2
(Posamezna Številka > vinarjev.)
W Trsta, v sredo 1 lamarja W1B
Kolnik auik
Mtfe te, ttidf tb nedelja* la pminikite,
ob 5 ijutrij.
Uftuništvo: IJHca 5». Jranči«!:a AsiSre^a	L uadsu Vrf
iophi naj se pobijajo uredništvu lista. NefisnkirsiM pismu s« n*
"sprejemajo Jn rokopisi so ne vračajo, fedajaitf) In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj Vita „Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane sadruge a •mejen Im poro^tv-n v Trstu, ulica Sv. FrančiSka A«i'<kega 3t 2<t. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
£uaša: Zi etio leto.......K 31-20
Za pol leta......................m 15 60
ia tri mesece.....................• 7 80
3« nedeljsko Izdaj* za celo leto............. 6*20
8a pol leta....................• 3*60
PosiRiem« Itevllke „tajnosti* ti prodajajo po • vinarje*, ' zastarele šlcvilke po hTvlurjev.
Oglasi se računajo n* *n i i i m •• t r v .<«: «r?e fro'one* Cene: Oglasi trg ovce v mi obrtnikov	/i'*? oo i'j vin*
Osmrtnice, zahvale, posteuice, vabita, oj>!jvi de:;.:
nih zavodov..............mm p« 10 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst . ......k. 20.— .
vsaka nadaljna vrsta ....	...... „ 2!— ,
Mali oglasi po 6 vinarje beseda, najmanj pa <J0 vinarjev
Oglase sprejema inserami oddelek „EdinosuV Naj srnin*
In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinost?* - Plača In toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Fr.-»etika Asiškega St. >0. — Poštnohranilnični račun 5t. 841.6&?
rm
2*
M.
uiiii
A V SI RUSKO.
DUNAJ, 1. (K3r.) Uradno se razglaša:
I. januarja 1918.
Vzhodno bojišče. — Prenriie.
Italijansko bojišče. — Na asia-ški planoti in v ozeirJju Mcnte Tombe ie vladalo tekom dneva srdito streljanje.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
^FROUN L (Korj Veliki giavni stan,
i. januarja 1918.
Zapaduobojišče. — Armada kraljeviča Ruprehfa: V gozdu Houthouistu in pri Paschendaele tekom dneva začasno povečan topovski ogenj. Močen angleški izvi>-ni sunek jugovzhodno Monchyja se ie Iziatovil. Južno Marcoinga smo v manjših bciih povečali dobiček >0. decembra na ozemlju. Število ujetnikov se je zvišalo za par oficirjev in 70 mož. — Armada nemškega cesarieviča: Severno Crosn^sa in na obeh straneh Ornesa kakor tudi severno in vzhodno St. Mshieia ie bilo topovsko delovanje od časa da časa živahno.
Vzhodno b o i »š č e. — Nič novega.
M a c e d o n s k a fronta. — Nobenih oasebnih dogodkov.
Italijanska fronta. — V ozemlju Tombe »e trajalo čez dan srdito streljanje.
Prvi generalni kvartirmojster ril. Ludendorff. BOLGARSKO.
SOFU A, 31. (Kor.) Generalni štab po-roča: Macedcnska fronta: Na Crveni steni in pri Bratindolu uspešni ognjeni r.a-oadi naše artiljerije r»a sovražne postojanke. Severczapadno Bitolja so naši napadalni oddelki vdrli v sovražne strelske jarke in se vrnili s plenom. Jugozapadno Dojrana se je topovsko delovanje za kratek čas povečalo. Južno Dolnega Poroja je bil močen angleški pehotni oddelek razgnan i i se je moral umakniti v neredu. — V Dobrudži premirje.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
31. decembra. — Včeraj so francoske čete po izdatni dva dni poprej pričeti topovski pripravi, k: je bila v prvih utranjih i^ah <e intenzivnejša, s s..ajnirti naskokom napadie sovražne postojank? med Ostsrio di Montenero in Naranznc Kljub srdit." oorairbi sovražnika so se nas* hra bri zavezniki trajno ustalili v osvojenih postojankah. Ujeli so 44 oficirjev in 1348 vojakov in uplenili 60 strojr.:c, 7 topov, več brzostrelnih topov za jarke m mnogo drugega vojnega materijala. Angleški in Francoski letalci in baterije so mnogo pripomogli k usjpehu. Sovražnik vztrajno na-dai uje obstreljevanje našii nebranjenih mest. Preteklo noč so prišli njegovi letalci v tretjič nad Padovo. Med deveto uro zvečer in tretjo uro zjutraj je bilo zmetanih več tucatov bomb. V sled obsežnih vojaških in civilnih odredb ie bilo ranjenih le 5 oseb. med njimi ena ženska. Pač pa je bila močno prizadeta bogata dedščina mesta. Bazilika del Santo in historični muzej sta bila znatno poškodovana. Naši letađcri, ki so se dvignili ponoči, so z velik'm uspehom bombardirali sovražna letališča v Avianu m Lacomini, ki so biila v pričakovanju sovražnih letalcev razsvetljena. Tekom dneva so naša letala in ponoči povodna letala z naiboHsrm uspehom bombardirala sovražna letališča med Go-degoin in Sau Fiorom in pa četna taborišča pri Torre m Mosto.
Homatfle o Rušili.
Krvavi boji v Irkutsku.
LONDON. 31. (Kor.) Reuterjev urad poroča rz Petrcgrada: Boji v Irkutsku med regularnimi četami in rdečo gardo na eni rn kozak i in kadeti na drugi strani so trajali -približno teden dni. Uporabljani so bli topovi in strojnice. Celi deli mesta so baje opustošeni. Podružnica državne ban-
P O O f, I S T F K
Slovanska strast.
Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur.
—	Razumem----— je dejai Hubert z
nekoliko porogljivim smeškum, kajti v njegovih očeh se je resnost takih vprašanj izpreminjala v smesnost, če so razpravljale i> njih ženske____— In koliko let pa
^ šteje ta gospica Sonja?
- Dvaindvajset! Toda, gospod marki, sincuLjuae se po krivici! Toliko je bila stara \ era Casuličeva, ko je streljala na geiierala Trepovega, in Zofija Bardinova ko ie 1> la obsojena na prisllovo delo v sibirskih rudnikih.
—	O, res, zločine in neumosti ckjvek lahko zagreša v vsaki starosti, pametna presoja pa je vse kaj drugega. Vaša prijateljica Senja se ini v ostalem zdi ^elo nevarna oseba, draga grotica, in čudim se, da grof Miranov----
—	Grof mi je izjavil, — ga je prekiniia, — da bo vpiivai <aa rusko viado, da bol
ke in brzojavni urad sta zgorela. Rdeča j
garda je 11 mor H a francoskega korazu-larne-' ga agenta in dva druga Francoza. Mesto gori. Prebivdstvo trpi glad. Boliševiki dobivajo ojačenja iz Krasnojarska.
Eksplozija v Kronstadtu.
LONDON, 31. (Kor.) »Times« poročajo iz Petrograda: Utrdba Peter I. pri Kronstadtu je zletela v zrak. V Besarabiji je bila ^reklamirana moldavsfka republika, ki hoče ostati v ruski državni zvezi.
Boljše viki priznal: ukrajinsko vlado.
