II undelivered raten to> "6LA8ILO K. B. K. JEDNOTR" •117 St Clair Ave CLEVELAND, O. The largest Slovenian Weekly la the United Stete« of America. SVorn circulation 17,900 toewd every Tueaday Terms of subscription: Per members yearly __f0.84 For nonmembers _______$1.00 Foreign Count riet ______43.00 Telephone: Randolph 3012 . »»miiiiiiiinniiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiM»»] OF THE GRAND CARNIOLIAN 5LOVENIAN CATHOUC UNION Enterod as Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Poat Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912. Največji slovenski tednik v Zdndenih Drla vab Izhaja vsak torek Ima 17,900 naročnikov Naročnina: Za člane, na leto.----SO M Za nečlane .....................41.60 Za inozemstvo__$3.00 NASLOV uredniitva in npravnlitva! 6117 St Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Raaiolph 3911. iiiiiniiinn»iiiiiiiiiiiiiimi«g«BBBg ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22,1818. ..... ' f — Štev. 18. — No. 18. CLEVELAND, 0„ 3. MAJA (MAY), 1927. i r Leto Xm. — Vol XIII. RAZMOTRIVANJE IN RAZPRAVE glede .poprave ali pa gradbe novega Jed. urada. URADNO NAZNANILO CENJENIM GLAVNIM URAD-NIKOM, KRAJEVNIM DRUŠTVOM IN ČLANSTVU: Vsem se naznanja, da je bilo poslano dne 30. aprila onim del je> da je K. S. K. Jednota brezprimerno večjega pomena za slovenstvo v Ameriki, nego njegova slovenska župnija Jolietu. Žrtvoval se je pač za svojo slovensko župnijo in jo privedel na višek vplivnosti, s glavnim uradnikom, ki se niso kakoršnim se tokrat ni mogla udeležili seje glavnega odbora Ponašati nobena 'druga sloven-meseca januarja pismo z gla- »ka župnija v Ameriki. Kljub sovnico, ali naj se dozida nad- temu mu je bila naša Jednota stropje pri Jednotinem domu bolj pri srcu. Za njo in njen ajj ne7 procvit je zastavil ves svoj Članstvo Jednote naj izvoli vpliv, za njo govoril, deloval in vpoštevati, da še ni razen gla- Pisal z njemu lastno navduše-sovnice načrt št. 2 nobena dru- nostjo in možatostjo, ker si je ga ve.javna za glasovanje; to- bil svest, da deluje za vse Slo-rej še ni treba glasovati za no- venstvo v Ameriki, ko deluje za ben načrt, ker bodo najbrže iz- K. S. K. Jednoto. dane nove glasovnice. Za načrt št. 1 (dogradbo nad- Clanstvo Jednote! Sedanji čas, naši dnevi so velepomembni stropja) kakor izprevidite iz za nadaljen razvoj naše Jedno-zgoraj priobčenega uradnega te. To-le glasovanje za popra-naznanila, se morajo izraziti po- vo, dozidavo ali zgradbo Jedno-prej še ostali glavni uradniki, tinega doma, ima v sebi mnogo in ako ne dobi dve-tretinske ve-|več posledic za bodočnost naše čine, se zanjo ne bo moglo gla- Jednote, nego se nam kaže na sovati prej, da jo postavnim prvi nedolžni brezpomiselni po-potom uvrstijo krajevna dru- gled. Zato: počasi hitimo; ne štva kakor za načrt št. 3, kate- prenaglimo se! Pomislimo, rega je vzelo v roke društva'predno glasujemo in glasujmo sv. Cirila in Metoda, ŠL 144. ¿¡č*™*™ » razumno in samo ta-V prihodnji številki Glasila W kakor rtilsllmo v svojem ra, bomo lahko vedeli za načrt št. zumu, da je res najboljše za na-1. Načrt «t. 3 pa postane ta-jšo Jednoto.' - ♦ ko hitro pravomočen, kakor hi- Poprava-dozidava; zgradba tro jo podpira 15 krajevnih j noyega doma! Cemu trojno? društev iz petih držav in istega odobri glavni odbor z večino. ..Glasovnica št. 2 pa je postavna in čaka, da se uvrste še osta.e glasovnice, zakar se bo vršilo hkratno glasovanje.- Do tedaj se pa prosi vse članstvo, da se sicer zanima za stvar, vendar pa naj se zdrži napadov na druge, ki mislijo drugače. Glavne uradnike prosim točnosti in pa pozornosti. Nekateri glavni uradniki so v resnici možje, da je veselje delati ž njimi. Odgovorijo mi takoj in z cdgovori pokažejo, da nekaj razumejo v gospodarstvu, za kar jim izrekam vso čast in priznanje. Nekateri se pa silno dolgo posvetujejo, predno mi vrnejo kakšen odgovor. Nekaterim glavnim uradnikom se pa sploh ne vidi vredno odgovarjati na uradna pisma; s tem pa kršijo Jednotina pravila in kršijo dano prisego za zvesto in hitro poslovanje. Radi tega bodo priobčeni njih odgovori, da bo članstvo lahko videlo, kdo in kako da se zanimajo za Jednoto. ANTON GRDINA, giavni predsednik. -o- Članstvo K. S. K. J.: počasi hitimo! Ne prenaglimo te! - Naša Jednota je imela v času svojega obstanka že več bitk in borb za svojo čast, za svoj obstoj, za svoj naraščaj, za dobrobit svojega članstva. Hvala Bogu, vselej je še dobila vestnih voditeljev, ki so jo pravo- dom časno obvarovali zlih korakov in še hujših posledic. Dokler časa je bil pokojni č. g. Sušter-šič v Jolietu, smo mu vsi zaupali, da bo Jednoto obranil notranjih in zunanjih sovražnikov. To je on tudi storil. Ve-, In čemu glasovanje? Zadnja konvencija je pooblastila glavni odbor naše Jednote, da popravi sedanji dom, v kolikor je re3 potrebno. O zidavi še jednega nadstropja niso dobili glavni odborniki potrebnega pooblastila. Za novi dom se konvencija ni izrekla, torej o tem glavni odbor ne more odločevati. Gre se torej le za popravo sedanjega doma. Konvencija se je izrekla samo za popravo. Glavni odbor zamore to urediti. Konvencija glavnemu odboru ni dala pravice za dozidavo še jednega nadstropja. O dozidavi drugega nadstropja torej postavno niti govora ne more biti. Glavni odbor si ne more in ne more lastiti več pravic, nego so jih dobili od konvencije. Veseli me, da ima naš glavni predsednik dovolj samostojnosti in vestnosti, da se pošteno protivi drugemu nadstropju. Ako bi se glavni odbor odločil za dozidavo drugega nadstropja, bi to storili na svojo pest in odgovornost, brez pooblastila ali polnomočja. Vsak član Jednote bi jih lahko * postavnim potom ustavil, predno bi začeli z delom. In, če bi kljub temu le zidali drugo nadstropje, jih slednjič lahko postavno primoramo, da plačajo stroške iz lastnega žepa. Članstvo vedi: Konvencija K. S. K. Jednote je več, nego glavni odbor. ____Vem, da se je več društev v Jolietu izreklo za dozidavo še jednega nadstropja na sedanji To se pravi norčevati se s sklepi Jednotine konvencije. Sklepi in glasovanje jolietskih društev so v tem oziru popolnoma na napačnem potu. S tem samo begajo' druga društva.. Nevede, mislim, s tem razburjajo duhove in kale pre- potreben mir in sporazum med našim članstvom. Čemu pač še pošiljati svoje sklepe na druga društva in jim namigavati, naj še oni «.tako ocjločijo, ko morajo vendar vedeti, da je vse skupaj proti določilom zadnje konvencije, torej protipostavno. Glavni odbor ima pravico, če sprevidi, da je tako prav, da sploh odsvetuje vsako popravo sedanjega doma. Razloge za to nam morajo seveda objaviti. Pa recimo, da glavni odbor res odloči, da so poprave na sedanjem domu predrage ali sploh neprikladne, in da postavno ne morejo odobriti drugega nadstropja. kaj pa potem? Novi dom? Resnica je, da naša Jednota ni primorana las to vati svojega doma. Jednota je doma po celih Združenih državah. Njen glavni urad ali stan je lahko kjerkoli v Združenih državah. Tam, Icjer je glavni -urad, tam lahko najamejo potrebne sobe za svoje uradovanje in prostore v varnostnih shrambah (vaults) za svoje uradne listine. Morda bi to bilo slednjič še najceneje. Naša Jednota in Joliet se še nista in se nikdar ne bosta poročila. Naša Jednota ni navezana na nobeno posebno mestjo. Želeti pa ¿e, da je glavni stan naše Jednote vedno v takem mestu, kjer je slovenska župnija in slovenska župnijska šola. Naj li zidamo nov dom ? Zakaj ne, če tako hočete. Če pa zidamo nov dom, naj bo ta novi dom samo dom K. S. K. Jednote in nič drugega. Zida naj se tako, kakor je potrebno za našo Jednoto in nič drugega in nič več. In, če zidamo, kje naj zidamo? V Jolietu, če bodo Joliet-Čani v tem ozirp šli na roko K. S. K. Jednoti. Drugače pa kje drugje, na primer: v Chicagu, v Waukeganu, v Sheboyganu. v Clevelandu. — Pri vsem tem pa nikar ne hitimo. Imamo časa dovolj! Pravijo, da naglica ni prida; ni dobra. In glasovanje, kakor je nam razpisano? Res ne v^jn, čemu to glasovanje. Saj nam je konvencija povedala, kaj naj se zgodi. Glasovanje, kakor je pred nami, je protipostavno, v postavi popolnoma brez pomena, t brez postavne veljave. Glavni odbor naj nam pove, če more sedanji dom primerno preurediti ali popraviti za Jednotino uradovanje. Če je to mogoče, imajo pravico in pooblastilo od konvencije, da to ure-de brez našega glasovanja. Jaz se pa tudi popolnoma strinjam s trditvijo našega glavnega predsednika, da je sedanji Jednotin dom skažena zgradba na jako nezadovoljivem prostoru, da za vedno nikakor ne bo tako ostalo, da je bolje, Če se proda in se naša Jednota tako znebi in otrese tega neljubega bremena. Ohranimo mirno kri in zaupajmo vestnemu vodstvu našega glavnega predsednika. V njegovih rokah je zagotovljen povoljen razvoj in rezvršitev tega perečega vprašanja. On nam je še vedno prav krmaril ladjico naše Jednote. Le počasi hitimo in ne prenaglimo se! \ , t Rev. M, Šavs. Iz urada društva Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa. Gori navedeno društvo je de batiralo zaradi Jednotinega doma na zadnji mesečni seji dne 10. aprila sledeče: Ker bi t se s popravljanjem starega Jednotinega doma samo potrošiL denar, ali bi se istega ne zamoglo povsem tako popraviti, da bi do cela odgovarjal današnjemu sistemu, oziroma poslovanju naše Jednote, zato se je naše društvo izreklo za NOVI dom, in je bilo istega mnenja, kakor -cenjeno društvo št. 144 v Sheboygan*, Wis. Naše društvo je že t^idl imelo na rokah pripravljen enak inicija-tivni predlog, pa na» je v tem oziru prekosilo društvo št. 144, kateremu gre vsa čaist zato! Kakor vidim uradho naznanilo našega Jednotinega glavnega predsednika brata Anton Grdina, je glasovanje zgradi doma podaljšano toliko čgsa, dokler se društva in članstvo v tem oziru ne zedinijo. Zatorej je naprošeno članstvo našega društva št. 50, da se v polnem številu udeleži prihodnje seje dne 8. maja t. 1. v navadnih prostorih Slovenskega Doma na 57. cesti, Pittsburgh, Pa. Na dnevnem redu bo razmotrivatiife za novi Jednotin dom, kur je glasovanje 'podaljšano: Pridite torej vsi, brez izjeme! *• ; S sobratskim pozdravom, Frank Trempus, predsednik. IZJAVA-društva sv. Ane, št. 123, Bridgeport. O. Naše društvo je na svoji redni seji dne 18. aprila razmotri-valo o domu K. S. K. Jednote in je prišlo do zaključka, da to društvo podpira resolucijo društva sv. Cirila in Metoda, št. 144, da se naj stari dom proda in naj se zgradi novi dom, ki bo odgovarjal Jednotinim potrebam. Naše društvo je mnenja, da le z zidavo novega doma bo ta zadeva rešena v korist Jednote in v zadovoljstvo članstva. Bridgeport, O., 19. aprila, 1927. Mary Höge, predsednica, Anna Legan, tajnica, Terezija Sterk, blaga j niča. (Društveni pečat) Mili Iron, Mich. — Kakor či-tam, se je zopet začelo razmotrivanje za Jednotin urad. Kakor razvidno, je zopet več strank zaradi urada. Eni so za popravo, drugi za dozidavo še enega nadstropja < in zopet drugi so za novi urad, namreč, naj bi se starega prodalo in zgradilo novega na kakem primernem prostoru v Jolietu. Tudi jaz se strinjam s tem, da bi se starega prodalo in postavilo novega, ki bi odgovarjal vsem potrebam. Čita se, da bi dobili za staro poslopje okrog $15,000; k temu prištejmo še vsoto, ki se bi porabila za dozidavo enega nadstropja; z vsem tem denarjem bi se dalo na kakem primernem mestu sezidati Jednotin urad, da bi bil s tem enkrat za vselej ta spor med članstvom K. S. K. Jednote končan. Bratje in sestre! Dobro premislite, predno se boste odločili za eno ali drugo, in da boste proti vsaki popravi starega urada; ker ne bo dolgo, če se staro poslopje popravi, sčasoma zopet ne bo odgovarjalo vsem potrebam, saj je sedanji Jednotin dom povzročil že dosti prepira med uradniki in članstvom. Upam, da bo cenjeno članstvo naše dične organizacije z veČino za gradbo novega Jednotinega doma ko pride ta točka na splošno glasovanje. * S sobratskim pozdravom, Matt Yerman, član društva št. 53, K. S. K. J. Joliet, 111. — V razmotriva nju čitam od več članov, kateri prostorom in Jednotinemu uradu na vso moč vrednost krajša jo, kar se pa meni zdi neumestno. zato ker Jednotin urad stoji na eni najbolj prominentni cesti, kar jih ima mesto Joliet. To poslopje stoji v neposredni bližini glavnih trgovskih središč in vsakovrstnih uradov, na primer: mestna hiša, banke, pošta, gledališča itd. Tudi naj bližnja sosedna okolica Jednotinega urada ni zapuščena. Nočem' reči tega, da tukaj Mehikancev pogrešamo kakor tudi po drugih mestih ne. Tukaj so res ponekod Mehikanci nastanjeni, ker so v najemu; nikakor pa niso naseljeni, ampak so le začasne, to je danes tukaj, jutri tam: P* srff so tudi "Mehikanci ljudje, ustvarjeni po božji podobi. Ako sem prav informiran, imajo pravico postati člani K. S. K. Jednote. Tisti pa, kateri v bližini Jednotinega urada vrednost zemljišča krajšajo^ naj pridejo v Joliet in naj skušajo izvedeti od zanesljivih izvedencev tole: Koliko znašh vrednost enega čevlja praznega prostora med slovensko cerkvijo sv. Jožefa in med uradom K. S. K. Jednote na North Chicago St. v Jolietu. Znabiti bo kateri prišel do spoznanja. da ni po svoji najboljši razsodnosti prav sodil. Joseph Panian, tajnik društva št. 3. Joliet, 111. — Z zanimanjem prebiram razmotrivanja zaradi Jednotinega doma, radi katerega se je pisarilo že toliko let, kako bi se popravil stari ali zidal novi. Po mojem mišljenju je pa tole, ih jaz govorim po svojem prepričanju; nobene politike in osebnosti do kakega dopisnika, Zato lahko pišem odkrito in ne zahrbtno. Kar se je pisalo in govorilo dosedaj glede Jednotinega doma se je vse pisalo nekako skrito in zavito, da se ne more tega razumeti, kar bi pa moralo biti odstranjeno od naše Jednote za vselej. Meni se vidi, da je gospodarstvo pri Jednotinem domu podobno gospodarju, ki ima hišo za popraviti pa bi rajši videl, da je ne bi, in vedno išče izgovore, enkrat pravi: da ni denarja, drugikrat: bo še za par let, delavci so predragi itd. In tako gredo leta naprej, dokler hiša skup ne pade. Dober gospodar pa, ko vidi, da hiša potrebuje popravila, ne odlaša s tem, ampak ob prvi priliki poskrbi, da se hiša popravi. Tako bi se bilo že moralo zgoditi pri Jednotinem domu pa se ni in» kakor vse izgleda, se tudi ne bo. In zakaj ne, vam bom tukaj pojasnil, da bo znano vsemu članstvu, in potem naj pa sodi, če je resnica ali ne. Jaz sem dolgo let že član te Jednote in vedno delam za napredek in dobrobit K. S. K. Jednote in govorim odkrito; mislim, da me že marsikateri pozna, da se ne bojim povedati v obraz vsakemu, kar mislim, in zato tudi rečem, da je naša Jednota že dosti trpela zaradi Jednotinega doma in zakaj ? Samo zato, ker se nahaja politika in osebnost med nekaterimi Člani. Dosti je bilo nasprot-stva glede doma, da ni dober, ker se ima mržnjo do soseda Jednotinega doma. In drugi glavni vzrok je pa naše "Glasilo." Joliet in Cleveland se že precej dolgo ne razumeta, kar pa škoduje Jednoti, ne pa onim osebam, ki se ne razumejo že dolgo let; ako bi njim škodovalo, naj bi, in bi ne pisali o tem, ampak to škoduje vsemu članstvu. Ko se je tiskalo Glasilo v Jolietu, je nekatere v Clevelandu peklo, in kuhalo se je tako dolgo, da je Cleveland dobil tiskanje Glasila. In sedaj se pa nekateri bojijo, da ako se dozida še eno nadstropje, bi se tiskalo Glasilo zopet v Jolietu. To je tisti kamen, katerega bi bilo treba zdrobiti, in vse bi bilo dobro. To je tista zanjka, ki naše članstvo slepi in bega, da se ne ve kam obrniti. Rečem vam, da če bi ne bilo Glasila, bi bil Jednotin dom že zdavnaj popravljen in bi ne šlo j nič na splošno glasovanje. To je tisti trn v peti, ki dela prepir. Če bi ne bilo Glasila, bi vsi oni, ki nasprotujejo zidanju enega nadstropja, glasovali za pet nadstropij, ne pa samo za enega. Glavna zapreka je: kdo bo delai dobiček z Glasilom. In sedaj se vprašuje Joliet-ska društva, da naj povedo svoje mišljenje, ker ona vedo, kaj bi bilo boljše, ali na drugi strani se nas pa napada in ogovarja, kar pa ni pravilno. Joliet-čani so bolj vneti za K. S. K. Jednoto kot marsikatera naselbina, in skrbijo za njo kot za svoje posestvo. Ako bi ne bili Jolietčani skrbni, bi bila Jednota padla v druge roke pued nekiaj leti; seveda so pri tem pomagala tudi druga društva. Jolietčani ne gledamo na tega ali onega; ako ne bi kak uradnik ' Jednote pravilno delal, ga ne prikrivamo zato, ker je iz Jolieta. Jolietčani so vedno bili in so za napredek K. S. K. Jednote, zato bi se jim moglo dati priznanje, ne pa veden napad od enega ali drugega. Vse vrste stvari se nam je že predbaci-valo po nepotrebnem, tako tudi sedaj zaradi doma. Bral aem tudi dopis iz Chica-ga v Glasilu št. 15, da bi bila chikaška društva vesela, ako bi imela tam glavni urad. Jaz nisem proti temu veselju; vendar ne vem, zakaj bi bilo to toliko boljše, saj je Jolietčanom ravno tako všeč kot Chikažanom; tudi je