Poštnina plačana v gotovini Leto XIX., št. 91 Ljubljana, četrtek 21. aprila 1938 Cena 2 Din Upravnisivo ujutnjana Kjiarijeva & - Telefoo St 3122 3123, 8124, 8125 3126. tnsera tni oddelek: LJubljana Selen-burgova ul - Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 1. Telefon št. 2455. Podružnica Celle K oc enova ulica 2. — Telefon 9t 190 Računi ori pošt ček zavodih: Ljubljana St. 11842. Praga filalo 7« i«n Wien « 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Narofinlna znaša mesečno Din 25.—, Za Inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica ft, telefon 3122 3123. 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg SL 7, telefon št 2440, Celje. Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo. Španske perspektive Cete generala Franca so prodrle republikanske bojne črte v toliki meri, da se jim je odprla pot do Sredozemskega morja, ki so pa dosegle te dni v sektorju ob ustju reke Ebro. S tem je republikanska Španija presekana na dvoje. Katalonija ločena od ostalega teritorija, ki more imeti z njim stike le še po zraku, zakaj zveza po morju je spričo Fran-ccive premoči zelo tvegana stvar in prav dvomljive vrednosti. S tem stanjem ie stopil razvoj španske državljanske vojne v stadij, ki ^ga ne moremo označevati več za odločilnega. marveč pač fe za odločenega Nevtralni zunanji viri soglasno smatrajo, da je dokončna likvidacija španske vojne samo še vprašanie kratkega časa in da je usoda republikanske vlade že zapečatena Odnor republikancev pač ni več sposoben, da bi ustavil zmagoviti pohod nasprotnikov tem manj. ker tu ne gre za bojno srečo v običajnem smislu marveč je boljše govoriti o tehniški in organizacijski morda tudi številčni premoči Saj pomeni razcep španskega republikanskega teritorija v dva ločena dela poraz, ki se zdi nenonravljiv pa spričo tega ni mogoče misliti, da bi bilo po tej katastrofi še računati z uspešno protiakcijo Zgledu uspešne obrambe Madrida se more sicer pridružiti enako srdita obramba Barcelone, toda to je danes vendarle nekaj drugega nego je bilo pred meseci pred Madridom, ko se je že zdelo, da so vojna sreča in moči nasprotnikov položene na tehtnico precej enako Sedaj je položai za republi-kance brez Drimere bolj težave 'n odpornost nedvomno bistveno manjša Ni čuda. da so se začeli poiavliati že nred-lcgi za intervenni io v smislu da bi se končala voina s premirjem na kar naj bi se dosegel kompromisni odstop republikanske vlade in likvidacija odpora Toda v tako ctras+pi notranji bnrbi kakršna je v Šnaniji ie pa? težko pričakovati. da bi bila tolika uvidevnost mogoča Malokatera državljanska vrina je pomenila 73 Fvrono tako vel'ko no^arnost kakor španska domača borba Sai se ie večkrat zdelo da se bo iz nie izHmila velika evropska voina ki bi potegnila za spboi nasnrntna si ideološka tabora podobno kakor =e ie zgodilo v davnih časih verskih boiev ki so razvrstili v sovražne c f-^hr-rp celo nrinadnike istega naroda T.abVo «e rpčp da ie v glavnem delo Velike Britanije da se je i-pan^ka notrania voina zasukala tako kakor se je. pa da se ni razširila čez ^pncVp v cic Evropo Velika Britanna ìp impla gVde Spanne glavni smoter da se konča vojna čim nr^i 5n da s fpm neha opasnost nred komnlikaHi,'""ii Politične simoatiie so bile na AngVškem zelo deljene, v glavnem cpv^i takn da sta meščanska levica in spf^al;stični 7oipiq pomagati republikanski vladi dočim so v vladni konservativni stranki prevladovale simna+'ip za drugi tabor Giavna ideia v odločuiočih krng;h v Londonu pa ie b;1a v tem da «o računali z normalizacijo razmer v Španiji brez ozira na to kdo bo zrnpgal Danes ko se b1?*a kakor kažejo vsa znamenja konec dr-žavlianski voini. je ta pr^-soja posebno važna ker nastopa nrilika ko se bo preizkusila V Londonu smatrajo in so smatrali, da španski frarVo,7cki tabor ni ravezan in se tudi v bodoče v zunanji politiki ne ho vezal samo enostransko Pogoj za tako normalizacijo pa vidijo Angleži v tem. da odidejo iz dežele zu-nanii prostovoljci, čim se boii nehajo Ta čas tedaj, ko bo za zainteresiranega zunanjega opazovalca neh^o zanimanje za intervenHiske sile na Šnanskem. ko bo zavladal mir na španskih pokopališčih in razvalinah takrat se bo za Veliko Britanijo začela doba resničnega interesa Jasno odseva to stališče tudi iz določb velikonočnega italijansko - britanskega snorarurri Dodati sp more da je kljub krepkejši načelni zainteresiranosti prav podbno na francoski strani Za obe zapadni sili bo prešla španska afera v odločilni stadij šele tedaj, ko bodo pred Barcelono in pred Madridom utihnili topovi. Ta doba bi mogla prinesti nove komplikacije in nove napetosti za Evropo, toda podoba je. da je ta onasnost vedno manjša Tz an^eSkecra *asrv--- ia ie razvidno, da vsaj v Londonu prav malo računajo z njo, ker kažeio listi v zvezi s Španijo zanimanje in skrbi za docela druge zadeve. Zlasti obširno razpravljajo o gospodarski povezanosti, ki bo brez dvoma ostala tudi še po končani vojni med Frapoovim režimom ter Nemčijo in Italijo. To domneva je tem bolj verjetna, ker ima Šnanija mnogo surovin. ki so zlasti Nemčiji dobrodošle. A samo v gospodarski navezanosti angleška politika ne vidi posebne opasnosti, zato se zaradi nje ne vznemirja Razume se. da pri tem račun* tudi na angleško zlato, ki ga bo nova Španija za svojo obnovo v veliki meri potrebovala Zato si angleško časopisi® c Cenijo in zaradi nje ne dela več skrbi Enako presoja položaj tudi oetala evronska javnost, pa je to mnogo pripomglo k po-pustitvi mednarodne napetosti, ki »e že opaža OGROŽENIM JAPONCEM HITI NOVA ARMADA NA POMOČ Japonci se pripravljajo, da z novo veliko ofenzivo ustavijo prodiranje Kitajcev Sanghaj, 20. aprila, o. Zaradi kritičnega položaja, v katerem se nahaja japonska vojska v južnem Santungu, je japonsko vrhovno poveljstvo odredilo, da odrinejo na to bojišče nemudoma štiri divizije, ki naj ojačijo japonske postojanke in hkratu prično z novo ofenzivo Skupno bo krenilo na fronto okrog 100 000 mož Prva divizija bo s transportnimi ladjami prepeljana v Cingtau. od koder bo v naglih marših prodirala proti Lingčeju. Ostale tri divizije bodo krenile iz severnih pokrajin preko Ci nana vzdolž železniške proge proti Hsi-čovu. Kitajci že računajo z japonsko protiofen-zivo in se zato njihova vojska z naglico utrjuje v goratem terenu nad Jengčavom, Paney«. Tako bi bil 6por v tej zadevi zaključen. moteni posebnih življenjskih načel obeh narodov bi imel lahko samo katastrofalne posledice. Pravi prijatelji Madžarske niso tisti. ki se odrekajo svoji narodnosti da bi postali nemški prijatelji, t&mvec oni, ki vztrajajo pri svoji narodni samozavest., pri svojem ponosu in pri svojem posebnem narod, nem življenju ter v tem pogledu ne dopuica-jo prav nobenih koncesij. Kd.>r drugače misli, ta ni Madžar in madžarski narod ga bo lahko izločil m svoje srede. Prvi rumunski veleposlanik v Varšavi Varšava. 20. aprila, o. Bivši prometni minister Franasovici je bil imenovan za prvega rumunskega ambasadorja v Varšavi. Rumun sko poslaništvo je bilo po posebnem dogovoru med otema vladama po vzdignjeno v ambasado žfl pred nekaj tedni. Madrid v novem položaju Promet z inozemstvom onemogočen, glede oskrbe z živili in orožjem pa se ni nič spremenilo Madrid, 20. aprila, b. Na videz se zdi, kakor da niso novi dogodki, ki so osrednjo Španijo odcepili od Katalonije, v nobenem pogledu vplivali na Madrid sam. V tukajšnjih republikanskih krogih so celo trdno prepričani, da bo general Miaja svojo nalogo prav dobro izpolnil kakor v novembru 1936. ko mu je bila zaupana vsa obramba Madrida Ozemlje, ki je sedaj pod vrhovnim poveljstvom in upravo generala Miaje. obsega skupno 16 od 51 španskih pokrajin Vse zveze tega ozemlja s Katalonijo so sedaj omejene samo na radio pomorske in letalske stike Vse cestne ir. telefonske zveze so popolnoma prekinjene. zato je sedaj tudi telefonski promet mesta z inozemstvom popolnoma onemogočen V pogledu oskrbe tega ozemlja z živežem pa se navzlic najnovejšim dogodkom bistveno ni prav nič spremenilo Iz pokrajin prihajajo razne potrebščine, kakor žito. zelenjava krompir, olje riž in vino Težavnejši je postal dovoz onih potrebščin. ki so doslej prihajale iz inozemstva in so se dovažale v Madrid iz Katalonije. kar velja zlasti za konservirano meso. kavo in sladkor V pogledu vome industrije so izgledi še vedno dobri, kajti tvornice orožja so na tem ozemliu sposobne zalagati vojsko z vsem potrebnim orožjem in vojnim materialom Surovin je za sedaj še dovoli na razoolaPo in ie celo pričakovati, da se bo proizvodnja nekaterih vrst orodja še poveč^a, tako zlasti proizvodnja tankov in letal. Francovo vojno poročilo Salamanca, 20 aprila AA. Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Včeraj so legionari' nadaljevali prodiranje v odseku Tortose in so počistili vso to pokrajino. Navarske brigade nadaljujejo čiščenje južno od Tortose. Zavzele so Sanjem. San Carlos in Alfaques kjer so republikanci zažgali mnogo hiš, Galicijski oddelki so prodrli več kilometrov in pustili za seboj Peniscolo in Santo Madaleno. Republikanski komunike Barcelona, 20. aprila. AA. (Havas). Ml-mstistvo za narodno oforaan&t- objavlja: V severnem odseku Rio Magdalene smo zavzeli zopet vasi Barbara in Burg ter koto 1076. Sovražni napad prj Roccu dela Saita je bil odbit, vendar je sovražnik napredoval proti Sier, P sonadi. V odseku pri Tortosi smo iz strateških razlogov svoje postojanke preuredili na levo obalo ieke Ebra. Tortosa pred padcem London, 20. aprila, o Poslaništvo republikanske Španije je danes dopoldne de-mantiralo vest o padcu Tortose. Republikanci se po tem komunikeju v Tortosi pogumno drže m so odbili že več nacionalističnih napadov Nacionalisti niso še nikjer prodrli v mesto. Borbe se razvijajo v predmestjih, na desni obali reke Ebro. Republikanci so davi pognali v zrak vse mostove na reki Cesta in železnica proti Kataloniji še zmerom nista ogroženi, tako da ni nevarnosti, da bi se nacionalistom posrečilo republikance v Tortosi obkoliti Tudi po vesteh iz Salamance nacionalisti Tortose še niso zavzeli, pričakovati pa je, da bo mesto padlo že danes ali najkasneje jutri. Odbor za nevmešavanje v agoniji London, 20 .aprila, o. Odbor za nevmešavanje v špansko državljansko vojno je naletel na hude finančne težave. Spričo t" ga tukajšnji krogi vobče dvomijo, da bd se še kdaj sestal in nadaljeval svoje delo. Več držav še vse doslej ni poravnalo svojih prispevkov za odbor, kakor so dolžne storiti po sporazumu o nevtralnosti Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi ho lahko odbor deloval 1? še mesec dni. Predsednik odbora lord Plymouth je davi izjavil novinarjem ,da bo odbor omejil svoje delo le še na najnujnejše zadeve. Proslava Hitlerjevega rojstnega dne Berlin, 20. aprila a. Današnji rojstni dan vodje in državnega kancelarja Adolfa Hitlerja so proslavili po vsej Nemčiji z velikimi prireditvami Listi poudarjajo, da je F tler s krepkimi kladivarskimi udarci v zadnjih petih letih skoval silno krepko dr-o Manifestacije so se pričele že v prvih jutranjih urah. Hitler se je pokazal na balkonu in ga je zbrana množica navdušeno pozdravila Vodji rajha so za 50 rojstni d-m čestitale vse nemške vodilne osebnosti, med njiim maršt' Göring. admiral Röder, general Braurh'tsch. vsi ministri itd Na trgu Unter den Linden se je vršila velika revija čet. kateri je prisotvoval tudi Hitler, ki je bil obdan od vseh vodilnih dostojan-stven kov kopne voiske. mornarice. letalstva. članov vlade, diplomatskega zbora in vojaških atašejev tujih držav Na čelu so stopali oddelki bivše avstriiske voiske, nato oddelki nemške suhozemne vojske, mornarice, motoriziranih oddelkov in letalstva Hitlerju so pri prihodu in odhodu priredili navdušene ovacije. Propagandni minister dr. Gdbbe's je imel snoči predavanje v radiu, v katerem je proslav'jal Hitlerjevo osebnost zlasti v zvezi s priključitvijo Avstrije k Nemčiji. Dejal je med drugim: Se so nam v spominu one večerne ure, ko je dr. Schuschnigg v Inomostu govoril svoj izdajniški govor. Z dolgimi koraki je Hitler meril sobo in na njegovem obrazu sta Se prikazala sveta jeza in odpor Od tu naprej je bil razvoj usoden. Poti nazaj ni bilo več. Naslednja dva dneva sta pctekla v strašni živčni napetosti, toda vodja je bil vedno na višini, dokler niso nato v petek stopile stvari v nagli razvoj in je vodja na posebno prošnjo iz Avstrije izdal ukaz za vkorakanjr armade. Ta trenutek največje nevarnrsti je bil za Hitleria trenutek njegovega največjega triumfa. Izpolnil je svoje mladostne sanje. Hitler je sam prevzel nase vso odgovornost Njegpva volja J» njegov aklep, I njegov sklep je dejanje, njegovo dejanje i pa njegova odgovornost. Tudi v bivši Avstriji so Hitlerjev rojeni dan povsod proslavili zelo svečano. Po vseh cerkvah so se vršile tudi molitve za zdravje in dolgo življenje nemškega vodje in kancelarja. Kardinal Faulhaber v Rimu Rim, 20. aprila, br. Ze dva dni se mudi v Rimu monakovski kardinal dr Faulhaber, ki je imel včeraj in danes dolga posvetovanja z vatikanskimi krogi Danes je bil sprejet v dveurni avdienci pri papežu, kateermu je podrobno poročal o položaju katoliške cerkve v Nemčiji Glede na nedavni obisk dunajskega kardinala dr. In-nitzerja in njegovo politiko napram narodno socialističnemu režimu pripisujejo razgovorom kardinala Faulhaberja v Vatikanu velik pomen. Potres v Turčiji porušil več vasi Ankara. 20. aprila. AA. Včerajšnji potres je bil po-ebno hud v okolici mesta Kiršeki-ra: porušil je več vasi 200 liudi ie našlo smrt, več tisoč inh je brez strehe. Vlada je ukrenila vse potrebno, da bo pomagala prizadetim prebivalcem. Snoči ob 1.15 so v Ankari ponovno občutili potres; trajal je 12 sekund. Njegov epicenter je bil v isti pokrajini. Letalska nesreča v Franciji Lyon. 20 aprila, o. V bližini mesteca Va-lence se je davi pripetila huda letalska nesreča. Nad mestecem je vežbalo več francoskih bombnikov. Na enem izmed njih je nenadoma nastala eksiplozija. Letalo 6e je vnelo in padlo na tla. Vseb pet letalcev v nJem te bilo abititi. Volitev muslimanskega verskega poglavarja Velila! zbor je postavil tri kandidate, iz katerih bodo kraljevi namestniki izbrali reis-ul-ulemo Sarajevo, 20. aprila. V Sarajevu so b le danes volitve kandidatov za novega reis-ui-ulemo, poglavarja muslimanske verske zajednice v Jugoslaviji. V prostorih starešinstva islamske verske zajednice so se zbrali člani volilnega zbora iz Bosne in Južne Srbije. Volilni sestanek je vodil prvi naib Šalih Safet Bašič. Volilni zbor sestavljata vakufska sabora iz Skopi ja in Sarajeva. k; štejeta vsak po 10 članov. Šalih Safet Bašič je otvoril sestanek z uvodnim govorom, v katerem je oj>ozoril volilce na dolžnost ki jih imajo jja zakonu o islamski verski zajednici. Kato so bile odposlane vd.anosta brzojavka Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu ter pozdravne brzojavke pravosodnemu in prometnemu ministru, prvemu kot resornemu ministru, I drugemu kot muslimanskemu soverniku. Pri glasovanju je prejel največ glasov F^him Spaho, drugi bosanski naib, namreč 18. Ravnatelj muslimanske verske šole Ahmed Burek je prejel 12, docent visoke muslimanske teološke akademije v Sarajevu Muhamed Tufo pa 8 glasov. O izidu glasovanja je bil sestavljen zapisnik, ki so ga takoj poslali pravosodnemu ministru. Pravosodni minister bo vse tri izvoljene kandidate predložil kr. namestništvu, da izmed njih izbere in imenuje novega reis-ul-ulemo. Vobče pričakujejo, da bo za novega reis-ul-ulemo imenovan Fehim Spaho. Francifa Ist č OSteiozni pariški organ je zavrnil napačna tolmačenja francoskih obveznosti napram ČSR v sedanjem položaju Praga, 20. aprila, b. V tukajšnjih političnih krogih zelo ugodno tolmačijo zavrnitev vseh napačnih tolmačenj francoskih obveznosti napram CSR, ki jo je poda) oficiozni organ zunanjega ministrstva »Temps« v svojem uvodniku kot odgovor na domneve francoskega znanstvenika Bar-thelemyja. Na vprašanje, ali so dogodki poslednjih let enostranska kršitev lokarn-ske pogodbe neugodno vplivali tudi na francoske obveznosti v smislu francosko-češkoslovaške pogodbe, odgovarja oficiozni organ zunanjega ministrstva, da se to ni zgodilo. »Temps« izrecno poudarja Francoska vlada je mnenja, da ni v sedanjem položaju ničesar takega, kar bi zmanjšalo vrednost francosko-češkoslova-ških dogovorov iz 1. 1924. in 1925. Franco-sko-češkoslovaško razmerje sloni na dveh pogodbah, na prijateljski Ln zavezniški pogodbi z dne 25. januarja 1924 ter na dogovoru z dne 16. oktobra 1925, sklenjenem v zvezi z lokarnsko pogodbo. Pogodba iz 1. 1924. je tipična dvostranska pogodba, katere uveljavljenje ni prav nič odvisno od kake druge ustanove, tudi ne od Društva narodov. Ta pogodba ni glede nudenja medsebojne pomoči navezana niti na ugotovitev napadalca, kakor je to na primer sklenjeno v kasnejši francosko-ruski pogodbi. Pred kratkim je francoski znanstvenik Barthelemy ki je bil svoje dni znan po svojih nastopih proti Nemčiji in Italiji, zastopal nasprotno stališče, zatrjujoč med drugim, da jo z nemškim vkorakanjem v Porenje in z nemško kršitvijo lokarnske pogodbe prenehala dejansko veljati tudi francosko-češkoslovaška pogodba iz 1. 