PETROGRAĐ, 31. (Kor.) Poseben razglas sovjet ov ljudskih komisarjev pozdravlja ustanovitev resnične ljudske vlade v Ukrajini, smatrajoč rado delavcev in kmetov za pravo viado ukraginske republike in obl-jublja novi viadi te republike bratsko podporo.
Mirovna manifestacija v Peirogradu.
PcTROORAD. 30. (Kor.) Danes se je vršila tu na čast uapehom mirovnih pogajanj velika manifestacija, katere se je udeležilo več stotisoč delavcev, vojakov ;n kmetov, ki so energično pokazali, da hočejo priboriti misli splošnega miru po-po4i)o zmago. Manifestacija je bila zadnji »zrecen poziv demokracijam Evrcjpe, da naj se združijo k delu za splošen mir.
Pogajanja za premirje v Belem morju.
PETROGRAD, 29. (Kor.) Rusko odposlanstvo v svrho določitve posameznosti premirja za Belo morje je imelo danes prvi sestanek z zastopnikom nemškega admiralnega štaba, baronom Keyserlin-gom. Tudi Trockij je imeJ sestanek z nemškim odposlanstvom.
Anglija in avstro-nemški mirovni pogoji.
AMSTERDAM. 31. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Londona: Tukajšnji dopisnik »Manchester Guardiana« je izvedel. da smatra angleška vlada od Avstrije in Nemčije potom Rusije ponuđene mirovne ipogoje za. resen korak od strani osrednjih vlasti in da ima trden namen, da izroči resen in dobro premišljen odgovor, kakor hitro bodo pogoji -izročeni ofioijal-110. Lloyd George je že določil svoje potovale v Francijo, da se posvetuje o tem s Clemenceaujem.
Skupna ministrska posvetovanja.
BUDIMPEŠTA, 31. (Kor.) Ministrski predsednik dr. Wekerle je imel v nedeljo
z ministrskim predsednikom dr. Sedler-jem konferenco, ki so se je udeležili tudi avstrijski in ogrski resortni ministri. V nedeljo popoldne se je podal dr. Weker!e v cesairiev stan, kjer je bil Sprejet v avdi-jenci. Dr. Wekerle je konferiral nato z vnangim niiuistrom grofom Czerninom. Danes popoldne se je podal dr. Wekerle v vnasnje maiistrstvo, kjer avstrijski 'm ogrski ministri nadaljujejo posvetovanja.
Poljski ministrski predsednik v a v di jene i.
DUNAJ, 31. (Kot.) Cesar je sprejel danes poljskega ministrskega (predsednika Kucharzewskega v posebni avdijenoi.
Čfan gosposke zbornice - grof Tarnowski umrl.
KRAKOV, 31. (Kor.) Olan gospode zbornice, grof Stan?s!aiv Taruowski, predsednik akademije znanosti, je umrl.
Zopet pcsiuje 3 južni železnici*
Ni dolgo še, kar se temeljiteje po-bavili z upravo južne železnice, s kričečimi razmerami, ki vladajo vsepovsod pri tej, z neznosnimi krivicami, ki se godijo uslužbencem jugoslovanske narodnosti, z malomarnim zapostavljanjem Jugoslovanov: zopet smo primorani prijeti za pero, da opozorimo javnost ter merodaj-ne činitelje na najnovejši dogodek, ki se tiče posebno nas. kajti odigral se je v naši prestolnici, v sami beli Ljubljani.
Sveta jeza nas obhaja, ko vidimo, kaka vnebovpijoča krivica se je zopet dogodila jugoslovanskim železničarjem te famozne »južne«.
Zopet je prometni ravnatelj južne želez-
zaiitevađa od francoske vlade nje izročitev ruskim sodr-ščem, če bi se jaz še kedaj
sešla žnjo----Sonja je »sumljiva«, in to
že zadostuje; sicer bi se pa med njenimi listinami gotovo vedno našla kaka obremenjujoča brošura.
Gospod de BrčnaiZ je izipremenH barvo in dejal z zaistrtrm glasom:
— Milostiva gospa, bojim se za vas!___
Aii morete pomisliti, da bi kljubovala grofu Miranovemu?
Gledala ga je nelkaj časa s posiveJimi ustnicami, skrčenimi obrvmi in mrkimi očmi. Preden bi se mu popolnoma zaupala, bi biia rada črtala v srcu tega človeka, ali bi ji, v skrbi za svojo družabno brez-grajnost, morda ne odgovoril s hladno zavrnitvijo, ali da bi jo celo zasmehJj»vo odpravil ket nespametnega otroka, ki hoče imeti nevarno igračo.
Pod poizveduj očim pc-gledom teh vcM-kih, ognjevitih oči se je začela omahovati Hubertcva trdna volja; opazil je, da mu iie zaupa, in ves koprneč, da bi delii žnjo njeno skrivnost sn ji postid .neobhodno potreben, ie pc-tifctpeiui strastno:
niče, gospod Praschniker (čitaj: Prašni-1 kar) pokazal na prav izboren način, da ni le slepo orodje nemškega volksrata, ampak da je njega verni oproda; in kako zna mož svoje Nemcc spravljati na boljša, odličnejša mesta, pokažemo v sledečem.
Prometni referent graškega obratnega nadzorstva, ces. svetnik Zatloukal, sicer češkega pokolenja, a drugače hud nemški petelin, ki je svoje Slovanom skrajno sovražno mnenje pokazal o pričetku svetovne vojne, je zbog svojih »posebnih« talentov premeščen na Dunaj k centrali »za posebno uporalo«. Pri tej priliki mu kličemo jugoslovanski železničarji: pax tibi.
Na Zatloukaiovo mesto je že imenovan dosedanji prometni referent tržaškega o-bratnega nadzorstva, tudi ces. svetnik Eberhardt, ki ni sicer očitno kazal sovraštva nam jugoslovanskim železničarjem; v osebnem pomenku je bil mož celo preprijazen in gladek kot jegulja, a zato je bil kakor tiha vodica tembolj zahrbten. Tudi on je mož tiste klike, ki ima na vesti toliko in toliko krivičnih premeščeni ter zapostavljanj jgjs!. železničarjev. Eberhardt bo torej veren naslednik Zatloukala v vsakem oziru.
Vemo, prav dobro vemo, da je vam vsem, ki vas to poglavje le količkaj zanima, na jeziku vprašanje: kdo pa pride na Eberhardtovo mesto? Dragi naši, prav goiovo ne Jugoslovan, kajti to mesto smatrajo Nemci že od nekdaj za svoje posestno stanje. To mesto je že zasedel človek, k: ne pozna ni enega deželnih jezikov; dobil je je trd Nemec-Tirolec, železniški tajnik ter prometni kontrolor dr. Maks Daser.
V prvem hipu, ko srno izvedeli lo-le novico, se nam je zdela zelo neslana pred-pustna šala, a bogme, ni prazen dovtip, ampak zelo kruia in za enkrat neomajna tesnica.
Daser je prišel šele sredi leta 1913. kot novopečen prometni kontrolor v Trst ter je danes še vedno najmlajši kontrolor tega obratnega nadzorstva, sedaj s sedežem v Ljubljani. Njegove službene sposobnosti ne dosegajo nit® od da'Ieč onih mnogo starejših prometnih kontrolorjev. In vse to se je enostavno prezrlo. Pa zakaj? Ker so vsi brez izjeme, Slovenci! Nadzornika Sajovic in Malavrh sta še vedno na istih mestih, kakor do sedaj; viša revidenta Gostiša in Pregelj pa bosta še vedno garala za — druge.