od začetka v Jolietu, med velikim številom svojega članstva in v veliki slovenski naselbini Zato ne vem, zakaj bi bilo zopet treba teh stroškov. In tudi vem, da Jolietčani pazijo na delovanje Jednote. Seveda jaz vem, da se že dolgo goji želja, da bi se zidalo dom v Chicagu, in to mislim je tudi vzrok, da se ni dom še popravil, kakor je bilo sklenjeno na zadnji konvenciji. Ako bi bil namen v resnici pravi, bi že bili glavni uradniki v Jolietu in bi pregledali in presodili ali se popravi stari ali zida novi dom, in bi se ukrenilo na en ali drugi način, in potem bi se pa dalo članstvu na razsodbo in glasovanje. Če je tako strašno težko držati se sklepa zadnje konvencije, in zato se zdi, da mora biti nekje nekaj skritega, samo ne pride na dan, in na vse zadnje je pa Joliet napadan. Pa Joliet nič ne zadržuje, naj se dela novi ali popravi stari dom, ako bo za ostalo Članstvo dobro, bo tudi za Joliet. Pripoveduje se tudi. koliko bo treba poseči v žep glede tega popravila, vendar ako nima Jednota za petnajst tisoč kredita, potem pa lahko Jolietska društva posodijo denar, da ne bo treba po žepih iskati, ako se pa posodi drugim po petdeset in sto tisoč, je čudno, da ne bi mogli sami sebi posoditi petnajst tisoč. Opazil sem v Glasilu K. S. K. Jednote, št. 16 z dnem 19. aprila, da zopet pada po Jolietu; ali vseeno nekoliko odgovora Rev. J. Chernetu. Vi se hitro oglasite zaradi sej v Jolietu; jaz bi rad vedel, ali nas mislite imeti za sužnje, da bomo v Jolietu delali, kar nam boste vi naročili? Ali nimamo pravice imeti ene skupne seje naših društev? Vi pa lahko delate kar hočete, ih napadate našo naselbino že dolgo časa, kakor ste jo napadali na 16. konvenciji, in jo napadate zopet sedaj. Jaz ne vem. da smo vam mi kaj zalega storili; zatorej pustite našo naselbino pri miru, kakor tudi mi pustimo vse naselbine pri miru. Vi pometite po vaši naselbini najprej, potem pridite pa še v Joliet, pa bo vse O. K. Ako boste pa še nadaljevali, pa tudi mi pridemo na dan, samo naj za enkrat zadostuje, saj se bere v sv. evangeliju: "Odpustite jim, saj ne vedo, kaj delajo!" Zatorej prosim vas, pišite raje za napredek Jednote, ne pa samo sejati sovraštvo. Bil sem delegat na 15. in 16. konvenciji in vas tudi osebno poznam. Zatorej še enkrat prosim za mir in pa veliko uspeha K. S. K. Jednoti! Te vrstice sem napisal ne iz kake hudobije, ampak kot Član Jednote si smatram za dolžnost, da posežem v razmotrivanje. Pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote, Jacob Šega, predsednik društva sv. Jožefa, št. 2, K. S. K. Jednote. DOSTAVEK K DOPISU BR. ŠEGA Dopis sobrata Jakoba Sega ni vreden javnosti, ker je neresničen irf neopravičen za predale Glasila. Ker je pa to psal Jakob Sega, ki je tudi predsednik društva št. 2, in ker je to iz Jolieta. radi tega je njegov dopis vseeno priobčen; vendar pa zasluži takojšen odgovor na tem mestu. Dasiravno dopisnik že v za-(Dalje na 2. strani) četku omenja, da nima nobene politike in osebnosti, je njegov dopis vseeno oseben in žaljiv. Vsebina istega je ta, da hoče komentirati o gospodarstvu pri Jednoti, povdarjajoč nekaj o Clevelandu in Jolietu, ter nami-gava. da je nekaj drugega?! odzadaj. Ker brat Šega tudi omenja in razlaga, zakaj da se dom Jed-note še ni popravil, hočem jaz na vse take njegove trditve odgovoriti, da ne bo treba odgovarjati komu drugemu, kajti za gospodarstvo pri Jednoti in oso-bito pa še pri popravi doma sem jaz največ odgovoren, oso-bito, ker sem ustavil že prvo popravo še leta 1923. Dopisnik trdi, da dober gospodar ne čaka s popravilom. Jaz pa pravim, da previden gospodar vselej prej dobro premisli, kako bi bilo treba popra vo izvršiti najbolj praktično in najbolje; pri tem že vse naprej dobro preštudira, kako se izplača popravilo. Brat Šega pravi, da je temu vzrok tudi Glasilo, ker se tiska v Clevelandu, in da sta si Cleve-land ter Joliet že več let nas^ protna. Na to točko hočem bratu Šegi na obširno odgovoriti. Brat Šega mora vedeti o teh zadevah iz lastne skušnje. Kar vem jaz je to, da je imela Jednota in konvencija v Clevelandu par dni debate in par ti-, soč dolarjev posebnih stroškov, radi afere Šega-Sitar. Tega pa moji sodbi ni bil najmanje vzrok Cleveland. Tudi nobene druge zadeve se jaz ne spominjam, da bi Cleveland bil kdaj v nasprotju z Jolietom, nego takrat, ko se je zidal prvi in sedanji Jednotin dom. Takrat sem bil jaz kot predsednik društva sv. Vida, št. 25 vržen iz Jednote (izločen), ker sem trdil, da je zidanje doma — tam kjer je — nepravilno. Vržen sem bil iz Jednote od glavnega predsednika, ki je bil Jolietčan. Takrat se pa ni samo Cleveland dvignil napram Joliet^. Jga^ W vsa društva Jednote, razen Jo- lieta. Ako torej brat Šega misli na tako nasprotstvo med Clevelandom in Jolietom. potem naj sodi, kdo je imel prav? Ko bi se takrat dom ne zidal tam kjer je, bi Jednota potem ne imela z domom toliko opra viti; torej je imel Cleveland prav. Brat Šega omenja, da je Glasilo vzrok, da se doma ne da na glasovanje in da je glavna zapreka pri tem: kdo bo delal dobiček z Glasilom? Lahko, da tako mislijo in računajo v Jolietu; jaz vem, da ne mislimo tako v Clevelandu. Dalje sem prepričan, da kadar bo šlo Glasilo zopet nazaj v Joliet, da bo takrat Jednota zopet trpela. V Clevelandu ne more nikdo pričakovati izkori-ščevanja pri Glasilu, ker je tiskanje lista oddano na pravi kontrakt; v Jolietu pa se je Glasilo s cenami tiskanja izkoriščalo, dokler ni prišel naš Cleveland na pomoč, da ga je rešil iz rok mešetarjev, ki so ž njim delali in računali, kakor so hoteli. Jaz verujem, da se jim sedaj sline cedijo, in bi ga radi dobili nazaj! Da se gre v Jolietu radi tega, tega se ne da tajiti; da ga pa ima sedaj Cleveland, je bil sklep 15. konvencije in brat Šega to dobro ve! Zadnja tri leta, kar se tiska na list tukaj v Clevelandu, si je Jednota zato prihranila nad $8,000, inače bi si to svoto delili gg. delničarji one tiskarne v Jolietu; tolika je bila razlika med ponudbo. Brat Šega se zadeva tudi na čikaška društva in pravi, da je tudi to vzrok, da se doma še ni popravilo. Človek bi vam lahko rekel, da ste pravi natolceve-lec, ker pišete nekaj, kar vam zatemneli um narekuje in sodite Vse po sebi, kakor vi mislite J V obraz vam povem, da je pisal brat Gottlieb resnico, da bi z gospodarskega stališča bilo najbolje, da bi se glavni urad Jed- ■i'.-'iM wiiímmi! Chicago, W- . yr%4» Jfi note preselil v večja sreča za Jednoto bi bila. ta, ako bi se dom ali urad Jednote v resnici umaknil iz take zavistne naselbine, kakor je Joliet. To vam moram sedaj v obraz povedati, ker hočete, in take odgovore iščete. Odkar sem jaz glavni predsednik, in je Joliet zgubil oblast in kontrolo nad Jednoto, se meni vedno očita, da hočem seliti urad iz Jolieta. Enkrat sem že javno izjavil v Glasilu, da je to očitanje izmišljotina in namen, da bi me s tem le spra-.vili v nasprotje s članstvom v Jolietu. Zdaj pa, ko mi še vseeno to predbacivate, sem pripravljen povedati, kar v srcu mislim, da bi bilo za Jednoto najbolje, da bi se dom umaknil proč iz take naselbine, in sicer radi miru pri Jednoti? Do tega sicer ne bo* prišlo,; iri jaz ne bom tega priporočal ; povem pa, da bi bilo to velike koristi in dobička za Jednoto. -f Brat Šega trdi, da je nekje? nekaj skritega? in da ne pride na dan, in da je' navsezadnje Joliet napaden. Pravi, da bi glavni odbor lahko že rešil to zadevo, ako bi mu bilo kaj na tem. Zdaj pa povem bratu Šega, da on v tem pobija sam sebe in ves slovenski Joliet. Glavni odbor je že določil in sklenil po sklepu konvencije, da se dom popravi tako, kakor govori načrt št. 2. Ali prišel je Joliet in rekel: "NO! Dom se mora drugače popraviti!" Torej je Joliet zmešal načrt in odlok glavnih uradnikov. Kdo je torej zakrivil? Kdo ima nekaj zadej? Ali Cleveland. ali Joliet? Jaz mislim, da brat Šega rife ve sam, kaj da hoče povedati, in tudi da v Jolietu se sami ne vedo, kaj da hočejo. Edino jim je to, da so vedno v nasprotju s tem, kar drugi zunaj Jolieta hočejo. Za denar pa Jednota ne bo hodila k jo-lietskim društvom na posodo ! To se pravi zaničevati JedncJto Hi se ž njo norčevati. Dopisnik Šega očita Rev. Cernetu, da hoče on imeti Jo-lietčane za sužnje. To je zopet nesmiselna trditev! Dokler je bil Joliet s preveliko večino glavnih uradnikov, se je to godilo tako, da so bili drugi pod komando Jolieta. In kadar bo zopet prišlo Glasilo v Joliet, se bo isto zopet ponavljalo. Zdaj pa, ko je svoboda v Glasilu za vsakega, naj tudi brat Šega ve, da se je njemu lansko leto dovolilo trikrat pisati ■ v Glasilu, ko je druge šibal. In Rev. Cernetu se je pa pred nekaj meseci 'odreklo priobčiti nekaj člankov. Kje je torej resnica?! Predsodki, katere očita brat Šega drugim, padajo vedno nazaj na Joliet. Jaz sem bratu Šega še lansko leto, ko se je vtikal v poslovanje glavnih uradnikov povedal, da naj ga Jednotino gospodarstvo nikar ne skrbi; to mu ponavljam tudi danes, če je že ono pozabil. Kar se pa tiče Clevelanda in Jolieta, kar omenja brat Šega, da se ne razumeta, naj-velja sledeče: Celih 30 let je bil Joliet uradno gospodar K. S. K. Jednote. Imel je takorekoč toliko debelih, rodovitnih in zlatih let. Kaj je Joliet med tem časom za Jednoto naredil? Imel je skoro vso oblast v svojih rokah. Dokaz temu je, da je naredil, kar je hotel. Zidal je dom in določeval druge stvari; gospodaril je kakor je hotel, saj mu niso mogla niti društva s tožbami priti v okom.* Cleveland je dobil v roke le mali del glavnega odbora, in sicer teh par suhih let, ko je bilo že polje za Jednoto vse izpraznjeno, žito vse požeto od nasprotnikov, sad uničen in ljulika zasejana po njivah slovenskih naselbin. Ta naš ubogi Cleveland, katerega gledate tako zaničljivo in po strani, se je oprijel tega nehvaležnega dela in začel obdelovati do tedaj vse zanemarjeno polje vkljub vsem težkočam iz Jolieta, da bi Cleveland odnehal še predno je začel. Toda Cleveland se ni tega ustrašil, marveč je šel z začetim delom kritizirati, ali kako težko je naprej. Padla je zopet druga in tretja bomba iz Jolieta na Cleveland; to se je zgodilo v Amerikanskem Slovencu, ki je bil takrat še v rokah Jolieta. Tudi tega se ni Cleveland ustrašil, ampak je šel naprej in začel s kampanjami in od tedaj delal prav in je večina članstva tudi v Jolietu spoznala, da je Cleveland vendar le dober voditelj za naraščaj Jednpte in So mnogi tudi Jolietu pomagali. Nekaj je pa' ostalo skritega iD nezadovoljnega v Jolietu, kar se ni strinjalo s Clevelandom, in to je napuh in prevzetnost nekaterih zavistnežev. In to je ono, kar misli brat Šega, da je t>rav; vem pa, da boli to Jednoto, ker je še vsa ranjena od to-lil ih prejšnji^ udarcev. Lahko je samo zabavljati in narediti slogo in napredek, ko vidim, da so društva izven Jolieta vsa vesela in zadovoljna, pa še vedno čujem iz Jolieta udarce, kritiko in zabavljanje. Kar jaz vem, ni še nikdar kako društvo napadlo Jolieta drugače, da je odgovorilo na kak napad iz Jolieta. Način kakor ga rabijo jolietska društva za hitra zborovanja in shode, je način samega hujskanja, ne pa bratstva. Dobro mi je znano, kako lahko se tam "nafarba" in nahuj-ska članstvo; to imam črno na belem naravnost iz Jolieta od onih, ki vse to dobro poznajo. To je torej tisto "odzadje," ka- Cleveland zaniogel nastopiti "odzadej skritega;" samo da to- pero omenja brat Šega, da je ni v Clevelandu, marveč v jo-j Vzrok; samo to da, je v Jolietu lietu. Ako ni mogla Jednota« doseči nikakega napredka v BO letftUkf sb bila polna rodovitne žehhlje, ker lje iirihajala imig*a cija; in so bile še druge ugodnosti,. osobito še zadnja leta, ko je imel Joliet Glasilo in Ameri-kanaki Slovenec v svojih rokah, kako naj sedaj mi verjamemo, da bi Joliet sedaj mogej kaj pokazati, četudi bi mu zopet izročili Glasilo in ves glavni odbor? Mnogo bolje bi i bilo za Jednoto in naselbino Joliet, da bi se ne vtikali v gospodarstvo Jednote. Meni je silno žal, da moram kaj takega pisati. Jaz lahko trdim, da sem pravičen napram vsemu Članstvu, naj bo isto kjerkoli oddaljeno po Ameriki. Jaz vem, da ima Joliet kot naselbina tudi nekoliko zasluženja pri ustanovitvi Jednote; tega nisem še nikdar zanikal, in sem vselej to rabil uradno kot takim v počast. Žal pa, da se baš iz Jolieta vedno sliši kaj takega, kar Jednotinemu napredku nasprotuje; to pa jaz odločno ob-' šojam in grajam. Jaz hočem dati vsakemu^ priznanje aH pa nasprotno; tega ne delam iz sovraštva, pač pa radi tega, da bi v Jolietu spoznali svojo napako. Ako bi jaz Jednoti ničesar s svojim gospodarstvom ne pridobil, bi se skril in umaknil iz urada Jednote in molčal; tako pa sem napredka vesel. Meni ni treba urada Jednote, potrebuje pa Jednota dobrega gospodarstva. Tudi vas Cleveland ne potrebuje K. S. K. Jednote, pač pa Jednota potrebuje Clevelanda. Jaz ne dobivam v Clevelandu nobenega priznanja, ker delam za K. S. K. Jednoto, kajti Cleveland ima svoje Jednote in društva, in meni je marsikdo nasproten, in mnogo trpim na podjetju, ker se ogrevam za K. S. K. Jednoto. Cleveland je imel dolgo let le nekaj naših krajevnih društev v času, ko ni bilo tu glavnih uradnikov, danes jih ima pa največ (14) med vsemi drugimi naselbinami in tudi največ našega članstva, in vendar ničesar ne zahteva za sebe. Cleveland hoče samo to, da bi bila naša Jednota največja slovenska organizacija v Ameriki; zadovoljen je vedno, s tem.. kar hoče in želi večina ostalih krajevnih društev. - Cleveland je Jednoto dvignil s iem, ker jo je osvobodil. Joliet jo je vedno držal pred napredkom, ker je bil njen absolutni gospodar. Ne to, kar sedaj brat Šega piše, ampak to, kar govorj zgodovina Jednote in njene številke v članstvu sedaj in pa po-pred, dokler je govoril Joliet. Jaz na tem mestu odkrito priznavam, da ljubim, spoštujem in čislam vse članstvo Jednote, pa naj se isto nahaja tukaj ali kje drugje. Hudo mi je pa, ker vidim, da nekateri nočejo tega sprevideti, temveč le iščejo nad menoj maščevanje in spletkarije; zato pa tudi ne morem vsega prenesti, pa se lotim onega, ki tepe vedno naprej toa-šo Jednoto. Udarjati mene, se in ne kje drugje. Naj Joliet-čani prenehajo s takimi opazkami in očitanji, jaz jim jamčim, da ne bo nikdar več v Glasilu prišlo do besedice napram Jolietčanom; kar se pa je, in se godi sedaj, temu je vzrok samo Joliet. Brat Šega zaključuje, da je napisal svoj dopis z namenom in iz dolžnosti v razmotrivanje. Jaz mu pa odgovarjam, da sem napisal ta odgovor z namenom, da bi vendar v Jolietu enkrat za vselej spoznali, da so oni tisti, ki delajo težkoče Jednoti s tem, ker vedno napadajo druge izven Jolieta. Prenehajte s tem, pa bo mirna Bosna in dali vam bomo zasluženo priznanje. Upam. da sem povedal odkrito. S sobratskimi pozdravi do vsega članstva i I Anton Grdina, glav. preds. » »t»t«llHlftlI»ff»»1!t»»H»HHHIM»»i Društvena naznanila in dopisi :mn»»»»HHini3 no, kjer ni ne solz, ne bridkosti. Življenje pokojnice je bilo v resnici polno težiav; pred 20 eti je izgubila svojega moža, pred dobrim letom pa sina; taco je ostala popolnoma sama. Bila je ena najstarejših članic našega društva št. 85. Pogreb se je vršil s sv. mašo; istega so se udeležile naše članice v pol-liem številu, čeprav je bilo sla-tx) vreme. Prošene ste, da se je spominjate v molitvi; Ti pa, draga nam sosestra, počivaj v miru božjem in prosi pri Bogu za nas! Kakor se druga društva zanimajo za Jednotin dom, tako se tudi naše društvo; pravega izhoda za sedaj pa vendar le ni! Zato vam svetujem vsem, da zasledujete in berite Glasilo, da boste znale, kako glasovati Ob enem ste cenjene sosestre tudi prošene, da se gotovo udeležite seje dne 10. maja; pridi te polnoštevilno in pripeljite zopet kaj novih kandidatinj; kateri ne bo mogoče udeležiti se seje, naj ne pozabi plačati ases-menta! S sestrskim pozdravom, Francés Tomazin, tajnica. VABILO NA SEJO društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, III. Vsi člani in članice našega društva ste vabljeni, da se udeležite prihodnje redne mesečne seje, katera se bo vršila v soboto, dne 7. maja, točno ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. S sobratskim pozdravom do vsega članstva našega društva in K. S. K. Jednote. Odbor. NAZNANILO iz urada društva sv. Janeza Krstnika, št. 11, Aurora, 111. S tem se naznanja članstvu zgoraj omenjenega društva, da se vrši velikonočna spoved dne |ra4^ml7. maja, to je na soboto popol-* dne in v nedeljo zjutraj do 8. ure. Ob 8. uri bo daroval sv. mašo prof. Rev. Venceslav Šolar iz De Pue, 111., kjer pristopimo vsi člani in članice k mizi Gospodovi. . V dokazilo rabite spovedne listke, katere podpišite in jih izročite tajniku, da ne bo kakih neprilik. Z bratskim pozdravom, Josip Fajfar, tajnik. in zaprekam. Še predno je pravi udarjati Jednoto; mene ne boli, ker vem, da delam Iz urada predsednika društva Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa. S tem