;¦.,.,,,.,,-¦:-;.^•;¦..¦¦•¦-?,.¦ ¦.^.¦¦:..; :•..•.:—¦.¦, Predlog . 9 1 1979 Na podlagi 147. člena ustave SR Slovenije ter upoštevajoč4., 9., 10., 11. in 19. člen Družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje (Uradni list SFRJ, štev. 52/76) odnosno 17. člen Družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, štev. 8/78) sklenejo podpisani udeleženci ZVEZA STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SR SLOVENIJE IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE RAZISKOVALNA SKUPNOST SR SLOVENIJE ZVEZA KOMUNALNIH SKUPNOSTI SLOVENIJE ZDRUŽENJE TOZD GRADBENIŠTVA IN IGM TEMELJNE BANKE 1 SKUPšČINE OBČIN V SR SLOVENIJI Družbeni dogovor O RACIONALIZACIJI STANOVANJSKE GRAOITVE V SR SLOVENUI (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor) 1. člen Udeleženci družbenega dogovora ugotavljamo, da predstav-Ija racionalizacija v stanovanjski graditvi osnovni pogoj za rela-tivno znižanje in postopno stabilizacijo cen stanovanj. Racionalizacija v smislu družbenega dogovora pomeni ustvarjanje pogojev za zmanjševanje stroškov gradnje in upo-rabe stanovanj ter naselij ob njihovi nezmanjšani uporabi vre-dnosti (kvaliteta, funkcionalnost, humanost) v okviru dogovor-jenih standardov. 2. člen Namen družbenega dogovora je zagotoviti: - realizacijo srednjeročnih planov stanovanjske graditve na optimalen način, - postopno izboljšanje pogojev gospodarjenja v stanovanj-skem gospodarstvu, - intenziviranje proizvodnje oziroma gradnje stanovanj. 3. člen Udeleženci se zavezujejo, da bodo določila tega dogovora, skladno s svojimi pristojnostmi in nalogami, uresničevali na področju stanovanjske graditve v SR Sloveniji. Z družbenim dogovorom se določajo: - načela in naloge za izvajanje racionalizacije v stanovanjski graditvi, - sistem, organizacija in način dogovarjanja o racionalizaciji, - neposredne obveznosti udeležencev. 4. člen Udeleženci družbenega dogovora soglašajo, da so dejavniki stanovanjske graditve, ki s samoupravnimi sporazumi oprede-lijo kratkoročne in srednjeročne programe racionalizacij ter skrbijo za njihovo uresničevanje, tile: - samoupravne stanovanjske skupnosti, - samoupravne komunalne skupnosti, - samoupravne skupnosti za gospodarjenje s stavbnimi zem-Ijišči, - izvršni sveti skupščin občin, - občinski sindikalni sveti, Zveza sindikatov Slovenije, - organizacije, ki opravljajo urbanistično planiranje, - organizacije, ki opravljajo gradbeno projektiranje, - organizacije, ki pripravljajo in urejajo stavbna zemljišča, - komunalne organizacije združenega dela, - proizvajalci stanovanj, - izvajalci obrtniških in instalacijskih del, - proizvajalci gradbenih materialov, elementov za gradnjo in opremo stanovanj, - temeljne banke, - organizacije, ki kreditirajo izvedbo del odnosno nakup stanovanj, - organizacije za vzdrževanje stanovanjskih hiš, - organizacije potrošnikov, - sta/iovanjske zadruge in druge samoupravne interesne skupnosti, organi in organizacije, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj in naselij. 5. člen Udeleženci družbenega dogovora bodo pri izvajanju svojih nalog o racionalizaciji skrbeli, da bodo dejavniki iz prejšnjega člena upoštevali naslednja načela: - celotna (kompleksna) racionalizacija vključuje vse možne racionalizacijske ukrepe pri pripravi in izgradnji naselij, pri celotnem proizvodnem procesu, zajema vse faze in vse nivoje odločanja ter poleg neposrednih tudi vse posredne racionaliza-cije, - vsak dejavnik je zavezan zagotavljati izvajanje dogovorje-nih racionalizacijskih ukrepov, - temeljna naloga neproizvodnih dejavnikov (občin, stano-vanjskih in komunalnih skupnosti, bank i.dr.) v procesu racio-nalizacije je, da zagotovijo dogovorjene ugodne pogoje gradnje (plan, serija, kontinuiteta, financiranje), - naloga proizvodnih dejavnikov pa je, da te pogoje izkori-stijo na najboljši možni način. 