In nadzornik Vrečko? Da, njega so še »pravočasno« vrgli na Zgornje Štajersko, tja, kjer je baje že cela kolonija jiigosl. železničarjev. O Vrsčku se je govorilo Javno poprej, da zasede odlično mesto prometnega referenta, ko še Eberi ardta ni bilo v Tratit, za Daserja pa še m?š ni znala. Ali ne kaže to že dovolj, da ima i'raschniker »svoj« zistem?!
2e Daserjevo imenovanje prometnim kontrolorjem nosi pečat nepravilnosti. Ko se je to mesto razpisalo, je bil v okrožnici nalašč izpuščen predpogoj, da mora biti prosilec iz krogov onih uradnikov, ki so že vodili, oziroma, ki vodijo postajo kot načelniki. Prometno ravnateljstvo si je bilo pač v svesti, zakaj je izpustilo oni pasus. Daser ni bil do takrat, in do danes še vedno ni, načelnik postaje, kar je predpogoj k stopnji prometnega kontrolorja. Pa zakaj niso zaupali Daserju vsaj ene postaje? Odgovor na to vprašanje pač prepuščamo razsodnim čitateljem.
In vendar je danes Daser na odličnem mestu prometnega poročevalca.
Pripomniti moramo, da ni dal Praschniker raiziprsati ni enega vseh teh mest, ampak je on lepo sam vse uredil, da ustreže svojim ljubljencem....
Živimo itak v težkih, skrbipokiih in grenkih časih. Tako-le postopanje paogrenjuje že dovolj trpko življenje jugoslovanskih železničarjev. Silijo nam trde in krepke besede v pero, a si jih za danes prihra-njamo. Pridejo že še časi, ko bomo mi železničarji kot svobodni Jugoslovani govorili tako jasno, da bodo naši besedi sle-
dila tudi dejanja, o katerih bodo gospodje a la Praschniker e tutti quanti potem še dolgo, dolgo razmišljali: sic transit gloria mundi.	Tacitus II.
—	Vaš sera____ razpolagajte z menoj ____
Nadja je zardela in obmfla oči v stran,
kajti ta ®Ias, ta strastna vdanost ji je bila preveč. Oposrumfla pa se fe hitro in mu hvaležno podala roko.
—	Prosim, gospod marki, — je nadaljevala, — razumite me prav. Preden vas poprosim usluge, bi rada imela vaš svet... Ubadala vas bom, teer ste v mojih očeh porobljena poštenost, in ne storila bi rada ničesar, kar hI bilo proti časti.
Molče je prikimal z glavo.
—	Zame, — je nadaljevala, — ie politika s sedmerimi pečati zapečatena knjiga. Ne razumem je eusrto aii m se ne zanimam zanjo. Ravno tako se mi ^odl s filozofijo; jaz nisem čitađa Hegela, tterze-na. K>.rla Marxa, Fo«! nierja ali Proudhona, kakor- jih ie Čitala S^Tja. Poslušala tudi nisem predavanj v Gurihu a te prepotovala Nemčije, kakor Sonja, da bi »proučevala delavsko vprašanje. Kajti storila je vs£ in ■*;rf tem živela z maJo giavniico mojega deda in babice, ki ^em H to seveda i^epu-
atiia, ko sem se om^iiia.
politike ves^l
Mirovna pogajanja in stališče grofa Czemina napram principu samodeločbe narodov. S tema dvema predmetoma — in z njima v zvezi z vmešavanjem od strani drugih dTŽav v naše notranje stvari v minerfih časih — se je bavil članek v nedeljski »Edinosti«, ki ga je pa cenzura zasegla vsega z nadjpisom vred. V nadomestilo naj dodamo par citatov iz drugih nezaseženih listov, ki trde — isto, kar smo trdili mi. — Češki državni poslanec I. Sedlak, ki želi, da bi mi sklenili z Rusijo separaten mir, ki bi m« neizogibno sledil splošni mir, piše: »Ljudski komisarji v Rusiji razglašajo orbi et urbi, da vatra-jaijo piri pravici samouoločbe narodov, da ta pravica narodov mora tvoriti bistven sestaven del mirovnih ipogaoanj, dočim sta grof Czernin in avstrijski ministrski predsednik Seiidler na način, ki izključuje vsak dvom, izjavila, da sta le avstro-o^rska parlamenta izključno poklicana, da koncnoveijajvno rešita to vprašanje za Avstro-Ogrsko. (Tu je cenzura zasegla par vrstic.) Da se to dovede do srečne rešitve v zadovoljstvo vseh avstrijskih narodov, da ne bo noben naTod gospodoval nad drugim, to je pač vredno truda najboljših mož, ker to ed'no zajamčuje na^ rodom zadovoljno bodočnost — bodočnost, v kateri se bo mogel vsak narod posvečati polnemu razvoju vseh svojih sil na mirnem, vspešnem, vsakemu posameznemu delu :n skupnosti koristnemu delu. In to je necjporečno cilj, po katerem je stremeti, z vsemi močmi.« — Praška »Union« beleži, kako boljševiki v svojih načelih streme v dosego trajnega miru za tem, da tudi politično nesamostojne narodne skupine pridejo do zboljšanja svojega položaja. Potem piše: »Osrednji vlasti se ne odtazaie temu stremljenju — kaikor trdite. Tudi oni hočete zadovoljiti svoje narodne skupine in ščititi narodnostne manjšine. Ce je to stremljenje iskreno, bi je morale ipodkreoiti z dejanj, pri nas v Avsitro-Ogirski z roformo ustav, ki jim je doslej edini namen, da bi za vedno zagotovile gospodstvo Nemcem hi Madjarom monarhije.« — Moremo pa citirati tudi nemški glas nam v prilog. Frankfurter Zeifcung« govori Nemcem v Avstriji na srce, naj uvažujeijo, da njihova polil iona pomembnost ni bila nikoli tako velika, da bi izsilila vse tako kakor oni hočejo. >2e med vojno — nadaljuje — je vtpliv nem-škonarodme misli na državno politiko u-padel in ne bo se čuditi, če odločilni faktorji, ki morajo želeti in ima|o interes na tem, da ohranijo tako mir v notranjem kakor zunaj v svecu, ne bodo hoteli uklanjati slepo le eni stranki. Avstrijski problem je na vsak način svetoven problem. Na tem mestu, ali pa nikjer drugie, se mora posrečiti, da se najde forma, ob kateri bodo mogli ljudje raizlićnih jezikov in osobitosti, živeta dru,$ z drugim.« — Mariborska »Straža« pa je konstatirala v nezaklenjenem člailku, kako je poslanec dr. Korošec konstatiral, da stališče grofa Czemina (napram vprašanju samodoločbe narodov, oziroma proti internacijonalizi-ranju tega vprašanja) ni v soglasju s praktično avstrijsko politiko v minolosti«, kako da je bilo časov, ko smo »dopuščali vmešavanje drugih držav v naše notranje razmere«. Po teh citatih more čitatelj sklepati, v kakih smereh so se gibala naša zaplenjena izvajanja.
Doiftal« ¥©§31-
Za novo leto! piše »Slov. Gospodar«: Sedaj so veliki časi. Ljudje umirajo v trumah, ond pa, ki so ostali, mislijo ob svojih dragih mrličih velike misli za bodočnost. Družabne razmere se morajo spremeniti, iavne stvari kreniti na drug tir, da ne pride nikdar več nad človeštvo toiiko gorja
—	Koliko ie odtedaa?