prijazno vabim vse članstvo našega društva na prihodnjo sejo dne 8. maja v navadnih zborovalnih prostorih. Na dnevnem redu bomo imeli poleg zadeve Jednotinega doma tudi točko v prilog našega društvenega piknika, ki se vrši dne 12. junija t. 1. na King Tuth, Grove v Glenshavv, Pa., šest milj od Pittsburgha. Ob enem bo volitev delavcev za pomoč na tem pikniku. Dalje poročam veselo novico, da je naše društvo prvo v Pittsburghu, ki si je ustanovilo svojo žogometno skupino (Base bali team K. S. K. J.), za kar gre vsa ča^t našemu članstvu in odboru, ki je priporočal to pre-koristno idejo. Vodja tega teama je naš nadzornik brat John Golobitch ml. Zatorej se naj vsa ona društva, ki imajo slične žogometne skupine glede igre obrnejo na našega vodjo (mianagerja). Njegov naslov je: 5730 Butler St., Pittšburgh, Pa. Dalje se.ftodi naznanja članstvu našega društva, ki niste bili na seji, ko se je vršilo či-tanje novih pravil, sestavljenih po odboru za pravila, da če je član ali članica dolžan čez 60 dni, ni opravičen do bolniške podpore; in če je dolžan čez 90 dni, potem se ga suspendira iz društva. Zatorej bi prosil vse članstvo, da vpošteva ta nova pravila, da ne bo potem kakih nepotrebnih sitnosti. Slednjič v ravnanje vsem onim Članom in Članicam, katerim je nemogoče priti na sejo, ali ostati na isti za določen čas, da naj plačajo asesment pri tajniku bratu Math Pavlakovii okrenilo prije dok je treba s manjem. Mi možemo znati cad je velika družina, da je ve-iki potrošak ako je pri kuči nesreča; tako i pH nas je veli-to društvo, velike bolesti, je veliko i potrošaka. Premislite, da jedan po jedan član i člani plati po $6 u društvenu blagaj-nu na cjelo leto, a iz društva pa vuče samo jedan t jedan $7. A. zamimo primjer, koji povu-če za šest mjeseci po $182. Kuda to projde posle kada se blagajna izprazne, onda budete odbor krivili, da ni je dobro go-spodario ubadava gospodar na sve kraje premiče odavlje in odanlje ako sluga i družina ne pomožu prikupljevati i - paziti. Neču reči niti omeniti, samor naši odbori bolesti mora ju bolj svoju čast držati. Toliko ove gornje točke neka služe svim članom i članicam na razmotrivanje. Dalje bi omenil, da se Članstvo malo zanima za agitacij u več novega članstva. Isto bi omenio, da bi počeli stvoriti kampanj u meg ju nama; pak da stvorimo ove godine 500 člana, kao nagradu za 10 godišnicu našem vrlom društvu. Još ima dosti neorganizirane brace, pak jim dokažite kako je in prosti pristup u društvo, tako dosežemo do- veči broj članstva. Dalje opomenjam članstvo, da bolj redno plačuje društvene prispevke, jer se budete krivili za suspendaciju ili sami odpo-viti nemoj varati društva kad su nekoji člani i članice pobrali potporu od društva i Jednote i posle društvu okrenili legja; to nije bratstvo! U drugem dopisu im naznanim ime ako svoju dužnost ne izba ve. Istom bi onim rekao, koji tak ve člane predlože u društvo, da se samo oglašajo za svoj biznes. I dakle od sada se nebudu nikom dava-lo, da.bude se čekal dalje dva mjeseca; toliko do znanja svim članom na putni listi in u bližini. Dalje javim, da imamo opet 10 centi razpis za mjesec maj, jer smo izgubili i pokopali opet jednoga brata John Spudič na 25 aprila o njegovi smrti budete čitali v drugem broju. Dalje sam bio več prije za-boravio oznaniti, da nam se bio zahvalio predsjednik odbora bolesti brat John Strikič poradi odsutnosti od nijesta, i njega častno mjesto zauzeo za odbor bolesti brat George Kalpič; stanuje na 15 Long Alley, Pittsburgh, Pa. Ovo javljam, da se budete znali u slučaju bolesti kamo prijaviti. Uz bratski pozdrav, Matt Brozenič, tajnik. NAZNANILO • Vsem članom in članicam društva sv. Roka, št. 113, Den-ver, Colo., se naznanja sklep zadnje seje z dne 11. aprila, da se bodo od sedaj naprej vršile društvene seje vsak drugi pon-deljek v mesecu in sicer zvečer ob 7:30, ne pa ob 8. uri kakor dosedaj. Zatorej vas prosim, da to vpoštevate. Prihodnja seja se bo vršila dne 9. maja ob 7:30 in vas prosim, da se te seje udeležite polnoštevilno. Z bratskim pozdravom, Frank Okoren, tajnik. Iz ureda društva sv. Mihalja. br. 163, Pittsburgh, Pa. Cjenjeni mi člani i članice: Javljam vam, da se bude ob-državala dojduča sjednica dne 8. maja točno ob 2 sata posle podne u navadnoj prostori j i v crkvenoj dvorani Millvale, Pa. Brača i sestre, molim vas, da bi bili u što večem broju pri-sutni ove sjednice, jer imamo več važnih točka na dnevnem redu da je rešimo, i da šta dobrega stvorimo za dobrobit društva i njegovo članstvo te za našu K. S. K. Jednotu. Prošla sjednica je bilo vrlo VAŽNO NAZNANILO članstvu društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O. Ker sem se preselil iz prejšnjega stanovanja, zato tem potom obveščam vse članstvo omenjenega društva, da se vrši od sedaj naprej vse tajniško poslovanje na novem naslovu in sicer 756 E. 152nd St. Vse društvene zadeve lahko sedaj odpravite vsaki dan katerokoli uro si bilo. Toliko v prijazno naznanje ter najuljudneje prosim članstvo, da si zapomni moj novi naslov in me ne išče več na mojem prejšnjem naslovu. Ostajam z bratskim pozdravom Frank Matoh. tajnik. 756 E. 152nd St. Iz urada društva sv. Ane, št. 170, Chicago, 111. Cenjene sestre: Naznanjam vam, da se vrši naša prihodnja seja dne 8. maja v navadnih prostorih. Prošene ste vse, da pridete na to sejo, ker se bo volil odbor za veselico, katera bo dne 22. maja na Racine Ave. in 18th St. Naše društvo je letos praznovalo petletnico, odkar (Dalje na 3. strani) obstoji, toda bolj na skromen način, ker je bil postni čas. Zato pa smo sklenile na predzadnji sejj, da priredimo veselico na omenjeno nedeljo in tako proslavimo petletnico našega društva. Zato vas prosim, drage sosestre, naj nobena ne ostane doma, ampak še s seboj naj pripelje svoje prijateljice in znance, da bo tem večji uspeh, kar bo nam vsem v korist. Enako tudi vabim vse Slovence in Slovenke naj pridejo v velikem številu na našo prireditev; vsega bo dovolj,, zato bo skrbel odbor in nobenemu ne bo žal. Obenem prosim vse članice, da bi bolj redno hodile na društvene seje in ravnotako plačevale mesečne prispevke. Nekatere vidimo samo dvakrat ali trikrat na leto in še tistikrat samo plača, ne da bi ostala na seji; malo več zanimanja je potreba, če hočemo, da bo društvo napredovalo, kar bo nam vsem v ponos. Priporočam tudi vsem članicam, da naj bi bolj pridno čitale Glasilo in društvena naznanila. Ce pa katera spremeni naslov, in mi tega ne naznani, ni moja krivda. Zato prosim vse, kadar katera spremeni naslov, naj mi naznani.' Red mora biti povsod, ravno tako pri našem društvu, in prepričana sem, če se bomo tega držale, sprevidijo še druge prekmurske Slovenke in jih ne bo težko dobiti v naše društvo. Ostajam s sosestrskim pozdravom in na svidenje na naši veselici Anna Frank tajnica.. (Prošeni ste, da prihodnjič pišete samo na eno stran, kajti veliko ustrežete pri sestavi dopisa. Hvala — Stavec). Bridgeport, O. — Naše mesto in ves okraj je zopet doletela huda katastrofa. Nismo še preboleli rane, ki jo je nam zadel polom Dollar Savings banke, meseca januarja, 1926, ko se je dne 22. aprila zjutraj bliskoma raznesla novica, da je Bridgeport Banking Co. zaprla vrata, bančni blagajnik W. E. Thomas, se pa nahaja v ječi, osumljen velike poneverbe. Kot strela iz jasnega, je zadela ta vest ves tukajšnji kraj in bližnja mesta, kajti ta banka je last večine tukajšnjih uglednih trgovcev ter je bila na j ako dobrem glasu, kot zanesljiva in varna. Lansko leto si postavila veliko, moderno poslopje, vredno nad $75,000. Da je imela . splošno zaupanje med ljudstvom, je dokaz, da imajo skoro vsi trgovci, veliko število navadnih delavcev, razne cerkvene občine ter društva, vložen svoj denar. Večina denarja, ki so ga prejeli ljudje nazaj od propadle Dollar Savings Banke, to je 43 odstotkov, se je vložilo na to banko. Naša Belmont County je imela svojo postajo za kolek-tanje davkov; kakor se čuje, je nad $5,000 še tega denarja sedaj v banki, poleg tega so poslovali s to banko tudi državni nadzorniki, ki imajo v oskrbi propadlo Dollar Savings banko, ter je. kakor poročajo, precejšnja svota tudi tega denarja vloženega. Vsled tega se ni čuditi, da je nastalo velikansko razburjenje med ljudstvom in strah, da bodo nazadnje zgubili vse, kar so v dolgih letih z velikim trudom prihranili. Kakor vedno, so ubogi delavci tudi sedaj najbolj prizadeti;' osobi-to je to hud udarec z;t premo-garje ravno v tem času, ko se nahajajo na štrajku, ker so mnogi imeli vse prihranke v tej banki. Tudi Slovenci smo trdo prizadeti. Kakor se vidi dandanes, res ne more človek nikomur več zaupati. "Blagajnik W. E. Thomas je bil eden najbolj uplivnih in spoštovanih mož v našem mestu, je užival splošno zaupanje pri ljudeh skozi 20 let njegovega uradovanja. Znal je pa tako spretno zlorabljati to zaupanje, kakor se je sam iz razil, že pet let, da direktorji niti državni nadzorniki, niso imeli najmanjšega suma, da bi bilo kaj v neredu; le po njegovi neprevidnosti so sedaj prišli na sled njegovi slepariji. . Kakor se čuje od zanesljivih virov, bo primanjkljaja nad $300,000. On pride pred porotno sodnijo, potem bomo še le na jasnem, kako se je sleparilo ljudi. Pa to ne bo nič pomagalo ubogemu ljudstvu, ko bo zgubilo tako težko prihranjene denarje. Cas je že, da bi naša vlada v tem oziru napravila kake resne korake in zavarovala ljudi pred temi modernimi sleparji ter preprečila ta vnebo-vpijoči greh. Kar se tiče tukajšnjih delavskih razmer, so pod ničlo; premogovniki vsled štrajka pof-čivajo, po tovarnah je obratovanje pa tudi bolj slabo. Precejšnje število naših rojakov je šlo za delom v Cleveland in druge kraje; kako dolgo bo trajala ta huda ura nad nami, ne vemo; vse izgleda, {la ni za pri čakovati kaj kmalu zboljšanja. Nevarno je zbolel za pljučnico rojak Martin Legan ml., član društva sv. Barbare, št. 23; nahaja se na domu svojih stari-šev v jako kritičnem stanju. Martin je izvrsten žogar pri našem K. S. K. J. teamu. Iskreno želimo, da bi mu Bog dal zopet jubo zdravje, da bi ga kmalu spet videli veselega med žogar-ji kot je vedno bil. Pregovor pravi, da gosposka in zima ne prizanese, to se je v polni meri spolnilo letos; ime-i smo že prav poletni čas v februarju in marcu, april pa zgleda, kot da se je december nazaj povrnil. Vsled hudega mraza je sadje in trta večinoma uničeno za to leto v tej okolici. Je pač dandanes narobe svet z vremenom vred. Mihael Hochevar. ZAHVALA , V prijetno dolžnost si šteje-va, da se tem potom iskreno zahvaliva vsem onim, ki so kaj storili v prilog najune srebrne poroke, vršeče se dne "23. aprila t. 1. V prvi vrsti najlepša zahvala č. g. župniku Rev. M. Pakižu za njihov blagoslov in trud. Označeni dan je minulo ravno 25 let, kar nas je Rev. M. Pakiž prvič poročil v Calumetu, Mich. Tako je izvršil cerkvene obrede tudi sedaj pri najuni srebrni poroki tukaj v Milwaukee, Wis. Hvala tudi našim tovarišem Mr. Martin in Mrs. Rozalija Jenich, ki sta stopila kot priče z nama. k altar ju pred 25 leti nazaj, in sta bila prisotna zopet sedaj pri najuni srebrni poroki. Iskrena hvala tudi drugim sorodnikom, ki ste šli z nami v cerkev. V dolžnost si štejeva izrekati zahvalo tudi vrlim pevkam društva sv. Ane, št. 173 K. S. K. Jednote. ker so nama zapele v mešanem zboru; tega se nisva nadejala. Posebna hvala pevkam in tistim članicam, ki so prispevale za prekrasen dar, izročen meni, katerega bom imela v spominu do svoje smrti.. Hvala tudi pevovodji Mr. Frank Mikeku za njegov trud, ker je pevce naučil tako krasno pesem. Istotako hvala pevskemu klubu Danica in pevovodji Mr. John Kovačiču za njihove krasne pesmi isti večer ker so nama poleg tega izročili lepo spominsko darilo ter krasen šopek rož. Hvala Mrs. Ani Spende, predsednici društva sv. Ane, št. 173, ki je v dvorani polno cenjenih gostov nama v pozdrav imela krasen govor, povodom najine srebrne poroke. Hvala tudi vsem sorodnikom, znancem ter prijateljem za udeležbo ter lepe darove. Hvala dalje vsem delavkam in delavcem, Jri ste pomagali na tem svatovanju. Bog vas živi! Še enkrat pa prisrčna zahvala Rev. M. Pakižu in tovaršem Martin in Rozalija Jenich, ki ste bili pred 25. leti pri naši prvi poroki in sedaj pri srebrni; dal Bog v sem zdravje nama in vam, da bi bili navzoči še na zlati poroki! Vsem hvaležna in vdana: Frank in Mary Luksich, slednja kot tajnica društva sv Ane. št. 173 K. S. K. J. Milwaukee, Wis., dne 27. apri la, 1927. POZOR! Slovencem - in ostalim Jugoslovanom v Aurori. Minn. in okolici. Tem potom se uljudno vabi vse Slovence in Slovenke, kakor tudi ostale Jugoslovane v Aurori, Minn. in okolici, da se udeležijo velikega JAVNEGA SHODA, ki ga priredi Aurora Ameriški Jugoslovanski Klub št. 3., (A. J. A.) v nedeljo dne 8. maja ob 7:30 zvečer v slovenski dvorani. Glavna govornika na omenjenem shodu bosta Jakob Ambrozich iz Eveleth-a in John Movern iz Duluth-a, gl. predsednik in gl. tajnik Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti. Po govorih sledi prosta 'slovenska zabava in ples. Ker bo omenjeni shod prvi sestanek vseh Jugoslovanov v naši naselbini, je upati, da se ga vdeleži vsak Slovenec in Slovenka. Govorniki nam bodo gotovo pojasnili pravi pomen Ameriške Jugoslovanske Zveze Minnesoti, tako da se bo vsak rpjak seznanil s pravimi cilji te naše nove organizacije. Zaeno se bomo pa tudi malo po domače zabavali in vese lili. Pravo zabavo in veselje za-moremo najti le med našim dobrim narodom. Torej rojaki in rojakinje, vsi na javni shod in prosto zabavo dne 8. maja. Odbor. -o— Usoden nos. V štiridesetih letih je bil v dunajskih višjih krogih ogrski poslanec Pulsky splošno znana osebnost. K temu mu je pripomoglo njegovo sorodstvo s slovitim rimskim Cezarjem, čeravno sta si bila samo po go-rostasnem nosu v sorodu. Ta je bil v veseli družbi diplomatov pogosto vsem za tarčo. Se sam je včasih vanjo streljal. "Gospodje," pravi nekoč svojim prijateljem, "gremo stavit, da če hočem, me niti po tem tako značilnem znamenju ne boste spoznali.". "Vedno in povsod," se oglasijo vsi hkrati. Gremo stavit, kolikor hočeš." "Dobro! Kolikor nas je, toliko steklenic šampanjca. Ali ga plačam jaz, ali vi. . Velja ?" "Velja!" ' Nekaj časa potem se je ista družba zmenila, da napravi skupni izlet v Baden. Med izletniki je bil tudi grof Appony. Na predvečer poslanec Pulsky obvesti svoje tovariše, da se izleta ne more udeležiti, ker je obolel. Ostalim je bilo jako žal. ker bi si bili lahko marsikatero privoščili na račun njegovega nosu. Sicer so bili kot stari diplomati na dolge nosove že vajeni, a tako pristnega ni nihče imel. Naslednjo jutro se je Pulsky s prvim vlakom odpeljal proti Badnu, a na prvi postaji izstopil, da počaka svojih tovarišev, ki so imeli priti z drugim vlakom. . Tam si je najel sobo, se preoblekel v tirolskega kmeta z dolgo brado in primerno, obraz zravnaj očo masko, ter šel na peron čakat naslednjega dunajskega vlaga. Kolodvorski policiji se je njegovo obnašanje malo sumljivo zdelo. Poleg tega je bil na las podoben nekemu uzmoviču, ki ga je roka pravice že del j časa iskala. Po daljšem opazovanju od strani, ga je kolodvorska straža povabila za moment v flvojo pisarno. Policijski komisar ga - je ostro premeril od nog do glave in takoj opazil, da ima marsikaj na sebi, kar ni z njim raslo. "Gospod," mu pravi olikano, "vi imate umetne lase." "Ste uganili," pravi Pulsky in sname lasuljo," a samo iz gotovih vzrokov. Gre se za neko stavo." "To lahko vsek reče," odvrne mož postave. "Tudi jaz imam gotov vzrok, da sem vas sem pozval. Dobili smo poročilo in popis nekega uzmoviča, za katerim moramo gledati, da mu če že prstov, vsaj prostost prikrajšamo. In, oprostite, vsa vaša zunajnost se za las strinja s popisom tega tička." "Čast za dotičnega," odvrne Pulsky samozavestno. "Bomo videli, če niste morda njih identični. Odložite še brado, ki tudi ni na vašem zel niku zrazla." Tega tudi nisem trdil," pravi Pulsky in jo odloži. Da, niti zelnik, na katerem je zrazla, ni vaš. Sem z njim! Pulsky odloži še masko. Le nos je obstal na obrazu, ki se je zdaj v vsej svoji naravni velikosti pokazal. Komisar za trenutek osupne. Vse drugo se je ujemalo s popisom onega dolgoprstneža, le nosa sta si bila kakor severni in južni tečaj. Opis je govoril o udrtem nosu, ta dozdevni zločinec je imel pa takega, da bi ¡ahko dva človeka pod streho spravil. Tudi vaš nos se vas ne drži od rojstva. Le poskusite ga očiti." Ne ta se je pa z menoj rodil in z menoj rasel, čeravno malo hitreje kot ostalo." Komisar, ki se je že solnčil ob bogatem plenu, kar ni hotel verjeti, da bi bilo to res. Z lastno roko ga je začel sukati, dokler ni Pulsky vsled draženja prav pošteno kihnil. "Res, vse drugo bi se vjemalo s popisom, le nos je v popolnem nasprotju z njim. Toda vaša stava se mi kljub temu zdi sumljiva. Kaj velja, če ne bomo še kaj bolj dragocenega našli