6. člen Udeleženci družbenega dogovora so sporazumni, da je med-sebojna dohodkovna povezanost dejavnikov iz 4. člena tega dogovora izhodišče za razvoj ekonomskih odnosov pri dogo-varjanju o racionalizaciji in da je pri tem potrebno upoštevati: - odvisnost cene od dogovorjenih in doseženih pogojev gra-ditve ter vzorčno povezavo med učinkom racionalizacijskega ukrepa in cene, - objektiviziran ekonomski položaj vseh dejavnikov, kar je potrebno zagotoviti z opredelitvijo družbenih kriterijev in meril za celolen proces priprave in graditve. Praviloma se lahko ekonomsko vrednotijo oziroma upošte-vajo v ceni le tisti racionalizacijski ukrepi, ki so skladno s kratkoročnirni in srednjeročnimi programi vključeni v urbani-stično, investicijsko, projektno, tehnološko-tehnično in organi-zacijsko dokumentacijo. 7. člen Temeljna naloga sistema družbenega dogovarjanja o racio-nalizaciji stanovanjske gradnje je, da zagotovi intenziven, sta-len proces racionalizacije. Ta proces terja trajno aktivnost vseh udeležencev in dejavnikov pri iskanju in pripravi optimalnih rešitev, izmenjavi in posredovanju izkušenj ter neposredni upo-rabi racionalizacijskih ukrepov pri pripravi in gradnji stanovanj-skih hiš in naselij. Pogoj za uspešno realizacijo te naloge je, da mora biti nepre-kinjen proces racionalizacije skrbno programiran. V ta namen služi izdelava srednjeročnega in kratkoročnih programov racio-nalizacije. 8. člen i Kot izhodišča za srednjeročni program racionalizacij upošte-vajo udeleženci: - srednjeročni program stanovanjske gradnje, - resolucijo o temeljih srednjeročnega plana družbenega ra-zvoja SRS, - ostale razvojne smernice, - določila Družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanj-ske gradnje na nivoju federacije (Uradni list SFRJ, 52/76), -določila Družbenega dogovora o elementih stanovanjske poli-tike v SFRJ. Na podlagi teh izhodišč terk konkretnih pogojev oziroma stanja opredelijo udeleženci naslednje temeljne racionalizacij- ske naloge za bodoče srednjeročno obdobje: - izpolnitev sistema financiranja oziroma njegovo prilagodi-tev potrebam družbeno usmerjene gradnje, - izpolnitev tehnične regulative, njeno prilagoditev pogojem in zahtevam industrializirane gradnje, - poenotenje in poenostavitev postopkov za izdajo soglasij in dovoljenj za gradnjo s tem, da se upošteva gradnja naselja kot enotna investicija, - razvoj kvalitetnega sistema planiranja stanovanjske grad-nje, ki mora zajeti celoten proces priprave, gradnje in uporabe objektov ter vse nivoje odločanja, - uveljavitev sistema družbenega dogovarjanja in samo-upravnega sporazumevanja, ki mora zagotoviti razvoj dolgo-ročnih ekonomskih odnosov na osnovah skupnega prihodka, - razvoj visoko produktivnih sistemov gradnje, pri čemer je prioriteta na industrializaciji finalnih del in instalacij, - organiziranje plansko razvojne skupnosti za gradbeništvo, katere osnovna naloga je usklajevanja industrijskega razvoja celotne visoke gradnje, - pospeševanje razvoja organizacij združenega dela v smeri vertikalne racionalne