—	Dve le4i____O mož ena sem dve leti.
Toda pomislite, gospod marki, da se nam Rusom zdi Sonjino ravnanje čisto naravno. Pomislite santo, koliko bogatih m lepih deklet je zapustilo vse. da bi živele med ubožci in delavci, da bi poizvedovale o njihovih potrebah, da bi odpomogle, kolikor je mogoče, da bi jim nudile .tolažbe in podpore____Prav pogostoma mrzka beseda »nihiltzem« ne pomenja nič drugega, kot ljubezen napram nizkim in nevednim,
razedinjenim____ Toda ta ljubezen je
dejanska in Često poraja najvzvišenejše samožrtrvovaoije!____Kako morete zahtevati, da naj bi grajala to vrsto nihilizma, kako moretfe zahtevati, da naj se ga bojim?____O, gospod marki, jaz verujem
trdno, da moram izpolniti poslanstvo____
?.n s;cer poslanstvo, da med grofom Miranovim m tisočiini ljudi, ki ga preklinjajo, zasnujem vez l$ubeizni in odpuščanja, da v to temo viržem močan žarek sočutja in! dobrote, ki ga bo boJie čuva), kot pa nje- ■ v- ov oV k n i____
(Dalje.) J
in trpljenja, kakor ga vidimo in prenašamo sedaj. Jasni načrti za boljšo in veliko bodočnost našega naroda nam stojijo pred očrni. Majhni in malodušni ljudje ne sti-vijo velikih zgradb. V mjiii STcih je bojazen, je sto pomislekov, je neodločnost. Kdor v nesreči izgublja pegam, je zgubil pctflago za bodoče življenje. Mi gledamo sedanjo veliko nesrečo, srce se nam krči ob tem pogledu, duša nam ir*ka, toda nočemo se »potopiti v teh potokih krvi in sofe a, ampak rešiti se hočemo, kolikor nas je še ostalo, in začebi novo življenje. Nočemo ostati v noči, ampak skozi noč hočemo v zarjo, v beli dan. Ah, kako lepa je zarja naše svobode! Nikdar ji nismo bili tako blizu, kakor sedaj. Zato pa, ne izgubimo poguma! Naprej, naprej! Saj slovenski narod ni ustvarjen, da dgigim robuje in hlapčuje! Ne, stokrat ne! Ta dobri, pJe-nieniti narod je doJočen, da na svoji krasni in rodovitni zemlji v neskaljenem miru uživa soluce zlate svobode. Sedaj Čutimo, nvslhno in delajmo skupaj! Nihče se naj ne odstrani od nas! V urah pričakovanja se zbirajo ljudje skupaj in se tesno drže drug drugega. Le izdajalci hodijo zunai tabora sami po črni noči in iščejo stikov s sovražniki. Judeži Iškarijoti imajo svoja pota, mi dru?i hočemo ostati in hoditi skupaj nasproti- našemu velikemu cilju. Z nami v novo leito, z nami v svobodno bodočnost!
O Silvestroveiu večeru v tržaškem Narodnem domu smo objav Mi že kr itko ik>-iGčilo m smo prav tako na kratko podali glavno vsebino govora g. dr. Josipa W il-fana, ki ga je govorii oib prestopu iz starega v novo leto. Jutri podamo nekoliko obširneje nekatere misli tz tega govora, ki niso saino iprigodne, temveč trajne vrednosti.
Silvestrov večer tržaškega časnikarstva, Predsinočnjim je tržaško časnikarstvo brez raizlike narodnosti p'^ >č priredilo svoj skupni družabni večer, da v bratski družbi proslavi pričetek Novega leta. Sestanek s primerno večerjo se je vršil v »Palast-hotelu« ter je ootakel v neprisiljeni zabavi in konverzaciji, med govori in petjem. Tovariša Giacomelli in Passjgli sta v vznesenih besedah izrekla novoletna voščila. Za izborao postrežbo je fpcskrbel ravnatelj Schalk, ki je istotako Čest tal tržaškemu časnikarstvu. — V nedeljo, 13. t. m., se bo vršil ustanovni o»bČni zbor »Mednarodne organizacije tržaških in primorskih časnikarjev.«
Križev pot za petne liste. Prejeli sino: V ipetkovi številki ste pisali o kri zevem potu, ki ga imate, če se hočete kam geniti. Ali sipadate pod komisarijat v ulici Luigi Ricci? A"ko ne spadate semkaj, gotovo ^e ne veste, kaj se pravi delati pokoro, pravcato :;x>koro pred prejemom potnega I sta. Čudo ni, če se vsakdo boji tega koursa-rijarta in gre tla le proti svoji volji in komaj čaka, da se od tam zopet togu3*i. V času od 9 do 12 doo.. ko se siptre'ecuačo ljudje na zapisnik, je na tesnem, zadušlji-vem hodniku tako natlačeno nas navadnih Zemljanov, da smo kakor sardele v sodih, in če se prikaže kaj uniformiranega, tedaj se pri umikanju pohodnno noge drug drugemu. Vedeti morate, da naj si b'iie uniforma še ia<ko skromna, ima takoj vstop povsod m ni treba, da stopi v »Mo... In ko smo tako srečni, da po čakanju >ar ur pridemo pred milostne uradnike. ia-go var j aro nas 'kaikor ne nagovarjamo mil navalni zemljani najrevnejših beračev. Če le more najti najmanjšo pretvezo: p- j-di! Prideš jutri, zopet kaj dru/ega. Ko >i pa vzet na zapisnik ter si pr dpjaJ sliko, drage koleke, kupil potni list in je vse v. >-tovo, tedaj pa ti je hoditi povpraševat, aLi ti še ne dado. Godi se meni in bogve kolikim drugim tako: Vse je pripravljeno, vse je v redu, pa pridem in poprosim: »Dobim?« Uradnik v rx;'P<.ldanškMi urah, ki mora biti zelo vljuden, se odreže: ><Če si naročim čevlje pri čevljarju, moram tudi čakati par mesecev, preden rni jih rz-goiovi, čakajte še Vi za potni Ust.« Nič nimam proti lemu, da se dotični uradnik primerja s čevljarjem, ali temu nedostaje usnja, podplatov, česa pa njemu; ali morda črnila? — Drug, b »lj vljuden, morda Slovan, ker ie bil bolj krotek, me je toi t-žil: »Pridite pt>*r!edat jutri«, oni pa srdi: »Monda boste čakali še en mesec aH e več!« Reklo se mi je pa, da se sedaj v Trstu dobi potni list tekom 24 ur. Kdo si..o biti deležen take sreče, če spada pod ko-mrsarijat v ul. Luigi Ricci??
Radi itakopičenja zavitkov je od 31. decembra do 5. januarja 1918 ustavljeno po vsem Avstrijskem sprejemanje zasebnih zavitkov v Trst, na Primorsko in Kranjsko, izvzemši potrebne zavitke, nujne zavitke, pošiljatve s kvasom (drožmi) in denarne pošiljke. Smejo pa se sprejemati zavitki v tem ozemlju tudi za to ozemlje.