1925, češ, da je samo sestavni del te pogodbe. »Temps« sedai izrecno ugotavlja da francoska vlada ni tega mnenja, kajti pred- vsem ni res, da bi bila francosko-češkoslovaška pogodba sestavni del lokarnske pogodbe, kakor tudi ni res, da bi bila lo-karnska pogodba zaradi nemške kršitve sploh prenehala veljati. Angleški državni podtajnlk Butler je prav te dni v spodnji zbornici priznal da se tudi Anglija še vedno čuti vezana po določbah lokarnske pogodbe dasi jo je Nemčija enostransko odpovedala. Razen tega ie znano da je Nemčija ob sklenitvi lokarnske pogodbe podpisala posebno arbitražno pogodbo s ČSR in da je obstoj te pogodbe potrdila pred kratkim nemška vlada sama v iziavah češkoslovaškemu poslaniku dr. Mastnemu v Berlinu Prav tako kakor je ostala v veljavi francosko-češkoslovaška pogodba o vzajemni pomoči, velja še vedno tudi fran-cosko-poljska pogodba o vzajemni pomoči in niso poslednji dogodki v tem pogledu orav nič spremenili dejanskega položaja. Tudi Pollaki zavračajo Rarthelemvja Varšava, 20. aprjla b. V listu »Kurjer VVarsawskkt zavrača znani poljski publicist Stronski trditve pariškega profesorja Barthelemyja, da bi francosko-češkoslovaška in francosko-poljska poeodba zaradi enostranske kršitve lokarnske pogodbe s strani Nemčije danes ne veljali več. Angliia in Francija sta s svečano izjavo z dne 19. marca 1936. nekaj dni po kršitvi lokarnske pogodbe, sami poudar-lj, da ju obveznosti po tej pogodbi še vedno veželo kar velja v enaki m Tj tudi za franorska zavezništva s Poljsko in češkoslovaško. Mnenje publicista Stranskega je glede na sedar.ji položaj zbud:lo v vseh političnih krogih še " prav posebno pozornost. Postopna likvidacija židovstva v Nemčiji O likvidaciji židovskega življa v Nemčiji le bilo že mnogo govorjenega in pisanega. Do sedai je bilo izdanih okoli 50 zakonov, ki streme za likvidacijo židovskega vprašanja med Nemci. Po uradnih podaikib je bilo v Nemčiji ob nastopu narodno ociaiističnega režima 515.000 Zidov. Danes jih je še okoli 3.0 000, to ie približno toliko, kakor leta 1871. V Nemčiji so ostali po večini samo še starejši Zdje in pa siromaki ki niso imeli sredstev za izselitev Nemški Žid ie nimajo pravice do državnega sor-iaimega skrbstva Prav tako ne more biti noben Zid v državni ali samoupravni službi. Žid e tudi ne morejo opravljati nobenih častnih javnih poslov, ne morejo biti izvrševalci ot>orok porotniki ali prisedniki pri trgov sk h iti ebrtnih sodiščih. Židovski odvetniki ne moreio delati pritožbe proti kateremukoli u-krenu državne administracije. Tako je n pr neveljavna pritožba proti odmeri Jav kov. če io podpiše židovski pravni zastopnik in - t* smatra o mej da sploh ni bila vložena Židovski zdravn k; so v Nemčiji že skoraj popolnoma likvidirani. Židovski zdravniki ne K;ue:o zdraviti članov socialn h institucij. Pre[>ovedano jim .je izstavljanje zdravniških izpričeval, kakor tud; sodelovanje pri zdrav mških posvetovaniiih v družbi z nežidotfski-ni zdravniki Židovski zdravniki ne morejo biti nastavljeni v javuili in samoupravnih bolnicah. Zobozdravinska praksa je židovskim zdravnikom sploh prepovedana, kakor tudi vzdiževanie lekarne. Slike židovskih umetnikov so bile že davno odstraniene iz vseh nemških muzejev. Židovski pevci in igraici ne morejo nastopiti v nobenem nemškem gledališču Isto velja za artiste v kabarejih in barih Likvidirani so tudi vsi židovski glasbeniki, komponisti in dirigenti, ki se ne smejo nikjer javno udej-stvovati. Danes ni v Nemčiji več lista, pri katerem bi še sodeloval kak židovski novinar. Po poslednjih predpisih ne more postati urednik v nemškem listu novinar, ki je poročen z Židinjo. Židovski trgovec ne sme imeti na trgovini ali v izložbi napisa »nemška trgovina«. Židovski lastniki kmečkih [losestev. ki jib niso sami obdelovali — m taki so bili vsi — so morali zt-mlio prodati državi. Na novo se Zidie na deželi ne smeio več naseljevati K metie ne smejo prodajati Zidom svojih pridelkov S temi in še drugimi sličnimi ukrepi se nadeja n .i rod nomaci a I i st i èni režim v Nemčiji da bo docela izločil nekdaj tako močni židovski vpliv na nemško življenje in radikalno iztrebil vse njenove posledice. Nov papeški nuncij v Beogradu Beosrad. 20 aprila o Za novega pape-škesia nuncija v Beogradu je bil imenovan mssjr Ettore Felice, ki je bil doslej nuncij v Chilu. Ito^seyeltav pomorski program odobren Was h nofon 20 anrila o. Ameriški senat je odobril veliki Rooseveltov pomorski gradbeni program ki določa 1 1 milijonov dolarjev izdatkov za gradnio novih vojnih ladij. Po tem programu bodo zgrajene 4 velike vojne lad'e po 45 000 ton. 46 križark, 26 majših kržark. 2 matični ladji za letala in 9i0 hidr^avjonov Velike vojne ladje bodo stale po 90 mi'ijonov dolarjev. Velik požar v Beogradu Beograd, 20 aprila o. V pretekli noči ie nastal v tovarni žice Glihe Filipoviča v Beogradu velik požar Ker se nahaja to-v-irna v zelo obljudenem mestnem okraju in v neposredni bližini beograjske električne centrale, je nastala nevarnost, da bi se požar razširil na sosednje stavbe. Gasilcem je po hudih naporih uspelo lokalizi-rati ogenj, tako da ni bila uničena niti vsa tovarna Največ škode je požar napravil v 1 in 2 nadstropju tovarniškega posloroja Pritličje ki so bili v njem razmeščeni dra goceni stroji je ostale po zaslugi pasik-e^ malone nepoškodovano Vendar je pa po žar uničil mnogo blaea Povzročil je škodo ki sega preko poldrugega milijona dio Vzrokov požara doslej niso mogli dognati. Poljski prometni odpotoval Zagreb. 20 aprila, o. Poljski prometni minister Ulrych ki se je po svojem uradnem obisku v Beogradu nekaj dni mudil na naši rivi jen. se je v pretekli noči preko Zagreba odpelja1 nazai na Poljsko V Zagreb ie prispel včeraj popoldne Zagrebški župan dr Peičič mu le snoči priredil banket Minister Ulryeh se je odpeljal ponoči % posebnim vlakom Do madžarske meje so ga spremi tali zastopniki našega prometnega ministrstva. Izbruh vulkana na Japonskem Tokio, 20 aprila br Danes je začel 140 km severno od Tokija nenadoma bruhati vulkan Azama, ki je miroval že pet let. Izbruh je spremljalo podzemsko bobnenje. Nad dvajset minut je daleč naokrog deže-val goreč pepel, iz vulkanskega žrela pa se je v mogočnih rekah razlivala daleč po okolici vrela lava Nastali so silni gozdni požari Prebivalstvo je v paničnem strahu zapuščalo svoje domove in bežalo na vse strani. Izbruh je bil tako nenavaden da se niso mogli vsi pravočasno rešiti in domnevajo, da je zahtevala katastrofa tudi mnogo človeških žrtev. Letalska nesreča v Italiji Rim 20. aprila. AA. Med akrobatskimi vajami sta trčili dve lovski letali z goriškega letališča ln strmoglavil* na zemljo t* obeh T'iotov se i« ubU . Pctos B^m^l v Parim Patri. 20 aprila AA Primi Bernard Ho landski se je danes popoldne p r peljal v Pariz. Beležke Živahna akcija JNS v južnih banovinah Preteklo nedeljo so porabili poslanci in senatorji JNS za živahno akcijo med prebivalstvom. V Bosanskem Novem je bila velika konferenca, na kateri je poročal poslanec dr. Srpko Vukanovič. Iz Bosanskega Novega je odpotoval v Banjaluko, kjer je bila plenarna seja banovinskega odbora JNS za vrbasko banovino pod predsedstvom Djure Koljeviča. Na seji so odobrili razpored sestankov in konferenc JNS po vseh srezih vrbaske banovine. V dvorani hotela »Marinkovič« v Beogradu je bil v nedeljo občni zbor pete beograjske kraj. organizacije JNS. Poročila odbora so bila z odobravanjem sprejeta na znanje. Za predsednika je bil izvoljen Branko Stefanovič, referent Državne hipote-karne banke. Z dopusta v Vrnjački Banji se je vrnil v Beograd predsednik JNS Peter 2ivkovič. Po povratku v Beograd se je sestal s člani vodstva JNS. s katerimi je razpravljal o akciji stranke v pomladanskih mesecih. V Zagrebu so bile v ponedeliek tri konference okrajnih organizacij JNS. Tudi v zagrebški okolici je bilo več sestankov, na katerih so poročali poslanci JNS. V Gospi-ču in Grub'šnem polju je imel shoda poslanec Jos;p Cvetič. V Reljivu pri Sarajevu je bil v nedeljo večji shod JNS Govorili so poslanci Jovan Zagorac. Milan Božič. Mustafa Mulalič in Rista Diokič. Posi. Jovan Nenadovič je imel konference v šestih občinah homolj-skega sreza. V draeačevskem srezu je imel tri konference poslanec M^enko Milutino-vič. Bivši ooslanec Vasilii Trb:č -le govoril na konferencah JNS v Velesu, Prilepu in Bitolju. Svojevrstna aSera Italijanska službena poročevalska agencija Stefani je objavila v torek naslednje obvestilo: Pariški tednik »Epoque nouvelle« prinaša v številki od 16. t. m. članek, o katerem trdi da je ponatisnjen iz dnevnika »Giornale d'Italia«, ki je oflc'ozen organ. Ta članek vsebuie ostre nanade na 1ueo-slovensko vlado. Po trditvah tega članka naj bi baie bila Italija vznevoljena. ker v Jugoslaviji niso bile izvršene italManske pobude v pravcu uvedbe faš'°«tlčneea režima. in to zaradi odnora srbske ln hrvatske opoziciie nroti vladi tr. Stoiadinoviča. »G;ornale d'Italia* oblavl-'a sedai uvodnik. v katerem označuie trditve pariškega lista za brezobzirno in provokatorsko laž. kakršne svetovno novinarstvo doslei še nI poznalo. Gre za sramotno intriso aeentov provokateriev kl so misllU. da bodo na ta načJn skalili odlične odnošaje med Italijo ln Jugoslavijo. List iziavUa. da orav nobena beseda iz t^sra sramotnega članka, ki mu ea pripisuie nariški tp^nik. ni bHa natipkana v »G'ornalu d'Italia« in da gre nri vsem tem za delo Hudi. kl bi hoteli zadati udarec miru in splošnemu sodelovanju med narodi. Oster nastop>Samoupra ve" proti terorju od spodaj Glavni organ JRZ »Samouprava« se zopet pritožuje zaradi terorja ki ga izvajajo pristaši HSS nad pristaši JRZ v savski in primorski banovini. Z ogorčenjem obsoja, da požigajo pristašem JRZ senike in celo hiše ter sekajo sadovnjake in vinograde. Nato lis* nadaljuje: Kakor izgleda, se smatra gotova politična organizacija upravičeno izvajati vsako nasilje nad državljani k' se slepo ne pokore njenim načelom in zapovedim Nam manjka pravih besedi, da bi pravilno ožigosali in obsodili tako postopanje. Cas je, da spregovorimo na naslov te gospode resno besedo. Političnemu terorju v teh krajih naše države mora biti stoiien konec! Gospodje, ki predstavljajo n vodijo politično organizacijo, po katere navodilih se izvaja teror, imajo dovolj možnosti, da ga v kali zatro. Nihče jim ne more verjeti, da tega ne bi mogli doseči. Ako že neprestano govore o poštenju svobodi m.pravičnosti, potem naj bode dosledni Morala >n etika ne moreta imeti dveh obrazov « Končno napoveduje »Samouprava«, da se bo država v bodoče resno pobrigala, da bodo vsa teroristična delanja nad političnimi nasprotniki temeljito kaznovana. Ako v kakem primeru ne bo mogoče ugotoviti neposrednih krivcev bo mora'a škodo poravnati občina, v kateri se je zločin zgodil. O nasilju in resnici »Glasnik JRZ za savsko banovino« razpravlja o demokraciji in prihaja do ugotovitve. da sta »resnica in demokracija besedi z v likim pomenom in ju ravno zato majhne in malenkostne duše izrabljajo. Pri nas doživljamo stalno, da opravičujejo malenkostni politikj svoja dejanja z demokracijo, ist^ ljudje pokrivajo tudi svoje grehe in napake s stalnim sklicevanjem na svobodo . . Malenkostna duše ne prenesejo kritike. Namesto da bi jo upoštevale ln popravile svoje pogreške, odgovarjajo na njo s terorjem in nasiljem, s katerima poskušajo zadušiti svobodni glas kritik- in zatreti vsako svobodno akcijo. Pri tem pa pozabljajo da s terorjem in nasiljem ni mogoče ubiti resnice.« Sestanek slovenskih mačkovcev v Novem mestu Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« poroča: ; »Na velikonočni ponedeljek je bil v No- i vem mestu dobro uspel sestanek sreske organizacije Kmečko-delavskega pokreta. Prisostvovali so mu predsedniki dvajsetiii občinskih organizacij tudi iz najbolj oddaljenih občin, kakor so n. pr. Hinje, Zu- ! žemberk. Trebnje. Mirna. Bela cerkev itd. ' Na sestanek sta prišla dr Lončar iz Ljubljane in bivši kandidat v novomeškem srezu Krunoslav Batušič iz Zagreba.« Pri nas ne bo protižidovskih zakonov j V zadnjem času so objavili nekateri vojvodinski in zagrebški listi vesti, da se pripravlja tudi pri nas poseben zakon naperjen proti 2idom Sedaj objavlja uradna agencija Avala vest. v kateri pravi da je od merodajnega mesta obveščena, da so vse vesti o pripravljanju »kakega posebnega protižidovskega zakona izmišlj ps in neosnovane Za predložitev takega zakona ni v Jugoslaviji nobenih razlogov.« i i je bila naša prva uganka težka? Neka) poenenka z našimi čitatelji Danes smo prejeli prva vprašanja nekaterih preplašenih tekmovalcev. Trije so izgubili izrezek za zloženko iz nedeljskega »Jutra« in nas sprašujejo, kaj sedaj. Tu je samo ena pomoč: ako rešite vse uganke, pa ne priložite popolne in pravilno sestavljene zloženke, ste izločeni iz tekmovanja. Ako ste torej prvi del zloženke izgubili ali založili, pomaga samo, da si preskrbite še enkrat velikonočno šte vilko »Jutra«, v kateri je natisnjen ta kos zloženke, označen s številko 7. Ako v vašem kraju velikonočne številke ni več dobiti, se obrnite na upravo »Jutra« v Ljubljani, ki jih ima še par sto izvodov v zalogi. Za številko in poštnino priložite 3 din v znamkah. Imamo že tudi tekmovalni konzorcij. Seveda kje drugje kakor na Viču pri Ljubljani! Skupina mladih ljudi, ki računa, da bo avtomobil »sigurno« pri- padel njej, če pa ne potem »sigurno« motorno kolo ali pa vsaj b cikel, zbira nedeljska »Jutra« pri tistih čita= teljih, ki sami baje nimajo interesa za tekmovanje. Dosedanji uspehi pa niso zavidanja vredni. Baš ta »konzorcij« je marsikoga opozoril, da se je spomnil: »glej no, na to bi bil pa skoraj pozabil« in je šel poiskat že založeno »Jutro« — toda za sebe. Ali je bila naša prva uganka težka? Veliki matematiki so jo reševali z iksi in ypsiloni po vseh pravilih višjega ra-punoznanstva. Tisti, ki so nam alge-braišne skrivnosti tuje, smo stvar opravili mnogo bolj preprosto Hvala Bogu, rezultat je pri obeh enak, seveda če smo pravilno računali. Tudi v delavski in kmečki hiši brez šolaneev ni delal račun posebnih preglavic, temveč je b?l le nekaka duševna zabela k velikonočnemu potičnemu žegnu. Nenavadno pozna zima Skoro po vsej Evropi je pritisnil nov mrzli val, ki je povzročil silno škodo Beograd, 20. aprila p. V Beogradu so dav1 doživeli neprijetno iznenadenje: ponoči je padlo precej snega. Sicer so bili ž vsi poslednji dnevi hladni in deževni, vendar nihče ni pričakoval, da bo v Beogradu tik pred pravoslavno veliko nočjo še snežilo. Tudi po mnogih drugih krajih države je zapadel sneg. Z njim je nastopil še mraz tako da je bila sadnemu drevju in posevkom na poljjh prizad jana velika škeda. V beograjski okolici se je drevje po sadovnjakih že vse raznvelo. pa se je bati. da bodo sadjerejci letos ob ves pri-delek. Dunaj. 20 aprila br Vso srednjo Evropo je zajel za to dobo izreden mrzli val, k1 prodira iz polarnih krajev Skoraj v vsej srednji Evropi je včeraj in danes snežilo, temperature pa so zlasti ponoči padle pod ničlo. Nenavaden mraz ie povzročil obilo škode na sadnem drevju m po vinogradih Tudi zgodnja po vrtnina je pomrznila. V vinorodnih krajih že dva dni kurijo, da tako vsaj deloma obvarujejo vinograde pred preveliko škodo Mraz bo trajal še več dni. Monakow, 20 aprila br. Vsa Bavarska je doživela letos novo nenavadno pozno zimo V Poalpju je zapadel do meter de-be' sneg. a tudi v nižinah je včeraj in danes snežilo. Davi je bil v Monalcovu tako debel sneg. da so moradi čistiti ulice s snežnimi plugi, več tisoč brezposelnih pa je ve« dan kidalo sneg in čistilo hodnike. Mraz je povzročili obilo škode na sadnem drevju. Pariz, 20 aprila, br. Mrzli val je zajel vso Francijo. Posebno hudo so prizadeti vinorodni kraj' južne Francije V pretekli noči je znašala temperatura 4 stopnje pod ničlo. Najhujše je prizadeta Champagna, kjer so uničeni skoraj vsi vinogradi. Škodo cenijo na mnogo milijonov. Milan, 20. aprila br. Vsa severna Italija preživlja novo nenavadno pozno zimo. Dočim je prejšnje tedne vlada'o že toplo pomladansko vreme in je vse drevje bilo že v cvetju, je zadnje tri dni zavladal hud mraz. V7 planinah je zapadel sneg, ki sega globoko v doline. Temperatura je padla na ničlo. Mraz je povzročil mnogo škode. Tudi v srednji Italiji se čutijo posledice mraza. Letoviščarji so pobegnil' Celo na Pi-jemontu je mraz povzročil obilo škode. Bern, 20 aprila br. Zavod za pospeševanje sadjarstva poroča, da je mraz zadnjih dni povzročil precej škode. V nižjih legah je bilo drevje že v cvetju, sedaj pa je vse pomrznilo. V višjih legah sadno drevje ni tako hudo prizadeto, vendar pa bo tudi tam donos znatno manjši, kakor pa je sprva kazalo. Jubilejni turnk L Ljubljana, 20. aprila. Že vsa poslednja kola je bilo. neobičajno mnego otvoritev s kraljevim kmetom in so bile tudi danes 4 take partije. Zlasti se radi poslužujejo španske otvoritve. V današnjem 8. kolu je bilo popoldne končanih 6 partij, 4 od njih z remiji. Najprej sta odnehala Pire in dr. Asta-lo§. Po mi "ni igri ortodoksnega dareske-ga gambita sta s: v 24. potezi sporazumela za remis. V francoski partiji med Totom in FoltySom je prišel slednjj zaradi pasivne igre belega do močnet?a napada, ki ga je zmagovito sprovedel. Tot se je v 31. potfzj vdal. Foltys je s tem beležil svojo prvo zmago. Tot pa četrti zaporedni poraz. Vidmar ml. je izbral proti gorlijevemu dam sk emu gambitu slovansko obrambo, žrtvoval je figuro in dobil 3 kmete. Ker pa je imel šorli dobro pio-tiigro, je bila partija remis Izredno ostra jF bila berba v španski partiji med dr. Trjfunovičem in Kostičem. Slednji je sicer razbjl pozicijo svojih kmetov, je pa dobil za to enega nasprotnega. Trifunovič je pozneje stanje izenačil. Nato je Kostič žrtvoval za napad km ta in grozil z matom. Beli je moral kmeta vrniti, v časovnj stiski pa je Kcstič spregledal, da bi lahko postavil nasprotnika pred neubranljivi mat in se je končno z žrtvijo trdnjave zadovolji] z večnim šahom. Enaka otvoritev v partiji med Stcinerjem in Funanijrm se je razvila v izredno zanimivo pozicijsko igTO. Steiner je močno napadal in spravil črnega v časovno stisko, kjer Furlani ni igral najboljše in si je popolnoma upropastil pozicijo. V br z-upnem položaju je v 34. potezi kapituliral. NedeljKov'é in dr. Tartakower sta igrala staro indijsko otvoritev, črnemu se je posrečilo v središnjici dobiti kmeta, a je beli nato zamenjal dami in je nastala trdnjavska končnica. Kljub vsem naporom se Tartakowerju s kmetom Pi Posrečilo zmagati in se je moral zadovoljita z remijem. Nedeljkovič je igral partijo od zač tka do konca, zlasti pa končnico, izvrstno. Ostali dve partiji sta bili prekinjeni. Bröder je izvrstno igral ortodoksnj darn-skj gambit nasproti dr_ Vidmarju in dobil ugodnejšo pozicijo. Dr Vidmar se je hotel osvoboditi iz stisnjenega položaja in je pri tem napravil hudo napako, ki bi takoj odločila. Bröder bi lahko dobil dva kmeta, vendar enostavn? krmbinacije ni videl in je celo dovolil nasprotniku znatno izboljšati situacijo. Ob prekinitvi ima sicer Bröder kmeta več, toda črni ima dobre izglede na remis Izredno borbena je bila tudi španska partija med Sz^bo-jem in Preinfalkom. Slednji je kot črni za hitrejši razvoj žrtvoval kmeta in prišel do močnega napada. Zaradi izvrstne Szabo jev e obrambe pa nI dosegel ničesar. BeLj jg namreč vse nevarne figure pospravil z deske in je bila partija prekinjena v damski končnici, v kateri ima Szabo dva kmeta več. V nadaljevanju prekinjenih partij dr. Vidmar ni mogel zadržati prostega kmeta, ki ga je Bröder nevzdržno peljal v damo in se je po 52 potezah vdal. Tudi Szabo je končal zmagovito svojo partijo proti Prein-falku. Stanje po IX. kolu: Kostič. Szabo 7. dr Trifunovič 6, dr. Tartakower 5 in pol, dr. Astaloä 5 (1). Bröder, Pire 5. Stelner, Vidmar ml. 4 In pol. dr V dmar 4 (1). Ne-deljkovič 3 In pol ild. V X. kolu se bodo srečali Furlani — dr. Aataioö, Vidmar ml. V— Pire, Foitya — šorli dr. Tartakower — Tot, Preinfailk— Nedeljkovič, dr Vidmar — Szabo, Kostič — Bröder jn Št eine r — dr. Trifunovič. Predsednik Beograjskega šahovskega kluba g. Milan Cvijanovič je daroval zsa turnir k že razpisanim, dve nadaljnjj nagradi, obe po 300 din: eno za najbcljM uspeh nena,grajenega Jugoslovena nasproti tujim mojstrom, drugo pa za najboljši usp.h nenagrajenega nasproti na/-grajenim. Razpis učiteljskih služb Beograd, 20 aprila AA. Prosvetni minister je sklenil razpisati izpopolnitev praznih učiteljskih mest. »Službene n ovine« bodo z dne 21. t. m. objavile ta sklep skupaj s seznamom praznih mest. Otvoritev Jakčeve razstave v Zagrebu Zagreb, 20. aprila, o. Po daljšem presledku je prišla v Zagrebu na vrsto spet razstava slovenskega slikarja. Danes dopoldne so otvorili razstavo Božidarja Jak-ca, ki so jo uredili v znanem Ulrichovem salonu. Jakac je razstavil portrete in pej-saže iz Slovenije, Dalmacije. Norveške in Amerike. V zagrebških umetniških krogih so njegova dela izzvala mnogo zanimanja in priznanja. Izmed portretov so med drugim razstavljene slike bana dr. Ružiča, dvorne dame Šverljugove, pesnika dr. Gradnika in vse-učiliškega profesorja dr. Zamika. Razstavo je otvoril zagrebški _ župan dr. Peičič v prisotnosti lepega števila zastopnikov zagrebškega javnega življenja in umetniških krogov. Razstava bo trajala do 1. maja. Zastopnik saveza SKJ pri svečanostih na Rakeku Beograd, 20. aprila d. Uprava saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je danes odredila I. podstarešino saveza SKJ br. Engelberta Gangla da v nedeljo 24. t. m. pri poklonitvi Sokolstva na Rakeku pred spomenikom blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju zastopa savez SKJ, govori v njegovem imenu in na spomenik položi venec. Načelnik Ostojič upokojen Beograd, 20. aprila, p Dosedanji načelnik proračunskega oddelka finančnega ministrstva Milan Ostojič je bil upokojen. Premestitev pri železnici Beograd, 20 aprila, p. Železniški višji kontrolor Alojzij Perhavec je bil premeščen iz iMostarja na Rakek. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Spremenljivo vreme. Pretežno oblačno z nekaj snega tu pa tam. Toplota bo še padla, posebno ponoči. Mraz bo pritisnil v severnih krajih in v gorskih predelih. Zagrebška: Temperature relativno nizke hladini vetrovi in padavine ponekod v obli ki snesa Dunajska: Večinoma oblačno, od časa du 6aàs padavine, najbrž tudi v nižjih legah sneg. Žrtve letalske nesreče na Pokleku prepeljane v Zagreb Romunska letalska komisija na kraju nesreče — Preiskava se nadaljuje Rajhenburg, 20 aprila. Danes popoldne so bile žrtve letalske nesreče pri Podsredi — romunski kapetan Dimitrescu ter italijanska letalca, major Bacula in mehanik Merizzi — prepeljane v Zagreb Z njihovim prevozom je silno zanimanje prebivalstva za to veliko letalsko nesrečo nekoliko uplahnilo. Kakor je »Jutro« napovedalo, so danes prispeli iz Zagreba člani romunske letalske komisije, da si ogledajo kraj nesreče in poizkusijo dognati njene vzroke Ob 9. dopoldne sta prispela iz Zagreba v Rajhenburg dva avtomobila Prvi je bil tovorni avto z našim letalskim vojaštvom, drugi pa je bil velik in lep luksuzni avto. v katerem se je peljalo pel gospodov in sicer dva v uniformi romunskih častnikov, trije pa v civilni obleki Pred pošto so izstopili, a po kratkem postanku in majhnih opravkih na pošti so nadaljevali pot v Podsredo, kamor so prispeli ob 10 Ogledali so si kraj nesreče, nato pa so se podali v mrtvašnico na farnem pokopališču v Podsredi. kjer so od včeraj popoldne ležali vsi trije mrtvi letalci na mrtvaškem odru. v preprostih črnih krstah Ljudstvo se je včeraj v velikih trumah zgrinjalo k mrličem, ko so jih na kraiu nesreče polagali v krste in je obenem naš letalski zdravnik pregledal poškodbe. Potem je ljudstvo do večera hodilo mrliče kropit ln mnogi so jih kropili še danes dopoldne. Farni zvonovi v Podsredi so sinoči in danes peli žalno pesem za nesrečnimi pokojniki. Ljudje so položili na krste mnogo cvetja in tako res najprisrčneje pokazali svoje obžalovanje. Skupno z romunsko komisijo so bili tudi naši letalski častniki iz Zagreba danes na kraju nesreče in na pokopališču v Podsredi Iz Ljubljane je prispel zastopnik italijanskega konzulata cav. Torenzi. Sele opoldne je prišla od letalskega poveljstva v Zagrebu brzojavka, da je treba mrliče prepeljati v Zagreb, od koder nastopijo pot v domače kraje. Krste so naložili na velik tovorni avto, ki so ga potem popolnoma pregrnili. Ob 13. uri so pokojni trije letalci nastopili svojo zadnjo pot iz Pod-srede. Rajhenburg je mrtvaški avto pasi-ral ob 14. uri Pet minut za njim je br-zel skozi Rajhenburg luksuzni avto, s katerim se je vračala romunska komisija z italijanskim letalskim atašejem proti Zagrebu. Na kraju nesreče so senovski orožniki do danes opoldne neprenehoma vršili naporno službo Naši častniki in vojaštvo bodo še pospravili ostanke letala in samo še čakajo na naredbo, da tudi ta poslednji Pomladite nezgode na Gorenjskem Posledice vremenskih menjav — Zgodnji letovišcarji Radovljica, 20. aprila Kako se vsako leto, se je tudi letos uresničil stari rek, da sneg pride nasproti zelenju ter da se zima in pomlad morata srečati v planini. Mnogi so s strahom gledali prehitri vremenski preobrat ob koncu marca, posebno še, ko je solnce tako hitro odpiralo usnjene popke na sadnem drevju. Tudi bukve so letos izredno zgodaj ozele-nele. Že pred cvetno nedeljo se je pojavila na pobočju Jelovice široka zelena proga, ko je bilo drevje v dolini še vse rjavo. Le trate niso hotele ozeleneti. Kmete so posebno skrbele mrzle noči. Takrat, ko se je bilo že odprlo popje na drevju in je bilo v toplem ozračju, ogretem od prijaznega pomladnega solnca, pričakovati, da se odpre tudi cvetje, je bila vsako jutra huda slana in celo led na mlakužah. Tako so naenkrat spet prišli izredno pusti dnevi. Pričela je briti burja. Posmodila je deteljo, kar je je ostalo po letošnji trdi zimi. Zadnja zima je namreč zelo uničila ozimine in je pozeblo tudi mnogo deteljišč. V dolini Lipnice so morali kmetje ponovno posejati njive s pšenico in ozimno ržjo. Burja je zadržala razvoj cvetja na jablanah in hruškah, dočim črešnje niso mogle več kljubovati prijetnim opoldanskim žarkom in so se kljub svarilom burje razcvetele. Seveda so na Gorenjskem vse po-zeble in tako bomo letos brez domačih črešenj. žalostno je bilo gledati te zale bele neveste, ki so čez noč morale zamenjati belo oblačilo z umazano rjavim. Burja je zadržala tudi delo na polju. Ozimni ječmen, oves in deteljo so mnogi poseiali pravočasno. Nekateri imajo v zemlji tudi že zgodnji krompir, večino polje-deljcev pa je pregnala s polja pusta, burja in so zaostali z delom. Prej zelo zaskrbljeni sadjarji so bili zdaj zadovoljni z ve- Nadzornik Josip Korban zapusti Gornji grad Gornjigrad, 20. aprila Gomjegrajski sreski šolski nadzornik Jože Korban je prejel dekret o upokojitvi. Spričo polnih službenih let novica ni nepričakovana, a vendar je užalostila številne prijatelje in mladino, ki se je od priljubljenega nadzornika poklonila s prisrčno prireditvijo v Sokolskem domu. Nadzornik Korban je prišel pred dobrimi 30 leti v Gornjigrad, vneto je zastavil plug narodne prosvete kot učitelj, upravitelj in nadzornik. Skoraj polovico življenja je preživel tu, najlepša leta je žrtvoval na- tim ljudem in krajem. Odkritosrčen vzgojitelj in iskren prijatelj, ki nima nobenega »ovražnika, odhaja od nas. Podrobno govoriti o njegovih povsem pozitivnih uspehih v šolstvu nam ni mogoče, sicer pa Korban tudi ne ljubi slavospevov, ko ga lahko osreči zavest, da je dal svoje najboljše. Uveljavil se je tudi z ljubkimi mladinskimi pripovedkami in igricami, ki jih je cela insta Sodeloval je tudi kot podlistkar v naših časnikih Posebno pozornost je vzbudil njegov podlistek v celjski »Novi Dobi« pod naslovom »Skobe«. v katerem pripoveduje o Gornjem gradu in o pokojnem Kocbeku. V naših organizacijah je storil mnogo dobrega za napredek ljudstva. Odlikovan je bil z redom Sv Save. Vzgojil je pokolenja mladine in učiteljev, ki se ga vsi hvaležno spominjajo. Vetja mu prisrčna zahvala za veliko delo, pogrešali ga bodo številni prijatelji, še prav posebno naši lovci S svojo družino namerava g nadzornik preživeti pokoj v Ljubljani. Želimo mu še mnogo let mirnegß in srečnega življenja! trom. saj je zadržal prehitri razvoj cvetja. Prestrašili pa so se velikonočnega snega, ki se je pričel vsipati v gostih kosmuljah v ponedeljek zjutraj. Opoldne je bilo že vse belo. srečala sta se sneg in zelenje, šele v torek je sneg po dolini skopnel. Ker je bilo oblačno razvijajočemu se cvetju jablan in hrušk za enkrat to še ni škodovalo. Ce pa znova pride slana, kar ni izključeno. ker je v gorah padlo mnogo snega. potem bo jablane in hruške zadela ista usoda kakor črešnje. Ce se cvetje še dolgo ne bo odprlo, ga bržčas napade cvetoder, hud sovražnik sadjarjev. Ptice, med njimi klateži in selivke (razen tistih, ki prilete k nam šele v maju) že pridno gnezdijo. Neprijetni dnevi so bili za lastovke, ki so priletele na Gorenjsko pred dvema tednoma. V snežnem me-težu so zmrzovale, gladujoče po podstrešjih Nekaj sirotic je tudi poginilo. Polju utegne biti sneg koristen, saj mu ne pravijo zaman beraški gnoj. Usoden pa bo za sadje, če se bo prehitro zjasnilo. Zelo zgodaj so se letos pojavili letoviščarji. Z Bleda se razhajajo v okolico, deloma peš, največ pa z avtomobili in tudi v velikih avtobusih. Obiskujejo okoliške vasi. Kakor pripovedujejo, so iz raznih krajev Nemčije, so iz Porenja in poznajo naše ondotne naseljence, dalje iz Bavarske, celo iz Hamburga jih je nekaj prišlo na tovor odpravijo v Zagreb in dalje v Beograd, da bo izročen Rumuniji. Kar je bilo dokumentov, je zbrala naša letalska komisija in jih bo izročila komandi letalstva v Novem Sadu v svrho nadaljnje preiskave. Prebivalstvo vsega brežiškega in kozjanskega okraja se bo pa še dolgo spominjalo nesrče treh letalcev, ki so na poletu iz Milana v Bukarešto našli na Pokleku prezgodnjo smrt. Naša letalska oblastva so bila pretekli teden obveščena, da bosta na velikonočni ponedeljek pluli iz Milana čez našo državo v Bukarešto dve novo nabavljeni vojni letali. Leteli sta iz Milana nad Ljubljano in sta nameravali za kratek oddih pristati na letališču v Maksimiru pri Zagrebu. Na nesrečo sta potem pri Rajhenburgu v megli in snegu izgubili smer in zablodili, nakar je sledila katastrofa. Kakor poročajo iz Bukarešte, je smrt kapetana Evgena Dimi-tresca. ki je bil že nekaj let na glasu enega prvih romunskih letalskih »asov«, zbudila veliko obžalovanje Dimitrescu bo pokopan seveda na državne stroške in z vsemi vojaškimi častmi. Enako bosta z vojaškimi častmi pokopana italijanska letalca, ki ju prepeljejo v Milan. Bled. Pravijo, da so jim naši kraji zelo všeč. Zanimijo se za vsako stvar. Izprašujejo o našem gospodarstvu, kmetijstvu in industriji, posebno pa se zanimajo za socialna vprašanja. Radi slišijo lepo besedo o naši kulturi. Nekateri so slabo poučeni, precej pa je takih, ki natančno poznajo našo zgodovino. O vseh gostih se lahko reče, da so prav prijazni in izobraženi. Radi pripovedujejo, kaj vse so že slišali od naših izseljencev v Nemčiji. Večina naših ljudi tam gori hvali domovino, so pa vmes tudi taki, ki zabavljajo. Nemcem, ki so sami vneti rodoljubi, je to precej nepojmljivo. Odkar imamo skupno mejo, upajo, da bodo čim pogosteje prihajali v naše kraje. ee odbora moške in ženske podružnice CMD v Mariboru po pogrebu nepozabnega narodnega borca in predsednika tuk. podružnice CMD dr Ferda Lašiča sestala k žalni seji. Podpredsednik moške CMD vpok. nadzornik g. Ivan Tomažič se je toplo spominjal pokojnika ter je v glavnih obrisih zajci njegovo delovanje za CMD, za zgraditev novega šolskega poslopja v Gradišču in zlasti za poživljenje moške in ženske podružnice. Prisotne odbornike in odbornice, ki so spominski pietetni govor poslušali stoje, je pozval, da se oddolžijo spominu nepozabnega pokojnika tako, da neutrudno delujejo v duhu onih smernic in idealov, ki so tudi dr. Lašriča vodili pri njegovem delovanju Ko so prisotni ob koncu spominskega govora zaklicali trikratni »Slava«, je biLa žalna seja zaključena Pri obolenju žolča, jeter, pri žolčnih kamenih in zlatencl urejuje naravna »Fran-Josefova« grenčica prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. — Klinične izkušnje potrjujejo da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo »Franz-Josef ovo« vodo zmešano z malo tople vode zjutraj na prazen želodec. Oe. rc* 's OI n «S/« Četrt ure po žalni seji je bila redna seja obeh podružnic CMD. Sprejet je bil predlog. da se ustanovi v okrilju obeh podružnic dr. Lašičev obmejni sklad in se naprošajo vsi prijatelji CMD in člani, da prispevajo v ta sklad za narodno obrambne namene. O uporabi bosta odbora sklepala pozneje. Tudi se je na seji sklenilo, da bo v počastitev 50-!etnice moške in 40-letni-ce ženske podružnice CMD dne 21. maja zvečer v mestnem parku pevski koncert mariborskih in okoliških pevskih zborov, v nedeljo 22. maja dopoldne pa slavnostni občni zbor obeh podružnic, Ilomače vesti * Prva žena v Jugoslaviji kot delegat vlade pri I)rušt>o narodov. Na zadnjem zaseda-niu sveta Društva narodov je bilo določeno, da to komisija za socialno politična vpra-šama delovala od 21. t. m. dalje v Ženevi. Za zastopnico naše vlade v tej komisili je bila imenovana goapa Miile-na Atanackovnče-va, nadsvetnica ministrstva èocialne politike in narodnt-sa zdjavia. • Češki nonet izvaja jutri 22 t m. na svojem Koncertu v Pragi poleg treh čeških del tudi nonet Slavka Osterca O Osterče-vern delu. ki bo tokrat prvič izvedeno, je izšla podrobna analiza v praški glasbeni reviji »Rvtmus«. Koncert se vrši kot slavnostna prireditev ob priliki 20-letnega obstoja CSR. 130 cm šil V VSEH NOVIH MODNIH BARVAH crèpe rayé 56'-crépe bouc 1 é 70 * -crèpe fasoae 100 • - MANUFAKTURA f.«s. SOUVAN MESTNI TOG 24 y?, * Za železniško z^eio l'»it*ic. Društvo za napredek in olepšanje Plitvičkih jezer je imelo te dni svojo 40. redno letno skupščino. Odborniki so v svoiih poročilih na glasili. da je napredek letovišča v prvi vreti odvisen od vprašanja ureditve železniške zveze. Uvedena je akcija, da bi se tako zvana koranska železnica, ki jo zdaj gradijo, primaknila čim bližje Plitvieam. Prometno ministrstvo ie zagotovilo, da bo skušalo tej želji ugoditi. Zaradi zboljšanja cest pa se je društvo obrnilo na bansko upravo ter predlagalo. nai bi se uredila cesta Rudopolje— Labudovac—Plitvi ce, ki bi bila za 11 km krajša od sedanje ceste Vrhovine—Plitvice. * Uvedba Sezonskega brzovlaka Beograd—Jesenice. Zaradi večjega prometa vozi od 16. t, m vsak dan sezonski brzo-vlak iz Beograda ob 20.55. V Zagreb prispe ob 4.15 ter ima zvezo z Rogaško Slatino. Prihod v Ljubljano ob 7.32, na Jesenice pa ob 9.33. Isti brzoviak odhaja z Jesenic ob 20.15, iz Ljubljane ob 22.01, lz Zagreba ob 1.10 ter prispe v Beograd ob 8.20 Ta brzoviak je posebno ugoden za obiskovalce Slovenije, ker ima direktne zveze z najvažnejšimi letovišči in mesti, kakor s Kranjsko goro, Planico Celjem, Mariborom itd. Potniki iz B^o,grada sov 36 urah že v najlepših slovenskih gorskih krajih. * Akademskemu fondu Franje Tavčarjeve so nadalje darovali: dr. Mejak Ervin, odvetnik v Go niem gradu, din 100, osebje gradbenega podjetja g. inž. Frana Tavčarja na Cetiniu t>a din 600. Iskrena hvala! * Novi grobovi. Na Opekarski cesti 43 v Ljubljani je umrla gospa Uršula Berni-kova. Pogreb blage matere bo jutri ob 14. — V Blekovi vasi pri Gornjem Logatcu je umrla gospa Ljudmila Gostiša. Vzorno gospodinjo in mater bodo v soboto ob 16. spremili k večnemu počitku. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Ivan Nagode, železn. zvaničnik v pokoju Zadnjo pot bo nastopil jutri ob 14. — Pokojnim blag spomin. žalujočim naše iskreno sožalje! * Smrt it-lednega sarajevskega glasbenika. V starosti 68 let je umrl glasbenik Ln skladatelj Franjo Mačejovski. ki je na sarajevski gimnaziji ter v semenišču poučeval petje. Pokojni skladatelj je dovršil svoje študije pod pokroviteljstvom vlad;ke Sfross-maverja in cerkveno glasbo je obogatil z mnogimi skladbami. * Umrl je šef veterinarskega odseka vojnega ministrstva. Po kiatki bolezni je umrl veterinarski polkovnik dr. Bobrosbv Sindje-lič, ki ie bil tvef veterinarskega oddelka pri vojnem • ministrstvu n predavatelj na vojni akademiji. Dobrcsav SindieJic se je rodil l. 1891. v Užicu. doma je dovršil srednjo šolo, potem je nekaj časa studi'-al pravo na beo grajski i vseučilišču, a ko je dobil štipendijo od vojnega ministrstva, se je od'oèil za veterinarstvo ter se napotil študirat oa Dunaj. Ob izbruhu vojne le*a 1912 je studile prekinil in odšel na f'on o K«t pomočnik vojaškega veterinar a -e e udelež i tudi sve tovne vojne. Svo je t--udi je ."a 'e dovršil po osvol.ojenju. Služboval e v razah vojaških veterinarskih ustanova pred leti piih velikih sposobnosti šef veterinarskega odseka vome^a ministrstva. * Modeme žene ii Turčije proučavajo življenje naših muslimank. Iz Ankare in Carigrada je prispela v Mostar skupina odličnih turških javnib delavk. Med njimi so višja uradnica turškega finančnega ministrstva, uradnica neke privatne sooiaine ustanove ter profesorica ženske gimnazije v Ankari. Turške iavne delavke so si ogledale zanimivosti mesta, potem pa so obiskale Blagaj in Ljubuški. obiskale pa bodo še razne druge kraje, da proučijo življenje naših muslimank. Obljubile so tudi, da bodo pod okriljem nekaterih prosvetnih organizacij predavale o modemi Turčiji * Pri zaprtja in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice * Škodljiv spor med občino in zadrugo. Gornja Topl'ca je najnaprednejša vas kolu-barskega sreza. V vasi deluje močna zadruga. poleg nje pa več prosvetnih organizacij. Pred leti je zadruga na občinskem sejmišču dala na svoje stroške preiskati mineralne vrelce im ko je bilo ugotovljeno, da so vrelci zdravilni, je ustanovila kopališče Vručico. Odbor zadruge se ni takoi pogodil z občinsko upravo zaradi odkupa zemljišča in je napravil začasno pogodbo za 5 let Od kopališča ima zadruga lepe dohodke in zdaj, ko poteka peto leto občina noče več obnoviti pogodbe. ker namerava zaradi koristi sama prevzeti kopališče. Ta nakana je razburila člane zadruge in nekdaj tako vzorna in napredna vas se je razdelila na dva tabora * Uničevanje rib z dinamitom se je v zadnjem času močno razpaslo v pelješko-ne-retvanskem kanalu. Ta kanal je bil nekdaj poln rib in dela zdaj barbarsko uničevanje veliko škodo rodbinam profesionalnih ribičev. katerim nudi ribolov edini zaslužek. Ri-tarsko društvo je naslovilo na oblasti prošnjo naj bi se v kakem pristanišču na severovzhodni obali Pelješca namestil motorni čoln finančne kontrole, ki bi vršiil nadzorstvo vzdolž kanala od Trpnja do Stona. Ribiči so prepričani, da bi stalna kontrolna služba preprečila uničevanje rib. Iz Ljubljane u— Gospa Alojzija Gorjupova Je umrla. V sredo zvečer je nehalo utripati blago srce gospe Alojzije Gorjupove, učiteljeve vdove in lastnice gostilne na Kongresnem trgu št 4. Pred 12 dnevi je gospa Gorjupova zbolela za pljučnico in, ker so nastopile komplikacije, ji vsa skrb zdravnikov ni mogla ohraniti življenja. Pokojni-ca, doma iz krškega okiaja, je prebivala v Ljubljani že nad 30 let. Imela je mnogo prijateljev in znancev, ki so jo visoko cenili in spoštovali zaradi njene ljubeznivosti in postrežljivosti Svojemu pokojnemu možu je bila najboljša življenjska tovari-šica in z vso skrbjo in ljubeznijo je vzgojila svojo hčerko-edinko Olgo, ki je zdaj učiteljica na Svibnjem nad Radečami. V njeni prijetni gostilni so se gostje počutili kakor doma, za vsakega je imela prijazno besedo in vsem je najboljše postregla Dobrosrčno je podpirala reveže in sleherni dan se je nasitilo v njeni gostilni lepo število brezposelnih siromakov. Vzorno gospodinjo in blago ženo je ugrabila smrt v 54 letu starosti K večnemu počitku jo bodo položili danes ob 14.30. Pogreb bo od hiše žalosti na Kongresnem trgu 4 na pokopališče pri Sv. Križu. Vsi, ki so jo poznali, jo bodo ohranili v najboljšem spominu. u— Šentjakobska krajevna organizacija Jugoslovenske nacionalne stranke ima drevi ob 20. svoj občni zbor v gostilni »Pri Amerikaneu«. Na dnevnem redu so poročila odbora, poročilo narodnega poslanca g. Milana Mravljeta ter volitve. Odbor vabi vse člane k udeležbi občnega zbora. u— Razpored velikonočnih cerkvenih obredov v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda je naslednji: na veliki četrtek 21. t. m ob 10 sv liturgija Vasilijeva, ob 18 bdenije s čitanjem 12 Evangelijev; na veliki petek 22. t. m. ob 16 večernja z iznešenjem in polaganjem plaštanice; na veliko soboto 23 t. m ob 6 zjutraj jutre-nja in nošenje plaštanice v cerkvi, ob 11. sv. liturgija Vasilijeva, ob 16 večernja; na velikonočno nedeljo ob 4 zjutraj Vas-krsenije s procesijo, ki se pomika iz cerkve in gre po Aleksandrovi cesti, Gledališki in Puharjevi ulici nazaj po Blei-weisovi cesti v cerkev., kjer se bo služila jutrenja, ob 10 sv liturgija Zlatoustova, ob 16 večernja; na velikonočni ponedeljek 25 t. m ob 7 zjutraj jutrenja, ob 10 sv Liturgija in ob 16 večernja u— Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo da se udeleži pogreba umrle članice gostilničarke gospe Lojzke Gorjupove Pogreb bo danes ob 14.30 s Kongresnega trga 3t. 4. (Hribarjevo nabrežje). Novost pri kreme za <5ev!|e Dm bvPi v Kočevju I Samo še ž dni! CfoSIca WalCWSka Nc ™mnAite! | Pevskj zber bolgarskih učiteljic, ki bo nastopil v Ljubljani v velikj fìlharmo-nični dvorani v ponedeljek 25. t- m. ima na svojem sporedu 16 skladb deloma umetnih, po večinj pa narodne, ki so prirejene za 4-glasnj ženskj zbor, deloma a capella, deloma s spretmljevanjeen klavirja S solotečkami ob spremijevanju ženskega zbora sodeluj« tudi gdč. Hristina Koleva. Natančni spored javimo jutri. Vstopnice se že dobe v knjigarni Glasbene Matice po običajnih koncertnih ceaah. Začetek točno ob 20 uri. u— Zaključno predavanje društva »Soča« v tej sezoni bo v soboto 23 t. m. pri Levu ob pol 21. Naš rojak in odličen predavatelj g prof dr Lavo Cermelj zaključi letošnjo 18 sezono predavanj s temo »Kulturni razvoj primorskih Slovencev« K temu zaključnemu večeru vabi društvo vse tovariše Sočane, člane vseh emig. društev v Ljubljani in okolici ter vse prijatelje. Vstop vsem prost, vsi dobrodošli. o— Lepe In dobre moške obleke lastnega Izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kuno. L1ub!1ana, Gosooska ul 7 u— Preokret v zadevi poizknšenega »amomora Lojzeta Dobeijaka «n Pepee Juvančičeve? Zgodba o pojzkufietnem samomoru obeh zaljubljencev, o katerem smo nedavno poročali \z Doba pri Domžalah, odpira polagoma vprašanje kriminalne odgovornosti. Juvinčičeva, ki so jo te dni vnovič zaslišali organi kriminalnega oddelka policijske uprave v bolnici, je je v svoji izjavi navedla, da ie pobudo za slovo od življenja dal Debeljak, a da s-sama ni strinjala z nakano. Na usodnem sestanku, je rekla, je pravkar odmirala torbico, ko je Debel iak nameril revolver vanjo ln počil. Tudj Debeljak sam potrjuje to izpoved, a pravi, da a? mu je revolver sprožil nehote, čeprav sta se bila prej dogovorila o skunni smrti. Ko se je .Tu-vančičeva zgrudila, je iz obupa še sebi pognal kroglo v glavo. KINO UNION, tel. 22-21 Ob 16., 19.15 in 21.15 uri edini letošnji film slovitega tenorista B. Giglija Uspavanka M. Cebo tari, AL Bohnen, EL Moser in mall Peter Bosse u— 8lavnostni občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba bo 27. t. m. ob 18. v veliki dvorani restavracije »Zvezda« v I. nadstrop-lU _ Jubilejni občni zbor je pod pokroviteljstvom predsednika narodne skupščine g. Stevana Ciriča, bana dravske banovine g-dr. Marka NaHlačena in predsednika mestnega poglavarstva g. dr. Adlešiča. Vabimo vse člane, kakor tudi ostalo šahu naklonjeno občinstvo! — Odbor. u— Idrijski krožek. Redni občni zbor bo v soboto 23. t. m ob 20 v salonu gostilne pri Mraku na Rimski cesti. Rojake in prijatelje vabimo, da se udeleže občnega zbora v čim večjem števila u_ Društvo »Tabor«. Drevi ob 20.30 bo redni članski sestanek v kemični predavalnici realke. Na dnevnem redu je predavanje s sldoptičolml slikami. Po predavanju važne društvene zadeve. Vabimo članstvo, da se udeleži sestanka polnoštevilno. u— Šentjakobsko . trnovska podružnica CMD vabi svoje člane in članice, da spremijo danes zvesto članico gospo Lojzko Gorjupovo na njeni zadnji poti. Postani in ostani gost NOVE KUHINJE, LJUBLJANA, Aleksandrova c. 5. u_ Nesreča v rudniku. Včeraj so pripeljali v bolnico 30-letnega oženjenega rudarja Jožeta Podjeda iz . Toplic pri Zagorju. V jami ga je v noči na sredo pod-sulo, da je dobil nevarne notranje poškodbe in rano na glavi. Med drugim; ra-nienej so na kirurškem oddelku sprejeli včeraj tudj kclporterja Jožeta Pojeta s Poti na Rakovo jelšo, ki ga je v prepiru nekdo sunil z žeblj v vrednosti 1.230 dinarjev in Antonu Godcu ml. šest kokoši. Svetko in G. sta lani v jeseni ukradla Tereziji Škofovi petelina, v decembru pa Antonu Godcu ml. dve kokoši. Franc G. je leta 1935. ukradel v dveh primerih iz tovarne »Cosmanos« v št. Pavlu 85 ženskih naglavnih robcev, 35 m rdeče svile in nekaj pretiskanega blaga. Basle je kupil v noč' od 11. na 12. oktobra 1937 od Rvetka, G. in Rozmana 60 kg hmelja, ukradenega Rozaliji Lešnikovi Cobal pa je v isti noči sprejel od njih 12.50 gotovine ln jedel z njimi Godcu ukradene kokoši. Basle je v decembru sprejel od Svetka ln G. dve kokoši, ukradene Antonu Godcu, in 1u nato z nlima poledel Svetko je bil obsojen na 1 teto ln 10 mesecev robije. Franc G. na 1 leto strogega zapora, Rozman na 7 mesecev strogega zapira. Baste na 2 meseca in 10 dni zapora ter na 600 din denarne kamt oogoino na dobo treh let, Cobal pa na 10 dni zapora. M*sl*te v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad ! Iz Maribora Gledališke novice. Druga ponovitev duhovne igre »Slehernika« bo danes v četrtek 20. t. m. Ker je oo začetku igre tema v vseh prostorih, se priporoča točnost publike — Marjn-VLahovič, naš komorni pevec, je sodobr.o na svetovnih odrih naš najbolj priznanj tenor. Kot takega sta ga med drugimi svetovnimi skladatelj^ priznala tudi Monte Mezzi in Richard Strauss. Dobil je naslov komornega pevca in nastopa v milanski Scali, na državnih operah na Dunaju in Berlinu, v operah v Parizu, v ójkagn, in dr. Nj: govo gostovanje bo v torek 26. t. m. v operi »Trubadur«. .-HiiNuiimfimNiinrtimnniitinHiittTnfttiimniiiiitntiiiimTimimnmnmin „OGENJ", DRUŠTVO £A UPEPELJEVANJE MRLICEV V MARIBORU, oskrbuje upepeljevanje proti mesečni članarini Din 15.— in 1-kratnemu starostnemu prispevku. V slučaju smrti člana zadošča prijava, vse ostalo oskrbi društvo. Zahtevajte pravila in priložite znamke na: „OGENJ" — MARIBOR, KOROSCEVA UL. 8, TEL. 28-05 i.nmhuummmii« «n#nmi mrntttmutrmmmmfrvmmfm BUjardni turnir v kavami »Orient«. Za biljardnij turnir, ki je bil na velikonočni ponedeljek v kavarni »Oriente, je razpisal lastnik kavarne g. Franc Ma. j cen tri nagrade. Teikmovanja se je udeležilo 18 biljardistov, stalnih gostov, in si je prvo nagrado priboril Josip Schell, drugo Ka-rol Pec, tretjo pa Alojz Dadieu. a— MrtvMo na trgu. Včerajšnjenra »ma lfmu trgu« se je močno poznalo, da je sledil tjk za prazniki. Bilo je malo prodajalcev. pa tudi malo kupcev, kar kažie, da so se mariborske gospodinje za pracmike precej založile in tudi denarno izčrpale. Mleku je zdrknila cena od 5 dinarjev pred prazniki na 1.25 din. Na perutninskem trgu so prodajali kokoši po 20 do 25, piščance po 25 do 60, domače zajce 5 do 20, kozliče 35 do 50. Kmetje so pripeljali 11 vozov in 56 vreč krompirja po ceni 1 do 1.50. Cena inozemskemu krompirju 8 dia Merico domačega krompirja so prodajali po 6 din. Precej so poskoMle cene na se-nenem tirgu, l"-ar je v zvezi z vremenskimi prilikami. Sladkega sena je bilo 7 vozov po 60 do 65 din za 100 kg, razen tega 2 voza otave po 65 din za 100 kg. a_ Pojasnjena tatvina. Z rampe glav- ne carinarnice je pred nedavmm izginila pošiljka, obstoječa iz treh bal marrufak-turnega bls.ga v vrednosti nad 3000 din. Oškodovana tvrdka »Transport« je zadevo prijavila policiji, ki se ji je seda.j posrečilo da je storilce izsledila in aretirala. So' to trije delavci, ki so tatvino priznali ter dejali, da so blago prodaj raznim kmeticam v Slovenskfc goricah, po zelo nizki ceni. Vsi trije w bili izrečeni v zapore okrožnega sodišfiB. a— 30 šiber v glavi. V sploßno boln'ßnioo so pripelijali 30-le'nega rudarja Cirila Brancica iz Sv. Jerneja pri Ločah. Bil je za velik o noč na obisku pri svojem bratrancu v Le-viču pri Laporju. Iz postrešja je prinesel nekdo staro lovsko puško, ki je bila že vsa zarjavela. Ko ie dot inni k pregledoval puško, ki je že tri leta ležala na podstrešju, ne da bi se je kdo dotaknil, se je puška sprožila in je obležal v krvi ter zadet od neštetih šiber nesrečni G'ril Bračič. ki je e+al v bližini. Nemudoma so ga odipromili v bolnišnico, kjer so mu zdravniki pobrali iz glave in rok okoli 30 šiber. Bračičevo stanje ze zalo resno. ČAS JE SE »Strašno! Spet vse narobe izračunano! AH nimaš nobenega brata ali sestre, da ti ti pomagal?« »Zaenkrat še ne. Mama je pa rekla, da bom drugi mesec dobil nekaj takega.« USLUGA Ravnatelj velike tovarne je biil pri svojih uslužbencih zelo nepriljubljen. Nekega dne pa je šel po cesti in malo je manjkalo, da ga ni povozil avto, ki je pridrvel izza vogala Slučajno ga je rešil njegov knjigovodja, ki je prav tisti trenutek hitel iz pisarne. Ko ]e ravnatelj svoj ßtrah prebolel, se je svojermu uradniku najlepše zahvalil in mu dejal, naj mu pove kaikšno željo, ki mu io bo izpolnil. »Samo nekaj vas prosim, gospod ravnatelj,« je dejal knjigovodja. »Nikar ne povejte v pisarni, da sem vam jaz rešil življenje!« sedal s praktičnim odskočnim pokrovom Kočevje 19. aprila. Slovenska Kočevska je slavila 13. t. m. veličasten praznik češko«'ovaško-.iu goslo-vensk ga bratstva Na pobudo Sokola v Kočevju in ob sode'ov?nju vseh Drosvet-nth in političnih društev slovenskega Kočevja je Jugoslovensko-češkrslovaška liga priredila v Kočevju dve prireditvi češkoslovaško-jugoslov nskega bratstva. Dopoldne je na kolodvoru sprejelo odposlanstvo vseh narodnih društev konzula öSR g .jnž. Miftovskega, kateremu ie v imenu vseh kočevskih Slovencev izrek "1 iskreno dobrodošlico g. pmf Gorše br. Figar pa mu je v bližnji restavraciji predstavi] zastopnike uradov in organizacij Popoldne je mladina mesta jn bližnje okolice napolnila kino-dvorano ter prisostvovala matineji s predavanjem g. konzula CSR in predvajanjem raznih filmov iz CSR. Zvečer pa so isto dvorano napolnil; Slovenci lz mesta in okolice. G. konzula ln predsednika JC-lige i z Ljubljane g. dr. Stareta je pozdravil br. Figar Zanimivo predavanje g. konzula je bilo vrčkrat prekinjeno z burnim odobravanjem, po predavanju pa so bili predvajani številni filmi iz CSR, katerim je dodal razna pojasnila g. dr. Stare. Pozno v noči je bila lepa večerna slavnost zaključena ln obiskovalci so se vračali domov veselj nad uspehi in silo bratske CSR. Naglasjti moramo, da > ta dam češkoslovaško-jugoslo- venskega bratstva prvič v Kočevju zdru-: žil v skupnem nastopu vse Slovence in se je tako zrušila nakana nekih nasprotn'-kov naše krvi. To navdaja z veseljem in zadc-voljstvom vse narodno zavedne kočevske Slovence. Naj bo ta dan začetek našega skupnega dela! Hvala prirediteljem in odličnemu gostu za tako lep dan —ar. Proslava pro£. Kumarja v Beogradu Beograd, 20. aprila. Beograjsko učiteljsko pevsko društvo »Marinkovič« je priredilo v soboto 9. aprila prav prijeten večer v počastitev 251et-nice umetniškega dela svojega delavnega dirigenta prof. Srečka Kumarja. Proslava je bila v prostorih hotela »Palas«. že mnogo pred prlčetkom večera je beograjsko občinstvo tako srbsko kakor slovensko dodobra napolnilo vse prostore ln živahno pozdravilo petdesetletnlka g. Kumarja, ko se je pojavil v dvorani. Med odličnimi gosti smo opazili predstavnike beograjskih glasbenikov in skladateljev, med njimi g. štolcerja, Slaven-skega, direktorja Stankovičeve glasbene šole in glasbenega kritika g. Milenka 21v-koviča. prof. Logarla. dirigenta ljubljanske filharmon'je g. Nlka štrltofa pevovodjo Trboveliskega slavčka g. öullgoja. zastopstvo Slovenskega učiteljskega pevskega zbora s predsednikom g. Dragom Supan-čičem na čelu, predsednika Udruženja emi- grantskih društev g. dr. J. M. Coka, narodnega poslanca g. Rudolfa Pleskoviča, inšpektorja ministrstva trgovine g. dr. Pav-letiča in mnogo predstavnikov slovenske beograjske kolonije. Uvodno besedo je govoril predsednik beograjskega učiteljskega pevskega zbora, ki je očrtal dosedanje življenje in plodo-nosno delo g. Srečka Kumarja za našo glasbo. Slavljenec je prejel lične poklone tako od beograjskega učiteljskega zbora, kakor tudi od zemunskega akademskega pevskega zbora, katerega dirigent je gospod Kumar že drugo leto. Po uvodni besedi je sledila štolcerjeva: »Slepčeva« ki sta jo zapela združena zbora beograjskih učiteljev in zemunsklh akademikov pod vodstvom prof. Kumarja. Sledil je solospev barotonista g. Anastasije-viča, nakar je zapela Odakove: »Medjimur-ska« in »Mila majko« ter Lajevčevo: »Bujni vetri« naša odlična pevka gdč. Ru5a Fortfčeva. Sledila je Marlnkovičeva- »Pro-letnja zora«, ki jo je zapel učiteljski zbor. Veliko priznanja ln odobravanja je vzbudila Adamičeva: »Kranjčlčev Jurij«, ki so jo odpeli zemunski akademiki. Oba pevska zbora sta pokazala izreden napredek, ki je posledica vešče roke prof. Kumarja. »Marinkovič« zavzema že danes odlično mesto med srbskimi pevskimi zbori in bo po vseh okolnostih sodeč zavzel polagoma prvo me"to. Razpolaga namreč z iTre^n'ml glasov* tako v ženskem kakor moškem zboru Kakor čulemo namerava že 'etos na turnek> po Jueosiavijl. Po koncertnem delu se Je razvil prav prijeten družabni večer posvečen g. prof. Kumarju. Dogodki v Črnomlju Črnomelj, 20. aprila Velikonočni sejem je bil prav živahen in je privabil mnogo okoliškega ljudstva. 2e dolgo se ni tako dobro tržilo, kakor to pot. Prodano je bilo mnogo živine, a tudi gostilničarji in trgovci so prišli na svoj račun. Močan veter, ki je pihal že nekaj dni ln vzdlgoval oblake prahu, ni oviral kupcev in prodajalcev, ki so živahno ponujali svojo kramo. Splošno gnečo so izkoristili tudi velemestni gostje — žepni tatovi — ki radi obiščejo naše sejme. Tako so neki revni ženi med tem, ko je nakupovala v neki trgovini priboljškov za praznike, izmaknili iz žepa 900 din. Sirota je bila vsa obupana in je zbujala mnogo sočutja. Neki drugi ženi, v isti trgovini je bilo ukradenih 500 din. Tatov, ki so se po opravljenem poslu umaknili na varno, se ni posrečilo izslediti. Ker so se žepne tatvine na sejmih dogajale že večkrat tudi v prejšnjih letih, bi bilo dobro ljudi podučiti, da denar bolje shranijo in nanj pazijo. Na velikonočni ponedeljek ln tudi torek se je Črnomelj pogreznil v temo. Zaradi čiščenja stroja pri premogovniku je bil električni tok ustavljen. Ker družba, ki začasno dobavlja mestu tok, razpolaga samo z enim strojem, ki se mora večkrat sna-žiti. zaenkrat druge pomoči ni. kakor upati in čakati, da se bodo razmere spremenile na bolje, «m prejšnja priključitev mestnega električnega omrežja k banovtn-skemu daljnovodu je v interesu mesta ne-abbfidno potrebna» Uoipodarstvo Državna hipotekama banka in novo notranje posojilo Državna hipotekama banka objavlja svoj mesečni izkaz, in sicer za konec marca. Iz tega izkaza je razvidno, da so bila ob koncu preteklega meseca gotovinska sredstva nadalje izredno znatna in so znašala 868.5 milijona D.n (lani 669.8 predi. 