kakor smo iskali. Vsekako boste tu počakali, dokler ne pride ona družba z Dunaja, na katero se sklicujete, «hi vas pozna. Lasuljo, brado in masko ahko spravite." "A v tem slučaju gotovo zgubim stavo." "Ce je res tako, našemite se nanovo, bomo videli kaj pride iz tega." Pulsky se komaj zopet opravi, ko se začuje zunaj klic: Brzovlak proti Badnu!" V spremstvu policijskega komisarja gre na peron. Nekaj izletnikov znane družbe izstopi, ker je vlak pet minut stal. "Tiste le gospode tam vprašajte, če me kaj poznajo," de Pulsky komisarju. Takoj se jim približata. Je vam, gospodje, ta le ose-baj kaj znana?" vpraša komisar. Vsi ga premerijo od nog do glave in po vrsti zatrjujejo, da ne. Pulsky se zakrohota in vzklikne: "Stava dobljena!" Po glasu so ga takoj vsi spoznali. Čiastal je tak halo, da je morala lokomotiva trikrat zapi-skati, predno so se zdramili, da je treba vstopiti. Tako so dobili vsi dolge nosove. Pulsky je tisti dan v Badnu kmalu še rdečega dobil, ker si je pošteno privoščil šampanjca — zastonj. -o- Pomoč zoper pijančevanje. Ko je pijanec nekega večera precej vinjen domu prišel in v svoji ženi dve videl, se je tako prestrašil, da se je pijančevanja celo odvadil. NAZNANILO TužnimK srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da sem prejel žalostno vest iz starega kraja, da mi je umrla previdena s svetimi zakramenti dne 18. marca, 1927 v Solčavi, Savinjska dolina, moja sestra Marjeta Stebe, roj. Zamernik, podomače Marošnica. Bolana je bila le malo časa, sklenila je POTOVALNI KLUB z,a izlet Jugoslavijo Slovenska NORTH AMERICAN BANKA naznanja, da je v pondeljek 2. maja otvorila poseben Potovalni Klub, potom katerega člani prihranijo denar za izlet v JUGOSLAVIJO maja meseca 1928. Plačuje se sledeče: j za UL razred $6.00 na teden za II. razred $8.00 na teden S to svoto bodo plačani vsi stroški iz Cleve-landa do Ljubljane in nazaj. Za slučaj, da se iz kateregakoli vzroka kak član ne more izleta vdeleži ti, se mu 1. maja 1928 denar povrne z 4% obrestmi. Pišite na našo banko po pojasnila ali se osebno zglasite na; 6131 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. ob 5. uri zjutraj, po kratki in mučni bolezni. Stara je bila 30 let. Pokojna je bila mirna in marljiva gospodinja ter skrbna mati svojim otrokom. Zapušča žalujočega soproga in dva sina, Ivanček, star eno leto in Franc, star devet let. V Lu-čah, Savinjska dolina, zapušča žalujoče stariše, Ignacij in Vin-cencija Zamernik, ter brata Franca in Ivana ter sestro Frančiško. Tukaj v Ameriki pa zapušča mene, spodaj podpisanega. Blagopokojno sestro priporočam vsem v molitev in blag spomin. Tebi, draga sestra, pa želim, da bi v miru počivala, večna luč naj Ti sveti. Saj križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami! Žalujoči brat in svakinja, Ignacij Zamernik. Chisholm, Minn., 26. apr., 1927. NAZNANILO IN ZAHVALA Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjam žalostno vest, da je Bog k Sebi poklical našega ljubljenega sinčka IGNACA VRHOVŠEK starosti sedem in pol leta. Umrl je dne 15. aprila v bolnišnici sv. Jožefa v Carbon-dale, Pa. vsled ponesrečene operacije na slepiču. Pokopali smo ga dne 18. aprila na slovensko pokopališče sv. Jožefa Forest City. Pokojni je bil član mlad. oddelka dr. sv. Jožefa št. 12 KSKJ. Zahvaljujemo se č. g. župniku Rev. F. M. Jevniku za lepe pogrebne obrede, dalje pevskemu društvu "Naprej" za petje pri pogrebu, dalje družinam: Ig. Pancar, Jos. Uršič, Ig. Novak, Lov. Kotar in Tpm. Si-niončič za darovane vence. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam na en ali drug način pomagali v teh žalostnih dnevih bolezni in smrti; vsem, ki so ga obis- kali v bolnišnici, ga prišli kro-p!t in ga spremili na pokopališče. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Ti pa, dragi Ignac, počivaj v miru božjem, na svidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali: Gregor in Mary Verhovšek. stariši, Vincenc, Anton, Henrik, bratje. Forest City, Pa. 24. aprila, 1927. NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjam, da je moj blagi mož MIHAEL GOMZI za vedno preminul dne 13. aprila 1927. Nepozabni pokojnik je bil rojen dne 29. sept. 1890 v Se-lišču pri Sv. Juri]i na Spod. Štajerskem. Tukaj zapušča žalujočo ženo in dva nedorastla otroka, John-a in Mary Dano. Najlepše se zahvaljujem č. g. župniku Rev. J. M. Golobu za njihov trud pri pogrebnih obredih. Iskrena hvala članom K. S. k. J., ki so mu izkazali svojo bratsko ljubezen. Bog plačaj vsem, ki so ga obiskali in spremili k zadnjemu počitku! .. Le truplo zdaj počivaj, V krilu maternem! Duša pa veselje uživaj V raju, tam pripravljenem. Skozi ta vrata, vsem Bog daj Srečno priti v sveti raj! Tam vročina več ne peče, Ne vladuje tamkaj mraz. Ni trpljenja, vzdihovanja, Je veselja večni čas. Solze tamkaj ne preliva Izveličano oko, Le veselo srce vživa, Kar še ni občutilo. Žalujoča Marija Gamzi, z otroci. Bridgeport, Conn.. dne 25. aprila, 1927. "Oče, ne pozabi! "Oče, ne pozabi spotoma domov oglasiti se pri našem lekarnarju, in prinesi steklenico TrinerjeVega grenkega vina!" Vsaka skrbna hišna gospodinja pazi na omarico z zdravili, da ni brez tega izbornega domačega zdravila, ki prežene neprebavo, slab okus, zabasanost in druge slične želodčne neprilike, ki kalijo mir pri družini. "Oak Park, 111., 27. aprila, 1927. Odkar rabi moj mož Trinerjevo grenko vino, nima nič več sitnosti z želodcem. Njegov okus je zopet v redu. V obče povedano, ves njegov sistem je prenovljen. Za vse to gre priznanje Trinerjevemu grenkemu vinu. Želimo, da bi ga tudi poskusili kot smo ga mi. Mrs. R. D. Rose." Stekleničico za pos-kušnjo vam dopošljemo po prejemu 15 centov. Joseph Tri-ner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. (Adv.) POIZVEDBA Rad bi zvedel za sedanji naslov mojega bratranca ANTON FAJON-A, rojen v Metliki št. 85 na Dolenjskem. Njegovo zadnje bivališče je bilo v državi Montana. Martin Pleneč. R. F. D. 5 Wilkinsburg, Pa. t X A GLASILO K, S, K. JEDNOTE, 3. MAJA, ¿927 L; •. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Iihaja vsak tsrsk. Kraajsko-Slovraskt Katoliiks Jsdnots v ZdnUsnih irisvsk araeriikih. «17 St Clair Ave Uredaifttvo ta vprsvalitvs: Tslsfoa: Randolph »12 CLEVELAND, OHIO. Cs inozemstvo iM i.ao 4340 M OFFICCIAL ORGAN of the GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOUC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by end in ths interest sf the Orisv. _Issosd svsry Tuesday__ OFFICE: «117 St Clair Avs. CLEVELAND, OHia Telephone: Randolph 3012. K. S. K. JEDNOTA ŠTEJE 31,000 ČLANOV Če sloni kako podjetje na pravi, umestni, koristni in povsem pošteni podlagi, tako podjetje uspeva in napreduje. Tako bi lahko rekli tudi o naši K. S. K .Jednoti. Človek bi skoraj ne verjel, kako je sploh mogoče, da naša podporna organizacija od leta do leta zadnji čas vedno bolj in bolj napreduje. Ne živimo več v onih ugodnih časih kot nekdaj, toda vseeno napredujemo. Napredujemo bolj kot vsaka Izmed drugih naših sobratskih organizacij. Dne 1. aprila t. 1. je naša K. S. K. Jednota dosegla svoj rekord v številu članstva. Povodom svoje 33-letnice je namreč štela ravno 31,000 članov in.članic v obeh oddelkih in sicer: 19,382 v aktivnem in 11,618 v mladinskem oddelku. Naravno, da se je to število do danes gotovo za nekaj pomnožilo. Najbolj pomenljivo je pa dejstvo o napredku naše Jednote zadnja tri leta, oziroma odkar ji načeljuje naš sedanji glavni predsednik brat Anton Grdina, in odkar se tiska Glasilo v Cleve-landu. Tukaj hočemo s številkami dokazati to, nakar smo lahko veseli in ponosni. Pod vodstvom sedanjega Jednotinega predsednika tekom treh let in treh mesecev, se je naša organizacjia pomnožila za 5,700 članov in članic v aktivnem in za 4,069 v mladinsqem oddelku; torej za 9,769 skupaj! To dokazati je prav lahko z uradnimi številkami. Ko je naš sedanji predsednik brat Grdina nastopil svoj urad začetkom leta 1924, je bilo v aktivnem oddelku 13,682 članov in članic, v mladinskem pa 7,549, skupaj 21,231. Leta 1924 smo napredovali v obeh oddelkih žit. 2,108 članov in članic, leta 1925 za 4,727. leta 1926 za 2,530, letos dO 1. ^aprila pa za 404 člane in članic. ' * ; v ' , Ali se more sploh kaka druga slovenska podporna organizacija ponašati s tako lepim napredkom? Ne smemo sicer trditi, da je vse to zasluga našega glavnega predsednika. Tu gre pri znanje krajevnim društvom in posameznikom, ki pridno agiti rajo za našo mater Jednoto. Pri vsem tem sledijo želji in priporočilu sobrata glavnega predssednika, kojega glavno načelo in geslo je: Naprej, še za večjo K. S. K. Jednoto! Tudi v finančnem ozira smo pod njegovim predsedništvom lepo napredovali za več kot pol milijona dolarjev ($559*604.57). Kakor se je naš velezaslužni sobrat glavni predsednik nekoč izrazil, je njegova želja, cilj in namen, doseči povodom 35-letnice Jednote 35,000 članstva. Če smo zadnja tri leta napredovali skoro za 10,000 članstva, upamo, da bomo v prihodnjih letih pridobili še toliko junakov naše armade, da bomo ob 35-let-nici obstanka Jednote lahko na prvi strani poročali: K. S. K Jednota šteje 35.000 članov in članic! Vse tozadevne načrte o kampanji in agitaciji vam bo naš vrli sobrat glavni pred sed-nik v doglednem času naznanil. K sklepu teh vrstic naznanjamo še eno veselo novico, namreč da naša Jednota napreduje tudi v solventnosti. Dne 2. maja je prejel sobrat glavni predsednik od sobrata glavnega tajnika jismo sledeče vsebine: "Mr. Anton Grdina, glavni predsednik K. S. K. Jednote, Cleveland, O. "Cenjeni sobrat: '"Ravnokar sem prejel od aktuarja proračun o cenitvi certifikatov (Valuation Report) ba minulo leto. "Ko sem koncem leta zaključil knjige, in ko sem videl, koliko slučajev smrti smo tekom leta imeli, nisem upal, da bomo v solventnosti napredovali, kakor smo. Iz proračuna je sedaj razvidno, da je bil napredek v tem oziru prav imeniten in lepši, kakor sem pričakoval. Kakor Vam znano,* je znašala solvent-nost Jednote leta 1925 100.43%. Za leto 1926 pa znaša 100.63 To pa ni še vse. Za leto 1925 je aktuar odštel od preostanka svo-to $55.000 ter Isto pripisal v rezervo za pokritje izvanrednih slučajev. Za leto 1926 se pa v tem skladu nahaja $80,000. Z drugo besedo rečeno, ako vpoštevamo še ta denar ali rezervo, znaša solventnost naše Jednote za leto 1926 nekaj na 102%. "Da se je pokazal ta lep napredek, je vzrok ta, ker je povprečna mera od denarja prinaša lansko leto 5.79%-, in na drugi strani pa, ker smo dobili lepo število novih in mladih članov in članic v Jednoto. Toliko v prijazno pojasnilo, obširneje bom poročal v Glasilu. Z bratskim pozdravom, Josip Zalar, glavni tajnik. Živela torej naša K. S. K. Jednota! — Uredništvo Glasila MATERIN DAN Prihodnjo nedeljo, dne 8. maja se bo širom Amerike obhajalo pomenljiv družinski praznik, posvečen materam. Način praznovanja Materinega dneva še ni dolgo v veljavi; dan pa postaja v obče vedno bolj popularen, kar je vsega priznanja in hvale vredno. Med vsemi besedami slovarja, je gotovo najslajša, najlepša in najbolj pomembna beseda MATI. Pisati v zadostnem tonu o oni osebi, ki vzdržuje ves svet (materi), bi bilo najtežje delo za kakega pisatelja, pesnika ali urednika, kajti materin poklic, namen, delo, ljubezen in načelo presega vse, kar je hvale, lju bežni in spoštovanja vrednega. Srečen si lahko in vesel, če ti je Bog naklonil to dobroto, da še lahko gledaš svoji ljubi materi v obraz. Kaj ravno s tem premoreš, si sploh ni mogoče predstavljati. Največji zaklad na svetu, naj več j i blagor in srečo si misli tedaj, ko zamoreš na Materin dan svoji ljubi materi zreti v oči in jo tesno objeti. Kaj je mati za tebe prestala, čutila, trpela in doživela, tega ni zmožno opisati nobeno pero. Blagor onim, ki se ravnajo po lepih naukih in nasvetih matere, kajti že božja gapoved nam veli, da kdor hoče dolgo živeti in da se mu bo dobro godilo na zemlji, ta naj poleg očeta spoštuje tudi svojo mater! Prihodnjo nedeljo torej, ne pozabi svoje matere! Če še živita skupaj, razveseli jo ta dan. Zahvali se ji za vse dobro, kar ti je storila. Moli zanjo pri sv., maši. Iznenadi jo s kakim skromnim darilcem, kojega povsem zasluži. Če nista skupaj, piši ji lepo pisemce, da ga bo vesela; morda se je nisi že dolgo časa spomnil? Ako si pa tako nesrečen, da nimaš več svoje ljube matere med živimi, idi prihodnjo nedeljo obiskat njen grob; moli i^anjo, in nesi ji tja par cvetlic v dar, dasiravilo jih ne bo zAmogla sprejeti s svojimi rokami. ■»• - % ; *,J Na pozabi « torej*,, da je prihodnja nedelja posvečena našim materam!. ! ' J * V, v;* 1 '. | ' i . i ..... i Moja mati. * . * s i Mamica moja, povej mi, kaj imaš vlažne oči — * : kaj si res plakala zame dni in noči? Mamica moja, povej mi, kaj imaš zguban obraz — ali te gube uklesal res sem le jaz? Mamica moja, srebro že imaš vpleteno v laseh — ali si bila res zame v vednih skrbeh? Mamica moja udano v križ se na steni ozre — novo si solzo z očesa z vzdihom otre. (Leopold Turšič). Ivan Albrecht: Ljubeča mati. Ali veš, otrok moj zlati, kako mi je, ko kličeš: mati?! Na srček bi rada se ti naslonila, utripe poslušala, štela in vsakega blagoslovila: Tik — eden za srečo, tik — drugi za čast, da nikdar ne ujameš v pogubno se past. Ali veš, otrok moj zlati, kako mi je, ko kličeš; mati?! Nebesa bi rada k tebi prizvala, v njih Čisto sartiA s sabo ostala. Le Bog naj bi gledal najurBog sam, in skril naju v svoje ljubezni hram. Ali veš, otrok moj zlati, kako mi je, ko kličeš: mati?! Nimam bese več . . Le iz oči vsa moja sreča naj tebi žari!— Mati in sin. Najmočnejša je ona vez, ki spaja mater s sinom. Ni nobe nih vezi več na svetu, ki.bi tako družile človeka s človekom, kakršne so vezi med otrokom in materjo, dokler je otrok v materinem varstvu. Kakšno postane to razmerje potem v poz- bere družico in se poroči. nejših letih, to je največ odvis- H f Np no od matere same. Mati bo žela potem tiste sadove, kakršne je zasadila s svojo vzgojo. Kakršen temelj je postavila mati v otrokovo dušo, taka bo stavba njegovega značaja v poznejših letih. Kakor je mati zalivala in gojila mlado drevesce, tako bo videla zrasti veliko drevo. Navadno skrbfjo matere največ za sina, ki odrašča. S hčerjo ni tako. Hči ostane navadno pri materi, dokler ni že sama svoja. Sin pa se izmika materinim rokam, ko je še majhen, ko je še deček, in se zmika domači hiši. In s skrbjo v srcu gleda mati dečka, kako polagoma odhaja od nje; in misli nanj ristiš sinu — škoduješ mu za dan in noč in prosi zanj v molitvah. Izprašuje se, Če bo prestal sin-mladenič huda življenjska pota, če se ne bo izgubil in si ohranil vse one dobrine, ki It • 'i hjlar sina, da je pozabil nanjo, na dom in domovino. Prišli bodo časi, lp bo sin morda zasmehoval dobre nauke materine in navade iz domače hiše. A je resnično to, da je vino najprej mošt, ki vre in krpi ,preden se izčisti. In prav tako je s človekom, z mladeničem. Vsaka mati mora biti pripravljena na to, da bo doživela ure in dneve — morda leta, ko bo njen sin lahkomiselno razža-lil njeno srce. Taka je usoda matere, da se mora . žrtvovati, da mora potrpeti in upati in ljubiti. Vendar pride nekoč ura, ko bo zaslišal sin, ki je bil dobro vzgojen, peti domače zvonove, in bo zagledal mater, kakršna je v resnici — in se bo povrnil k sebi in k njej. Mati mora voditi sina tudi v notranjost. Ne sme mu vsiljevati svojih naukov, a polagoma se mora vživeti vanj in paziti na njegove čednosti in slabosti, odpirati mu zaklade lepoto in ga obvarovati zla in podlosti. Vzgoja ne sme biti mehkužna, temveč bodi stroga in pametna. Pametna mati je tudi vedno stroga mati. Taka mati se zaveda, da se mora otrokova — posebno pa še dečkova — duša utrditi, da mora postati kakor iz jekla. In taki materi je znano, da je mož najdovrše-nejši tedaj, če zna obvladati samega sebe. in če ima čut do svojih dolžnosti. Če znaš, mati, vcepiti te dve čednosti že v otrokovo dušo, potem bodi brez skrbi, ko sin zapušča dom in odhaja kot zrel človek v svet. Strogost vzgoje ga bo spremljala po vseh potih, da bo v vseh letijj, tudi kot mož strog napram svoji lastni osebi. Izlahka utegneš obvladati tr-moglavčka, ki meni, da je vse njegovo,, in kriči pri sleherni prepovedi. In če boš v takih malenkostih vedno strogo dosledna, tedaj boš videla, kako bo v poznejših letih blagoslovljen sad tvojega truda. Težko je za mater, ko sin popolnoma odide od nje, ko si postavi svoj iastni dom. ko si iz- Ma- ti, pazi tedaj nase! Ne bodi ljubosumna na svojo snaho, ne pusti, da se izcimi iz tebe "hudobna tašča!" Čeprav ti bo težko, premaguj se in žrtvuj samo sebe sinu v prid — potem boš zares zaslužila ime 4 matere." Tu pokažeš, koliko te je. Tedaj se izkaže tvoja veličina, ki je ne sme kazati malenkostna ljubosumnost. Ni zoprnejšega in ostudnej-šega, kakor če prične mati razdirati srečo svojega sina, če povzroča prepire in