Pomanjkanje užlgafic. Prejeli smo: Zastonj iščemo po vsem Trstu po vseh trgo-vhiah in povprašujemo za užigafice, vendar je »Edinost« še pred tedni med ar-rovizaeruskimi stvarmi .prinesla objavo, da užr!galic ne manjka, da so na potu v Trst. Torej kje so? Kdo jih rr "Ja;?.? Imel sem se 1;panje, ua i h no ii/.i- vj r>rovi-/Hcija imela v /a i»k». Neki iinv i.«i ,e danes posodH eno skatljico; na vprašani
Sćrtrt IL
»EDINOST* tttv. 2
▼ Trstu, dat 2. januarja 191*
j-.jt jih je jo'bii, je oci.^«.;. oni, da jih jc ku-, sti^kaiija. oija, oijue iroipkič *>rvuis>kalč na uinskeca z.'. cd-, _]? aavfd^fi-a u	o-ni-nr no	ri..^	_ »
d 14 V neki ri-'rfodiinfci. kn ie kuni I nprfrrofei rafrm if«m»w^n«nA	n	'r/T^:	3V '^.IfokOMia dnizoa, tržaška ladjedelnica. Jo-
či ago, ma ia tazi!« Proda! mu je 3 šfkatijic-e za 20 vin. Izvedel sem tudi, da je imrdaJeč od Lesnega trga neka tobaikarna, kjer vsakemu pravijo, da m:majo užigalic. a svoVm izvoljencem jih prodajajo po 2 do 3 Šikat-Ijice skrbno v ipapir zavrte da drugi nc zapazijo. Draga »Ed:ncst«, pomagaj nam, cia jih dobimo tud7 drugi.
Zonetna uvedba pisemske cenzure. Vde-d odredbe z merodajtne strani se zopet uvede pisemska ceanzura v političnih ■okrajih Pulj, Opatija, Lošinj, Krk, Pazin j) o leg sodnih okrajev Poreč m Motovun kakor tudi v Rovin'u m Balu. V tem ozemlju stopijo torej zcfpet v veljavo cenzurne omejitve, ki so obstojale pred odpravo cenzure (odrprta predaja prse<m, prefpoved pismenih sporočil na .poštn:h spremnicah, nakaznicah in v zavitkih in slično).
Zavitki v Turčijo. Radi težfcoč pri prevažanju se do prefcKca ustavlja sprejemanje zavitkov v Turčijo in ravno tako odpravljanje že sprejetih, a še ne odposlanih zavitkov.
Razp!s štipundliev. Za šolsko leto 1917-18 se imao o podeliti tr'tfe »državna Stipendiji za Istro dijakom, pristojnim v kaiko občilo kopne Istre in sicer slušateljem praiva aLi zdravi'atva na c. kr. umr/erzi, v letnem znesku 31.S kron in če bi takih ne b'!o, gimnazii f<im učencem iz isite pokrajine, toda v manjšem j&neskiu letnih 168 kron. Dijaikii zdravstva ima-jo (predložiti od nrjii lastnoročno pojipr-sa li, in če so mb.do-lejni. od zakonitega zastopa odobreni in so/odpisani reverz, s katerim se obvezujejo. da bodo v slučaju, da se j-'m podeli h' endij, potem, ko dosežejo doktorsko
n/.<i oljk ipaaate v stiskalnici v svrho predelave v hidravličnih stiskalnicah, določe-nrih od 'kompetentne oblasti, iki vsaki stiskalnici (hidravlični) določi kraje iz kate-r:^prevzame trop'ne. Olje, ki se bo dobivalo, od predelave tropin, vpiše občina, oziroma njen odposlanec v poseben izkaz ter ositanc >na razpolago urada za oh'e. Ostaniki, ki se ne bodo megli izrabiti v ni-kak drug namen, proda urad za olje v svrho krmljenja. Nadal'cia obvestila se morejo dobrti v Trsta, tri. S.Lazzaro št. 1 I.
V eri kompromisov. S Tin-Janiščine nam pišejo: Dok su naši zastupnici godrne i god ne razbijali glavu, kako bi doslo do časnog »kompromisa med nama i našim narodnim proiivnic:ma i ova se njihova plemenita nastojanja razbila o poznati apetit gospode Talijana, ovdje je osobitom zaslugom gospodina upravitelja trorazred-ne hrvatske pučke Škole post'gnut ideal kompromisa med nama i Talijanima u najdelikatnijem »narodnom »pitanju, pa svraćam nanj pozornost naših narodnih bo-rioca sa zamolbom, da se mane narodnog radikalizma, kad se sve tako lako i hrtro jednim udarom dade postići putem jedno-slavne nagodbe! Eto o čemu se radi: Kako je dobro poznalo našoj javnosti, postoji u Tinjamt od godine 1914 jednorazredna talijanska pučka škcila. Kakvo pravo ima-de na eksistenciju i u koju svrhu je bila ustanovljena ta kovačnica narodnih janjičara, o toen Je besmiselno trošeti ri'eć. Za tiniansko su obiliježje benevreke i sukneni W otočić, i cigle tri obitelji u čitavam šiv olukom okružju, u k oj'm a se donekle rov ori tafijanski. Zadnje je vrijeme ta ta-li'Ja^skl kovačnica, kako me uvjeravaju.
yxmo, cia je bc!»e, če kmetijske zadruge, i sip A. Goidschjnid, paropl. družba Gero-ki hočejo za bvoje urednike kaj storiti, | limich & C. Ernest Xrausz in Julij Greger store to z zvišanjem pc'ko;niflsko-oume- j po K 50; Ivan Auspitzer, Viktor Hugon
HALI OGLASI.
!0K1J2
riinćh podiag, z v/biro višjega normala j Pontini in bratje Rauher po K 30; Fonda__
za zavarovanje, in s prikupom službenim i & Comisso, Fr. H. Schimpf in Fric Egel DlPlIml ? Jb°.i**-E* let pri kakem pokojninskemzavodu, nego po K 20; dr. Maks. Szirmai, bratiei	Piaz':* (
Kobaer, Henrik Prister, Nikolaj Cerno-
vrst® ka poj o H »bič Fran Molilo .0	I <>#
ča t, iiZ.vrševa'li najmanj pet let v istrskih sM.no trpjela na pomanjkanju bezisvijesnog
svoje prošnje c. kr. namestnlštvu do 5. januarja 1918 in dodati jim krstni* list, spričevalo o cepljenju knz in ubožni l'»sit. Ipo-tem potrdilo pristoincGiti v eno občin knp-ne Isijre, šr1cka s^riče^'ala zadmjih dveh poHet:j, vi dkošolci ipctrdMo iprc^ipo^av-
mova-ti učitelj hrvatske psičke škole, pa je tako nastalo u narodu mni'enje, da nema mej taiijaus!k.om koračnicom i hrvatskom skelom nikakve razlike, nego da je/na drugu samo upotpunjuju; i to je mn'jenje sasir.a r --r a vdan o. Odkad naime tafljjamski
da plačujejo znatne zneske za davek od lastnega pokojninskega zaklada. Uradnikom bo pogodbeno zasigurano zvišanje zavarovanja tudi gotovo ljubše, nego i;e-goiove obljube bodocil daril. Kmetijske in denarne zadruge naj to uvažujeto in naj zvišajo pokojninska zavarovanja za sveče uradnike; zakaj zakonita najnižja izmera je — to mora vsakdo priznati — z ozirom na sedanje in bodoče razmere daleko nezadostna.