565.6. ob koncu marca 1935 pa 465.8). Hipotekama posojila so nadalje nazadovala za 15 na 1940 milijonov (lani 2047), komunalna posojila pa so narasla za 5 na 1416 milijonov (lani 1024). Ostale postavke se gibljejo pri bi žno na višini prejšnjega meseca samo do!g finančnega ministrstva se je v teku marca povečal za 56 na 635 milijonov (lani 532). Kakor smo že prejšnji mesec poročali, je postavka vrednostnih papirjev v teku februarja narasla za skoro 200 milijonov na 795 milijonov Din Znatni nakupi državnih papirjev od strani Državne hipotekar-ne banke so v februarju precej pripomogli k okrepitvi tečajev. Te intervencije z namenom da se tečaji dvignejo imajo očitno namen, postopno pripraviti naš trg dr-žavn.h papirjev za bodočo emisijo 4 mili-jardnega notranjega posojila Na podlagi impulza, ki ga je dala Državna tupotekar na banka s svojimi nakupi se je živahnost na efektnem tržišču nadaljevala brez intervencij Državne hipotekarne banke kajti v teku preteklega meseca je postavka vrednostnih papirjev v izkazu Državne hipotekarne banke zopet nekoliko nazadovala. in sicer od 795 na 759 milijonov Din: pri tem pa je bila še znatno večja nego lani ob koncu marca, ko je '.mela Državna hipotekama banka le za 334 milijonov vrednostnih papirjev (seveda brez vred- nostnih papirjev, ki predstavljajo rezervni fond in druge fonde). Privatne hranilne vloge so od konca februarja do konca marca narasle za 11 na 1457 milijonov (lani 1262), samostojni fondi, ostali fondi in kapital! javnih ustanov pa so narasli v teku preteklega meseca za 22 na 2595 milijonov (lani 2174). Kakor smo že poročali, je predvideno, da bo Državna hipotekama banka sama vpisala znaten del predvidenega državnega posojila za javna dela in narodno obrambo v višini 4 mihjard dinarjev, ki bo emitirano v prihodnih šestih letih Predvideno je da bo Državna hipotekama banka plasirala v te nove državne obvezn ce nov dotok naložb fondov Ln kapitalov javnih ustanov Po čl 40 zakona o ureditvi Državne hipotekarne banke lahke banka vse fonde in kapitale ki iih nalagajo javne ustanove kakor tudi pupilrn in depozitni denar naloži v državne vrednostne papirie. Ta postavka znaša sedai preko 2V2 milijarde Din 'n stalno narašča Dotok novih tak'h naložb ie vedno večji kakor odtok. Pri Državni trpo'pkanr banki računaio, da se bo dotok novih naložb fondov in ka-oitalov iavnih ustanov v teku letošniega leta povečal za okroe 500 milijonov ki iih ho banka lahko oorah'la za vnis novega nosoiiia Kakor ie znano zahtevajo naše hran:lniee že vrsto Ipt da sp iim vrnejo ounilne vloge, odnosno da se jim zop<*t omogoči °nrpipmpn1p pno'tn'h vloe V primeru da sp hrari'tn'oam vrn° nrav'ra snrp-lemanja pup'ln'.h vlog je po beogr9*sk'h informar'iah verietno. da bo s tem v zvezi uvedena dolžnost nalacrqrria tega pupilnega denarja v državne papirje. Fiskalna obremenitev železniškega prometa Poročali smo že, da je tajnik Centrale industrijskih korporacij g Fran Windisch na nedavni letni skupščini Centrale podal obširen referat o prometnih vprašanjih in železniških tarifah, na podlagi katerega je bila sprejeta tudi resolucija ki pravi, da se sredstva za fiskalne in investicijske potrebe naše države ne smejo zahtevati cd .gospodarstva z visokimi železniškimi tarifami, zato zahtevajo organizacije indu-strijcev, da se vozninska taksa iz tarifne številke 101 taksne tarife, če ne docela ukine, pa vsaj zniža na pametno mero m da se od državnih železnic ne sme zahtevati ustvarjanje presežkov v korist fiska Državne železnice pobirajo v korist državne blagajne pri prevozu blaga 15°/o in pri prevozu potnikov 20n/o takso po tar štev 101 taksne tarife Ta dohodek gre v državno blagajno za kritje splošnih državnih in ne železniških potreb L Ì936''òi je znašal donos te takse 340 milijonov din Poleg tega pa gre v državno blagajno za kritje splošnih državnih potreb še sufieit železniških dohodkov nasproti izdatkom, ki se prav tako ne more uporabiti za kritje materialnih potreb železnic Ta sufieit je 1 1936'37 znašal 25e- milijonov Od kosmatega dohodka železnic v l. 1936 37 v skupni višini 2082 milijonov din je šlo torej v državno blagajno 595 milijonov din ali '8° i kosmatih dohodkov železnic V tekočem letu bodo glede na povečanse orometa in glede na novo blagovno tarifo ti iohodki državne blagame od železnic odarstva z visokimi železniškimi tarifami Dohodki železnic bi morali služiti sa,mo za kritje rednih izdatkov železniške uprave in ne za kritje investicijskih še manj pa fiskalnih potreb državne blagajne Zato je razumljiva zahteva. da se vozninska tak?a, če že ne ukine, vsaj zniža na primerno višino in da se od železniške uprave ne zahteva ustvarjanja ^uficitov v korist državne blagajne. öWETTE V** BRITVICE BRITVICE uporabljene v GILLETTE aparatih omogočajo ugodno britje' Proračun mestne občine celjske V »Službenem listu« dravske banovine od 20 aprila je objavljena naredba o proračunu mestne (ibčine celjske za 1. 1938/39, ki jo je odobril finančni minister skupaj s proračunom. Proračdri za leto 1938/39 znaša 16 536 000 din in je za 1,538.000 dm višji nego v prejšnjem letu. Občina bo pobirala, kakor v Hcejšniem ietu na neposredne davka 75"/o občinske doklade (47°/o splošne doklade, ò" i doklade za javna dela, 3°/o gasilske doklade m 20° o izredne doklade za regulacijo Savinje), nadalje 5°/o najemninski vinar (gostaščino) in 2% kanalsko naklado Občinske trošarine, užitnine in trošarine ostanejo skoro nespremenjene, prav tako ostale davščine Spremeni se le občinska davščina na motorna vozila tako da se piača od osebnega avtomobila do 40 konjskih sil 400 din (doslej 650). od osebnega avtomobila preko 40 k s. 800 din (doslej 1000) od motornega kolesa 100 din (doslej 150) in s prikolico 150 din (doslej 200 din) Obenem z naredbo k proračunu je objavljen tudi pravilnik za pobiranje kanalske naklade od st-ank. ki so oproščene zgradarine. nadalje pravilnik o pob'raniu užitnine pravilnik o pob'ranju obč:nijeku. Borze 20 aprila Na ljubljanski borzi so se danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu trgovali po 8 60 medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 2^8 V zagrebškem pri vatnem kliringu je bil promet v avstriiskih šilingih po S 66 (v Reogradu po 8.6750) in v gršfcih bonih po 28 7* NemSki klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14 50. zagreb ikem efektnem tržišču je bila tendenca v državnih papirjih mlačnej.ša »n je bil za Vojno škodo zabeležen tečaj 481 50 - 48 M v Beogradu promet po 481 50 — 482) Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. DEVIZE Ljubljana Amsterdam 2408.66 — 2423.26, Berlin 1741 72 - 1755.60. Bruselj 729.45 — 734.51. Curih 996.45 - 1003.52. London 215 76 — 217.82. Newyork 4293.50 — 4329.82. Pariz 136.27 — 137 71, Praga 150.43 — 151.54, Trst 226.85 - 229.93. Curih. Beograd 10. Pariz 13 7050. London 21.6850, New York 434. Bruselj 73.2250, Milan 22.8750, Amsterdam 24170 Berlin 174.85. Dunaj, bankov^ 50.25, Stockholm 111.7750, Oslo 108.9750, KÖ-bfnhavn 96.80. Praga 15.10, Varšava 82, Budimpešta 86 25. Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 481.50 — 483 4®'i. agrarne 61 — 63 40/0 severne agrarne 61 den., 6«'n beglu- j ške 92 50 - 93. 6% dalm .agrarne 91.50 — 92. 7% stabil z 98 50 d n. 7i/„ invest 99 den., 7«/» Drž. hip. banka 99.50 den. .78/0 Blair 91.75 — 02, 8»/® Blair 96 den. delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 224 den., Dufcrovaóka 390 dea.. Jadranska 375 den. Beograd. Vojna Skcda 481.50 — 482 (481.50 — 482), 4o/o agrarne 62.50 den., 48« 115 -120 ftfrnhi; haški :m sremski 92-99 -4- Budimp^tanska termjnSka borza (20 t m.) Tendenca stalna. Koruza; za maj 13.76 — 13 77 7a hiMj 13.88 — 13.90. BOMB \2 + Liverpool. 19. aprila. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za april 4 81 (prejšnji dan 4.75), za julij 4.93 (4.88), za okt. 5.03 (4 99). -i- New York 19. aprila. T ndenca stalna Zakl\ičn,- tečaji: za maj 8.82 (8.97). za julij 8.89 (9.04). a I" «odne dvorane Najprej ooroščen, potem za vlom obsojen Ljubljana. 20 aprila Lani v februarju je bilo pri Tereziji Greinerjevi v Ljublia.ni vlomljeno v stanovanje Neznani storilec ji je odnesel zlato uro z verižico v vrednosti I 000 drn Naslednji mesec so v njenem stanovanju zasačili 28-letnega zidarskega pomočnika 'vana Bakšeta iz Sp Zadrhrove Prišel je zaradi poskušene ta>tvine pred sodnike, obtožen pa je bil tudi za februarsko tatvino z'ate ure Priznal je. da je biil marca zaloten v njenem stanovanju, toda zagovarjal se je da je tja zatekel, ker je močno deževalo in je tam vedri 1. Ker pa je dva dni po njegovem »vedirenju« lastnica pod omaro zasiledila vitrih. je bilo jasno, da njegovi nameni niso mogli biti tako nedolžni in senat ga je obsodil zaradi poskušene tatvine na 6 mesecev strogega zapora, zaradi pomanjkanja dokazov pa ga je moral oprostiti druge točke obtožbe, da bi bil že mesec prej uikradei uro z verižico. Ker je pa Bakše pozneje na policiji vendarle prignal, da je ukradel tudi uro z verižico, je bila dovoljena obnova postopanja še za drugo točko obtožbe. Danes je bil pred malwn fcazemsikim senatom obsojen še na štiri mesece strogega zapora. Krivdo je zvračal na 13 letnega dečka Pred maiiiim senatom se je danes dopoldne zagovarjal 25-letni usnjarski pomočnik Anton Jelovčan s Kneževega, obtožen, da je 6 junija laini v družbi s 13-lebnim Cirilom Frankovičem ukrade! iz zaklenjene skrinjice bankovec za 1000 din m akuša.1 z vitri-hom vlomiti še v skr*njo Marije Mezekove. Tatvina je bila izvršena v ranih jutranjih urah. ko so buli v cerkvi vsi domači, nazen rejenca Frankoviča, ki je optai doma. Ta je orožn,iikorn izpovedal, kaiko je bila tatvina izvršena. Jelovčan mu je naročil, naj ga takrat, ko bodo vsi odšli k maši, počaka na domu, ker mu namerava nekaj prinesti. V resnici pa je priišd zaradi denarja. Sprva je Jelovčan odločno zanikal orožnikom, da bi izjave mailega Frankoviča odgovarjale resnici. Zagovarjal se je, da je slučajno pnšel k tisti hiši. Priznal je sicer, da so mu bile razmere v hiši dobro poznane. ker je v njej netkaj časa služil Vso krivdo za tatvino tisočaka pa je valil na Frankoviča im trdiil. d? jo je ta izvršil, on pa je samo prisostvoval Glede ukradenega tisočaka, ki so ga pr njem našli, pa je trdil, da mu ga je Frankov i č izročil v varstvo takoj po tatvini Sprva da se ga je brani.1 sprejeti, potem pa da ga je po dolgem obotavljanju vendarle vzel z namenom. da bi ga vrnil lastntku Drugi dan po tatvini je sicer Jelovčan priznail krivdo orožnikom na sodiščv pa ie začel ponavljati prvotno storijo u poteku tatvine Trdi' je celo da je mali Frantkovič sam orožnikom priznal, da je o>n ukradel denar Nič podobnega pa m bilo v orožntški prijavi, pač pa je v nje] stalo črno na belem le Je-iovčanovo priznamje Senat ga je zaradi tega obsodil na 3 mesece strogega zapora in na 2 letno izgubo častnih državljanskih pravic Obsojen zaradi požiga Pekovski pomočnik Mirko čerčinovič iz Ljubnega je bil obtožen, da je 21. marca namenoma zažgal travo m suho vejevje v gozdu pri vasici Zvirče, da bi zanetil požar Požar se je z naglico razširil m uničil trgovcu Francu Dolencu 20 smrek. Bila je resna nevarnost, da bo požar zasegel večji gozdni kompleks toda g&snJcetn se je vendarle posrečilo, da » požar omejili. Cerči- • novič je pred sodnifc priznal, da je zanetil dračje. trdiil pa je, da ni imel slabega namena, temveč je to storH iz gole razposajenosti v vinjenem stanju Nasprotno sta priči Franc Dolenc in Franc Kleindienat izpovedali razne ofcolnoati ki kažejo na naklepno dejanje. Dolenc je imel namreč ▼ gozdu pripravljeno dračje, katero so hoteli ljudje znositi domov To pa mu je Čerčinovič s svojim dejanjem preprečil. Kleindienst pa je izpovedal, da je Cerčinoviča opazil, kako je prišd ▼ dolinico, kjer je bilo zbrano dračje, kako se je potem oprezno oziral naokoli, če 0« kdo opazuje, takoj za tem pa se j« iz dračja dvigotl plamen ki na njegove klice jo Je Cerčimovič rajši po pihal, kakor da b' zače' gasiti. Sodniki s* Cerčinoviča obsodili na 5 mesecev «trogeg zapora in na 2-letno izgubo čaetzuh držav Ijanskih pravic, . . .. k „Kakšno milo pa imate vendar? Saj ne daje nobenih pen? Kakšno pa bo perilo? Vzemite vendar tista dobro terpentinovo milo Zlatorog! To milo razvija gosto belo peno ter Cere hitro in temeljito. In po pranju o perilo sneino belo, voljno-mehko in duhteče." TERPENTINOVO MILO R À D I O Četrtek, 21. aprila Ljubljana 12: Operetni napevi (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Pester spored Radijskega orkestra, — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič).— 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda. — 19.50: 10 minut zabave (g. Fr. Lipah). — 20: Pevski kvartet »Fantje na vasi« vmes plošče. — 21: Prenos Verdijeve opere »Don Carlos« iz Benetk. — 22: Napovedi, poročila — 22.50: Poročilo s šahovskega turnirja. Petek 22. aprila Ljubljana 12: Naši zvoki (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: ženska ura: Po kateri poti je hodila žena do današnje izobrazbe (gdč. A. Lebarjeva). — 18.20: Ciganski orkestri igrajo (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Razvoj hrvatske mladinske književnosti. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Radijski orkester. — 20.30: Prenos evropskega koncerta iz Norveške. — 21.30. Nekaj lahke glasbe (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. — 23: Poročila o šahovskem turnirju. WUUyin kmruL Beograd 16: Velikonočni obredi. — 20: Zborovsko petje. — 21: Recitacije. — 22.15: Večemice. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Klavirske skladbe. — 20.30: Evropski koncert iz Osla. — 21.30: Violina. — 22.30: Ples. — Praga 20: Otroški pevski zbor in orkester. — 20.30: Norveška glasba. — 22.20: Klavirske skladbe. — Varšava 19.30: Mandoline in klavir. — 20.30: Evropski koncert. — 21.30: Lahka glasba. — Dunaj 10.30: Ljudski koncert — 12: Orkester. — 16: Popoldanski koncert. —■ 18.30: Plošče. — 19.10: Komorni koncert. — 19.35: Bachova in Beethovnova glasba. — 21.15: Kakor Stuttgart. — 22.30: Lahka glasba. — Berlin 19.10: Godalni seks-tet. — 20: Simfonični koncert. — 21: Zvočna igra. — 22.30: Lahka glasba. — München 19.10: Plošče. — 20.10: Večer nemške umetnosti. — 22.30: Iz Berlina. — Stuttgart 19.15: Lahka glasba. — 20: Vojaški koncert. — 21: Lahka godba in ples. — 24: Nočni koncert. SPANJE »Ali ponoči dobro spite?« »Prav za prav ne, gospod doktor.« >Kaj pa ste po pokidcu?« »Nočni čuvaj!« BLAZNOST »Moj bog, kako sem zaljubljen,« stoka Oovireik. »Kar blaznim!« »No, pa se z dekletom oženi!« mu svetuje prijatelj. »Ne, tolilko pa še ne blaznim.« odvrne Smola. SMOLA Gost : »Neka j neumnega se mi je primerilo. Nekemu gospodu 6em pripovedoval, da mora biti naš gostitelj strašen skopuh, in iziienada sem odkril, da sem govoril s samim gostiteljem. Airi ni to smešno? Kar veseli me da se mi je to primerilo.« Dama: »Kaj, z mojim možem ste govorili?« ŠE VEČ »Svetovala bi vam t ist il e klobuk. Belo pero na njem vas dela za pet let mlajšo.« »Res? Potem pa prišijte nam j še tri peresa.« f Za vedno me je zapustila, previdena s tolažili sv. vere moja nadvse ljubljena, zlata mamica, gospa URSULA BERNIK Pogreb nepozabne pokojni ce k> v petek, dne 22. t. m. ob i. uri pop. iz Opekarske c. 43. aa pokopališče k Sv Križu. Ljubljana, 20. aprila 1938. Žalujoča hčerka MARIJA Zmagovita pomlad Navzlic hladnemu vremenu zadnjih dni poganja nova pomladna rast vsepovsod ln tudi magnolija noče pri tem zaostati šaljapin „Solist Njegovega Veličanstva" in „Prvi ljudski igralec" Fjodor Ivanovič Šaljapin je bil predvsem sin svojega naroda in edinstven v svoji osebnosti in nastopu Obdajalo ga je utkaj kakor ozračje okrog tistih postav ruskih bajk, bogatinov, ki nam o njin poročajo najstarejše kijevske biline. O silovitosti njegovega glasu in njegove igre bodo ljudje govorili še dolgo Kdor ga je kdaj slišal, bo štel takšne nastope med svoje najmočnejše doživljaje umetnosti A že sama gramofonska plošča s Šaljapinovim glasom more Rusu, ki mu v tujini zbuja spomine na kakšno domačo pesem, izvabiti solze Celo v času. ko se je že staral in je bil njegov glas samo še senca nekdanjega glasu, je mogel svoje poslušalce tako pretresti, da niso po cele mesece govorili o ničemer drugem nego o njem. kakor se je zgodilo tedaj, ko je na svoji turneji v Vzhodni Aziji nastopil v nekem mestu, kjer prebivajo skoraj sami ruski begunci. Šaljapin sam je v dveh knjigah, v svojih spominih, ki so izšli 1923. v Leningradu ter v »Maski in duši«, ki jo je izdal 1932 v Parizu, povedal mnogo poučnega o svojem življenju in ustvarjanju. Izdal nam je nekaj o svojem bolnem strahu, ki ga je obhajal celo na višku slave vsako krat, kadar je stopal na oder. Povedal nam je, kako strastno je študiral pred vsako svojo novo vlogo, kakor tedaj, ko je prečital celo knjižnico o Ivanu Groznem, preden se ga je upal utelesiti v neki operi Rimskega-Korzakova Z znamenitim ruskim zgodovinarjem Ključevskim je delal dolge sprehode, da bi si dal pojasniti tiste davne čase, v tesnem občevanju z neko skupino najbolj nadarjenih ruskih slikarjev si je ostril čut za slikovitost v predstavljanju. Šaljapin je bil sam poleg pevca tudi nadarjen risar. Njegova otroška doba je postala po njegovih spominih svetovno znana. Kmečki Kornelij Codreanu roditelj razpuščene romanske fašistične ■tränke, železne garde, je bil zaradi žalje-nja prof. Jorge obsojen na 6 mesecev sin Šaljapin je v predmestju Kazani preživel neveselo mladost Koliko sovraštva, grenkobe in pomanjkanja je moral tu pretrpeti! In vendar se da probojna sila njegove pevske umetnosti razložiti le z njegovo na'tesnejšo priraslostjo z ljudstvom. Ganljivo preprosto nam pripoveduje o due tih, ki jih je pel s svojo materjo, o prvem svojem doživetju cerkvenega petja, o bednih tokodduh, kovaču, čevljarju in stro-jarju, ki so iz svojih delavnic poslušali dečka z lepim glasom in včasih še sami potihoma vpadali v njegovo petje. Šaljapin je ostal do konca svojega življenja pristni sin svojega kmečkega ljudstva, čeprav > v svojem nastopanju prevzel ne-kai gosooskega in je lahko učinkoval tu^j zelo plemenitaško. Ljubil je rusko ljudstvo in ga je razumel, kakor malokateri Bil je pobožen na ruski način, umel je brezbrežno bol in tudi radost, ki je prehajala preko