NARODA
Ust slovenskih delavcev y Ameriki*
The largest Slovenian Dally in the United States*
V__
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelaea 3—1242
No. 222. — Stev. 222.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1242
NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 22, 1936. — TOREK, 22. SEPTEMBRA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV,
STIRl FASIST1CNE ARMADE PROTI MADRIDU
—-	y	'	"
Abesinci v Ženevi pripravljeni na boj
ŠPANSKI OTOK MAJORCA JE V ITALIJANSKIH ROKAH; LAŠKI POROČNIK UVEDEL DIKTATURO
Fašisti potiskajo vladne čete proti Madridu. — Fašisti ne pokopavajo padlih sovražnikov. — Iz Lizbone dobivajo uporniki vojne potrebščine. —-
Italijani zasedli otbk Majorca. — Mongoli pošiljajo Špancem živež.
MAQUEDA, Španska, 21. septembra. — Fašisti, tuji legijonarji in marokanski vojaki potiskajo vladne čete proti Madridu. Boji so najkrvavejši v sedanji državljanski vojni. Marokanci in fašisti so naskakovali St. Ollala, ki je zadnja vladna utrjena postojanka pred Quamedo.
Kot pravi neko poročilo na Associated Press, prodira infanterija generala Franca tako naglo, da je artilerija ne more dohajati. Po poljih je mogoče videti na stotine mrtvih vladnih vojakov.
Iz Maquede vodi ena pot 45 milj do Madrida, druga pa 24 milj do Toledo. Fašistom se zelo mudi v Toledo, da osvobodijo Alcazar, ki ga fašisti že 64 dni trdovratno branijo. Uporniki tako naglo prodirajo, da niti ne pokopavajo padlih sovražnikov.
Fašistični poveljniki trdijo, da je bilo pri Talave-ri ubitih 2500 vladnih vojakov.
V	Guadarramas pogorju na severu so se fašisti približali Madridu na 30 milj.
LIZBONA, Portugalska, 21. sep. — Španski bo letošnjo zimo primanjkovalo živeža, ker na mnogih krajih vsled državljanske vojne ni bilo mogoče pospraviti poljskih pridelkov. Toda fašistična armada dobiva vse, ker potrebuje, skozi Portugalsko.
Španski uporniki imajo v Lizboni svoje * poslaništvo* \ ki kupuje petrolej, tovorne avtomobile, ki jih pozneje predelajo v tanke, vojne potrebščine in živež za armado. -Za upornike kupuje vse potrebščine marki j Villarutia, ki večinoma plačuje s francoskim in angleškim, pa tudi španskim denarjem. Ceke za izplačilo kupljenega blaga podpisuje bivši voditelj španske katoliške stranke Jose Maria Gil Robles.
BARCELONA, Šanska, 21. septembra. — So-cijalistični list "Solidaridad Obrera" poroča, da je bil otok Majorca v skupini Balearskih otokov blizu Španske izročen Italijanom, in da je italijanski poročnik Rossini na otoku uvedel pravo diktatorstvo. Na otoku vihrajo italijanske zastave in je na njem že pristalo mnogo italijanskih aeroplanov. Italijanski častniki so utrdili otok, na katerem je že 1 1 italijanskih aeroplanov in 8 tujih protizračnih topov, ki so pred kratkim dospeli. Italijanske ladje pristajajo v pristanišču v Palmi in razlagajo vojne potrebščine. Tudi mnogo italijanskih civilistov prihaja na otok, tako da se more reči, da je klajorca že italijanska kolonija.
MOSKVA, Rusija, 21. septembra. — V Moskvo je prišlo poročilo, da žene v vnanji Mongoliji nabirajo denar, da ž njim kupijo živež za Spance, ki se bore proti fašistom.
V	petek je iz Odese odplul parnik z živežem, ka-terega so poslale ruske žene španskim družinam.
Zaloga živeža tehta 2000 ton in obstoji po veliki večini iz surovega masla, sladkorja, jajc in kon-serv.
WASHINGTON, D. C, 21. septembra. — Kot naznanja državni department, bo ameriško poslaništvo v Madridu v torek zaprto kot pribežališče za Amerikance, ki so še ostali na Španskem.
V	soboto se je v Alicante vkrcalo na ameriško krizarko Quincy 5 I ameriških državljanov.
PRISTANIŠKA STAVKA PRETI OB PACIFIKU
Na zapadni obali naglo razlagajo ladje. — Pogodba med parobrodni-mi družbami in pristaniškimi delavci poteče 30. septembra.
PREMOG BO PRECEJ DRAŽJI
Povpraševanje po premogu je zelo veliko. — Železnice in tovorni avtomobili ne morejo vršiti naloge.