Kako naj se ubranimo prometne stiske v
osebnem prometu? Železnice služijo danes pred vsem velikim potrebam vojne. — Zavodi za zgradbo lokomotiv in vozov trdijo na pomanjkanju gradbenih snovi in delavnih moči; zaradi tega je treba kolikor mogoče varovati prevozna sredstva. V železniškem prometu se mora tudi šte-diti s premogom, ker ga je veliko manj na razpolago kakor lani. Razbremenjen železniški obrat je v priti prebivalstvu, ker dobi to prihranjen premog. Promet prebivalstva se mora torej izdatno skrčiti. — Vsakdo naj zaradi tega sam omeji kolikor mogoče potovanja ter naj tako pomaga razbremeniti železnico. Vsako nepotrebno ali take Železniške vožnje, katere se da odiožiti, je torej opustiti. Voziti se more le toliko potnikov, kolikor je v vlaku prostora; na pobnike, ki vstopajo na poti, se mora tudi ozirati. Vlakov po potrebi za odpravo zaostalih potnikov ni na razpolago. Prenapolnjeni vlaki delajo v današnjih razmerah neizogibne zamude. — Nered v prometu je prvi vir najhujših nevarnosti za varnost obrata. Kdor prispeva z nepotrebnimi potovanji k prenapol-njenju vlakov spravlja sebe in druge v nevarnost.
TE x po rt piro t Hotelu B»1 Casrr na.	17t>4
gorcevich, Peter Pfeiffer in L. Nairz po K 10.
Rosa Birsa
gosUlniCarka — Trst. ul. Stadion Stev. 19
voSčl srečno novo leto
▼sem svojim cenjenim obiskovalcem, prijateljem in znancem.
ŽcKlje Kupi
v-alc« vrsto Irupujo Jako1* Mar^oa. Via Solitario 21 (p-i mestni b >1u h i i) (itiJ7
se ali ztmeaii zaživi knjiga I>jut-«cho* Lt> ehuch L Ban-1. Npisal K n. o k ia F' n zrn »lov. gimnazijo. Nasiov pove las. odJ. td.nosti
17 8
ali zani-njujo z žt\»li i>-n-. čevlji št. 4-'. Xa-iov Via Cialiioo Ua.ilei ^t. H. IV. levo.	18 B
Kupijo se
▼ina HRIBAR VILJEM- a na n^ nnh nazn nja svojim C"nj. odjamalcein, da Je d-iou večjo množino pra izvr->to<i^a belegn iu č nega vina, ter se najto^l-je piiporoča 17'»3
Mm
Ijnctrn dekanata, dali so vredni da se jim i hrvatska učitelj na opće zadovo^istvo s»vo
pc
štiinc idil.
j h džepova i trbuha, sasma s»lo/'no vode
Nalaze je ipc^eJiti za šolsko leto 1917- a-pro-vizacVu tiniinn^e oipćine, nalaze se a
18 sedem clTžavnih š't^peri^'lev za Istro v j crtkam bratom zagrijaja i talijanska i zricskn le^ii-h 168 kron za g'mnaeljske di- \ hrvatska pi-čka š!'<mTa, pa kada je talijan-jnke. priiStoV.ie v kako ohč'no ko»j>r.c !st«re,! $$$ učJ.te^i »zrjpriječen digelieniem živeža, in srcer <pet iz škofije fjrža.^ko-koper^ike, j što se če^će dogadja. zamijenjaje ga na oz Trma-dva iz skorje Porej-Pulj. Oim- ; oberl\crmar.'?o gc-spođ-'.na aipravi4e!ja hr-naz'joi. ki uživajo te štipendije, so oWe- vajteke pua:e S!<:o!e, da ne bi obnka ianji-zani posvetiti se duhov skelim stana. Fra- raca Ur»pjela, učiteljica hrvateike škele, i to vico pre»zen'taci'je ima do :čni škof. o rdi- čitav d pm pri'e i DCGlije pcd.ie. a svnju narjat. nravi-co pode»!ievania c. kr. na-mestništvo v Tnstu. PrnsUci moraio pred-ložki svHe prošnje ^kof. ordinari^it« v Trstu. Cizi rotna v Poreču, do 5. iamaiaria -1918 in dodati iim krstni lisi. stričeva'o o cerl'^rtju k*oz :n iJbožni list, potem <ld\az D^ristojnosti v kaki obč'ii kn: ne Istre in šoi^ka CjpričevaJa zadnjih dveh .polletij.
Poštni uradi Brerinj, Robič in Livek. Z dnem 8. januarja 1918 se zopet odrre'o poštni uradi Breginj, Robič ?&» Livok in sicer za sndai.i samo za pisemskope£tni promet, vstevižd službeno ki .zasebno mandac'jo.
djecai usi^T>:, da bude utsipieh bc3jd, kolesci u tom slučaju od triju jedinoj uči t čitkoj si'i na tiroraizrednoj hrvatskoj «puakoj si c al i. Toliko na moie neopiisivo zaoudeinje saznah od jednog o-d naš h in«tel:-genttnyih se'jaika a Tinianu, kon mi je sa zgražanjem sve ovo rsipri-povijedio, a da je s\re sušita istina, bez kakvog piretjeravaira, o tom -sc potom osobno osvijedoč:h. Pa zar n je ovo u eri narodnog? radikal'zma. pravo pravcato rnarodno rzdaistvo? Na koncu se obraćam na jedinog člana Hrvata a Teko- j mie<n' m ško' -krm vijeća a Tinjanu sa cm, da pr^aizi na ovalkve ne.ro-
Srečno novo leto vošči z bojnega ipolja, j ćop^r-ne koie se ne dadu svesti u sklad
kier je o'bha^ai že dru-ge božične praarfre, | sa n'ikrjkvim škol'sfcim zakonom, a da 'i ne
Kare* Bernetič. zeli prijateljem in znancem, da bi vcGe.cje praznovali. iprehoJ v u( vo leto. — Iz pu'jrke trdjTjave poliljajo pr
spominjem vrhunac beznačajneeti i narod-
Obraćam se takodjer
Isko viječe sa poniizn^
na
pi-
nn» iz.^ajjstva. t k o. a ruko škoA
isr ne čestitke: narednik Je'"♦!■:o Mate, j tanjem, da li se ovo degadga sa -znanjem Fr. Ž'berma, Ivan Mo'T.na; vedri1!; Anton isteg. Dra-ei put -nešto o aprov-izacij*, OcO-
Knežavrh, desetn ik G;uro P i ović — vsi pri bose i&ko - hecergovFfkeon pešpoka štev. 2.
Knnčiji z vinom v Istri. LVadno ?ino prejeli: Kc^:ar.eri abcir^ki ura >1 so pr ja-v vinskemu urarkt za Istro, da so mnogi producenti jn^iaii svoje vi'no )!xčanarjem, trgovcem in zasribn i :orn brez doi ČTiega dovoljenja tc«gau-raja in ne-dabi-bM»plačali istemu prVnevvk za rež jsike sijrcCke. Za-l: sc občin-iki. uradi .p? •■Ovijajo, da po izvedo iiii pc-'!z.veiJ»br/! rz: cjajo od dcl'čnMi s c-. i nenjone z.:ie e, t i da ; h po-Tejo č rn prci vi Kema urada Trstu. Proti ti:"''!!, ki dolrovo Vio rlačp''; omecr-cue zne e. se ne l>o posli nalo raidi prestrr'-a. Ever.iuaiuie s&roV.ve. z.'ružene z iztirjava-njeiii. rnovrne vijnski urad za Istro.