vseh bregov. Ko se je pred nekoliko leti njegova lepa hči v Kitzbühlu, kjer je imel svoje posestvo, omožila, je pripovedoval eden izmed tistih, kl so se udeležili prešerne slavnosti na večer pred poroko, kako se je Saljapin naslednje jutro prebudil v fraku nekje na senu. Šaljapin je poznal carja in vse velike kneze. Bal se ni nikogar in njegovi zabavni odgovori takšnim velikašem so krožili po Rusiji. »Solist Njegovega Veličanstva« in »Prvi ljudski igralec« sta bila ena in ista oseba, ki je bila z vso svojo elementarno silo predana samo svoji umetnosti. Coper Hobbs, milijonar in falot Pred londonskim sodiščem se je moral zagovarjati 75-letni William Coper Hobbs, ki je bil potvoril oporoko nekega Wiäilyja Clarksona. Ta Clarkson je imel v Londonu monopol za izdelovanje gledaliških kostumov in lasulj ter je ostavil ogromno imetje. Hobbs, ki je bil njegov znanec, se je v ponarejeni oporoki sam postavil za njegovega edinega dediča. Sedaj so ga navzlic njegovi starosti obsodili na pet let sedenja. Sodnik je ob razglasitvi sodte izjavil, da je bil Hobbs vse svoje življenje velik talot, ki je postajal sicer starejši, a ne boljši. Ima velikansko imetje, ki «i ga je nabral z velikimi sleparstvi in izsiljevanjem. Njegova posebnost so bile mešetarske uloge pri »aranžiraniu« zakonolomov. Pred nekoliko leti je šel mladi indijski princ Hari Singh neki ge. Hobinsonovi na lim. Nje mož si je dal »oškodovano čast« popraviti z mnogo denarja. Hobbs je bil pri tem za posredovalca. Seveda je vtaknil visoko provizijo v svoj žep. Nazadnje pa je prišlo do tožbe, po kateri 6o 2a obsodili na dve leti ječe. IDEALNO SREDSTVO za pranje perila je „PERION" kl opere belo in čisto! Podpis angleško-italijanskega sporazuma I Torbice britskih princes Se pred kratkim je bilo ženskim članom angleške kraljeve družine strogo prepovedano nositi ročne torbice. Za njihove izdatke so skrbele dvorne dame, ki so jih spremljale. Toda navade se menjavajo in danes imajo ženske kraljeve rodbine ročne torbice kakor vse druge ženske. V njih hranijo ne samo bankovce, temveč tudi vse tiste predmete, ki jih moderna ženska nujno potrebuje. Princesa Mary nosi običajno zelo obsežno torbico, kraljica Elizabeta pa ima rajši manjše, četverooglate torbice s klasičnim zaporom. Vojvodinja Gloucesterska ima ročno torbico z držajem in jo med hojo krepko guga sem in tja. Tudi vojvodinja Kentska nosi dobro napolnjeno torbico in to celo k večernim oblekam. Samo kraljice-matere Mary, živega simbola tradicije, ni še nihče videl s torbico v roki. Francoska naročila v Ameriki Pariški listi poročajo da je Francija v Ze-diinjenib državah kupila 300 vojaških letal. Lil sicer zato. ker je nastal zavoljo oodržav-Ijenja letalskih tovarn in neprestanih stavk neki zastoj v izvedbi programa o letalskih gradnjah Zadnje potovanje znanega franco skega letalca Detrovata v Ameriko je imelo nvnrla ta namen, da dožene, v koliko bi se dalo to naročilo izvesti. Radijske sonde v vremenoslovju V Burbanku v Kaliforniji delajo poskuse z radijskimi sondami, registrirnimi baloni, Id se dvigajo v stratosfero in so opremljeni matski znaki iz teh oddajnikov med dviga-z majhnimi brezžičnimi oddajniki. Avto-njem sporočajo vremenoslovcem na tleh vsakovrstne zanimivosti o vremenskih prilikah v najvišjih ozračnih plasteh. Gradivo, kl ga meteorologi brez nevarnosti za človeško življenje tako dobivajo, jim daje možnost vremenskih napovedi za 10 in več dni naprej Chraf Ciano ln lord Perth, Italijanski zunanji minister ln angleiki poslanik v Rima podpisujeta sporazum, ki so ga pozdravili politični krogi kot napoved bližnjega gomirjenja med evropskimi narodi »Izdelovalec zlata« v Švici Poljski inženjer Bunikowski je stopil nenadno zopet v središče javnega zanimanja. Naši braici se bodo še spominjali da je mož pred leti s svojimi neuspešnimi poskusi, da b iz navadnih kovin izdeloval zlato, postal slavna osebnost, ki so jo pa nazadnje zavoljo sleparstev vtaknili pod ključ. Sedaj se jc pojavil ta moderni alkimist v Švici, in sicer v Neufchatelu. kjer si je pripravil nov laboratori za izdelovanje zlata. Najel si je celo tovarno in mnogo osebja, neka družba pa mu jc baje dala na razpolago velike vsote da bi spreminjal — pesek v zlato. Razumljivo je, da je neufchatelsko prebivalstvo strašno radovedno glede tega svojega novega soprebivalca, ki se pa v javnosti ne kaže. In razumljivo, da ie nanj pozorna tudi policijska oblast ZA SMEH IN KRATEK ČAS Mlada žena je spekla svojo prvo pogačo. Kar se tiče okusa, je uspela nekam nedoločljivo. »Ah. Mirko.« se izgovarja mlada žena zmedeno, »kuharska knjiga .. .« — »Kaj? Za božjo voljo, kuharska knjiga je tudi vmes?« se zgrozi mož. Dva nevarna prijatelja Med tem ko pripravlja počasi njegovo pogubo, se daje Stalin fotografirati v najbolj prijateljskih pozah z maršalom Vorošilovlm Poljska hcče kolonij V poštev prihajajo afriška ozemlja Na Poljskem je Pomorska in kolonialna liga priredila te dni tako zvane »kolonialne dneve«, na katerih so ljudje na velikih javnih zborovanjih zahtevali prost dostop Poljske do sirovin in kolonij. Letala so odmetavala letake in po cestah so se pomikali sprevodi, ki so ponazorjevali pomen kolonialne poseeti za Poljsko. Ves tisk je v tem znamenju objavljal članke, tako intenzivne kolonialne propagende na Poljskem še ni bilo. Čeprav uradni krogi še niso povedali, katera ozemlja bi prišla za Poljsko prav za prav v poštev, krožijo govorice, da bi morala biti bodoča poljska kolonialna posest v Afriki. Doslej pa se poljska propaganda v splošnem zadovoljuje bolj s tem. da utemeljuje svoje zahteve ter razpravlja o pravnih in političnih vprašanjih, ki so s tem v zvezi Pri tem navaja v glavnem sledeče razloge^ 1. L. 1937. je Poljska uvozila za več nego 600 milijonov zlotov kolonialnih izdelkov in sirovin, ki jih je bilo treba plačati z devizami. V sedanjem gospodarskem položaju Pa je mogoče te devize pripraviti le na ta način, da dežela svoje lastne slrovine prodaja pod pravo ceno. 2. Porast poljskega prebivalstva roaBa let- no kakšnih 450.000 duš. Zavoljo omejenega izseljevanja, "ki je znašalo še 1. 1914. 300.000 duš. je na deželi nastala huda preoUjude-nost, istočasno pa trpi tudi plačilna bilanca Poljske, ker so denarne pošiljke poljskih i»-seljencev odpadle. 3. Prebitek jx>ljskega prebivalstvu j« trs-ba spraviti v industrijo, a nadaljnji razvoj te industrije j« odvisen od dobave afriflkih sirovin. Tisk opozarja pri tej priliki na to, da je Poljska v času kolonialnega pionirskega dela v 17. in 18. stoletju obvarovala Eivìropo pred tem. da je niso preplavile sovražne sile od vzhoda. Ko so potem nastali veliki kolonialni imperiji, je Poljska z evropskega zemljevida že izginila. Vendar pa so Poljaki v službi tujih držav imeli pomembno nlogo pri osvojevanju kolonij in gospodarjenju t njih. Sovjetski atlant V Moskvi so izdali prvi del sovjerfekeg* a ti anta. Ta prvi del obsega 180 kart, drugI dei, s katerim se bo atlant ukljuSI, b« imel 170 kart. Dve slavni Američanki M rs. Reoseveltova in mala filmska igralka Shirley Tempie sta se dali skupaj fotografirati Sleparka in zastrupljevalka Vdova Marekova pride po strašnih zločinih spet pred dunajsko poroto Za čas od 2. do 14. maja so določili pred dunajsko poroto razpravo proti neki Marth! Marekovi, vdovi po tehniku, ki so jo obtožili štirih umorov s strupom, enega poskušenega umora in sleparstva z zavarovalnino. Martha Marekova je bila že pred desetimi leti ob strani svojega moža Emila Mareka, ki je umrl pred nekoliko leti, v središču senzacionalnega procesa, ki je pod imenom »mož z odsekano nogo« prešel v kriminalno zgodovino. Mareka so tedaj obtožili, da si je sam odsekal levo nogo in simuliral nezgodo pri sekanju drv, da bi se polastil zavarovalnine v znesku 400.000 dolarjev, za katero se je za primer nezgode zavaroval pri neki avstrijsko-angleški družbi, žena naj bi mu pri tem pomagala. Marekovih pa tedaj zavoljo tega niso mogli obsoditi, ker je manjkalo dokazov, obsodili pa so Mareka na štiri mesece in njegovo ženo na tri zavoljo obrekovanja in navajanja k napačnemu pričevanju. Na priziv državnega tožilca so jima to kazen zvišali na sedem mesecev težke ječe. Zavarovalnica je tedaj z Marekom sklenila poravnavo, izplačala mu je 180.000 Šilingov, a samo branilci so od tega požrli 00.000 šilingov, ostanek ie špI v nič s pogrošnimi špekulacijami. Marek je popolnoma obubožal in je umrl 1932. po velikih mukah. Njegovi vdovi sedal očitajo, da je sama zastrupila moža. Zastrupila na ie tudi svojo podnajemnico Felicito Kittenbergerjevo, njeno teto Suzano Löwensteinovo in njeno hčerko Ingeborgo. Te zločine je izvršila iz lakomnosti, šestnajst debelih zvezkov aktov navaja podrobnosti o teh zastrupitvah. Trupla so izkopali ter preiskali in kemiki so ugotovili v njih sledove talija, ki rabi za pokončavanje podgan. Kittenbergerjevo je bila Marekova zavarovala za primer smrti in po tej smrti je dvignila zavarovalnino v znesku 5.000 šilingov. Po Suzani Löwensteinovi je podedovala dragocen lišp ter drago opravo. Mož in mala Ingeborg sta ji bila za nadaljnje zločine menda na poti in sta morala zato umreti. Jeseni predlanskega leta je Marekova s svojim podnajemnikom Jenöiem Neuman-nom zaigrala komedijo, češ da so vlomilci vdrli v njeno stanovanie. S tem se .ie hotela polastiti 12.000 šilingov, za katere je bila zavarovala svojo opravo in dragocenosti. Sleparstvo pa ni uspelo in med preiskavo so prišli tudi umori s strupom na dan. V zadnjem trenutku so moN'očni službi« novinar prvikrat postavlja samega sei»e za glavDega junaka svojega članka, v nii reporter prvikrat piše iz srca. Vsa zgodba je kakor nagel, bežen fotografski posnetek iz dveh treh ur redakcije nekega dnevnika. Reportaža o reportaži. Prav v tem pa je tudi v?;i dra^nt-ena privlačnost Synkove igre. V sred šču dejanja je majhen, skromen •žurnalist čigar kariera je obt;čala v izvrševanju nočne službe: delo v času ko je list že zaključen, a mori biti nekdo vendarle še na straži v stolpu, da ne bi šli nenadni dogodki brez notice mimo. Trideset let dela mu ie šlo čez pisalno mizo. ne da i>i kdo vede: zanj ne da bi se bil spomnil samega sebe. Delal je. prevzemaj je grad vo, ki je vsak večer o-talo preko ura Inih ur, čakal je pri svoiem telefonu, ali ne pride še kakšna senzacija od nekod. Tn nekega večera ie v resnici p>":šla: neznan avtomobili^, kakor se to reče v novinarskem žargonu je pobil nekega m'ekaria do smrti in odhitel v noč Ko se naberejo informacije se je izkazalo, da ie za volanom sedela ženska, soproga odličnega fabrikanta. ki niti dovoljenja za vožnjo ni imela. Povrhu vsega je bila družba, dama, njen soprog in h:šnj advokat, ki je hkratu njen hišni prijatelj, če? mero žndane volje — vračala se ;e z izleta po neki nepričakovano srečno sklenjeni kupčiji. Novinar ki mu spo roče nejasno, površno vest o nezgodi, se je malo prej za svojo pisalno mizo domislil da mu ie nedavno potekel majhen a za nje-sove razmere vendarle pomemben jubilej : •tridesetletnica zveste samoza'ajevane nočne službe v redakciji. Vseh teh trideset let •ni niti enkrat Črhnil, kar mu je lilo na srcu iin na m:sli. vseh teh trideset let je delal samo. kar je veleval ukaz: prijatelj Svnek. ki ie v svoji »Nočni službi« tako mojstrsko prikazal trpljenje anonimnega težaka v redak-ci H dnevnika je bil — kot naš poklicni tovariš — prikrajšan za eno samo dragoceno preizkušnjo, kakršne so v obili meri deležni novinarji drugod — za povoden} cenzurnih odlokov, ki ponekod po telefonu in po pismu dežujejo v uredništva. Trideset let je v sivo-jem listu jemal na znanje zapoznele kata-strole — katastrofe se v resnici najrajši dogajajo v času, ko je že tema — trideset let zaključeval smešne, malenkostne jubileje, samo njegov jubilej je ostal neopažen. Ob uri. ko ie on nastopal silnžbo. so bili njegovi tovariši, ki so imeli pero za takšne reči v rokah, že zdavnaj iz hiše. Kakor nalašč mu v minuto najbolj grenkega razmisleka pade telefonsko sporočilo o karambolu na cesti. Dogodek, kakršne je večer za večerom srečava! v svojem življenju, mu na lepem postane kamen preizkušnje. Zasrize se vanj, navrta trm do dna. potrka ob glas vesti. Tragična «mrt neznanega mlekarja mu da povod za obtožlo samega sebe. sistema in sveta. Senator predstavnik gospodarja. mu stopi na pot.. da prepreči, nakano. A človek se je že uprl. nobene zapreke ni več pred njim. samozavestno, pogumno koraka do cilja. Enkrat samkrat v življenju hoče pisati iz sebe. to edino poslednjo priliko hoče uporabiti, da se opere za vse. kar je na zapoved od zgoraj vse svo;e življenje fočel Njegovo poročilo razgiblje svet. sodišče sodi ubijalki pod vt:som javnega mnenja: drama se dogaja v deželi, v kateri ima jo liudske množice še pravico glasu. S heroičnim triumfom odhaja novinar s scene V tem liku se je Emil Svnek vsem zakotmm. bednim pisačem ki misli'o. da je novinar lahko 6amo predmet dovtirw in ironije, dostojno maščeval s podobo človeka, ki ie morda še v večji meri zvrhan tragike, kakor bi je zmocyel človek na kateremkoli drugem življenjskem poorišču V prevodu Cirila Kosmača, ki se mu na nosu bere prevelika naglica, in v 6krbnl režiji Bratka Krefta je »Nočna služba« doživela ori občinstvu velik uspeh. Podobo urednika Štefana ie kreiral Kralj, ki nam ie ustvaril novo. realistično živo figuro: njegov urednik Stefan je v resnici kakor da ga je snel izza katerekoli uredniške mize. V tovarnarju Herzu je našel Levar priliko, da Izzivi svoie igralske moči. v minutah svoje prevlade in svoje zlomljenosti mu je bila enakovredno doživljena soproga Severjeva. Advokata dr. Johna je v preprosto jasni figuri podal Jerman senatorja Gregorin. Vrsto izrazitih likov so podali še Plut (faktor). Potokar (re porter). Sever (sluga) in Pianeckv (Linhart) L. M. Mučno življenje Vincenta van Gogha Življenje tn delo holandskega slikarja Vincenta van Gogha nam je v zad-inih letih postalo bližje kakor kdaikoli prej. V francosč;ni in tudi v nekaterih drugih jezik h je izšlo več zvezkov korespondence, iz-nif-d katerih zlasti pisma slikarjevemu po-7 vovahv-mu bratu Theu vsebujejo mnogo i lentàrnèga gradiva Cela vrsta študij obravnava umetnostno delo tega nemirnega iti nesrečnega Holandca. Izmed knjižnih izdaj van Gogbovih slik je treba posebej omeniti divno izdajo dunajske založbe Phaidon, ki prekaša po opremi in po sorazmerno nizki ceni vse druge dosedanje knjige o van Go-ghu. Umljrvo je, da se tudi pripovedna umetnost poslužuje obilnega in dramatično za-nlmivega živlienjepisnega gradiva o tem ho-land.-kem mojstru. V raznih književnostih so se že pojavili romani, ki obravnavajo mučno življenje van Gogha, največ pozornosti pa je vzbudil Američan Irving Stone z romanom, kateremu je slovenski prevajalec dal naslov »Sla po življenju« in ki ga je izdala založba Modra ptica v Ljubljani v prevodu Petra Donata. Stoneov roman je eden izmed dobrih pri- m-'iov dandanes takö priljubljene slovstvene zvrs'i. ki io Francozi imenujejo >la v;e romancée«. Vincent van Gogh stopa pred nas kot mlad trgovski pomočnik v londonski podružnici holandske trgovine z umetninam: grnfiènè založbe Goupil, za katero stoje njegovi sorodniki. Holandska rodbina van G'.;:>hov je močno razprostranjena in nekateri rrieni člen; so bili na odličnih mestih kot trgovci z umetninami, častniki in pastoni. Vincent je bil sin uvaževanega pastorja v Zundertu. Z veščini: potezami nam Štone oriše takoj v začetku prvo krizo Vincentovega življenja: brezuspešno ljubezen do Uršule, ki mu v Londonu vname srce in zapusti v n:em prvo večjo brazgotino, kakor rana pekočo slu'nio o njegovi človeški manj vrednosti. Ta plaha večidel podzavestna slutnja bo tia do smrti t.lela v njem in podpihovala njegovo slo po življenju in neugna-no prizadevanje, da ti se uveljavil kot umetnik Iz Londona je nemirnega Vincenta van Gogha prt-gnalo poleg ljubezenskega poraza nezadovohstvo s jxikìicem. Vso njegovo domišljijo ie na mah razvnela želja, da^ bi postal oznanjevalec protestantskega krščanstva. Tako ga spremljamo pod Stoneovim vodstvom v Amsterdam in potlej na njegovo prvo dušnopastirsko mesto, v zakajeni in žalostni flanderski >črni revir« Borinage. Tu doživlja vso bedo in brezupnost rudarskega življenja in živi tudi sam v revščini pravega evaneelSkega oznanjevalca. Poglavje, ki nam slika te mesece Vincentovega življenja, nas spominja po svojem realizmu klasičnih opisov rudarskega sveta v Zolajevem s-Germi-nalu«. Napet je opis Vincentovega udeistvo-vanja ob nesreči, ki ie zahtevala sedem in petdeset žrtev. S svojim spo-dnjim perilom obvezuje ožgane otroke, ker nima nič drugega ne sam, ne kdo drug v njegovi bližini. Vzlic tem vzornim primerom krščanske požrtvovalnosti pa pride navzkriž e cerkveno hierarhiio ki ji je več do besed kakor do dejani. Tako ga odstavijo in mu za vedno zagrene voljo do duhovniškega in sploh verskega udejstvovanja. Zdaj se Vincent z vso strastjo oprime risarstva. Nastaja bodoči umetnik Vincent van Gogh. To rojstvo umetnika v njem je težko in zapleteno, polno krčev jn bolečin kakor porod novega Človeka. V njegovo bedno življenje, ki ga naposled izčrpa prav do telesne onemoglosti, posine blagodejna zvezda prave bratske ljubezni Vincentovega brata Thea. V svetovni književnosti nj dosti primerov take bratske ljubezni in Slone jo ie po pravici postavil v ospred'e svolga pripovedovanja o Vincen tovem mučnem življenju. Pozneje vstonaio v niegov «vet tudi ženske. vendar nobena ne odtehta bratovega moralnega Id materialnega vpliva, nobena ne pospešuje v toliki meri kakor brat njegove umetniške rastL Naslednje poglavje opisuje van Goghovo življenje pri starših v Ettenu in ljubezen do sestrične Kayje, ki se zopet izpremeni v bolestni dieakord: »Divja in neznana žalost je vzvalovila v njem in mu legla vse do grla... Na ustnicah je čutil trpki, grenki pepel neuslišane ljubezni«. — V nadaljnjem poglavju nas vodi Stone v Haag, kjer Vincent van Gogh nadaljuje svojo notranjo borbo za iz oblikovanje umetnika V sebi in kjer se zaplete v ljubezenski odnos z delavko Kristino, ki jo skuša rešiti s strmoglave poti prostitucije. Koruzni zakon z njo, združen z najhujšim pomanjkanjem ga še bolj odtuji rodbini, vendar mora ves zlomljen