obrekovanja, če se vmešava v razmsrje med sinom in njegovo ženo, če podpihuje in ščuva in škodoželjno prikazuje sinu slabe lastnosti njegove žene. S tem ne ko- in tla njenega doma! In še nekaj je, kar mora dati mati sinu-mladeniču in možu na pot v svet: dati mu mora vere Boga. Najlepši je tisti spomin, ki .ga ne pozabimo nikoli in nam je vedro svet: kako je molila mati z rami in kake nam je pravila o Bogcu, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Se predno, ko je človek prišel mogoče že ob vero in zaničeval vse tako, kar je z Bogom v zvezi, še tedaj se zgodi časih, da se tak človek izkoplje iz blata, ko se spomni na molitve z materjo. Zakaj, vera je, ki človeka dviga. Vpričo vere in Boga izgineta blato in greh. Vera ti olepša misli in ti brzda strasti. Kakor spoznamo drevo po tem, kakšni so njegovi sadovi, tako spoznaš duha matere v tem, kakšnega značaja je njen sin. Plemenitost se utegne poroditi le fe plemenitosti — in obratno. St. G t. mu jih je mati dali na pot v svet. Kaj se ne bodo njene besede razpršile kakor prah v vetru? Ne bodo se. Vtisov iz otroških let ne izbriše* nihče. Sin, ki je dobil dobro vzgojo, se ne bo izgubil. Ostal bo zvest sam sebi in svojemu domu. Pač bodo prišli časi, ko bo mati tožila in se žalostila, da je izgu- vse življenje! Sin bo živel s svojo ženo in ne ti! On naj pazi na svojo ženo in ne ti! On bo izravnal kake napake in Važnost snažnosti y borbi proti boleznim. Najenostavnejša sanitarna pravila so najvažnejša. Ako se človek po njih ravna, zlasti kar se tiče splošne tejesne snažnosti, kopanja in kašljanja, že do-prinaša precejšen prispevek k borbi proti boleznim. Sicer se ljudje večinoma zavedajo, da nesnaga, nemarno pljuvanje in kašljanje ni prav, ali vendar se iz nemarnosti dostikrat pregre šujejo proti osnovnim sanitarnim pravilom — česar ne bi storili, ako jih kdo opozarja. Pljuvati je povsem nepotrebna in ' umazana navada. Največje zlo pljuvanja je v tem, da spravlja v nevarnost življenje drugih. Zlasti majhni otroci, ki se igrajo po cesti, so stalne v nevarnosti, da poberejo bolezenske klice, ki mrgolijo v posušenih pljuncih. Našlo se je, da izmed pocestnih napljuvin. raziskanih v enem mestu, jih je sedem do deset odsto vsebovalo klice tuberkuloze. Influnca, pljučnica, prehladi, osepnice sc tudi bolezni, ki se jih otrok more nalezti, ako se pri svoji igri na cesti dotakne pljuncev, polnih bakterij, katere roka potem prenaša v usta. Neki slavni zdravnik trdi, da skoraj polovica tuberkuloze nastane v rani mladosti, v starosti štiri do sedem let. To je ravno doba. kc se otrok največ igra zunaj pod milim nebom in ko najlažje ptegne priti v dotiko z bolezenskimi klicami, ki se nahajajo v pljuncih. Kar se tiče kopanja, je znak skrajne nemarnosti, ako se človek ne Jcoplje pogostoma; za prebivalce Združenih držav pa zares ne velja nikak izgovor zakaj bi se pošteno ne kopali V nekaterih delih* Evrope je malce drugače; dostikrat ljudje nimajo prilike za kopel. Glavni vzrok, zakaj je Evropa toliko zaostala, kar se tiče pogostnega kopanja, je brez dvoma pomanjkanje zadostne in zanes ljive zaloge napeljane vode. \ velikem številu inozemskih mest je zaloga vode ne le nepri merna, marveč je pritisk tako nizek, da se voda ne more po-vzpenjati čez prvo nadstropje Radi tega postavljajo dostikrat reservoare na strehe poslopij Nekje je zaloga vode tako pičla da so mestne uprave prisiljene ustaviti tok vodovoda za nekoli ko ur tekom dneva. Razun v angleških deželah se ni kopalna navada nikjer na svetu toliko vdomačila kot v Združenih državah. Vsaj v eni ali dveh deželah se kopanje vsega telesa smatra celo za škodljivo zdravju. Sicer se temu ni treba nič smejati, kajti ične v inozemskih deželah. V jatinski Ameriki je škropilnik x>lj v navadi kot kopalna kad Anglež na drugi strani daje prednost kopanji. Kopalne kadi na Francoskem in Belgijskem so jako redka prikazen in jih je najti le v petih odstotkih vseh stanovanj. Kopalne itadi tujega izvora se obširno rabijo v japonskih hotelih in gostilnah, ali Japonec, ki se jako radi kopljejo, gredo rajši v javne kopalnice. Ko si Kitajec želi kopel, se navadno poslužuje velike lončene kadi, zvane sučau." Imamo petero sanitarnih pravil, ki jih vsakdo pozna, proti katerim pa se vendarle toli kokrat pregrešujemo, da je vredno ponoviti jih. Iste so: 1. Drži telo snažno potom pogostih kopeli z vodo in milom. 2. Umi j roke z vodo in milom po vsaki rabi stranišča in vedno, predno kaj ješ. 3. Roke in vse nesnažne predmete ali vsak predmet, ki so ga drugi rabili pri toaleti, drži stran od svojih ust, nosu, oči in ušes. 4. Nikdar ne rabi občnih nesnažnih jedilnih, pitnih ali toaletnih priprav, kot so brisače, robci, kVtače za lase pitne kupe, vodne cevi itd. 5. Ne izpostavljaj se škropljenju iz nosu in ust drugih lju-ii, ko govorijo, se smejejo, kaš-[jejo ali kihajo. Po teh pravilih se vsakdo lahko ravna. Prvo pravilo ne potrebuje nikakega obrazlože-nja. Ako bi vsakdo držaL svoje telo snažno, bi bilo veliko manj bolezni, kot jih imamo Drugo pravilo o umivanju rok je jako važno, ali se često proti njemu pregrešujemo. Glavni vhod v telo za bolezenske klice je skozi usta in del telesa, ki je najbolj izpostavljen dotiki z bolezenskimi klicami, je roka. Od rok pa do ust je pot jako kratka. Snažnost rok, zlasti pred jedjo, je torej največje važnosti. Tretje pravilo le povdar-ja potrebo čistih rok. Kar se iče četrtega pravila, so se ljudje v zadnjem času precej nau-Hli ravnati se po njem. V časopisih in na predavanjih je bilo toliko govora o nevarnosti skupnih pitnih * posod, skupnih brisač in toaletnih predmetov, da se vsakdo zaveda nevarnosti take občne rabe. Ni pa dolgo Dd tega, ko je bila skupna pitna kupica v rabi na vseh ameri ških železniških postajah. Zadnje pravilo proti nevarnemu pljuvanju, kihanju, kaš-Ijanju ali škropljenju iz ust nekaterih ljudi, # ko govorijo ali se krohota jo, je velevažno, kajti vse bolezni dihal nastanejo potom prenosa ustnih in nosnih izločkov od oseb, ki imajo v sebi klice dotične bolezni. Tudi navaden prehlad je bolezen djhai, ki se je nalezemo od drugih ljudi, ko mečejo klice iz svojih ust ali nosu. FLIS. ne ti. Ne zastrupljaj ga s svo-. jimi navodili, in mu ne odpi-Ue pred 75 leti je mnogo ame- raj oči, ko ima že svoj dom. Pride čas, ko izpregleda sam — če bo zares potreba za to — a mogoče je, da tebe slepi iz ljubosumnosti in je tvoja snaha poštena in pridna ženska. Kako bo tedaj ta ženska reva. če ji ti — njenega moža mati — izpodjedaš moževo ljubezen riških držav otežkočalo posest kopalne kadi. Naloženi so bili davki na kopanje (nekaj takega baje še obstoji nekje v Evropi) in neko mesto v New England je izdalo naredbo, ki je prepovedala rabiti kopanje brez zdravniškega nasveta. Način kopanja je precej raz- CLEVELANDSKE NOVICE — Dne 8. maja, prihodnjo ne deljo ob 10.30 dop. bo med sv. mašo v slovenski cerkvi v Collinwoodu posebna pridiga za katoličane in nekatoličane Vabljeni so posebno oni. .ki iščejo resnice. — V. Hribar, župnik. • — Minuli torek je umrl v Glenville bolnici po 6 tedenski bolezni dobro poznani rojak ^oseph Klemenčič, po domače Obelčan, stanujoč v Collinwoo-du. V Ameriki je bival 28 let ,Bil je član dr. sv. Jožefa, št 169! k. S. K. J., društva Ba ron I Vega, dr. Mir. št. 142 S N. P. J., društva Kras št. 8 S. D. Z. ter delničar Slovenskega Doma. Tu zapušča žalujočo soprogo, štiri sinove in tri hčerjke, katerih je ena omo-ženal, Mrs. Paulina Maus^r Zapušča tudi sestro Frances Jevnikar, v starem kraju pa dva brata in dve sestri.. Počivaj v miru, sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje! — Pretečeni četrtek zjutraj je umrla v Euclid bolnici Ma» ry Pensko, rojena M ram or. Stara je bila 43 let, doma iz Selščka.pri Begunjah. Bila je članica dr. Lunder-Adamiča, št, 20 S. S. P. Z. in Woodmen Circle. Tu zapušča žalujočega soproga, sina in dva brata, v starem kraju pa dve sestri. — Minulo sredo zvečer se je vršil v avditoriju S. N. Doma koncert znanega jugoslovanskega opernega baritonista Mate Culič-Dragoni-ja. Glede udeležbe se ne moremo pohvalno izraziti; vendar je koncert posetilo nekaj nad 400 oseb. Ako bi se ta prireditev vršila na soboto ali nedeljo, bi bila večja udeležba. Ker nismo veščaki v umetnem petju, ne moremo navajati prave kritike o tem koncertu. Lahko pa trdimo, da takega krasnega in umetniškega petja še nismo nikdar slišali v naši ameriški slovenski metropoli. Mr. Čuliča lahko smatramo za najboljega -jugoslovanskega opernega baritonista današnje dobe. Zapel je 5 hrvatskih pesmi, dve slovenski in tri italijanske. Največ aplavza je žel pri proizvajanju slovenskih pesmi "Ukazi" in "Gor :ez jezero". Slednjo pesem je moral na občno zahtevo občinstva ponoviti. Pri tej priliki mu je bil v priznanje izročen ¿rasen šopek ameriških rdečih vrtnic. Na klavirju ga je izvorno spremljal naš najboljši mojster pianist Dr. Wm. Lausche. Kakor se čuje, nam bo ta jugoslovanski umetnik prire-iil enkrat po zimi še en kon-:ert, kjer bo še več slovenskih pesmi na programu. — Če mislite drugo leto obiskati staro domovino, videti sopet drage vam sorodnike, in inance, se vam za to nudi lepa orilika. Čitajte današnji oglas North American banke, ki je v o svrho ustanovila posebni Potovalni Klub. — V našem uredništvu se je ine 27. m. m. mudil Rev. F. tvebe, župnik iz Mc Keesporta, Pa. Mudil se je v Clevelandu povodom 40 urne pobožnosti pri cerkvi sv. Vida. Father Ke-be nam je dobro v spominu, ker je bil tekom minule svetovne vojne jako agilen za .Slov. Nar. Zvezo. — Društvo Pres v. Srca Jezusovega št. 172 v West Parku je la minuli nedeljski seji soglasno odobrilo resolucijo dr. it. 144, da naj se sedanji stari •Jednotin dom proda, ter zgradi novega. — Proslava lOletnice obstanka dr. Marije Magdalene št. 162 se je minulo nedeljo zvečer vršila v SN D. zelo po voljno in na lep način. Več o tem poročamo prihodnjič. — Prihodnjo soboto dne 7. maja se bo vršila v cerkvi sv. Pavla v Nottinghamu poroka uglednega slovenskega para. Ta dan bo stopil v zakonski stan rojak Mike Hrvatin; za svojo družico si je izbral dra-žestno gdč. Mary Fakult, hčerko občeznane družine Jos. in Karoline Fakult v Nottinghamu. Ženin je doma iz Notranjskega, nevesta pa iz Clevelan-da. Oba sta člana dr. št. 191, KSKJ. Zanimivo je pri tem dejstvo, da je to prvi slučaj, da se poroči kaka članica dr. sv. C. in M. št. 191; vsled tega se bo članstvo označenega društva poroke in svatbe udeležilo v velikem številu. Za priče bodo sledeči pari: Frank Fakult, (brat neveste) in Miss Mary Centa; Jos. Fakult (brat neveste) in Miss Mary Jarc; Albin Kaušek in Miss Paulina Plevnik, Albert Germek in Miss Vera Rupert; vsi člani in članice označenega društva. Naše iskrene čestitke. Na mnoga leta! — Opozarjamo na oglas Mr. Beno Leustig v današnjem časopisu. Cene, ki jih nudi blagu so res tako nizke, da vajn je žal, ako ne pridete in kupite. Vsakdo si rad prihrani nekaj dolarjev. ! Ustanovljena v Jolietu, lil., dne 2. aprila 1884. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. ianuaria, 1888. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaša 100.61'; i-; solventnost mladinskega oddelka znaša 135.42%. Od ustanovitve do 1. aprila 1927, znaša skupna izplačana podpora $2,840,798.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. I. podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., Pueblo, Colo. II. podpreds. M RS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St., Chisholm, Mino. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. Pomožni tajnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2618 W. St. Clair St Indianapolis, Ind. Vrhovni zdravnik: DR. JOS. V. GRAHEK, R 303 American State Bank Bldg., 600 Grant St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A., Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, III. ----- i *,, FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., West Allis, Wis. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 59, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE LIKOVICH, 9511 Ewing Ave. So. Chicago, III. . FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA SR., 26—fOth St., North Chicago, III. FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O., Joliet, III. JOHN ZULICH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: JOHN DEČMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZENIČ, 121--44th St., Pittsburgh, Pa. RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilkinsburgh, Pa. UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I Vsa pisma in denarne zadeve .tikajoče se Jednote, naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE Finančno poročilo K. S. K. J. za mesec marc 1927. Asesment št. 3-27. Dr. itev. Plačali i» Mfg. 8-27. Smrtnin*. Puikodnine. Centr. podp. Onem, podp. 1___________ 2.................... 3.................... /4.................... 5.................... 7.................... 7.................... 8................... 10.................... 11...............»... 12.................... 1 3.......-........... 1 4.......„........... 16.................... 17_________________ 20......._........... 21.......»........... 2 3_________________ 2 4.................... 2 5.................... 2 9.................... 3 0.................... 32.................... 3 8.................... 3 9.................... 4 0.................... 4 1.................... 4 2.................... 4 2.................... 4 3................... 4 4.......».......... 4 5.................... 4 6.................... 4 7.................... 50...........»...... 5 1.......„........... 5 2.................... 5 3.......„........... 5 5.................. 5 6.......i........... 5 7.................... 58................... 5 8.......„........... 60.................... 61.................... 62................... 6 3.................... 6 4.................. 6 5..............A.„. 6 9...........-....... 7 0.................... 72.......-........... 73:................... 74.................. 75...A............... 7 7.................... 7 8.................... 7 9................. 7 9.......»........... 8 0.......»........... 81................... 8 3..........»....... 8 4................... 8 5.................... 8 6.......„........... 87..............»... $ 588.20 914.33 245.11 288.88 308.76 992.61 990.46 203.41 29.10 178.36 421.23 94.80 374.69 14220 47.06 252.90 185.51 236.32 6.70 891.46 949.00 .................................................S 50.00 50.00...........................»...$ 50.00 .$ 1,000.00 ........s 500.00.. 300.00... ........s 1,500.00... 200.00 ........$ 1,000.00.. $ .......$ 1,000.00 $ 100.00... $ s 500.00 $ .........................................................js .$100.00 143. 144 145. 146. 147 ................. 148........... 150 150 15 2.................... 15 3........i.......... 15 3.................... 15 4.................... 15 6.................... 15 7.................... 15 8................-i 180................... 161..«................ 162...........„....... 163................... 16 4.................... 16 5.................... 166..................« 16 7.................... 16 8.................... 168................... 16 9.................... 17 0...........-....... 17 1.................. 17 2.................... 17 3.................... 17 4.................... 175.........¿U....... 17 6.................... 17 7.................... 17 8.................... 179...»............... 180.................. 181.................... 182 .................. 183.................... 184...»............... 185...._____________ 186................ 187.................». 187.................... 188...«............... 18 9.................... 19 0.................... 19 1.................... 19 3................... 183.................... 19 4................... 19 5.................... 19 6.................... 19 7................... 19 8.................... 19 9.................... 20 0.................... 200.................... 202.................... 20 3................... 20 4.................... 206.................... 20 7.................. 20 8.................... 209 ................. 210..*................ 211.................... 212.—-------------- 21 3.................... 21 4.................... 21 5.................... 21 6.......-........... 217.................... 217.................... 219. 220, ..$ 100.00........$ 43.00 90.. 91.. 92.. 93.. 94... 95.. 97... 98.. 101... 103.. 104.. 105.. 108.. 109.. 110.. 111.. 112.. 113.. 114.. 115.. 118.. 119.. 120.. 121.. 122.. 123.. 124.. 126.. 127.. 128.. 130.. 131.. 132.. 133.. 134.. 135.. 136.. 139.. 140.. 