Urad za clie v l?tiit u-itanovlioi z na-red»bo c. kr. ministrstva za ljudsko r"re-li.rano, javlja slcdt-^e: Odškod.n'na za s:i-
blto u ipodcrfni Sa^. Potra u Sumi. — Kolega: prinaša deklaracije cd 30. svibnja.
Portzijsltl foid ali višle penzijsko zavarovanje? »Zadrana« je objavila sledeči članek, važen za zadružne organizacije: V za.fnjem čaeu se v časopisih zadra>?rnth orgaciizac"j mnogo razpravlja vprašanje, ali naj za pokojnine uradnikov tvorno in z vsakoletnimi dcdaAki iz čistega dolr.cka mine " jo takozvane pd!cojninsSke zaklrde, cM pa naj zvišajo pokojniirka zavarovaroa pri pr«koin!?.nskšh zavodih. Zagovorniki perz'}s3k?h fondov pravijo, da ne zahtevajo sleJeV n-l:cikih upravnih stroškov in ta«ko »z obratni i vred služijo dobrodelnemu na-inoivu. Poleg tega pa dovol/^jeoo vodstvom za-lTvz svobo/no po!je pri porab-i. Pri po-vketn izavodu pa je treba prispevati »tudi k i!irr*avn;m stroškom, vsled če.sar da je ta način dražji nego prv:. Vsled fcga
Podpisi na VJI. vojno poioJS?«?.
Avstro Oger ka družba za pl n K 400 000 zapuščina po kn zu Batthyany (grofu Strat -rvann) K 140.00A. A. Baker & Co. K 00.0G0, N. N., Ber a Mundstein, tv/dfca Gre in: z (nad, podp \ N. N., N. N.t po K 50.000, N. N. K 48 0^0. N. N. K 40 070, dru>ba za izrabo vodnih si v Dalm clj K 22.000, pa oplovna družba Istria-Trieste K 30.000, N. N., Josipina Wimmer, N. N., Etna Schadelorck, Josip Hcrzfe d po K 20.00H, N. N. K 18000, Anton G. Scopinich K 15(03, Alojz Zuccul n, N. N., Hugo \Ve >s, P.;nt£ileone Natale Pupovac, pokojninski zavod. Lu se Pau', Cezar Mora vi?, M. Kram r Si J. Schvva z (rad. po p.), Kern <5č Co. N. N. po K 10.000, osebje družbe za izrabo vounih sil v D. lmacji K 9.300, Berta (Jfenheimer K 8000, Anton Wagner, Ant-.n Vouk, R. Vlahov, B. E. Vass la, Štaniei na Krasu v korist vdov kega in sirotinskega sklada, Oskar Spit?er, Oskar Rado !ov!ch Emi Pollt^er, M E. Matatia (md. podp.) jakob Hirsch, M. Cum! at po K 5000, Mk. Va jalo K 4000, Fra c Zez, Eli Zernitz & Co. Marija Ofenheimer roj. Bayer (nad. podo.) dr. Karel Ofenheimer (nad. podp.), Adrjan Ofenheimer mad. poc'p.), Lan Gabar p j K 3000, Ferd. Eldhcfer K 2900, Wittine| & & Co., Paolo & F.co Tropeani, Ivan S anich. 0«ias Pomer?nz, D^metrij Marco, po K 2«:00; ( adaljen podp.); Josip Weber, Rudolf Mag', Jo-ip LCbel, Franc Hartmnnn po K 1500 T Wiliba!b Breuer, A.. Weg-c.;eL er, van Vitaglich, L. Ungar, Ivan S?ab6 po 1« 00.
N. N.t S. Prudich po K 100.000. dedič ge. Eme Karpeles in Marjane Freyb rg K 80.000, zapuščina K ivd ju D lorme K 75.000. Istrska dež. ban*a K 53.000, Via imir Pol-1 ch, N. N. po K 50 000, Sch eider & Seh »11 K J2.< 00, N. N. K 10.C00, Gustav vitez l. Slullier K 7000, R. Rechbach K 5600, ing. E. Brod K 600, Herman \Vohlfarih K 400.
Potrti neizmerne bridkosti, naznmj^roo vsem sorodn kom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je Vsemogočni našo prisrčno ljubljeno, nepozabno soprogo, mamico, sestro itd
Morilo Ribortč roj. Mont?
dsnes ob IV, popoldne ro kratkem trpljenju, previđeno s sv. zakrmenti, poki cal k sebi v boljše življenj.
Pcgreb predrage pokojnice se bo vršil v sredo, dne 2. janua ja 1918 ob 8 zjutraj iz hi^e žalosti.
Priporočamo jo vsem znnnc?ro in prijateljem v pobožno molitev. LUPOGLAVA, 31. decembra 1917.
IVAN RIBARIČ, soprog. Josip in Rudolf, sinova. — M tilda Vidoslč, Milica Čotar, Ljubica Wil!ling, Anka llaš, hčeike. — Jjsip in J <stin R veiante, bra a. — Fanl Stihovič, Ande'ina Blače, sestri. — Viktor Čot^r, že ezni ki uradnik. Aibert V. I i tli g, postni uslužbenec. Hinko llaš, c. kr. poštar, zeti.
Pogrebno podjetje Capel Tr»t, Cono 47.
mm
Češko Budjevička Resfavraciia (Bosa-ko^'a uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
r
ZOBCZORAVN K
Dr. J. Čermak
v Trsta u'ica Poste vecchle 12 vogal ulice del.e Poste.
Izdiranje zobov brez bo •
leeine. — Plombiranje. — UMETNI ZOBJE —
ar

ir. i
Sirci za šivanje in cezanlž, prnui nair.-i!2cr:i.
ai^EGliBU.&F'llilSto
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsauo popravljanje.
— Tvrdka ustanovljena lata 1S78. —
CESCO BSĐNAR
Trst. ulica Cam^anile št. 19.
ZD
Trsi, ulita 5. KicoH* 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. • C »n* /memr-.
m mBnaeii neemea
Sposoftns soffHfje
Hče po J dobrimi po^ofi zivod v Is i i. Dobijo lahko stnno^nje in hrano i redstaviti sj osebno p i tvrdd CA M J S & STOCK v Trst i, :ilica Ci r!aior št. t od 9 do 11 dop.