notranje delitve dela, specializacije ter razvoja dohodkovnih odnosov, - postopen prehod k splošni uporabi metode integralnega projektiranja s programiranjem stroškov in ekonomskim usmerjanjem procesa; selektivno vrednotenje projektov in do-ločanje njihove vrednosti po stopnji racionalnosti; obvezna uporaba tipiziranih elementov ter dogovorjenega standarda objekta in naselja, - zagotovitev smotrne priprave organizacije delovišč, pred-hodne komunalne ureditve, uporabe metode mrežnega planira-nja, paralelnosti del in sodobne organizacije delovnega pro-cesa, - organiziranje strokovnih služb, ki so pomembne za racio-nalizacijo v širših okvirih (tipizacija, planiranje, informatika, indeks cen), - usmerjanje raziskovalnega dela na težiščne probleme ra-cionalizacije na podlagi raziskovalnih projektov; integracija ra-ziskovalnih kapacitet, dolgoročni angažmaji z raziskovalnimi organizacijami, - trajna koordinacija dela dejavnikov na nivoju občine, me-sta in republike, - prilagoditev programov dopolnilnega izobraževanja potre-bam delitve dela v proizvodnji (specializacije) in pospeševanja racionalizacije, - sistematično zbiranje in analiziranje povratnih izkušenj, njihovo posredovanje in uporaba. Tako osnovan srednjeročni program racionalizacije mora vplivati predvsem na: - bistveno izboljšanje pogojev graditve in višji nivo družbene organizacije, - bistveno izboljšanje nivoja organizacije proizvodnje ozi-roma hitrejšega razvoja industrializacije. Udeleženci se zavezujejo, da bodo na teh osnovah izdelali »Srednjeročni program racionalizacijskih ukrepov« v enem letu po sklenitvi družbenega dogovora. 9. čien Udeleženci dogovora soglašajo, da bodo zagotovili izvajanje nasiednjih skupnih nalog, ki so pomembne za celovito raciona-lizacijo stanovanjske graditve: - stalna koordinacija dela pri izvajanju programa racionali-zacije, - priprava srednjeročnega programa in kratkoročnih progra-mov racionalizacije, - program in koordinacijo raziskovalnega dela za realizacijo tega dogovora, - organizacija strokovnih posvetov, seminarjev in sprejema-nje drugih ukrepov za hitro prenašanje spoznanj in pozitivnih izkšenj, - organizacija centralnega informativnega sistema. Poleg tega se udeleženci zavezujejo, da bodo stalno usklaje-vali programe svojega dela. 10. člen Na osnovi tega dogovora izdelajo in sprejemajo udeleženci kratkoročne in srednjeročne programe racionalizacijskih ukre- pov, ki so lahko letni ali dvoletni in vsebujejo: - konkretne racionalizacijske ukrepe za stanovanjsko grad-njo, - raziskovalne in ostale naloge, ki so usmerjene v pripravo naslednjega kratkoročnega in srednjeročnega programa racio-nalizacijskih ukrepov, - operativno izvajanje nalog, ki so nujne za realizacijo stal-nega procesa racionalizacije. , . . . .,;. ¦ ... , _ t „ H.člen /'¦.''/?:\'.]"!X: :''¦'". Udeleženci se zavezujejo, da bodo v smislu 8., 9. in 10. člena tega družbenega dogovora pravočasno sprejemali srednje-ročne in kratkoročne programe ter tako zagotavljal! stalnost procesa racionalizacije stanovanjske graditve v SR Sloveniji. . -¦-¦¦¦'¦ ¦ ¦ '¦•¦ "'¦ 12. člen -•"• ••'¦ -'¦¦-¦-' '¦'•'¦ - . Udeleženci tega dogovora se zavezujejo, da bodo skupaj zd rugimi zainteresiranimi organizacijami oziroma skupnostmi za-gotavljali sredstva za realizacijo tekočih kratkoroinih in sred-njeročnih programov s posebnimi sporazumi. V realizacijo tekočih programov pa se vključujejo tudi: - predštudije, ki jih je potrebno izdelati v zvezi s pripravo programsko projektivnih osnov, zazidalnih načrtov, investicij-skih programov ipd., - pripravo prototipov, poligonov in vzorčnih projektov, - organiziranje in delovanje skupnih strokovnih služb, - strokovno presojo - vrednotenje tehnične dokumentacije ipd. V okviru tega dogovora pa bodo udeleženci izoblikovali kriterije in merila za ekonomsko spodbujanje racionalizacije rešitsv in ukrepov. 