SAX FRANCISCO, Cal., 21. septembra. — Ker se parobro-dne družbe boje, da bo po 30. septembru, ko poteče dosedanja pogodba med parobrodnimi družbami in pristaniškimi delavci, prišlo do stavke, so pristanišču ob pacifiški obali zelo živahna, ker prihaja dan za dnem vedno mnogo tovornih parnikov, da razlože svoj tovor prej, ko pa bo mogoče nastopila stavka.
Deset dni pred potekom pogodbe, ki je leta 1934 skončala krivavo stavko, so lastniki parnikov in organizirani pristaniški delavci in mornarji še da-ieč od sporazuma. Pristaniški delavci imajo od parobrodnih družb predlog, da vsa pereča vprašanja takoj predlože nepristranskemu odboru v poravnavo, mesto da bi se pogajali naravnost s parobrodnimi družbami. Pristaniški delavci so ta predlog kratkomalo zavrnili. Dosedanja pogajanja do sedaj še niso dosegla nikakega u-speha.
Ker je bil nedavno parnik President Hoover, ki je last Dollar Steamship Company, (> dni pridržan v pristanišču, ker se posadka zaradi odslovitve njenega delegata ni hotela vrniti na parnik, je parobrodna družba vložila tožbo za odškodnino v znesku $79,913 proti Sailors Unioft. Parob rodna družba se je postaivila na stališče, da so mornarji s tem kršili svojo pogodbo s parobro-dno družbo.
WASHINGTON, D. C., 21. septembra. — Iz zanesljivega vira prihaja poročilo, da bo cena premoga v najkrajšem času znatno poskočila.
Ker je bilo do sedaj prodanega 27,000,000 ton več premoga kot ob istem času lanskega leta, bo zelo primanjkovalo železniških j v oz, vsled česar bodo cene poskočile.
Po nekaterih krajih železnice ne morejo prepeljati vsega premoga in premog je na mnogih krajih v velikih uinutinah nakopičen za razna industrijska podjetja.
Lastniki rudnikov pravijo, da je produkcija premoga po skočila vsled oživljenja \ težki industriji.
Da pa bi premoga primanjkovalo, na to ni misliti, ker morejo rudniki producirati še mnogo s več j o količino.
FARMERJI PRED ODLOČITVIJO
Mlekarska stavka je določena na četrtek. — Ceno $2.90 bbdo sprejeli. — Razredna razdelitev mleka mora od-pasti.
POSLOVANJE ZVEZNE POSREDOVALNICE ZA DELO
JEKLARJI ZAHTEVAJO VIŠJEPLAČE
CHICAGO, 111., 19. sep. — Delavci Carnegie-Illinois Steel Company, podružnice United Steel Corporation, zahtevajo deset odstotno zvišanje plač. Pravijo, da družba lahko ugodi njihqvi zahtevi, ker dela v zadnjem času silne dobičke.
WASHINGTON, D. C., 19. sep. — Delavska tajnica Miss Perkins je sporočila danes, da je vladna posredovalnica namestila prejšnji mesec 128,353 oseb privatnih industrijah, torej 23 odstotkov več kot meseca avgusta preteklega 'leta.
SOČUTJE SE NE IZPLAČA
FRANKLIN, Mass., 19. sep. — Iz New Yorka se je vozil Cart Barbour proti tukajšnjemu mestu. V ibližini Bridge-porta ga je neki neznanec pre-prosil, da ga je vzel na avtomobil. Ko sta bila na samotni oe-sti, je potegnil neznanec revolver, oropal Barboura za $94 in ga vrgel iz avtomobila.
naroČite se na "glas
NARODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNTF ^ ' ^R DRŽAV AK
ZBOROVANJE AMERIŠKE LEGIJE V CLEVELAND!!
CLEVELAND, 0., 19. sep. -— Sem so že dospele predstra-že Ameriške Legije, vseh udeležencev bo pa baje nad dvesto-tisoč. Po hotelih so oddane vse sobe, po slavnostno okrašenem mestu pa vlada velika živahnost. Odbor za resolucije se ba-vi s 500 predlogi, izmed katerih jih bo danih najmanj petdeset na glasofvanje.
DRUŽINSKA TRAGEDIJA
POLAND, N. Y., 21. sep. — Okoli 1000 mlekarskih farmer-jev iz 12 okrajev severnega in osrednjega dela države New York je zopet potrdilo svojo namero, da prihodnji četrtek prično mlekarsko stavko, vendar pa so pripravljeni glede vprašanja o ceni s prodajalci mleka skleniti kompromis.