121.49 208.54 t 23.28 163.09 345.01 233.04 527.88 185.72 368.10 134.69 108.63 171.39 777.52 102.52 473.28 397.23 210.12 497.95 288.73 146.70 634.80 92.02 218.84 42.20 533.29 318.39 318.58 67.45 154.23 294.80 48.37 139.52 80.06 276.68 482.62 147.53 150.88 407.93 324.75 37.55 214.79 161.07 169.02 112.92 72.13 174.56 183.12 497.39 80.58 160.21 71.73 94.71 286.35 352.28 246.69 83.03 339.04 110.78 293.45 283.02 157.90 150.10 198.64 33.21 80.21 409.32 53.42 73.02 199.60 14.29 26.18 235.47 91.64 14.29 250.74 153.33 48.97 140.46 201.87 142.56 32.02 ...........................$ 100.00..............................$ 50.00 ....................,.....$ îqopo ...$ 500.00..............................$ 3.00........$ 50.00 ...................................................$ 82.50 „...J..................................................»..............3 50.00 ....$ 100.00........$ 70.50 ...$ 100.00 ..$ 1,000.00................................$ 14.00 ..$ 1,000.00 ....S 350.00 ...$ 100.00........$ 221.00........$ 50.00 .....$ 1,000.00........$ 100.00........$ 137.00........$ 50.Q0 ..............................................................$ 37.50 ..............................................................$ 66.00 ..............................$ 350.00.......J$ 193.00 ..............................................................................$100.00 .............................$ 100.00 _______$ 500.00 ..$ 50.00 .........................$ 9.00 .$ 100.00.......S 90.00 ..$ 31.00........$ 50.00 ..$ 108.00 ,.$ 1,000.00 ..$ 100.00 .$ 200.00........$ 100.00 ..........».........................................$ 36.00 ......................................................$ 27.00 ............................A........................$ 50.00 .$ 1,000.00........$ 100.00 ..$ 169.00 .$ 50.00 ...................................................$ 47.00 :...........................$ loo.oo ............*....................................$ 56.00 .$ 550.00................................$ 128.50 .$ 100.00 ..$ 12.00 .S 14.00 .$ 100.00 .$ 375.00 ..$ 200.00 .$ lOOJOO ..$ 131.00 .JS 64.00 14.00 ..$ 32.00 201.13 36.35 68.12 87.40 847.71 834.74 247.15 145.63 67.67 18.23 254.88 247.47 833.52 60.53 112.85 220.38 220.97 59.10 5327 380.20 31.30 76.95 16.72. 4J8.1Q 146.63-29.85 55.02 52.77 62.66 12.04 35.40 39.95 106.13 47.61 90.09 219.01 152.77 143.29 54.15 39.50 113.81 46.38 86.73 32.66 13.93 15.82 38.70 59.61 13.43 195.98 3724 91.52 12.80 24.51 44.22 33.99 38.52 26.14 41.83 87.59 17.83 19.79 29.85 17.03 .......3 1,000.00... ...s .100.00.. 100.00 WJ& • 1 - 17.00 5 1,000.00 $ 400.00 ,,$ 68.00 f- $ $ 37.00 55.00 1 ........$ 1800.00 ,$ % « $ 15.00 .....$ 100.00 ' • -t $ „«. A ■ 157.00 » • . A : $ 45.50 /v znzzrz 100.00 t M S » ....$ 10000 48.00 175.00 .» - ...$ .....$ 28.00 $ ' 17.00 s 107.00 $ ...$ 36.00 31.00 .$ 100.00 ,$ 52.00 ,.$35326.06 ........$ 15,050.00........$6,025.00........$3,478.50........S750.00 Preostanek 1. marca 1927 ..............................................-..........-.......$1,636,268.85 Prejemki tekom meseca marca 1927: tJ.„finfi Prejeli od društev ...»..........................................................^'f^Vo Obresti ............................................—;......3'14Z ,y Asesment plačan od članov in članic bivše družbe sv. Družine in sv. Ane, Calumet, Mich ................ 7,080.00 Najemnina, plačal Ernest Modic za febr. 1927 .............. 25.00 Dobiček pri prodaji obveznic Northwestern Public . f Service Company .......................-.......•••...................... MlU.uu Dobiček pri dozorelih obveznicah Bonners berry, Idaho ($6000.00) .......i...........................................—r ,200° Dobiček pri nakupu obveznic Northwestern Public Service Co. 5% .......».................................................... 800 00 $ 47'803'25 $1,684,072.10 Posmrtni:............................................................-........'^ŽESS Poškodnine ..........................-..............................................................................................• Centralne bolniške podpore .........................r.........—....... Onemogle podpore ..........................................................................................gj1" 29 678 30 Upravni stroški ......................................................................4,374.80 $ 29,67S.JU PREOSTANEK 31. marca 1927 .-..............................»..........-........-.....$1,654,393.80 Joliet, 111. 1. apr. 1927 jQSip ^lAR, gl .tajnik. Finančno poročilo mlad. oddelka K. S. S. J. ZA MESEC MARC 1927. Dr. št. Plačana svota ! .................................................$47.55 62.55; 12.30! 9.30; 8.55 60.60 7 .................................................. 60.70 8 11 12 13 14 16 17 20 21 23 12.001 9.60 23.85 3.45' 7.05 2.70 .60 12.45 5.40 5.70 25 .............................»..................................32.40 29 ....................................................................................................75.90 38 ....................................................................................................16.95 40 ....................................................................................................5.85 .41 .........................................-..............10.10 42 .............................»......................................47.10 42 ....................................................................................................45.90 43 44 45 46 47 2.10 10.35 2.70 2.40 7.80 50 .......................................»....... 43.35 51 ................................................. 1.75 52 ...»............................................. 27.80 53 .................................................. 22.05 55 .................................................. 7.95 56 .................................................. 26.30 57 ................................................. 10.35 58 ................................................. 1.50 59 .................................................. 23.25 60 .................................................. 1.95 61 ................................................. 20.00 62 .................................................. 3.75 63 .................................................. 39.30 64 .................................................. 17.55 65 ................................................. 17.40 69 .................................»............... 1.20 70 .................................................. 4.05 72 .............................................19.05 74 ./..........................................Z. 3.75 75 .................................................. 1.35 77 ................................................. 21.15 78 .................................................. 24.45 79 ................................................. 12.45 79 .................................................. 12.45 8° ................................................. 18.45 81 ................................................ 19.65 84 85 86 87 88 90 91 92 93 94 95 98 101 103 104 108 109 110 111 113 115 118 119 120 122 ..................................................1.65 ............... ......................................885 ......... ..............................14.10 ................. ..............................................9.75 ........... ...........................90 ............. ..............................................6.00 ...............................................................2.65 ::::::::::::;::...........................6.90 .......................... 29.40 ....................„............ 2.40 ..................."J ................... 7.50 ....................... 4.80 .................i.......................... 7.95 ............................ 12.80 ........................................... 25.05 ............................... 12.75 ' ' " ........................... 7.85 ".............................„........... 23.10 ' .................................... 11.35 ........................... 9.30 ............................................ 5.70 ............................................ 1.65 ............................ 4.50 ............................................ 25.05 ............................. 1.05 123 .......'.'..'.'..'..'.................................. 14.25 126 ...................................................75 127 .................................................. 15.15 128 .................................................. 2.70 130 ................................................. 2.10 131 ....................................................................................................13.05 132 ..........................................................................1.95 133 ....................................................................................................135 134 ............................................................fT.OO 135 ....................................................................................................8.25 136 ........................................................9.30 140 .................................................75 143 ..................................................................1.80 144 .................................................. 23.65 145 ................................................. 10.35 146 .....:.„......................................... 3720 147 .................................................. 16.65 148 .................................................. 19.05 150 ................................................. 22.20 150 .................................................. 21.80 152 ................................................. 2.55 153 .................................................. 17.10 153 .................................................. 17.10 154 .................................................. 1.60 157 .................................................. 28.65 158 .................................................. 3.30 160 ................................................ 3.75 161 ............................................................8.70 162 ....................................................................................................31.35 163 ....................................................................................................54.15 164 ................................................................5.40 165 .................................................. 5.55 166 .............................................. 5.40 167 ................................................................45 168 ....,............................................. 3.60 168 .................................................. 3.45 169 .................................................. 34.20 170 .......................«......................... 5-40 171 .....................«......................... 5.40 172 .............................................'.....16.05 173 ................................».i......... 3.6O 174 .................................................. 6.15 >75 .................................................. 7.35 «76 .................................................. 3.30 177 .................................................. 1.50 178 ................................................. 1.65 »80 ................................................. 6.90 181 .................................................. 5.85 183 .................................................. 5.25 18* ...............................»..................15 185 ................................................ 2.10.. 187 .................................................. 3.15 187 .................................................. 2.85 188 ................................................. 4.20 189 .................................................. 1.35 180 ................i................................ 1.6O 191 ................................................. 9.90 193 .................................................. 3.00 193 .................................................. 3.15 184 .................................................. 1.65 195 .................................................. 1.80 196 ...............„................................. 7.35 187 .............;.................................... 4.80 198 ................................................. 2.55 202 ...................................................30 203 ..................................................45 204 .....................¿............................ 1.05 206 .................................................. 19.95 207 ............i...;.............i................... 2.70 210 ................................;„...>...........30 211 ..........................................'2.25 213 ........................................... ........90 214 ..........................................1.50 $1,858.60 Preostanek 1. marca 1927 $62,748.14 Prejeli od društev ................ 1,859.60 Obresti .................................... 189.15 $64,796.89 Izplačali: Posmrtnine .................................$300.00 Za prestop med člane in članice ...................................... 117.00 Upravni stroški .......................... 95.00 $512.00 Preostanek 31. marca 1927 $64284.89 JOliet, III. 1. apr. 1927. JOS. ZALAR, gl. tajnik. -O- Razvoj pošte. Prvi poštni sistem, zabeležen v zgodovini, je bila pošta v starodavnem perzijskem cesarstvu. Po zapiskih starogrškega zgodovinarja Ksenofonta je perzijski vladar Cir Starejši imel kurirje, ki so z zasedla-nimi konji čakali v raznih postajah, oddaljenih dan vožnje med seboj, da bi zamenjaje se od postaje do postaje» hitro dostavljali važne vesti in poročila iz pokrajin v glavno mesto in obratno. Za časa Julija Cezarja je bila kurirska služba po deželah, podvrženih rimski oblasti, tako dobro razvita, da od dveh pisem, ki jih je Cezar iz Britanije poslal Ciceronu v Rim, je eno prišlo v Rim po 26 in drugo po 28 dneh. Ali vse te poštne službe se je mogla posluževati le vlada, oziroma osebe, ki so imele zadosti vpliva pri vladi, da so se je mogli posluževati za svoje privatne svrhe. Zasebniki, ki so si hoteli med seboj dopisovati, so se morali posluževati sužnjev za dostavljanje svojih pisem ali zaupati svoje pismo kaki osebi, ki je slučajno potovala v kraj, kjer se je naslov-ljenec nahajal, in ki je bila voljna storiti to uslugo. Kakor se zdi, prvi rimski vladar, ki je proti koncu tretjega stoletja ustanovil neki poštni sistem za privatne osebe, je bil cesar Dioklecijan, znan po sloviti rimski palači, iz katere je nastal Split. Prvi francoski poštni sistem je započel ob koncu trinajstega stoletja. Angleška je ustanovila privatno pošto še le leta 1635. Začetkoma je bila poštnina dokaj draga, od 8 do 25 centov po daljavi. Leta 1839 je bila uvedena poštnina enega centa in leta 1840 so začeli rabiti poštne znamke. Prve poštne škrinjice so uvedli leta 1835. V ameriških kolonijah se je prvi poštni urad pojavil v Mas-sachusettsu leta 1639. Poštnine so začetkom znašale od 8 do 25 centov po daljavi. Najprej so poštnino pobirali v gotovini, ki jo je lahko plačeval odpoši-ljatelj ali naslovljenec. Kuverto z znamko so začeli rabiti leta 1835. Naslednje leto so uvedli sistem priporočenih (registriranih) pisem. Za časa, ko je bil Lincoln predsednik, je bilo uvedeno brezplačno dostavljanje pisem potom pismonoš. Že od leta 1825 so poštni sli dostavljali pisma ali bilo je treba plačati po dva centa za vsako pismo dostavljeno na dom. Brezplačno dostavljanje (free delivery) je začelo leta 1863, začetkom le v mestih čez 50,000 prebivalcev, Morda najbolj dramatična točka v razvoju poštnega sistema v Ameriki je bil takozvani "pony express" (konjska brza pošta), ki je trajala le 16 mesecev do leta 1859, ko je nadomestila novo ustanovljena brzojavna proga čez ameriški kontinent. Ideja konjske pošte ni bila nič novega, kajti že Džen-giš Kan, veliki mongolski vladar najrazsežnejšega cesarstva, ki je kdaj obstojalo, je uvedel konjsko brzo pošto pred tisočimi leti. Za ameriški "pony express" so rabili le najprimernejše sle ali konje. Sistem je obsegal 190 postaj, 420 konj in 80 jahače v. Pot, ki jo je vsak jezdec moral prehajati, je navadno znašala 75 milj, vsakih 15 milj pa je dobival svežega konja. Konji so prenašali 15 funtov pošte, za katero se je plačevalo po $5 za običajno pismo. Dostikrat so težka pisma nosila še mnogo večjo poštnino, celo do $27.50; za take poštnine je morala biti vsebina teh pisem pač zadosti važna. Iz St. Jos-eph ob reki Mississippi do Sacramento, Cal., je konjska pošta rabila deset dni, ali za prenos Lincolnove poslanice ob njegovem vstoličenju so to dobo skrajšali na sedem dni in pol. Le ena poštna malha se je izgubila in le en poštni jezdec je bil ujet od