13. člen Zveza stanovanjskih skupnosti se zavezuje: - sodelovati pri izdelavi osnov plana samoupravnih stano-vanjskih skupnosti v SR Sloveniji za področje stanovanjskega gospodarstva in koordinirati delo pri nejgovi realizaciji, - organizirati akcijo za sklenitev samoupravnih sporazumov o gradnji, - sodelovati pri izpopolnjevanju financiranjastanovanjskega in komunalnega gospodarstva. - . ; Gospodarska zbornica Slovenije se zavezuje: - sodelovati pri izdelavi osnov srednjeročnega plana industria-lizacije stanovanjske gradnje in organizirati usklajevanje ra-zvoja na tem področju, - aktivno sodelovati pri ustanavljanju plansko-razvojne skupnosti za gradbeništvo in spodbujati razvoj industrializacije, - sodelovati pri izdelavi in realizaciji raziskovalno-razvojnih programov s področja raditeljstva in stanovanjsko-komunal-nega gospodarstva, - spodbujati razvoj dohodkovnih odnosov med dejavniki v visoki gradnji, - strokovno sodelovati pri izpolnjevaju sistema financiranja stanovanjskega gospodarstva, - spodbujati razvoj dohodkovnih odnosov med dejavniki v visoki gradnji, - strokovno sodelovati pri izpolnjevanju sistema financiranja stanovanjskega gospodarstva, - predlagati pristojnim organom nujne sistemske spre-membe na področju regulativne in tehničnih predpisov, - zagotavljati industrializacijo na področju stanovanjske gra-ditve s tem, da bo spodbujala izdelavo novih in dopolnjevanje obstoječih tehničnih normativov, pravilnikov in standardov. 15. člon Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije se zavezuje: - spodbujati aktivnost organov sindikatov na vseh ravneh za uveljavitev samoupravnih odnosov v stanovanjskem gospodar-stvu - uveljavljati dejavnost republlških odborovsindikatovposa-meznih dejavnosti za uresničevanjs dohodkovnih odnosov med organizacijami združenega dela, ki posredno ali neposredno sodelujejo v procesu priprave in graditve stanovanj, - sodelovati pri predlaganju sistemskih rešitev na področju stanovanjskega gospodarstva, - spodbujati člani sindikata znotraj organizacije združenega dela za izvajanje racionalizacije tam, kjer delavci živijo in delajo, - sodelovati pri uveljavljanju planiranja vorganizacijahzdru-ženega dela in delovnih skupnostih, - sodelovati pri usmerjanju raziskovalno razvojnega dela na področju stanovanjskega gospodarstva. - 16. člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se zavezuje: - pripraviti zakonske predpise v zvezi z racionalizacijo sta- ' novanjske graditve (financiranje stanovanjske graditve, urbani-stični standardi, komunalni standardi, upravni posopek, poeno-stavitev postopkov za pridobitev investicijsko-tehnične doku-mentacije), - sprejeti tehnično regulativo, za katero je pristojen, - z ekonomskimi ukrepi pospeševati azvoj induslrializacije stanovanjske graditve, - sodelovati pri izdelavi programa razvojno-raziskovalnega dela. 17. člen *¦•¦¦'¦ Raziskovalna skupnost Slovenije se zavezuje: - da bo pri izdelavi svojih srednjeročnih in kratkoročnih programov upoštevala prioritetne raziskovalne naloge, ki bodo opredeljene s srednjeročnim programov upoštevala pnontetne raziskovalne naloge, ki bodo opredeljene s srednjeroinim pro-gramom racionalizacij, - da bo pri razpisih posvetila posebno skrb projektom, ki neposredno prispevajo kr acionalizaciji stanovanjske graditve, - da bo podpirala razvoj dejavnosti, ki na osnovi raziskoval-nih programov neposredno prispevajo k racionalizaciji stano-vanjske graditve. 