških Slvencev živi Krekov duh.
—t— Ob srebrni poroki tovariša Antona Germka in soproge tovarišice Germ-kove, rojene Nadliškove, piše »Edinost« med drugimi: »Oba jubilanta nista posvečala vseh teh petindvajset let skupnega zakonskega- življenja le skrbi svojega doma, vzgoji svojih otrok ter zvestemu izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti, temveč sta požrtvovalno ln nesebično sodelovala vsekdar in povsod, kamorkoli ju je klicala dolžnost in potreba, da sta
kot zavedna slovenska kulturna delavca po svojih najboljših močeh skrbela za vsestransko povzdigo našega življa v mestu in okolici. Ni bilo priredbe nobenega naših prosvetnih in gospodarskih društev ter učiteljskih stanovskih organizacij, kjer bi oba Germkova ne zastavila vseli svojih sil, da smo se vedno mogli veseliti lepih moralnih in materialnih uspehov. Z dejanjem in besedo stojita vsakomur ob strani, ki je željan nasveta in pomoči: čas in materialna sredstva žrtvujeta naši skupni koristi in sta vzor in zgled idealnih pripadnikov našega vrlega učiteljskega stanu. Ako danes ne gledata s čisto radostjo na to dobo uspešnega dela nazaj, je to pripisati trdi vojni usodi, ki je jima ugrabila ljubega in nadebudnega sina Stanka. Toda zavest v polni meri storjenih roditeljskih, narodnih ,in stanovskih dolžnosti je darilo, ki sta si ga sama poklonila k današnjemu slavju«._
Goriške vesti.
—g— Pred c. kr. goriško Izpraševal-no komisijo za ljudske ln meščanske šole v Ljubljani so se izvršili v letošnjem no-vemberskeim roku izpiti za ljudske šole v času od dne 12. do 16. t. m. ter so bili usposobljeni nastopni učiteljski kandidatje in kandidatinje: 1. s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Cenčič Marija, Kiin-ster Frida, Rozman Josipina in Zgur Elizabeta; 11. s slovenskim učnim jezikom: Furlanič Peter, Kenda Zora, Laizar Anton, Povšič Lidija, Ravter Amalija, Se-davčič Ema in Stapančič Marija; III. z nemškim učnim jezikom: Dolničar Marija in Fiegl Viktorija.
—g— Akcija za begunske otroke. Odbor v okvirju Jugoslovanskega kluba na Dunaju snuje akcijo za begunske otroke, ki naj bi se oddali v preskrbo za čas, ko bodo odhajali starši domov delat in urejevat porušeno domačijo, pa bi jim bili otroci pri tem delu brez dvoma na poti. Po kmetijah na Štajerskem naj bi se nastanilo za ta čas kolikor mogoče begunskih otrok, ki bi odšli potem domov na jug, kadar se domovi -v rodin vasi vzpostavijo. Druge dežele, kakor Kranjska, naj bi.pomagale denarno; morda bi pa tudi po kmetijah na Kranjskem sprejeli nekaj otrok, V Hrvatski in Slavoniji jako lepo pomagajo begunskim otrokom s preskrbo na kmetijah. Učiteljstvo naj pomaga, kolikor more in zna!
—g— Črniče. Ko nam je sovražna granata razrušila šolsko poslopje, so izginile tudi šolske knjige. Prisiljeni smo, obrniti se na vsa šolska vodstva s prošnjo, da bi nam blagovolila podariti učne knjige, ki jih na ondotni šoli ne rabijo: Računica: Kraus-Haberna! I., II., III. stopnja. Drugo, Tretje in četrto berilo. Moja prva čitanka ali pa II., III. Članka (Schreiner-Hubad) L, II., III. Jezikovna vadnica (Schreiner-Bezjaik). — Ako nam vsaka šola pošlje le eno knjigo, je že mnogo pomagano. — Marija Konigova, zač. voditeljica.
Poravnajte staro in obnovite novo naročnino!
Istrske vesti.
—i— Za hrvatsko šolo v Pulju so nabrali naši vrli mornarji 17,180.62 K.
—i— Odlikovan učitelj. Andrej Baša, vojaški učitelj-upravitelj na štirirazredni ljudski šoli v Požegi v Srbiji, je odlikovan s srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje njegovega požrtvovalnega in vestnega službovanja.
Književnost.
Slike s pogreba dr. Kreka: Dr. Krek na mrtvaškem odru; sprevod pred frančiškansko cerkvijo; pred Krekovo vilo; društvene zastave; poslanci v sprevodu; škof ob grobu; dr. Korošec ob odprtem grobu -- priobčujejo ta teden Tedenske Slike. Ta števika ima tudi zanimive slike z laškega bojišča: Naša ofenziva na Banjški planoti; naš cesar zopet v osvobojeni Gorici in na Laškem; vojaško pokopališče; naši vojaki v oklopnem vlaku med bojem; ogromen lijak, ki ga je izkopala rnina; delo naših pionirjev; vojna opekarna; vojne orgije iz lepenke i. t. d. Tedenske Slike priobčujejo tudi zanimive „Spomine na dr. Kreka." Opozarjamo na „Tedenske Slike" ter jih priporočamo vsakomur.
DAROVI ZA KREKOV SPOMENIK.
Dijaki IV.a gimn. razreda na 1. državni gimnaziji v Ljubljani 60 K. Živeli zavedni dijaki! — Fran Erjavec, c. kr. poročnik 5 K. Dosedaj nahranili 80 K.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene.
Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naš denarni zavod.
Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in pssoiilnica „Učiteljskega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 31. oktobra 1917 K183.078'56.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od ■/si», do '/26. ure popoldne.
Knjigoveznica
Anton Janežič
Ljubljana
Florijanska ulica 14
se priporoča si. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh v knjigo-veško stroko spadajočih del.
0
Nalveila slovenska hranilnica!
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
K 55,000.000-„ 30,600.000*-
je imela vlog koncem leta 1916 . . . . hipotečnih in občinskih posojil ....
rezervnega zaklada...........1,500.000*
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje	najvišje po
večje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. Icr» deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5 izven Kranjske pa proti 5'/4 % obrestim in proti najmanj 10/ oziroma V/» odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
0/n /0,