Indijancev, do-čim je njegov konj nepoštodo-van ušel s pošto. Jezdeci so se zanašali na brzino konj, da uhajajo Indijancem, pušk niso nosili radi teže. Jezdeci so navadno vagali le po 125 funtov. Eden izmer kurirjev te romantične dobe je bil William F. Cody, ki je kasneje zaslovel pod imenom Buffalo Bili. Drug modernejši, ali še vedno dramatični razvoj v dostavljanju pisem je zračna pošta (air mail). Dosedaj se je v treh letih le enkrat zgodilo, da se je zračna pošta izgubila, in zguba je nastala vsled ognja. Za vsako pot čez kontinent se rabi 14 aeroplanov in tudi letalci se zamenjavajo. Do leta 1926 ni bilo nikakega dobička iz zračne pošte, ali poštna uprava jo je vendarle vzdrževala ravno tako kot brzo železniško pošto, ki se ne izplačuje. V Washingtonu ima vlada tiskarno, ki vsak dan proizvaja 26 milijonov teh dopisnic. Ali ko je stopil v veljavo nov zakon, ki predpisuje poštnino dveh centov za vse dopisnice za navadne poštne dopisnice, ki še vedno stanejo en cent, je produkcija naenkrat poskočila. Od tedaj so uvedli nove tiskalne stroje, ki izdelujejo 6,400 dopisnic vsako minuto. Inozemska pošta je ena izmed najboljših panog ameriške poštne uprave. Njen razvoj je vreden pomena. Po vojni leta 1812 je nastala potreba po čim dalje hitrejših zvezah preko morja. Prve poštne ladje so nazivali "mail packets," ki so nepretrgano plule skozi trideset let. ___a njih mesto so stopile hitrejše jadrnice, takozvani "clipper ships.' Rekordna vožnja teh jadrnic je bila leta 1846. ko je ena izmed teh krasnih jadrnic prišla v New York mnogo poprej nego parnik, potujoči čez isto progo, in prinesla v New York londonske časopise, vsebujoče evropske vesti 42 do 44 dni stare. To se nam dknes zdi seveda kot pel-ževa pošta, ali ta brzina je tedaj vzbudila senzacijo po vsem svetu. Leta 1926 je pošta od-premila v inozemstvo blago v vrednosti 28 milijonov dolarjev. Služba, ki jo poštna uprava nudi, je različna. Blago se lahko pošilja po paketni pošti (parcel post) ob poštninah, odvisnih od daljave in teže. Pisma se lahko registrirajo, kar zagotavlja posebno skrb ob manipulaciji te pošte; poštnina znaša vsega skupaj 17 centov in zavaruje pisma do vrednosti $50 pli manj. "Special deliv-ery" (ekspres) pomenja, da bo pismo dostavljeno prej kot ob navadni poštnini, morda dve uri poprej; poštnina je 12 centov, vštevši navadno znamko. Denar se lahko pošilja potom poštne nakaznice (Money Order) bodisi v kraje znotraj Združenih držav ali v inozemstvo, in to za malenkostno poštnino. Potom svoje poštne hranilnice (postal saving system) pošta sprejema prihranke v shrambo in plačuje na nje 2% obresti. Paketi se tudi lahko priporočajo, oziroma zavarujejo, ali pa pošiljajo z brzino pisemske pošte (letter post), to zadnje pa precej stane. Poštno povzetje (C. O. D.) pomenja, da poštni urad prevzame pošiljatev paketa, ga izroči prejemniku proti plačilu gotovega zneska in potem izplača ta znesek pošiljatelju. Na tak način si človek lahko naroča blago, za katero plača ob prejemu. F.L.I.S. -o- ŠTEVILKE IZ SVETA V Nemčiji pride na en kvadratni kilometer 132 prebivalcev. V Združenih državah živi še 349,595 Indijancev, ki so zadnji preostanek rdeče rase, ki je bila prej naseljena po celi Ameriki. Severna Aiperika ima 612 milijonov hektarov gozdne površine, Evropa 300, Azija 247, Južna Amerika 208. Afrika 104, Avstralija 54 milijonov. Vzhodno morje ima najmanj soli, Atlantsko pa največ, in sicer pridejo v Vzhodnem morju na 1,000 delov vode štirje deli soli, v Atlantskem morju pa 36 delov soli. Naj globoke j še jezero na svetu je Bajkalsko jezero v Sibiriji, čigar globočina znaša 1248 metrov. Najprometnejši kolodvor na svetiT je v San Franciscu, na katerega pride in odpotuje letno nad 50 milijonov ljudi. \ V Nemčiji ima pet odstotkov vse ljudi čisto modre oči, 40 odstotkov pa sive. Površina zemeljske krogle znaša 509 milijonov kvadratnih kilometrov. Od tega je 70.08 odstotkov morja, 29.9 odstotkov kopnega. Na Tihi ocean odpade 70.8 odstotkov, na Atlantski ocean 24 odstotkov, 20 odstotkov na indijski. Od 168 milijonov kvadratnih kilometrov je 37 odstotkov travnikov in pašnikov, 23 odstotkov gozdov, 14 odstotkov polja in 14 odstotkov je puščave. V Evropi pride na tisoč moških 1,024 žensk, v Afriki 968, v Ameriki 973, v Aziji 958, v Avstraliji 833. Po veri je na svetu 35 odstotkov kristjanov, 41 odstotkov budistov in brah-manov, 15 odstotkov muslimanov, 7.7 poganov, 0.6 odstotkov Židov. Angleški profesor dr. Edward Čast je izdal statistiko, da je na svetu 1,750,000,000 ljudi. Belih je 710 milijonov (40 odstotkov, Mongolcev 510 milijonov (30 odstotkov), zamorcev 110 milijonov (6 odstotkov), raznih 420 milijonov (24 odstotkov). Profesor Čast zatrjuje v svoji knjigi, da se bodo odstotki kmalu znatno spremenili, in sicer na korist belih. - Sovraštvo med rožami. Kdo bi mislil, da je celo med nekaterimi rožami neke vrste sovraštvo. Neki rastlinoslovec je to stvar natančno preiskoval ter ugotovil, da se na primer hudo sovražita med seboj vrtnica in reseda. Položil jih je z drugimi cvetlicami vred v vazo, napolnjeno z vodo. Do-čim so druge cvetlice ostale lepo sveže, sta se vrtnica in reseda že po dveh urah držali tesno objeti kot bi se tepli za življenje in smrt ter sta vidno ve-neli. Pravtako menda šmarni-co druge cvetlice smrtno sovražijo. Zato se pa imata rada nagelj in solnčnica. Short Biographical Sketches of Missionaries who have labored amongst the Indians of the Northwest. REV. LAURENCE LAUTI2AR His Short Miskmary. Career And Sad Death. Bishop Baraga consented to give Father Lautischar the "exeat" from his diocese and he was received by the Very Rev. Administrator of St. Pau diocese, the Episcopal See hav ing become vacant by the death of Rt. Rev. Joseph Cretin on February 22nd, 1857. Travel ing by way of Milwaukee Prairie du Chien, and St. Paul from St. Paul to Crow Wing, a distance of 160 miles, he trav eled by stage. He was wel corned with open arms by good Father Pirc. The latter was as poor "as a church mouse;" he had not a cent of money, but fortunately, Father Lautischar had eighty dollars left after paying his traveling expenses This sum of money was truly a God-send for the intended mis sionary trip to Red Lake, where Father Lautischar was to be stationed in the very heart of paganism. With the money brought by Father Lautischar the necessary outfit for the intended journey was procured. This outfit consisted of a couple of large tents for the missionaries and their Indian guides and carriers, cooking utensils, flour pork and tea, besides the necessary church vestments, missal, chalice, etc. Moreover some of the money was used for paying the Indians and half-breeds who were to act as guides and carriers. All being duly prepared, the missionaries and their Indian companions set out from Crow Wing on foot. We do not know the exact distance from Crow Wing to Red Lake, but looking at the map of Minnesota we should judge it to be about 250 miles perhaps more, by the way the missionaries had to travel on a zig-zag Indian trail, around swamps and lakes and hills. They arrived at Red Lake on the 14th of August, after many hardships and sufferings, of which not the least was the torment endured day an dnight from clouds of mosquitoes which infest the woods and swamps and drive the poor traveler almost mad. Well does the writer remember his trip of seven miles through a Minnesota forest, or rather swamp, on his way to an Indian village To walk was out of question; had he done so the hungry, bloodthirsty mosquitoes would have eaten him alive. So he had to run, as fast as his legs could carry him, through thick and thin, through mud and slush, knocking incessantly right and left with a large handful of leaves and branches to keep the pests from flying in to his eyes and mouth and nose. Even then, after all his exertions, after battling with the foe for almost two hours, his neck and wrists were all red and swollen from mosquito bites. We can then imagine what the poor missionaries must have endured on their long trip to the Indian country. We verily believe there are more mosquitoes in one township of Northern Minnesota than in the whole state of Missouri. On the 15th of August, the feast of the Assumption of the Blessed Virgin Mary, the missionaries offered up the holy Sacrifice of the Mass on the shores of Red Lake. After a stay of six weeks, Father Pirc returned to Crow Wing, leaving Lavtizar to work at Red Lake. The latter stopped with a French half-breed by the name of Pierrish, which in the Chippewa language is the word for Peter, and would mean: Bad Peter. He was very kind to Father Lautiiar, who made his home with him and used his house as a chapel. The good missionary was assiduous in giving instructions to both Catholics and pagans. At his arrival he found but ten half-breed Catholic families on the reservation. They had been baptized many years ago by Bishop Baraga at Lake Superior, but had forgotten almost everything about religion. The Indians liked the young, warm-hearted, zealous missionary and listened eagerly to his instructions. In a short time he had converted several Indians and half-breeds. But his missionary labors came to a short and sad end. At the invitation of some Indians living on the other side of the lake, he went to see and instruct them on December. 3rd, 1858. When .he got' through, he started to return, although it was toward evening and a fearful blizzard was raging. The poor Father became blinded by the flying snow and sleet, so that he could not see whither he was going. Moreover, he was too thinly clad for the rigorous cold of a Minnesota winter. After wandering about on the open lake in the dark night and blinding storm he finally succumbed to the cold. His legs froze and so he could no longer walk. After crawling around for some time on the ice, he finally lay down and died ===================== wilderness after poor Indians. He left his dear mother, relatives and many friends to in-crease his merits before God. "In Arbre Croche he did much good during his three years' stay there. All praised him for his great piety and many virtues which adorned him so abundantly. That mission was too small for his Apostolic zeal and for this reason he wrote to me. I was very glad to get him. Being one in mind and soul with me, strong and always ready to work, we started on foot from Crow Wing for the upper country along the Mississippi. After a journey of three days, amid great hardships, we came to Leech Lake, Ga-Sagaswadjime kag, where 1,400 Indians awaited« us. We remained eight days with them, preached to them, and cured th esick with my homeopathic medi cines.. They listened with great great attention to us and many assured us that they would become converts. Their chiefs promised to do all they could for us, if we would but stay with them. "We walked four days more and finally reached my last station — Red Lake. Here we found ten families of half-breeds; some of them had been converted by Bishop Baraga We gave instructions to the Indians for six weeks and baptized many of them. Our dear Lawrence understood my way Like St. Francis Xavier, of acting with the Indians ad-whose death occurred on the mirably and he preached in the 3rd of December, in the great- Indian language in such an est poverty, misery and aban- humble and undearing tone donment, so Father Lautiiar that I could not help admiring likewise died in darkness, mis- him. He was dear to all. ery and cold, without the con- "The holy season (of Advent solations of religion in his last and Christmas) was approach-hour. We can imagine the suf-1 ing and duty called me to the whites to give them an opportunity to receive the holy sacraments. I gave to my assistant the choice either to stay at Red Lake, or go to some other mission during winter, or go with me to Crow Wing and stay with me there. He preferred to stay at Red Lake that he might do more good. I did not oppose him. At the same time I gave him the good advice not to leave home and go to some far-off mission during ,winter. "At last we sadly parted and I went to Crow Wing. I was just with the Fench at Belle Prairie when I received the dispatch with the sad news th^t my dear assistant had been found frozen on Red Lake. Immediately I took the proper steps to have his precious remains brought to Crow Wing for burial. His sudden death has brought the deepest sorrow to my heart and I have shed many tears. The thought that he is certainly of the number of those who pray before the throne of God for the poor Indian missionaries and their flocks has consoled me for a moment. "He had been told that on the other side of the frozen lake there were a "large number of natives who wanted to 3ee him. He started on foot, alone, and never thinking of any impending danger. As he was returning home, toward the evening, the bitter north wind was blowing hard; the messenger of Christ was to be the victim. Thus his pure soul went amid prayer and suffering to heaven. Not only in Red Lake, but also in Crow Wing, the Christians and savages mourned the death of their beloved priest for many days. "As to me, nothing can replace the loss of hini and my soul is in the greatest sorrow, though he died a happy death. I have planted on the grave of my dear friend a white Cross which, though wooden, ia blessed and moistened with my tears. It will stand till I will be able to procure a more respectable monument for the ferings and agony of the poor Father dying all alone in that dark night out on the lake. But we may be sure that he made good use of his last moments to prepare for death, offering the sacrifice of his young life to God for the salvation of the poor Indians, for whose sake he had left Fatherland and parents to perish in trying to bring them to God. There was great lamentation and sadness when, next morning, they found their dear Father dead, frozen, out on the lake, not far from the place 'on the shore where the mission house stood. After some days the good Indians decided to take the corpse to Crow Wing for burial. The only conveyance they had was a dog-train, on which they tied the box or coffin containing the Father's mortal remains. When they arrived at Crow Wing it was about Christmas — a sad Christmas indeed for poor Father Pirc. who had thus suddenly lost his dear reverend assistant and friend. His only consolation was that, the deceased having ended his pious and self-sacrificing life in the service of God, and working for the poor Indians, his soul was happy in heaven/ praying for the conversion of his poor people. He- was buried at Crow Wing on December 26th, 1858, in the cemetery adjoining the church. A wooden Cross was put on his grave. • • Writing to ' his reverend friend, Dean S. Wilfan, at No-vomesto, Slovenia, about Father Lautizar's untimely'death, Father Pirc says: "I have to inform you, most sorrowfully, that the learned and pious Lawrence Lautizar is no more. He entered a better life because the world was not worthy of him. On the day of St. Stephen I solemnly buried him in Crow Wing. He froze to death while coming from his mission. Undoubtedly he is one of the many saints in heaven. He offered to God the great gift of self-denial in choosing to leave Bishop Baraga in order to go into the eternal remembrance of my dear missionary companion." The venerable missionary composed a poem in the Slovenian language, in which he describes the great virtues and noble qualities of the lamented Father. Some years ago his remains were taken to Duluth, Minn., and buried in the cemetery lot reserved for deceased priests. The End. Čas, potrpežljivost in delavnost premagajo vse. Ko človek razvidi, da se mu nudi kaka lepa priložnost, naj se iste hitro oprime. * Meja med smehom in solzo je ozka. s Nekatere ženske govorijo rade brez pomisleka; redko pa mislijo, ne da bi govorile. tiix»i»Hiiiim»riiin!iiT»iin».tt.Tiiii,„TTT POSEBNA RAZPRODAJA Radi prevelike zaloge in pomanjkanja prostora sem prisiljen razprodati vse sledeče pomladansko blago po skrajno znižanih cenah. VSE NAJNOVEJŠE SVILENE OBLEKE ZA ŽENE < . IN DEKLETA, ŠT. 16 DO 52. Obleke vredne $ 5.75 do $ 6.50, sedaj samo ...............i.............$ 4.50 Obleke vredne $10.00 do $12.00, sedaj samo ............................$ 8.50 'Obleke vredne $15.95 do $17.00, sedaj samo ..............................$12.95 Obleke vredne $19.95 do $30.00, sedaj samo............................ $15.95 Torej najboljšo obleko dobite sedaj pri nas za samo $15.95 NAJFINEJŠE SUKNJE ZA ŽENE IN DEKLETA, ST. 15 DO 51 Spomladanske suknje, vredne $19.50, sedaj sfmo...................$16.50 Spomladanske suknje, vredne $25.00, sedaj samo ....................