I
■
Trst - m Stadion 13 - Trst
Odprl o i S'izvetorniuuj
Uslupnim K z
Plno
skni j'-e olia za kitu :ke stiJkalnice i-z-naša i ot^to-ja pri 14 kron, a za in" 'nstriia'ne ati^ka^ce kron j uradnike pri pokoin^kem 12 za 1 q ci'jk. Občina ina pravico, da ;pri- ! na:niž*e
m orno ra&meram zn:>ža tt> maf<s'inaJiio (vd-škodmino za fjoedine stiskalnice v obč; ti. lzvorz oMa iz liSitre je v princij>u zabr^ijen, a dovoljeval se bo iz;em.no v i>-cciinih slučarlh, dn se prebivalstvo preskrbi s potrči iim ( »-in. Dotično dovotjcjije bo iz-da al ura • za istnsko clje proti .prediiod-rc.nu plačilu 50 vin. za 1'iter za rež':Vike strelke. Denar, ki preostane, se porabi, čim se rMikr-i-jejo režijski stroški, za po-ST" R vanje oljarstva v Istri. Za vsak po-cJVi cds»iap olja diru^ -m osebam tre.ba iz-p^s'oval.i dovoljenje rd urada za o'.je ter plajati 50 vin. za liter. Ta urad po prevzemal olje »po ceii K 16 za liter. PrGću-ceiVoom m članom njihovi-h rodbi-n ter de-eem, ki so stalno zajjosloni na njihovih poljedelskih dol h. se nakaže pri stiskanju olja za lastno porabo 8 (osem) litrov olja na glavo. Olje se bo branilo pri dotičnom županstvu, d( kJer ga urad za olje ne rr<z-devi -potem občinskih uradov. Oljtie tropine ('kolači) ostanejo v pobrani lastn'ka st-ikalJlic na razip-olago ecutrale (Oel- imd Fe6Lzomra!e) na Dunaju ter se vsled naredbe c. kr. ministrstva za ljudsko pre-hra-no po»rabi v iiaiiititrijalne svrhe. Sti-£/.:a'jnice s hidiravlični-mi prošarui, ki jih je
mnogih zadrr-gah načelo: zavodu čšm zavarovati, na drirgi strani pa <,kccn dajati negotovo upanie na svo-ječasne pris-pevke iz lastnega pokojni nekega zaklala. — Nepravilnost tega nazora je na dlani. Upravno sodišče je z razsr 'ibo z dne 8. okt. 1915 izreklo, da je dotiranje •pcdvojcijnukega zaklada z obreahiim pri-raistkem vred podvržec3 cbdačeajj in ne spada peri § 95 za.kona o osetn h davkih. Ta zakom ka določba ipravi, da se ne smejo ab 'ačiti »pris'pe\iki za preslkrbc na-stavlje ieev«. Fin. mi-nistrstv^ je z odlokom od 9. marca 1901 št. 34387 izrecno :<z-javilo, da se morajo prispevka v penzi'-ske fon-J c. bo'J\ da se plačujejo na podlagi pravne obveznosti, ali prostovoljno, smatrati za pripušten odpustni postavek. Raz-so.eno je torej, da so vsa clačMa kakega podjetja za* uradnike na kak pokojninski zavri za zavarovanje ali višje zavarovanje davka prosta, dočim so vsa plačila podjetja v od nje^a samega upravljani fond, če se ga takoj ne uporablja, p d-vržen davku na akcije. Da lah-ko zra^ic ■ dionale<c K 200, družba za izrabo vodnih ta davek, ki je zakonito določen na 10% j sil v Dalmaciji K 150, baronica Ema Lutci stega dobička. 7. ozirom na vojno do- tc -Kt. Kiichlcr & C., podružnica Depozit-kladc, na rentabilirelno doklado in na av- j ne banke, trž. čistilnica mineralnega olja, tonomne doMade na 20 in 30%, je znano. I dvorni svetnik Alfred Frankfurter, Osred-To pa fcrczdvoiuno znaša mnogo več, ne- \ nja banka nemških hranilnic in dr. Filipi
DAROVI.
Za božičnico revnih CM otrok darujejo: AI.b'n Anžič 400 K, Zvonko Tomasić 100 K. Ema Lena&si 2 K, nermeniovani 10 K, Mara Rusova 3 K, 2 neimonovani 3 K, Kf>-vačič 20 K, Tursič Flk. 5 K, Fram Ma-| te^čič 20 K, Avgust Sftabar 5 K, Malija Skabar 5 K, Ladislav Li-kar 5 K, dr. Jas. Lcvrenč:č 2 K, Mailiuzad 3 K, Peter Mi-hcJič 50 K skupaj 633, pola ge. Ive Mihe-lić. Oa. Zofika Štularjeva je nabrala v Ma- ! g rib oru 200 K. Iskrena hvala pridnim nabi-. H ralkam.
Za ranjene inl>o!ne vojeke v tuikajs i: h bolnišnicah darujejo: Jakob StOka 3000 vo'inopošt?n:h dcnisnic, 400 razglednic v barvotisJcu. 20 eovedop pi-s. papirja, 20 j g rr^teisov-omnibiis. 10 aiotosov-lisonic, 40, razbili notesov, 30 kcdeidarčkov, 6 ducatov j svinčnikov; Jakob Perhavc, ul. dellei Acqne: 4 staklenice moSkata m 4 sitekl. konjaka. Mestna Marijina družba: 8 steklenic vina, mnogo peciva. Jabolk in slad-korčkov. Prav iskrena hvala blagim daro- j vateljem.
Za dr. Krekov spomenik daTuje Ivan Grl 2 kroni. Denar hrani uprava.
Za Rdeči križ. Darovi potom uprave lista »Gazzetta di Trieste« K 170, izplačil-nica vojaških podpor št. 1 v ulici Galatti št. 5. K 208*25. izplačilnica vojaških -podpor št. 4. v ulici Marije Terezije št. 1. K 228*44, zbirka otrok in učiteljskega osobja mestnega otroškega vrtca na Vrdeli K 25'75, dr. Avgust Gregorich K 10, Ivan L. Zizechi K 20.
Za božičnico vojakov, ranjencev in voj-niških sirot so došli naslednji darovi: Av-sirijski Lloyd K 250, zav. družba »Meri-
v Tr>tn se Je preselila na Corso St. 15
v bjvfo tlatnmic« Cl. Zercowlfx A Flefio-
Velikft Izbera srebrnih ?n zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
.mu i	■ i ■ ■ ii i--1---r-----------*

in druge kovH&e
KaKor tuđ! osskourstne žeieznlnz
kupuje
HIRCELLO SCA3AR, Trst
ulica Ifienna 17
1 Movo pogrebna po^Jeftle Trst.
Corsd št. 47. (pri Trgu Piazza dslla legi?) T.:le:on 1 902.
Vrši vsa^orazredne pogrebe, prevoz mrličev na vs^ Lraje države, zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, kr-ie iz kovine in vsako vrstnega lesa v raznih oolik h, vence, sveče i. t. d. po primerni ceni. — Skladi-c a v lastnih prostorih via
de la Tesa št. 31.
B?zojavii »O O R 3ND [ O JETJE - TRST.	■

JADRANSKA
Trst, Oia Cesso fli Rispirmio ftsv. 5 (LisMa pasusa)
Kapital in rezerva K I3f200.0d3.—
Filijalke: Dunaj Tegeihoistr- sse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljani, Metko/ič,
Opatija, Split, Šibenk, Zadar.
VEoge na knjižice 3*2°o Vloge na knjlllca
©d dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrest rvanje vlog ni tekočem in žiroračunu po djgovoru. Ak editlvi čeci in na<ainice na vsa tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vreJnos ne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoiitete, delnice, srečke, valute, devize, o o ne c itd. Daje preuujrae na vrednostne papirje in bia o ležeče v javnih skladiščih. — Site tieposits. — Prodaja srečk razredne loter je. Z ivarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk ud. brezplačno. Stavoni kredi*, re nHuurs krediti. — Borzna naDčila.--lnkaso.---Menjalnica.--Eskompt men c.

Telefoni: 1463, 1793 in 2676.	Brzojavi: JADKAN^KA.
■	Uradne ura: od S do 1 popoldne	=
v pokrajini 15, bodo, oim bt> dovršeno delo go prispevek'k upravnim stroškom pokoj- Brumier po K 100; trboveljska premo- .^»a