zopet iskati zatočišča pri starših v Nuenenu. Tu ga vzljubi starejša Margot in nje ugašajoča ženstve-nost mu a svojimi poslednjimi plameni raz-vname kri in domišljijo. Mož v njem zraste, toda razmerje se konča tragično: Margot odpeljejo v blazinico. V novi krizi, ki jo zagreni še očetova smrt. se zopet pojavlja kakor angeli varuh dobri brat Theo. Z možem dozori v Vincentu umetnik; zdi ee mu. da je našel svoio pot in svoj izraz. Zdaj krene v Pariz, da tu izmeri svojo umetniško moč in izvrši veliko poslanstvo, ki je pred njim. Obsežno poglavje z naslovom »Pariz« je eno najzanimivejših v Stonejevi knjigi, saj se je v Parizu v polni meri razvila njegova stvarjalna osebnost in njegov umetniški obraz je dol«il tu končne poteze. V živahno in slikovito spisanem poglavju srečujemo celo vrsito znanih oseb in imen, n. pr. slikarja Henri ja Toulouse Laut reca, Paula Gau-guina Georgesa Seurata, Henrija Rousseaua. Paula Cézanna, pisatelja Emila Zolaja in številne druge. Pred nami ne oživljajo samo njih obrazi, marveč tudi nekatere značilnosti njihovega značaja in intimnosti zasebnega življenja. Vse te življenjske podobe pa imajo za ozadje umetniški Pariz v dobi. ko je bil impresionizem na pohodu kot revolucionarna teorija in vznemirljiva umetniška praksa. Montmartrske in monparnaške kavarne, mansardni atelieji. nočni lokali in vsa pestrost in veselost pariškega življenja dobivajo pod Stoneovim peresom mikavnost resničnosti. kakor k> lahko doživlja samo dober epik. Iz Pariza sledimo Vincentu van Goghu v provensaiski Arles, v čigar težkem ozračju preide njegova življenjska drama v crescendo v napade blaznosti; v takem napadu s' odreže uho in ga pošlje svoji Raheli v arleški javni hiši. Iz Arlesa pošljejo rde čelasega blazneža (fou-roux) v zavod St Re-my, kjer preživlja med periodami napadov cele tedne zdrave razsodnosti in plodne tvornosti; ko se zadosti pomiri, preide pod osebno skrb anverskega zdravnika, likovno-umetnostnega ljubitelja irn amaterja dr. Ga-cheta. Pri njem se v novem napadu težke melanholije ustreli in najrosled podleže ranam. Pokopali so ga v Anversu in mu zasadili na grob sončnice. Dobri brat Theo mu je kmalu sledil v umobolnico in šest mesecev po Vincentovi smrti v grob. Tudi njega so pokopali v Anveireu. Irvingu Stoneu je uspelo, da z epičnimi sredstvi evocira pred namri vso enkratnost in mučno dozorevanje te osebnosti Vincenta van Gogha, takrat še nepriznanega člana umetniške generacije, življenje moža, ki ie bedno živel in bedno umrl. Citateli ne najde v teij zreli knjigi samo življenjepisnega romana o van Goghu, marveč tudi duševno ozračje dobe. v kateri so se umetniki, kakor Cézanne. Gauguin in drugi borili za novo umetnost. Peter D o n a t je dal Stoneovi žlahtni knjigi ust reza jočo slovensko podobo. — o. Zapiski Češkoslovaška nagrada mlademu filozofu. Posebna nagrada čsl. prosvetnega ministrstva za svetosavsko razpravo ie bila naknad no podeljena cand. phil. Mirku Hrovatu učencu prof. dr Vehra, za razpravo »Osno ve Masarykove filozofije«. Nov snopič &hlrke Monnmenta artig slove, niea«. Za veliko noč Je zidala Akademska za. ložba sedmi snopič druge knjige dr. Steleto-vih Monument, ki obravnava siikarstvo baroka in romantike. V tem snopiču ee nadaljuje besedilo v slovenskem izvirniku in francoskem prevodu, ilustraoijski del pa obsega naslednja dela: Matevža Langula »Lastno podobo in »Rodbinski portret«, An dreja Herrleina »Portretno podobo«. Leonida Layeria »Lastno podobo z ženo«. Jožeta Egartnerja »Lastno podobo« Janeza Potočnika portret barona M. Zoisa. A. Karingeria >Podobo moža«- in »Podobo žene«, Mihaela Stroya »Podol>o moža«, »Po lobo žene«, in portret pesnice Lujize Pesjakove ter portret-no delo Pavla Kiinla. »Zdavniški vestnik«. strokovno glasilo slovenskega zdravništva prinaša v 2. številki svojega lü. letnika razpravo univ. prof. dr. A. Koširja »0 novem povzročitelju raka«, v kateri kritizira pisec Gerlabov dokazni material o blagostenosti pri raznih človeških kakor sploh živalskih tumorjih ugo:ovljene-ga virusa Priv. docent dr. B. Š k e r l j je zastopan z razpravo »Antropologija v službi socialne medicine«, ki se bavi predvsem z antropometrièn'ini vprašanji in daje me-dicincem navodila, po kakšni metodi naj spoznajo normalne lastnosti populacije. Pri-marij dr. Kamin nadaljuje svoso s poseb nim ozirom na shicofrenijo spisano razj>ravo »Sodobno zdravljenje duševnih bolezni«. Pri marii dr. B. Dragaš je prispeval preda vanje, ki ga je imel na lanskem pedološkem shodu v Ljubljani: »Skupine otrok in mladostnikov kot zdravstveni pedološki in psihološki problem. Skrbno sestavlieno preda vanje priznanega strokovnjaka zasluži po zornost zlasti pedagoških krogov. Sledi rubrika Iz prakse s prispevki dr. J. Bežka 'Kranj), dr. Kremžarja (Domžale), dr Fr Smeduja. dr. A. Slivnika (Radovljica) in arh. Ivana Zupana. Med Pomenki je polemika med dr. Hribarjem in dr M Cerničem. ki 6e v glavnem tiče operacije siepiča. Številko zaključujejo referait.i Iz zdravniških društev. Nove knjige in Drobne vesti. »Evgenika«. ki izhaja kot priloga »Zdravniškega vestnika« in tudi samostojno v redakciji priv. dor. B. Škerlja prinaša v prvi letošnji številki daljši ilustrirani članek B Skerlja »Pithecanthropus erectus« ob 80 letnici najditelja Eugena Ihiboifta. Članek ie opremljen tudi s posebno prilogo, ki prinaša sliko E. Duboisa in sliko kalota pite-kantropa. — L. Pipp objavlja izsledke svojih statističnih proučevanj v članku z naslo-vom »Nazadovanje rojstev, porast povprečne starosti in narodno gospodarstvo«. V Gene-tičnem seminarju nadaljuje g. Tomažič svoje članke: to pot obravnava dedovanje hetero-cigotnih lastnosti pri potomcih prvega rodu. V rubriki Književnost p'še urednik med drugim o dveh razpravah: D. Tomašiča »Evgenika i rasne teorije« in Lj. Zivkoviča, »-Eugen ika i ljudsko društvo«, ki eta obe pisani s stališča »razredne znanosti« in čez mero poudarjata pomen ekonomsko—socialnih či-niteljev. omalovažujeta pa pomen dedne snovi za zmago človeka nad okoljem. »Evgeni-ka* je zaradi svojega pomenljivega poslanstva kot edini jugoslov. časopis te vrst« vredna vsega priporočila ! Nemška drama o koroškem plebiscito. V dunajskem gledališču >Komödie« so vprizo-rili kot 6večano predstavo v proslavo 20. aprila že pred petnajstimi leti spisano igro Hermanna Heinza Ortnerja »Ein Volk 6teht auft. V7 nedeljski »Neue Freie Presse« je objavil avtor o tem svojem prvencu nekaj besed, ki označujejo najnovejši »šlagert dunajske »Komödie«. Igra se dogaja v hiši ko-roškega kmeta Bruckerja v okolici Celovca. »V miši javi članov te kmečke rodbine se zrcali odnos celotnega (?) koroškega ljudstva nasproti plebiscitnemu boju«, piše Ort-ner »Kmet neumorno organizira glasovanje in se zastavlja za to. da bi bili pritegnjeni v domovino k glasovanju tudi Izven Koroške živeči roiaki, samo da ne bi bil noben glas izgubljen«. (Pisec tu ne pove, kako |e ta strah za glasove v skladu « stališčem »celotnega koroškega liud-dva«). Vsa igra naj po piščevi izjavi pokaže »da pri glasovanju gre južnovzhodnemu kotu nemške dežele za biti ali ne biti«. V igri nastona tudi neka starka, ki pride glasovat iz Nemčije in ki je «neomaj no prepričana, da bo zmagala nemška stvar«. Ze po teh avtorjevih navedbah je videti, kakšnih »globin« se dotika njegov prvenec, ki so ga šele po petnajstih letih potegnili iz zaprašenih predalov. s p & m T Smuk s Triglava Na startu bodo najboljši alpski smučarji iz Srednje Evrope poleg vseh naših, ki kaj pomenijo v smuku Start bo ob 11. dopoldne Za »Triglavski smuk«, ki bo to nedeljo izpod Triglava v dolino Krme, se je do danes prijavila dolga vrsta najboljših tekmovalcev, tako da je gotovo, da bo ta tekma nudila velik užitek. JZSS je do včeraj prejel naslednje prijave inozemskih tekmovalcev: Nemčija pripravlja 4 najboljše Avstrijce, in sicer: Willija Walcha iz Arlberga, znanega širom vse Evrope kot najboljšega alpinskega vozača; Andija Krallingerja iz Linza, letošnjega avsir. državnega prvaka.. Za damsko konkurenco pa je prijavil Hel-do Gödlovo iz Innsbrucka, akademsko prvakinjo in Gerdo Nieslovo iz Innsbrucka, letošnjo državno prvakinjo. Italija pripravlja: Confortolo (Milano), Sertorellija (Milano), Schillanija, Cosu-licha, dr. Paschia za moško konkurenco in Dei Rossi Nives (Roma), Del Rossi Gemmo in Lucijo Schillani (obe iz Trsta) za damsko konkurenco. Češkoslovaška pa je poslala prijavo na: Beinhauerja za moško konkurenco in Beinhauerjevo, Ascherovo in Rudlovo za damsko konkurenco. Ekipa je pod vodstvom starega internacionalca ing. Vlada Novaka. Ker je ministrstvo zunanjih zadev dalo na razpolago za udelžebo bratov Bolgarov brezplačne vozovnice, je njihova udeležba skoraj izven dvoma, čeprav poimenske prijave še niso dospele. To mednarodno elito bodo izpopolnile številne prijave naših najboljših tekmovalcev, ki se že nekaj dni vestno pripravljalo v Triglavskem pogorju. Ekipo naših: Praček, Heim, Voller, Stopar, Kobler, Podkubovšek, Zvan, Klein itd. bodo izpopolnili še naši izborni tekmovalci z Jesenic, Mojstrane, Ljubljane, Maribora, Celja in Zagreba, tako da bo na startu skupno do 50 tekmovalcev. Prav zanimiv bo start dam, kjer bodo sodelovale razen prej navedenih izbornih tekmovalk iz inozemstva tudi naše najboljše kakor: Heimova, Pračkova, Ažma-nova, Sulgajeva itd. Damska proga bo nekoliko krajša kakor za moške. Start bo prav tako kakor pri moških na sedlu iznad Staničeve koče, cilj pa pri lovski koči v Zgornji Krmi. Tekma bo nudila prijateljem alpinskega smučarstva največji užitek, ker bo mogoče videti na startu najboljše srednjeevropske tekmovalce. Start je določen za 11. uro dopoldne, tako da bo mogoče priti do cilja še z jutranjim izletniškim vlakom. V planinah je zapadlo dovolj novega snega, tako da je smuka omogočena prav v dolino Vabimo smučarje, da se udeleže še te poslednje prireditve v letošnji sezoni. V nekaj vrstah Od petka do nedelje bo v Zagrebu tekmovanje za državno prvenstvo v sabljanju. Za to tekmovanje vlada povsod, kjer gojijo sabljaške sporte, veliko zanimanje. Razen Zagrebčanov bodo na teh tekmah nastopili tudi sabljači iz Subotice, iz Ljubljane pa člani ljubljanske Ilirije. Med njimi so najmočnejši moški v floretu, in sicer Pengov, Marion, Koršič in drugi. Pred prvim srečanjem v tekmah za Da-visov pokal, ki bo v prvi polovici maja s Cehoslovaki v Zagrebu, bo naša teniška elita (Mitič, Pallada. Kukuljevič in Rado-vanovič) imela še izdaten trening zadnje tri dni tega tedna z madžarsko teniško reprezentanco Tekmovanje bo štelo za oceno v tekmah za srednje-evropski pokal, ki bo letos drugo leto. Po dosedanjem stanju je na čelu sodelujočih držav Poljska, nato pa je z enakim številom točk (5) in samo točko zadaj sledita Češkoslovaška in Jugoslavija Glede na to situacijo je to srečanje naših teniških igralcev še bolj važno. Naša teniška prvakinja Hela Kovač je v Atenah osvojila prvenstvo vzhodnih držav ob Sredozemskem morju z zmago nad odlično Angležinjo Wheelerjevo v dveh setih 6:4, 6:4. Za sodnika na nedeljski tekmi med beograjsko Jugoslavijo in Ljubljano je določen g. Kap iz Sarajeva. Sarajevski Sašk je postal prvak sarajevskega podsaveza in bo torej eden izmed kandidatov, ki se bodo v izločilnih tekmah borili za vstop v ligaško konkurenco. Meddržavno tekmo med Češkoslovaško in Bolgarijo za vstop v svetovno nogometno prvenstvo, ki bo zdaj véndarle dokončno to nedeljo v Pragi, bo vodil madžarski sodnik Herczka. ah pa tudi ne. pa še niso člani kluba, ter I se zanimajo za kajak sport, da se tudi udeleže sestanka. »Ilustrovane sportske novosti« št. 17. so izšle. Med ostalo pestro vsebino so najbolj vidni članki o problemu, zakaj so Finci postali svetovni prvaki in rekorderji, o prvenstvu Jugoslavije v sabljanju, o novih športnih napravah Beograda, o Splitu, ki bo menda ostal brez nogometnega igrišča, o krstu nogometnega stadiona v Zagrebu, o stališču Gradjanskega glede reorganizacije nogometnega saveza in še mnogo drobnega iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din. Motoeiklistom v Celju in okolici! Moto-klub Hermes v Ljubljani bo priredil 1. maja v Ljubljani ocenjevalno vožnjo z motornimi kolesi brez prikolice in s prikolico. Motociklisti v Celju in okolici, ki se nameravajo organizirati pri celjski sekciji motokluba Hermesa, so vabljeni, da se zanesljivo udeleže ocenjevalne vožnje. Odhod iz Celja bo 1. maja ob 5. zjutraj izpred kolodvora, in sicer samo ob lepem vremenu. Moto Hermes. Danes seja upravnega oddelka ob 8. uri — Načelnik. Službeno Iz s. o. pri LNP. Plenarni sestanek vseh ljubljanskih sodnikov bo v petek, 22. t. m. ob 19.30 v prostorih restavracije Slamič. Udeležba obvezna ?a stalne in začasne sodnike — Tajnik. Smučarski klub Ljubljana. Sestanek damske sekcije bo v petek ob 19.30 v dam-ski sobi kavarne Emona. Vožno! Vse in točno! Kajak klub Ljubljana obvešča članstvo, da bo drevi ob 20 v restavraciji pri »Sokolu«, Pred Škofijo, članski sestanek, na katerem bomo razpravljali o udeležbi naših tekmovalcev na mednarodni kajak -slalom tekmi v VratislavL Kapetan KKL poziva vse one športnike, ki imajo kajake SOKOL Sokolgko društvo Krško priredi drevi ob 20. v svoiem domu predavanje o Mencingerju. Predaval bo predavatelj ZKD g. prof. Ivan Kolar. Naše gledališče DRAMA Zadetek ob 20. Četrtek. 21.: Nočna služba. B. Petek, 22.: Zaprto. Sobota. 23.: Nočna služba. Red A. Nedelja, 24.: Zadrega nad zadrego. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 25.: Izpit za življenje. Preoriera. Premierski abonma. OPERA Začetek ob 20. url Četrtek. 21.: Don Juan. Red Četrtek. Petek, 22.: Zaprto. Sobota 23.: Madame Sans Gene. Premiera. Premierski abonma. Nedelja. 24.: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 25.: Zaprto. CELJSKO GLEDALIŠČE Petek. 22.: Ivan Mrak, Čajkovski. • maklkokshu Četrtek, 21. ob 20.: Slehernik. C. Nenavadni pojavi letošnje pomladi Litija. 20. aprila Pričakovali smo, da bomo imeli za velikonočne praznike lepo vreme. V nedeljo je bilo še kar zadovoljivo. Imeli smo senzacijo posebne vrste. Pod litijskim mostom sc je ustavil vlak pod tisto v, ki je priplaval jx) reki navzgor. Letošnjo pomlad so se prišli podusti drstit že tretjič. Toliko, kolikor smo jih opazili včeraj, jih pri nas še ne pomnimo. Nič ne pretiravamo, da je i bilo drstečih rib kar črno Široka plast dr-I stečih se rib se je vlekla na zgornjo in . sjiodnjo stran mostu in je bilo v njej na ! tisoče rib. Litijski most je meja med dvema revirjema: na zgornjo stran leži revir g. Plemlja iz Ljubljane, na spodnjo stran pa revir šmarskega industrijca g. Pavla Knafljiča. Tisočglavo izletniško družbo po-dustov so opazovali ves dan domačini in seveda tudi številni tujci, ki so prišli za praznike v Litijo ali pa so na avtomobilih pohiteli äkoz Zasavje. Istočasno so se dr-stili pod litijskimi »johami« tudi štirje zar jetni sulci. Ljudje pravijo, da so se prišle drstit ribe pod most zato, ker so tu Se najbolj na varnem. Drugod so jih prej§nja leta lovili in polovih na stotine. Preko rib ao vrgli mreže ali vreče in so jih nato kar z rokami metali na suho. Ljudi seveda ni motilo, če so ribe v času drsti najmanj užitne. V začetku praznikov je bila pod našim mostom plitvina, ki najbolj prija drstečim se pod ustom V ponedeljek pa je deževalo in snežilo. Na vseh obronkih je zapadel sneg. Izletniki, ki se kljub temu niso hoteli odpovedati izletom na Sv. goro. Sv. planino, Kum in drugam so morali ob povrat-ku gaziti sneg do kolen, da so prišli premra-ženi v dolino. Velikonočni mraz je napravil našemu kmetu nepopravljivo škodo. Doslej je bilo vse v najlepšem cvetju, narava se je popravila tudi po prvi letošnji »lani. Zdaj pa je uničena vinska trta po okolici Sv. Križa. Moravske gore in drugih dolenjskih vinogradih. Imeli smo v cvetju že tudi hruške in črešnje. Pa je vse vzela poze-ba. Orehi so sli v nič že ob prvi pozebi. Se bolj kakor v zasavski dolini so prizadeti kmetje po naših hribih. Najbolj obupni glasovi prihajajo iz Dol m ostalih višjih krajev našega sreza. Pa ne samo pri nas. Popotniku se z vlaka vsepovsod po Sloveniji nudijo pregledna globoko zasnežena pobočja in ožgano in ozeblo cvetoče drevje. Ljutomer, 20. aprila Po lepi velikonočni nedelji nas je v ponedeljek pozdravil sneg, ki je začel padati že ponoči. Temperatura je nazadovala na 3" C. Zaenkrat še ni škode, če pa bi utegnil mraz še pritisniti, potem se je bati velike škode v vinogradih in sadovnjakih, kjer so začele cvesti hruške in zgodne jablane. Dol. Toplice, 20. aprila Po lepi in solnčni velikonočni nedelji se je nebo spet pooblačilo, zapihala je ostra burja, ki je ozračje zelo ohladila. Velikonočni ponedeljek dopoldne je pričelo deževati in deževne kapljice so se kmalu spremenile v snežinke, ki so pobelile vrhove dolenjskih gričev in tudi nižje ležeče kraje. Po nižinah se sicer sneg ni obdržal, vrhovi pa so precej zasneženi. Proti večeru se je pričelo jasniti in bati se je bilo, da bo slana uničila še to, kar je ostalo. Vendar je prevladovalo oblačno nebo, tako da je nevarnost slane za enkrat minila. Zaradi hladnega vremena in mrzlih vetrov je pa še vedno nevarnost, da slana popari cvetje sadnega drevja, ki Je ravno sedaj najbujnejše, kakor tudi po vinogradih, kjer je že itak napravila občutno škodo. Oficirski dom v Ljubljani oddaja s 1. junijem 1938 V ZAKUP svojo menzo-restavracijo. — Pogoji pri upravniku Oficirskega doma ZAHTEVATE ERE5PLAČN1 CENIK ER AlrtlPOLNEjŠE GENERALNO ZA5TDP5TVD ~ E SCHNEIDER ZAGREB NIKDLIČEVA 10 VRTNE SOLNČNIKE Izdelujem počenSi od Din 80.