$19.95 Spomladanske suknje, vredne $35.00, sedaj samo ....................$25.00 Spomladanske suknje, vredne $40.00, sedaj samo ....................$29.95 Spomladanske suknje, vredne $45.00, sedaj samo ...............-. $35.00 Spomladanske suknje, vredne $50.00, sedaj samo ..................$39.50 VSE SPOMLADANSKE KLOBUKE IN SLAMNIKE ZA ŽENE, DEKLETA IN DEKLICE DOBITE SEDAJ PRI ÑAS PO POSEBNO ZNIŽANIH CENAH 150 ženskih pralnih oblek, jako pripravnih za dom, vse stalne barve in vse velikosti, vredne $1.50, sedaj samo ...................................$1.00 150 krasnih otročjih oblek za prati, garantirano stalne barve, št. 8 do 14, vredne $1.50, sedaj samo ....................».................................$1.00 NADALJE DOBITE 10r/í NA VSEM DRUGEM BLAGU V ZALOGI Mi ne kupujemo blago, katero je posebno poceni ali slabo narejeno za razprodaje in podzemske trgovine, takozvane (basement stores). Naše blago je samo prve vrste, moderno, zanesljivo in trpežno. Za obilen obisk se vam vsem najtopleje priporočam posebno pa tistim Slovencem in Slovenkam, kateri še niso nikdar bili v naši trgovini. Benno B. Leustig 6424 St. Clair Ave. NASPROTI SLOV. NAROD. DOMA CLEVELAND, O. *TTTTTTTTTTTTTTTTTITTVTTTTTTTTyyVTTT»tVTTTTTiriTTTT> 1MI preskrbujemo in prodajamo bonde javnih naprav, industrijske in municipalne bonde. Popolna poatrežba z bondi za inveatiranje in zopetno prodajo. Na zahtevo dajemo vsa pojasnila K. S. K. Jednota je pri nas kupila že veliko bondov v splošno zadovoljnost. _ t A.C.ALLYN*™ COMPANY 67 West Monroe Street, Chicago, III. NEW YORK. BOSTON. PHILADELPHIA, DETROIT, ST. LOUIS. MILWAUKEE, MINNEAPOLIS, SAN FRANCISCO. u np- Vr¿= i» -'it i i Kako vesela bo vaša mati! Ce ji prihodnjo nedeljo, na Materin dan izročite lep šopek svežih cvetlic! Pri nas dobite najlepše rože vsake vrste. SLAPNIK BROS. % 6120 St. Clair Ave. Cleveland, O. i, ' ' NAZNANILO IN ZAHVALA V nepopisni žalosti naznanjam tužno vest o smrti moje ljubljene soproge Mary Skul katero je Bog poklical iz te doline solz dne 29. marca v boljšo, večno domovino v njeni najlepši starosti 23. let. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti dne 2. aprila v cerkev sv. Jožefa, od tam pa na slovensko pokopališče sv. Jožefa. Sv. mašo zadušnico so opravili domači g. župnik Rev. J. Plevnik. Ranjka zapušča mene, žalujočega soproga in sinčka, starega en mesec dni, očeta ih mater Martin in Katarina Plut, dva brata in dve sestri, dve tete, Mrs. Mary Gaspich in Mrs. Ana Colobitch, in dva strica Mr. George Plut in Mr. John Butala. Dolžnost me veže, da se prav iz srca zahvalim vsem darovalcem cvetlic in vsem onim, ki so naročili sv. maše in sicer: Mr. in Mrs. Matt Golobič, družini Gaspich, družini George Plut, družini Frank Skul Sr., Louis Planine, družini Peter Musich, druž. Lewandowski, druž. Frank Russ Sr., Henry Plut, druž. Schmidberger, Mr. in Mrs. Frank Skul Jr., Boston Store Friends, druž. Ivanič, druž. Jos. Rakar, Jolly Boys Club, Mr. in Mrs. Albin Juričič, druž. J. Umek, druž. Fr. Moškric, Mr .in Mrs. Martin Juričič Jr., druž. Martin Juričič Sr., druž. Anton Dornik, Mr. in Mrs. Anton Umek, druž. Aleš Plut, From Friends, Miss Harriet Stukel, druž. Valentine Ambrose, Mr. in Mrs. Gregor Cesar, Mr. Mihael Cesar, Mr. in Mrs. Joseph Juričič, Mr. Frank Zabkar, Mrs. Augustij z družino, Frank Skul z družino iz So. Chicago, Mr, Anton Ukovich iz So. Chicago. Dalje se vsem prisrčno zahvaljujem za darovane vence in rože: Martin in Katarina Plut, starišem pokojnice, druž. Frank Skul Sr., Mr. John Butala, Boys from Machine Shop, Jolly Boys Club, Scott St. Goodfellowship Club, Mr. in Mrs. Zobel, družini Mrs. Butcher, My Store, druž. Joe Verbich, druž. Mik in Mrs. Fr. Rus Jr., Jackson Clothes Shop, From Friends of Mrs. Butcher Mrs. Anton Zabkar. Dalje se iz srca zahvalim našemu čast. g. župniku Father Plevniku, ki so jo prišli tolažit in ji podelili sv. popotnico za umirajoče; hvala lepa vsem onim, ki so jo prišli kropit na mrtvaškem odru in ki so jo spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujem se tudi cenj. dr. sv. Frančiška Sal. št. 29. kamor je pokojnica spadala, za oskrbo pogreba; hvala tudi pogrebnemu zavodu Nema-nich in Sin. Ti pa ljuba in nepozabljena draga mi soproga, ozir. mati, hči in sestra, počivaj v miru božjem1! in večna luč naj ti sveti! Žalujoči ostali: Anton Skal. soprog, Anton Jr. sinček, stariši, bratje in sestre. Joliet, III. dne 20. aprila 1927. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom in znancem, da je dne 7. febr. timrl moj ljubljeni soprog, ozir. oče Math Ujcich v starosti 50 let. Pogreb se je vršil dne 11. febr. iz slovenske cerkve v West Allis s sv. mašo zadušnico. v Pokojnik je bil rojen leta 1876 v vasi Velike Mune, Istra (Primorsko). V Ameriki je živel 17 let. Tukaj zapušče mene, žalujočo soprogo, dva sina v starosti 4, 18 let in dva brata: Josipa in Johna; v starem kraju pa mater, brata in sestro. Tem potom se prav lepo zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem, ki ste me tolažili v teh težkih urah in mi stali na strani. Posebno lepa hvala družini John Ujčič, druž. Butkovič, Ivan-čič, Gatkovič, Frank Mersvik, Thos. Mersvik, Mrs. Rupena za darovane vence. Lepa hvala tudi dr. sv. Jožefa št. 103 KSKJ, katerega član je bil pokojni za darovani venec in tako veliko udeležbo pri pogrebu. Torej še enkrat lepa hvala vsem skupaj! Tebi, nepozabni mi soprog in oče, naj bo lahka tuja ameriška žemljica! Večna luč naj Ti sveti! Počivaj v miru dokler se ne snidemo zopet tamkaj nad zvezdami! Žalujoči ostali: MARIJA UJCICH, soproga, JOSIP, TONY, sinova. Wauwatoosa, Wis., 18. aprila, 1927. Telefon: Rand. 1126 il Agitirajte za K. S. K. Moto! mmñ PAGE Official notice», Sportii tai Social Mwi and other ftahma Edited by Stanley P. Zupan. Address 6117 St. Claw Ave., Cleveland, Ohio. ABOUT TRAVELLING BRIDGEPORT WINS WHAT DO YOU KNOW? . "T-. * _ ABOUT K. S. K. J.? We remember Mother: "There is no velvet so soft at a mother's lap, no rose so lovely as her smile, no path so flowery as that imprinted with her footsteps." These words spoken by Bishop Thompson, express the feeling of universal human nature. Men and women frequently forget each other, but everybody remembers mother. Nature has set the mother upon such a pinnacle, that our infant eyes and arms are first uplifted to it; we cling to it in manhood; we almoet worship it in old age. The Divinity of Infancy. The mother takes man's whole nature under her control. She is the "Divinity of Infancy." Her smile is the sunshine, her words the mildest law of childhood, until sin and the world have steeled the heart. Mother's Influence. So intense is the power of motherhood, that the mere remembrance of a praying mother's hand laid on the head of infancy, has held back many a son from guilty acts when passion had grown strong. The Hand that Rocks the Cradle Rules the World. Every woman in becoming a mother takes a higher place in the scale of being. A most important work is allotted her in the ecen-omy of nations. Mothers constitute the only universal agent of civilization. Nature has placed in her hands both infancy and youth. The vital interests of America hang largely upon the influence of mothers. We say "largely," because we would not fail to give proper credit to other influences. The many schools are the great assimilative force of the nation. But even back of the public schools is the mother's influence. Home. Mother's Empire. The queen that sits upon the throne of home, crowned and sceptered as none other ever can be, is — mother. Her enthronement is complete, her reign unrivaled, and the moral issues of her empire are eternal. "Her children ries up and call her blessed." Rebellious at times, as the subjects of her government may be, she rules them with marvelous patience, winning tenderness and undying love. She so presents and exemplifies divine truth, that it reproduces itself in the happiest development of childhood — character and life. Her bemory is sacred while she live« and becomes a perpetual inspiration, even when the bright flowers bloom above her sleeping dust. She is the incarnation of goodness to the child, and hence her unlimited power. Napoleon cherished a high concecption of a mother's power, and believed that the mothers of the land could shape the destinies of his beloved France. Hence he said in his sententious, laconic style: "The great need of France is mothers." Remember your mother on Mother's Day! 1 Well, folks, let's start something again. Tatting contests, derby contests etc., we are fed up on them. We want something new. Come on you clever kids, suggest something. We will set up a decent prize again, perhaps we will give the winner ten old copies of Glasilo or a worn out oil can. Dear Fellow-members: • It seems to be best to arrange a two-game series, a home and home engagement, with whatever team you play. In that case each team would pay its own traveling expenses, and then also each team would try to make as mucli as possible on its home games to have money on hand for its road games. I do not think it will always be safe to depend on the gate receipts to pay the traveling expenses of the visiting team. The above mentioned seems better, each team to manage all its finance and pay its own expenses. In a home and home series this ought to be fair enough, the there may be exceptions. Now for a suggestion. Take the Middle West, for instance, Joliet, Chicago, Waukegan and Sheboygan have teams, add to this Milwaukee and South Chicago and any other teams that may organize in this district. Supposing each one, of these six or seven teams plays^ each other twice, if they win a game a piece from each other, then nothing will be decided, unless they play a third game. Why not band this district into a league, and do the same with other districts that have five, six or more teams? All that would be necessary would be for each team to play a home 1 and home series with each team in their groi^p. 'The tepms would arrange},, these games among themselves. Then we would give them a regular league standing after each game played. The team winning the greatest number of games in that district would then be the champs of that territory. What do you say Chicago, Waukegan, Sheboygan and all others, where ever you may be? Perhaps some of you have something better in mind, let us know about it. Sincerely yours, Rev. M. J. Butala, Joliet, 111. Some people have nerves. Glance at the following note, which comes to this office, and addressed to Miss Eveleth the winner of the recent derby contest. Dear Miss High-hat: (now with derby): You say that you expected a large sized hat. Maybe the hat did belong to Mr. Mac. How can you tell? Did you ever see them? I think the reason the hat fits a little tight on your little head is, because you apparently must have gotten a swell head because you won the derby. I would have done the same thing. I hope you will not feel insulted by this little »note, as I had intended just to solve your problem. Still thinking of the derby, I should have won. Sheik of Wheeling. Miss Toots who recently completed a round of barbershops, investigating the conditions, pro and con, has given her idea of what she thinks of malted milk. Miss Toots is very clever, modern, pleasing personality, very, very good-looking and the rest that makes her rate a No. A-l. We tell you of her so you will not think she is any different. The following is her conclusion: So many women are having their hair bobbed _ lately, or getting a neck shave, that it's almost impossible for a man to get into a barber shop. The average barber is a former sea captain, and with him it is "Women and Children first." A man can't afford to flirt with the manicurist nowadays, because his wife it liable to be sitting in one of the chairs, getting her hair cut. It's nothing unusual for a fellow to call his girl 'up and have her meet him in the barber shop. Mr. Mac says of his sweetie: ' She always sits in my lap and gets a shampoo, while I am getting a shave. I know a fellow who always goes to the barbershop with his sweetheart at 12 o'clock, and then they hold hands during their lunch hour. Tonsorial parlors are getting about as popular as automobiles and parkfc. It's only the old fashioned men who read magazines in barber chairs. All the barber shops in town are already beginning to look like the lobby of the Y." W. C. A. A lot of people think that matches are still made in Heaven — but a majority of them are started in barber shops. Let's clean up the barber shops. Toots. , FLOWERS FOR MOTHER Ella Grant Wilson Let every heart today remember mother, The sweetest word yet framed by human tongue, A truer lover yet than any other Beneath the skies, since this old world was young. The fondest memories of our hearts enshrine her, Her breast, our fount of life, our couch of state. Ah! if today our arms may not entwine her, We still may wear a flower for mother's sake. Though far from mother's arms you may have wandered, Yes! though the skies have curtained her from view, Let not her wealth of love be thankless squandered: Her fonded, latest prayer was still for you. So if today a flower you may not send her, Token of love, her joy consummate. Let memory still this loyalty extend her, And wear a flower today for mother's sake. NOTICE All girls, members of our Sacred Heart of Mary Society, No. Ill, Barberton, O., are hereby invited and urged to attend a meeting which will be held May 9th at 7 P. M., at my residence, 231 Moore St. The purpose of this gathering pertains to the program of the 20th anniversary celebration of our society, This celebration win take place tlie last Sunday of May (May 29th). Girls! It is your sacred duty to help us out as tnuch as possible at this solemn occasion. As all the arrangements pertaining to this coming celebration are in progress and, as we are expecting a big crowd, it is your obligation to do your share and duty. Came to this meeting all, without any excuser Cordially yours, Jennie Ozbolt, Secretary Arrangement Committee. 1. Why not call on that old friend you have not seen for several weeks? 2. Why not smile when you pay your gas bill? It won't cost any more. t * 3. Why not do your part in establishing justice among men? Laws alone cannot do ft, unless there is love between men themselves. . 4. Why not read one good book a week? The exclusive newspaper habit robs mentality of its digestion. 5. Why not overcome that old habit of fault-finding? You may be losing your friends on account of it. 6. Why not talk about something besides the weather and your neighbors? Rest your brain on the outside of it. 7. Why not be more careful about your children's habits? The Church cannot do it for you. 8. Why not bless God for the food on your table this noon? The high cost of living is not His fault. 9. Why not live today so that you will net be ashamed tomorrow ? 10. Why not join our K. S. K. Jednota? ORGANIZE TEAMS our young people that the K. S. Large Turnout Initial Practice. K. J. is not the only Slovenian The subordinate lodges of the organization boasting of athle-S. D. Z. (Slovenian Mutual Be- tic teams. Others are active, nefit Association), of Cleve- also. land have organized seven in- However, every K. S. K. J.er door baseball teams. The or- should strive to help make the ganization meeting held recent- K. S. K. J. the outstanding ly fulfilled its purpose as on Union in regard to athletics. May 1st, the 110th St. Park Remember, our Union was the was the scene of real activity, first Slovenian Fraternal orga-We publish the news of this nlzation to promote athletics organization, in order to notify on a comparatively large scale. A new cook may bring the best of references, but you can't eat them. Not even a school teacher notices bad grammer in a compliment. Some people appreciate beautiful things, but most people merely care for ornaments. Men who say nothing do not necessarily have the wood-sawing habiti HANKA Lužiiko-srbska povest* (Nadaljevanje) Njegove roke so jo bile pritiskale tesneje in tesneje k sebi; vroče, pekoče solze so močile njeno čelo. *Moj ljubi otrok . . . moj edini . . . zadnji!" je mrmral pri sebi zopet in zopet z napolzadušenim glasom. - Starica je bila obstala napol med vrati. Enkrat si je obrisala tudi ona preko ovlaženih oči; toda hitro je zadušila svojo gi-njenost in vrgla med moža in otroka rezke besede: "Ne bi stokal kakor stara baba, oče, ako bi dekli videl! Nemka je postala ... na znotraj in na zunaj!" Župan ni takoj odgovoril, izpustil pa tudi ni Hanke iz rok. Neveren smehljaj mu je obkrožil ustnice. "Najin otrok? Ne verjamem!" je slednjič odločno odgovoril. "Res. da se ne nosi . . ." njegova levi