18. člen , Zveza komunalnih skupnosti Slovenije se obvezuje: - da bo sodelovala pri izdelavi osnov plana komunalnih skupnosti v SR Sloveniji za področje komunalnega gospodar-stva ter koordinirala deio pri njegovi realizaciji, - sodelovatl pri izpopolnjevanju sistema financiranja komu-nalnega opremljanja zemljišč, - sodelovati pri programiranju in koordinaciji raziskovalno-razvojnega dela na področju komunalnega gospodarstva, - spodbujati in usmerjati izvajanje družbenega dogovora v samoupravnih komunalnih skupnostih in komunainih organiza-cljah. - ¦¦¦"..¦ ¦-;¦ •¦¦¦ '¦¦',¦"•: ' 1». člen ':^ :v : ''':':¦ ' ¦' Združenje TOZD gradbeništva in IGM bo usmerjala delo svo-jih članov, da bodo: - tekoče izpopolnjevall svoje srednjeročne razvojne plane v skladu z usmeritvijo razvoja industrializacije ter izdelali svojs etapne programe racionalizacijskih ukrepov, - aktivno sodelovati pri izdelavi srednjeročnega plana indu-strializacije visoke gradnje, - aktivno sodelovali pri izpopolnitvi srednjeročnih planov stanovanjsko-komunalne graditve v občinah, - faktivno vključeni v proces družbenega dogovarjanja o racionalizacijl na nivoju občine. v ;.'. , ¦:¦¦ ¦ ¦.••.;, 20. ««n •- > -v/ ,--; .. Temeljne banke se zavezujejo: - da bodo pri bančni politiki financiranja stanovanjsko-ko-munalne graditve upoštevale aogovorjene družbene kriterije in realizacijo etapnih programov, - da bodo pri politiki kreditiranja investicij na področju vi-soke gradnje dale prednost programom, ki ao ključntga po-mana za razvoj industrializacije, ' ; . ¦ - da bodo neposredno oziroma prek svojih članov izvajale vse naloge po dogovorjenih srednjeročnih, kratkoročnih in akcijskih programih. - '¦>'¦ "'¦.... ¦."¦.¦' '•*¦ 21.člen ,.'. ¦' ";.'¦;¦'. .,¦ ¦,;.,' ;.',' 26. člen Skupščine občin se zavezujejo: - da bodo s sredn|eročniml in dolgoročnimi družbenlmi plani občine zagotovile kontlnultetno stanovanjske graditve kot pogoj za racionalizacijo, - da bodo v skladu z določili 8. člena pravočasno organizi-rale izdelavo srednjeročnega programa racionalizacijskih ukre-pov, - da bodo v dokumente, ki jih bodo spre|emale, vgra|eni s tem dogovorom sprejeti oziroma dogovorjeni racionalizacijski ukrepi, - da bodo dale dejavnikom iniciativo za spre|etn kratkoroč-nih programov raclonallzaci| stanovanjske Izgradnje, - da bodo pospeševale rzvoj induBtrlalizacije stanovanjske graditve. : 'J "' '" ' ' 22. člen ' ' ^" ' Udeleženci družbenega dogovora se bodo prizadevali, da bodo dejavniki v občinah organizirali in izpeljali postopek za sprejem kratkoročnega programa racionalizacij v 4 mesecih po uveljavitvi tega dogovora in začeli uresničevati program racio-nalizacij pri gradnji naselij ter skrbeti za kontinuirano pripravo naslednjih programov. Nosilec organizacije in izpeljave postopka za sprejem pro-grama racionalizacij je stanovanjska skupnost občine. 