— BELA FETTMANN Zagreb, Masarykova 9. (8 II il N Vzdolž morske obale prodam: rentabilne stanovanjske In trgovske hiše« vile s parki, stavbišča z lastno plažo, hotele, pensione i. t. d. — Informacije brezplačne* AOENTURA: M. MUSAVI C — SPLIT, Zadarsha br. 10. Jackson Gregory: 73 Juana Castanares Roman Griči so postajali nekaj časa višji in bolj strmi, kakor da bi hoteli zrasti v gorovje, nato so se jeli pa znova izgubljati in krčiti v pohlevne grebene. Hrasti, ki jim je z vej v dolgih bradah visel mah, so se čedalje bolj odmikali drug od drugega in uhajali v tesno doiino. Daljni gorski vrhovi so se zavijali v temnejši sinj in spet bledeli v meglene obrise. Pod vplivom vzhajajočega solnca je bilo videti, kakor da bi tem bolj bežali pred njim, čim bolj se jim je bližal. Hawk je oprezno spuščal oči po vsaki izsušeni strugi, nezaupljivo pazil na sleherni hrast, čigar deblo je bilo dovolj debelo, da se je mogel človek skriti zanj, in previdno jahal okrog vsakega ovinka. In spet in spet se je moral v svoje razočaranje prepričati, da ni nikjer nikogar, ki bi mu hotel pokazati pot, kakor so jo bili pokazali indijanskemu dočku. Solnce je bilo že visoko na nebu, ko je imel prvi greben gričevja za seboj in je prečkal dno doline; popoldne je bilo in njegov konj truden in upehan, ko je steza spet krenila v breg. Ze je začenjal misliti, da se je Biondino zadovoljil z eno samo stražo ob prvem razpotju. »Nenadne gore«! Ves dan jim je jezdil naproti, in opoldne so se mu zdele bolj oddaljene kakor v svetlobi zgodnjega jutra. Pozno popoldne se je, ne da bi vedel, kdaj, mahoma znašel sredi njihovih raztrganih pobočij. Zaradi čudne oblike tal je bilo videti, kakor da bi se hotele kamenite gorske stene kar zrušiti nanj. Nepričakovano se je zagledal v gorski kotlini, obdani s strmimi, štrlečimi stenami. Pred njim se je vila steza v mrk kanjon, v divjo gorsko sotesko med čermi in zidovi, ki so kipeli v nebo. Mrtva tišina je visela nad to golo, nerodovitno pustinjo, kjer ni uspevala nobena stvar razen trnjevih kaktej. Steza je bila pokrita z gruščem. Hawkov konj se je spotaknil in padel na obe koleni; tedaj je počil strel, ki je buče odjeknil med skalnimi stenami, in svinčenka je prižvižgala Hawku tik mimo glave. Zavihtil se je s sedla in legel na tla, še preden se je utegnil konj pobrati. Tam spredaj, kjer se je vila steza ob gorskem pobočju, zraven skupine skalnih bolvanov, je v mirnem zraku negibno visel oblaček dima. A tu, kjer je bil zdaj, na planem, ni smel ostati. S koncem očesa je videl kup skalnih ruševin, ki mu je obetal zavetje. Previdno, z namerjeno puško, je jel korak za korakom ubirati pot nazaj. Up, da bo napadalec pomolil roko ali nogo iz zaslona in se s tem izdal, se mu ni hotel posrečiti. Izza osamljenega oblačka, ki je kmalu skopnel.se ni pokazalo nič drugega. Ko je odmev strela zamrl. se je vrnila v preddvorje gorskih velikanov mrtvaška tihota. Hawk se je zleknil; dobro mu je [ delo, da je mogel po teh urah napete čuječnosti privoščiti mišicam in živcem nekaj počitka. Slastno je iztegnil ude, a puško je držal še vedno namerjeno, in prst mu je ležal ob petelinu, zakaj preričan je bil, da mu ne bo treba dolgo čakati. Ni se motil. Kmalu ga je zbodla v oko nekakšna migljajoča svetloba. Ondukaj med skalami je poigraval solnčni žarek na nečem kovinastem. Hawk je pogledal natančneje in opazil puškino cev, ki je štrlela izza skal; podoba je bilo, kakor da bi kaža klopotača iztezala glavo. Človeka za njo ni bilo videti. Puška se je počasi premikala, kakor da bi jo strelec naravnal na cilj. Toda merila ni proti Hawku — »Morilski pes!« je Hawk zagodrnjal in ustrelil na tisto, kar je videl, to je, na cev. Uganil je bil, da je nasprotnikova svinčenka namenjena njegovemu trudnemu konju, ki je s pobešeno glavo stal sredi kamenite poti. Njegova krogla je očividno z vso silo udarila ob cev sovražnikove puške in jo omajala, zakaj orožje je padlo na tla. Lastnik se je v prenaglici sklonil ponj, Hawk je ustrelil drugič in zadel moža, bodi si v ramo ali v prsa. Kakor bi trenil, je skočil kvišku in planil k njemu. Kar je nazadnje našel za skalovjem, je bilo težko ranjeno neznansko prestrašeno in prav nič nevarno človeče. Majhen, sestradan mešanec se je z grozo v očeh in z brezkrvnimi ustnicami umikal v kot, tiščeč si roko na bok, iz katerega mu je curljala kri. »Usmilite se me, senor!« je s težavo spravil iz sebe. Strah ga je davil za grlo. »Veseli me,« je neusmiljeno odvrnil Hawk, »da je prišla svinčenka, ki te je zadela, iz puške ubogega indijanskega fanta, ki si ga ustrelil pri koritu. Mrtvemu sem mu tako rekoč obljubil —« Ranjenec si je venomer oblizoval ustnice, in oči so mu divje begale okrog. »Jaz ga nisem ubil!« je hlastno zaklical. »Zam-bo ga je. Smejé se nas je dohitel s to novico — « »Zambo?« je vprašal Hawk. »Zambo ga je umoril? Kdo, vraga, je Zambo?« »Senor! Usmilite se, za Bega — « »Kuš!« »Umiram!« Hawk je pristopil, porinil okrvavljeno roko v stran in si ogledal ramo. Vzravnal se je in udaril v smeh. »Torej umiraš? In boli te tudi, kaj? Ali naj storim tvojim bolečinam nagel konec, pes?« Pridušen vzkrik je bil odgovor. Hawk je sedel na skalo, s puško med koleni, s samokresom za pasom, in si zvil cigareto. Mož ni bil v smrtni nevarnosti, kvečjemu zaradi strahu. Ali pa, če bi izkrvavel. Ali pa, če bi mu prišlo na misel, da bi znova prijel za orožje. »Malodušen slabič si, kaj? In rad bi ostal živ, čeprav ne zaslužiš?« Mešanec je v topi vdanosti vzdignil oči proti njemu, kakor da bi ga le na pol razumel. »Poslušaj,« je Hawk veselo nadaljeval, »odgovori mi na nekaj vprašanj, a zanesljivo in po pravici; nato stori, kar ti porečem, in pustim te živega!« »Vse, kar hočete, senor! Sveta Devica mi bodi priča —« MALI OGLASI WflTT'7f?i5ZiB Beseda 1 Din. da ve S 3 Din za šifro all dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din. Mladega knjigovodjo t dovršeno trgovske akademijo ali s prakso, iščemo. Pismene ponudbe ? navedi bo doseda.neg? službovanja na ogl. odd Jutra pod šifro »Stalnost«. 10072-1 Kuharico veSčo ostalih hišnih del — sp.rejrt.em takoj. Peter 5kr-janc, Duplje pri Kranju. 10065-1 Fotografa I šoferskim iznitom spreimem za sezono birme takoj. Bavec — Brežice. 10069-1 Stalna služba dobi, kdor položi kavcijo od 50—tO lisoč din. Prednost samo 'esni ljudje. Drugo po dogovoru — Ponudbe pod »Mizarstvo« na ogl. odd. Jutra. 10071-1 Postavljača kegljev zdravega in poštenega, — sprejmemo v stalno službo. Ponudbe pod »Postavljač« ca ogl. odd. Jutra. 10093-1 Graverja - rezbarja za mešano delo — spreime st->.ra delavn'ca v Beogradu Samo samosto t v delu pride v poštfv Vzoice dela in pogoje pod »Samostalan« na »Sedmu silu«, Beograd 9417 1 Izvežbano stenotipistko sp-ejmem za cclodnevno zaposlitev za dobo dveh mesecev V poštev piide le prvovrstna moč Nastop takoj. Piamene ponudbe n3 Zvezo trgovskih združenj, Trgovski dom, Ljubljana. 10096-1 Krojaškega pomočnika H velike komadf. spreimem takoi za stalno. Nemec Ven-česlav, Šoštanj. 1010-1-1 Izložbenega aranžerja perfektnega, mod .e stroke, išče za takoj H. J. Turad, Maribor. 10103-1 Pridno dekle kot pomožno moč sobarice spreime hotel Štrukel. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 10078-1 Postrežnico zelo čisto, spretno in pošteno, spreimem C-ltdališka 14-V., vrata 18. 10097-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par. davek 3 Din za SUro ali dajanje naslova 5 Din, najmanj znesek 12 Din, Perfektna kuharica sposobna srbska r, dunaiske kuhinje ter vstga gospodinjstva, išče mesuj skupno z odraslo hčerko na velepose' stvo ali pensioa. — Naslov : Marija Sinkovič. Je2ersko nad Kranjem. 10086 2 Gospodična s prakso, žet mesta k zobozdravniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna 222«. 10082-2 Hotelski nameščenec z večletno prakso v prvorazrednih hotel.h išče namestitve pomožnega portir ja ali komisionarja. Govori perfektno slovenski, srbo hrvatski, nemški in francoski Grem tudi na sezono Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10077-2 Vdova srednje starosti, dobra gospodinja želi mesta kierkoli Nemško go.-oreča Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj službi«. 10067-2 Brivski pomočnik dober delavec, išče stalno n-esto. Nastopi lahko takoj ali po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10105-2 Gospodična star 18 let, poštena, s 6-me-sečno prakso, išče zaposlitve Gre tudi tri mesece samo za oskrbo. Takoj ali pozneje. Vešča strojepisia. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10099-2 Mlada prodajalka čedne zunanjosti, poštena želi službe v mlekarni, trafiki ali slično v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Agilna«. 10091-2 ZA VSE LJUBITELJE LEPE PRIRODE ZANIMIVA TEHNIČNA NOVOST: PREMIER" patentirani šotor RAZSTAVA PRI: »INTERPROMET«, FLORIJANSKA 26. JANKO TIČEK IN NJFGOV OČF 62 A Džimi se ni utegnil dolgo ukvarjati tem, zakaj potniki so že drli proti njemu. Neznanski krik in vik je nastal, ko so videli, kaj se je bilo zgodilo z njihovimi rečmi. Uganili so, da je bila opica vsega kriva, in vsa ladja se je jela pripravljati da jo ujame. Mladenič star 22 let, votašč:ne prost, absolvent male mature, vešč vsakovrstnega ris.inia, pisarniških, trgovskih del, stroie-pisja. Zmožen v trgovskih obratih, delno vešč 'odenja trgovskih kniig in skladišča. Dekorater in aranžer. Nekadilec abstinent, žeii kakršnokoli nameščenih Cenjene ponudbe pod »1958« na ogl. odd. Jutra. 10100-2 Reseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din Zastopstvo dobro in sigurno, iščem za Tesenice in okolico. Ponudbe na podri-žnico Jutra Jesenice pod »Agilen«. 10083-3 Za din 2.500 zaslužite mesečno 1.000 din Dopisi: »ANOS«, Maribor, Orožnnva 6. — Priložite znamke. 10102-3 ragocendsti Vsakovrstno zlat«, nupule po najvišjih cenan CERNE — jnvelir i .Jn bi lana Wolfova ut Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Avtomobili Chevrolet. poltovorni zaprti: De Soto 4 se dežni odprti; Opel 4 sedežna limuzina: Citro en 7 sedežni odprti — ugodno naprodaj Po Izve se pri Splošni tr govski d z o z Tyrše va 33. (Javna skladišča) 9523 10 deseda 1 Din, davek 3 Oin ia šilro ali aajaujt-i&siova 5 Um Najmanj è. znesek 17 Din Kolesa najcovejii moaeli » veliki izberi od D.n 550 dalie. Na iaiog' imam tud, ouoška Jvukuitsa Nova trgovina l-iubljana, Tyiševa c. 36. naspioti Gospodarske zve« >*44 11 Prodam Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Lamparija za kmečko sobo umivalnik na Vodovod. Peč in klešče za sladoled škrniceljne. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10081-6 Otroški voziček globok, zelo dobro ohra-nien, naprodaj. Ribja ul. 4. Din 450. 10108-6 iRyyf^pp Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Parni kotel kupim rabljen 8 do 10 kv. m ter 4 do 6 atmosfer pritiska. Priložiti prepis certifikata. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kotel«. 10085-7 Biljard malo rabljen kupim. Marija Tekavc, Pleteršnikova ul. 26., Ljubliana 1001-7 Pridelki Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje I naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Polenovko prvovrstno čokolado najnovejše vrste, najfinejšega okusa od y4 kg 8.— dalje. — Kovačič, Miklošičeva c. 32. 10095-33 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Milostiva! Vaš krzneni plašč Vam čez ooletje shran-mo. obenem iz mršimo potrebna popravila ia polovično ceno. Plačlnvo Sete jeseni ob prevzemu. L. ROT, Liubliana, Mestm tre 5, Tel H on 20-05. 172 30 Pohištvo Pohištvo novo in že raoijeno. k' sa želite prodati aH sa mo dat) v shrambo -sprejmemo v posebni oc deiek v komisijski pro dajo po zelo ugodnib pogojih Kupcev Je v tem oddelku vedno do voij za dobro ohranjene pohištvo Vso reklamo oreskrbimi sami Spo roilte nam na dopisnici ali ustno Prevoz pohi 5tva v naš komisiisk'i rxJde ek preskrbimo sa ml Ivan Mathian Ljub liana Tyrseva cesta 12 79 li Reseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Na i manj š* znesek 17 Din Za trafiko iščem sposobni družabnico. Cenj ponudbe pod š'fro »Gotovina 10 000,< 10088-16 Bančno knm zavor* MAKIH« >R Aleksandrova cesta 4( Kun tak ji in blača na bolle «ran Int Knj'*<« bank ip hranilnic, re«.?- vine papiper ohve'-iice bone srečke aelrnct td diutt vseh dr.-a v Pmdaia sreči« državnt raz redue 'ofenie 174 16 Loie ali Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din Mesnico na prometnem kraju Ljubljane, prodam, lahko tudi z obrtjo. Poizve se Jakob Zalar, Tržška 90. 10060-19 Preproge razne vrste kupite najceneje pn SEVER — Marijin trg 2 LE PRVOVRSTNO ORODJE je predpogoj za uspešno delo. Za popolno opremo delavnic vseh panog nabavi se najugodneje pri JOS. ZALTA, železnina, Ljubljana, Tyréeva cesta 9 — poleg Figovca. Brivsko - frizerski salon predam z aparati za 6000 Din radi vojaščine Ponud be na podružnico Jutra Maribor pod »Salon« 10052-1? Buffet t centrumu Beograda, oddamo spretni osebi takoj brez odstopnne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bife«. 10094-19 Ugodna prilika! Vsled nesreče se proda na prometnem kraiu na deželi posestvo s trgovino in gostilno. Zajamčen letni promet milijon Dn. Cena Din 280.000. Potrebna gotovina 100 do 150.000 D n. ostanek na dolgoročno odplačilo. Informacije daje E. Resman, Ljubljana, Florjanska ul 22. 10080-20 Prehrana Beseda 1 Din, davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj ši znesek 17 Din Za starejšega mir ljubečega gospoda lep dom, dobra kuhinja pri sa mostojni starejši uradniški vdovi, ki poseduie vilo na deželi. Nemške ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Wienerin«. 10098-14 Beseda 1 Din. davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj ši znesek 17 Din Sobo s kuhinjo ,>ddam takoi. Vidovdanska -està 3. 10018-21 V'efje bevilo parcel «onipirìcMi» poseMev ko ilov trgojskih ir stano fisk'h hiš tei vil ima ni fxlai gradoen strokovni i7<»s--.-..r» .i'ivnler Kunaver Ludvik està 29 ktobla O I elt 'on 37 33 Pooblaščen gia diteli in sodni cenueli t» •asvete brrznlafni na riz ola po lì ic I- Urascinsko veleposestv« ilizu Ljubhane, ugodno na "todaj. Vpiašati na ogl >dd ra pod »üdiiis'veni-■rilika«. 95 38 ?( Trisobno stanovanje s predsobo, kopalnico, lepo in jolnčno, oddam za 1. mai na Cesti 29 oktobra Rimsk cesti, štev. 23 10092-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, na Mirm, oddam. Verstovškova ul. 19 10087-21 tanovanja Stanovanje dvosobno s pritiklinami solnčno in suho ne v novi hiš' in ne oddalieno od središča Liubliane, iščem za 1 maj ali 1. junil Ponudbe pod »Mirn» h:ša — točen plačnik« na ogl odd Jutia 10063 21a VODNE INE ZA VSE RAZMERE autom. regulatorje, zatvornice, opreme za žage In mline zdeluje in dobavlja G. F. SCHNEITE R, ŠKOFJA LOKA TOVARNA STROJEV Prvovrstne reference. — Zmerne cene! OBIŠČITE POMLADANSKI BEOGRAJSKI SEJEM OD 30. APRILA DO 9. MAJA 1938. LETA Največja jugoslovenska revija domače in svetovne proizvodnje — Najpopolnejša razstava poslednjih tehničnih pri-pridobitev — Največja izbira — Pojasnila daje uprava beograjskega sejma Sejmišče pošt. pretinac 538 telef. 28-526, 28-8-2. Popusti 50% na železnicah ln paro-brodih. Umrl nam je naš ljubljeni soprog in stric, gospod IVAN NAGODE ZVANIC. DRŽ. ŽEL. V POKOJU Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 22. t. m. ob 2. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 20. aprila 1938. ŽALUJOČI OSTALI Višji drž. uradnik išče 4—5-sobno komfortno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »88«. 10090-2 la rTL'liWiTÌ Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Din Najmanj ši znesek 17 Din Sobe za pisarne oddam v Dalmatinovi ul s 1 majem Naslov v vseh poslov Jutra. 9712 25 Garsoniero v palači Dunav. oddam 1. maja v naiem Informacije pri upravitelju istotam. 10070-23 Dve sobi lepo opreml-eni s separira-n m vhodom oddam s 1. majem dvena solidnima gospodoma. Frančškanska ul. 8.-I. 10066-23 Sobo lepo opremlieno, strogo se-parirano za eno ali dve oseb' oddam. Istotam oddam tudi lepo malo sobico. Nebot.čnik 5/5. 10068-23 Opremljeno sobo lepo sonino oddam so Hdnemu gospodu s 1. m3jem ali takoj. Sou poraba kopalnice Nasi v vseh poslov. Jutra. 9370 23 Izgubljeno Rudečo denarnico sem našla. Dobi se v ogl. odd. Jutra. 10079-28 Emil A. Iskreno se veselim četrtka. Pridem sama. 10062-24 Sobo oddam za dve osebi z vso oskibo in posebnim vhodom v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10107-23 Opremljeno sobo vhod s stopn:šča. center, takoj oddam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 10101-23 20% popusta oa vse pralno blago za obleke in perilo, oosteljno perilo, odeje, ^astore preproge, tekače itd nudi f. i. Goričar LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29. Od Vas je odvisno, da imate j obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemične čistiti al) barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnira SMRT! 100 kra- več škode Vam napravi mrčes v stano novaniu, kot stane naš odlicovani H a m a d prašek! £ahtevaitt povsod on ginalno HAMAD škar lieo. Dm 5. (znaraice) za navodilo in vzorec T o s i o. Liub'iana. — Star- t g 6 Bretp/ačen pois* * /pronjut fPosebne novosti,g j vrseb oblačil, sport amgarn, obleke, j I pumparlce. perilo II t d najceneje j presker, 1 Sv Petra c. 14 Sveže najfinejše norveško ribje olfe tz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam 'ah revo/Te 6/vtpSafpn rer4tf flEINEL-HEROLD ISO-J Z O J- trornrce MARIBORst 10 1 Med mestom in deželo »osrednje 'vlnfrov« mali oglasnik zapira ušesa proti hrušču. Din 24.— v lekarnah in drogerijah. ca strope iz najboljšega materijala, vezano s pobakreno žico izdeluje . dobavlja Ul Jos« R* Psih, Ljubliana ZALOGA PARKETOV. Gradaška ulica 22. Telefon 2513. V globoki žalosti naznanjamo pretresujočo vest, da nas je zapustila predobra mama, sestra, teta in svakinja, gospa Alojzija Gorjtip VDOVA PO UČITELJU IN LASTNICA GOSTILNE ter se po kratki, mučni bolezni preselila v boljšo bodočnost. Blago pokojnico spremimo na njeni zadnji poti v četrtek ob 14.30 izpred hiše žalosti na Kongresnem trgu 4, na pokopališče pri Sv. Križu. Maša zadušnica bo darovana v torek 26. t. m. ob 7. uri v cerkvi oo. frančiškanov. LJUBLJANA, 20. aprila 1937. OLGA GORJUPOVA, učiteljica, hčerka ter ostalo sorodstvo. " v- .-jc1 r-. ' ,.- i | .... - r ... . ... t", ...v?- '- VI KÄS® # V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da nam je danes nenadoma, preminula naša srčno ljubljena in nenadomestljiva soproga, mamica, hčerka in sestra, gospa Gostila Ljudmila roj. DOLENC Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 23. aprila 1938 ob 16. uri iz hiše žalosti v Blekovi vasi št. 28, na farno pokopališče v Gor. Logatcu. Blekova vas—Gor. Logatec, dne 20. aprila 1938. žalujoči : JAKOB GOSTIŠA, soprog, in hčerkica, starši, bratje in sestre, ter ostalo sorodstvo Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskamo dL