23. čl«n Izvajanje družbenega dogovora in splošno problematiko ra-cionalizacije spremlja odbor udeležencev, ki ima sedež pri Gospodarski zbornici Slovenije. Udeleženci: - Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Repu-bliški svet Zveze sindikatov Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Zveza komunalnih skupnosti Slovenije, Združenje TOZD gradbeništva in IGM imenujejo v odbor vsak po enega člana in enega namestnika; - vse temeljne banke imenujejo v odbor skupaj enega člana In enega namestnika; - vso skupšfilne občln SR Slov»nl|e Imenujejo v odbor skupaj enega člana in enega namestnika. 24. člen ¦¦".;.. Naloge odbora udeležencev so predvsem: - da zagotovi izdelavo, spremljanje in izvajanje kratkoroč-nega in srednjeročnega programa raciorralizacijskih ukrepov, - da tekoče obvešča, opozarja udeležence in odgovarja ude-ležencem za izvajanje sprejetih programov racionalizacijskih ukrepov, - da v imenu udeležencev daje iniciative za izvajanje posa-meznih nalog, - da skrbi za pripravo strokovnih osnov za realizacijo racio-nalizacijskih ukrepov (raziskave, razvoj, prototipi, vzorčna gradbišča). Odbor udeležencev skrbi za izvajanje dogovorjenih skupnih nalog ter zagotavlja koordinacijo dela. - Odbor lahko po potrebi imenuje stalne ali občasne strokovne komisije za obravnavo posameznih vprašanj v zvezi z realizacijo dogovora. Za realizacijo skupnih nalog in delovanja odbora bodo udele-ženci zagotavljali sredstva na osnovi predloženega finančnega načrta, temelječega na letnem programu dela, ki ga sprejema odbor udeležencev. ¦•¦-.,. '-,-.. ,-.. 25. filen . ;''¦¦¦ .s.r-.'.-';-¦;,-.- ^ Udeleženci tega družbenega dogovora soglašajo, da lahko k njemu pristopijo tudi druge organizacije, zveze in skupnosti, ki so zainteresirani za racionalizacijo stanovanjske graditve. Udeležence tega družbenega dogovora je družbenopolitifino odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz tega dogovora. v ' 27. člen Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora se spreje-majo na enak način kot sam dogovor. ¦ 28. aien Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Obrazložitev I Pomen, ki ga ima stanovanjska graditev in stanovanje za življenske pogoje in pogoje gospodarjenja delavcev in obča-nov, kakor tudi za zagotovitev čim učinkovitejšega družbenega vpliva na obseg, kakovost in stroške gradnje stanovanj in nase-lij, zahteva kvalitativno nadaljevanje opredelitev, ki so že verifi-cirane v Družbenem dogovoru o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/78). Driižbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske graditve daje racionali-zaciji v stanovanjski graditvi kot osnovnemu pogoju za relativno zmanjšanje in stabilizacijo stroškov gradnje, kakor tudi upo-rabe, potreben družbeni pomen. Zavedajoč se pomena racionalizacije v stanovanjski graditvi se udeleženci v mejah svojih pristojnosti zavezujejo s prevze-mom in izvajanjem nalog na tem področju pomagati pri ustvar-janju pogojev za kompleksno racionalizacijo v stanovanjski graditvi. Ustvarjanje pogojev za kompleksno racionalizacijo zahteva od udeležencev in ostalih dejavnikov ustrezno medsebojno dogovarjanje, ki terja: - široko, sistematično sodelovanje vseh dejavnikov na po-dročju stanovanjske graditve, - intenzivho, koordinirano ter na probleme racionalizacije usmerjeno raziskovalno delo, - kontinuirano delo strokovnih služb, ki zagotavljajo opera-tivno izvajanje nalog ter zagotavljajo hiter in sistematičen pro- . ces izkušenj, - dosledno uveljavljanje dohodkovnih odnosov na osnovah skupnega prihodka, - dosledno izvajanje dogovorjenih programov racionalizacij-skih ukrepov v praksi. ' Družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske izgradnje na nivoju federacije, objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 52/77, je že neposredno opredelil poglavitne racionalizacijske ukrepe za posamezne skupine dejavnikov. Zaradi tega je težišče osnutka družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji v določitvi: - načel in nalog za izvajanje racionalizacije v stanovanjski graditvi, - načel ekonomskih odnosov med dejavniki, - sistema in organižacije dogovarjanja o racionalizaciji, - neposrednih obveznostih udeležencev. V členih 12. do 21. družbenega dogovora so opredeljene obveznosti udeležencev, skozi katere se zagotavlja učinkovitost izvajanja racionalizacijskih ukrepov s področja planiranja, pri-prave, intenziviranja ter industrializacij stanovanjske graditve. Glede same organizacije stalnega procesa racionalizacije predvideva družbeni dogovor predvsem: - izdelavo srednjeročnih programov racionalizacijskih ukre-pov, katerih cilj je opredelitev načrtnega srednjeročnega pri-stopa k izvajanju nalog, ki omogoči pravočasno pripravo in izvajanje racionalizacijskih ukrepov, - ustanovitev odbora udeležencev družbenega dogovora o racionalizaciji, ki bo zagotovil izdelavo, spremljanje in izvajanje kratkoročnih in srednjeročnih programov racionalizacijskih ukrepov, kakor tudi da daje iniciative za izvajanje in pripravo strokovnih osnov za organiziranje dela - tekoče sprejemanje \n izvajanje kratkoročnih programov racionalizacij v okviru ob-čine, posameznega naselja oziroma stanovanjske gradnje. Značilnost tega družbenega dogovora je v tem, da predvideva razširjen krog podpisnikov, za razliko od sprejetega družbe- nega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SRS v prepričanju, da je potrebno vključiti vse tiste dejavnike, ki lahko efektivno prispevajo k racionalizaciji stanovanjske gradi-tve. Ker se predlagat elji dogovora o racionalizaciji zavedajo odvi-snosti realizacije ciljev od konkretizacije in takojšnjega izvaja-nja nalog, je v prilogi podan tudi »Kratkoročni program realiza-cije racionalizacijskih ukrepov za obdobje 1978 do 1980 na področju stanovanjske graditve.« Kratkoročni program racionalizacijskih ukrepov vsebuje tudi naloge, ki so že zajete v dosedaj sprejetih družbenih dokumen-tih in zakonskih določilih. Ker te naloge predvsem v fazi planiranja predstavljajo trdno osnovo za uspešno uveljavljanje in izvajanje racionalizacije stanovanjske gradnje, so tudi s tem programom nakazane. V smeri operativnega izvajanja nalog kakor tudi zagotavljanja kontinuirane priprave strokovnih osnov pa se bodo naloge usmerjale na strokovne službe udeležencev oziroma ražisko- . valne organizacije, ki so se uveljavile na področju racionaliza- cije stanovanjske graditve. Sistemi dogovorov o racionalizaciji, oblikovanju cen ter o družbenem planiranju predstavljajo kvalitetne instrumente, ki zagotavljajo pozitivnejše rezultate na področju stanovanjske graditve. Vlaganje v intenziviranje stalnega procesa racionali-zacije ne pomenijo zviševanje stroškov, temveč izredno renta-, bilne kratkoročne naložbe ter stabnilizacijo cen stanovanj. Odbor podpisnikov družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SRS Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška je predlog dogovora obravnaval na svo|i 52. seji in ga skladno s spreje-tim sklepom predlaga skupščini v razpravo in sprejem.