Tak kompromis pa je samo mogoč, ako dosedanje odredbe glede razdelitve mleka po razredih odpadejo. Do sedaj je veljala postava, da je farmer dobil za svoje mleko različno ceno, ki je bila odvisna od tega, za kaj je bilo mleko porabljeno in je farmer prejel svoje plačilo šele potem, ko je bilo mleko predelano. Zato so se cene mleka, ki ga je prodajalec prodal kot mleko, razlikovale od cen mleka, ki je bilo predelano v smetano ali sir.
Farmerji so pa to razdelitev mleka v razrede prevzeli za jedro sedanje stavke in to so na svoje rushodu v Polandu v ne-svoje mshodu v Polandu v nedeljo zopet povdarjali in v tem oziru ne marajo skleniti nobenega kompromisa, temveč zahtevajo, da vlada to razdelitev odpravi.
" Popolnoma smo pripravljeni skleniti kompromis glede cene našega mleka," je rekel farmer E. J. Friers iz Montgomery okraja zborovalcem, ki so se sestali na nekem polju. "Toda glede odprave razdelitve po razredih nikakor ne mislimo na kak kompromis. Tukaj se nismo zbrali, da razpravljamo o mlekarski stavki, kajti stavka je bila včeraj sklenjena. Prišli smo, da se razgovorimo o vzrokih te stavke in odprave razdelitve po razredih je 'poglavitni vzrok stavke.11
V istem smislu je govoril Stanley Pisek, predsed. "New York Milk Producers Federation".
NA KONFERENCI LIGE HOČEJO BITI NA VSAK NAČIN ZASTOPANI
2ENEVA, Švica, 2 I. septembra. — Abesinska delegacija je v nedeljo dospela v Ženevo pripravljena na boj, in njen voditelj Warquex C. Martin se je odločno postavil proti govoricam, ki so mu prišla na uho, da bo abesinskim delegatom odpovedana pravico prisostvovati pri Liginih sejah.
"Ne verjamem," je rekel, "da bi mogli pošteni gentle-mani to napraviti. Po vsem tem, kar je bilo Abesiniji prizadeto, po vsem tem, kar smo trpeli, bi bilo najgrše, ako bi se kaj takega zgodilo."
Martin, ki je abesinski poslanik v Londonu, je dodal, da se bo njegova dežela obrnila na svetovno razsodišče, ako bi delegaciji bil odivzet sedež na zborovamju.
Mussolini je rekel, da italijanski delegati v pondeljek ne bodo navzoči pri zborovanju Lige narodov, ako bo abesintski delegaciji dovoljeno zase.-ti svoje sedeže. Na pripravljalni seji Liginega sveta v petek in soboto so se zastopniki velesil zelo trudili, da bi našli kako diplomatsko pot, da bi bilo mogoče Abesinee izključiti z zborovanja, samo da bi ugodili Ttaliji, toda pri tem so vedno zadeli na odločen odpor malih držav, ki so se postavile na stališče, da bi s takim postopanjem Liga narodojv Italiji priznala aneksijo Abesinije, ki še vedno članica Lige narodov.
ANGLEŠKI REKRUTI—ZANIČ
LONDON, Anglija, 9. sep — Anglija je začela rekrutirati vojake za črno vojsko, ki bi v slučaju vojne stražili skladišča, municijske tovarne, mostove itd. V to svrho so osnovali po vseh angleških mestih naborne postaje, pred katerim stoje prijazni seržanti, ki love nabornike z lepimi besedami, obljubami, čajem in pecivom. Služba traja šest let, vendar se lahko- vrne črnovojnik po šestih mesecih v privatno življenje pod pogojem, da se bo vsako leto udeležil ivojaških vaj. Z naborniki pa vojaška oblast nima sreče. Potrjen je le vsak četrti, trije so pa zavrženi, ker so slabo prehranjeni, ker imajo slabe zobe, premalo tehtajo in nimajo predpisane visokosti.
AMERIŠKI FARMERJI IMAJO VEČJE DOHODKE
WASHINGTON, D. C., 19. septembra. — Poljedelski urad je izdal danes poročilo, iz katerega je razvidno, da bodo i-meli ameriški farmerji letos 7850 milijonov dolarjev dohodkov, približno enajst odstotkov več kot lani, ko je znašal njihov dohodek 7090 milijonov dolarjev.
SMRTNE NESREČE
^AVTOMOBILI
WASHINGTON, D. C., 21. septembra. — Tekom tedna, ki se je končal IT. septembra, je v 129 mestih vsled avtomobilskih nesreč izgubilo življenje 171 oseb.
Prvih 37 tednov letošnjega leta je bilo pri avtomobilskih nesrečah uibitih 6073 oseb.
PLEASANTVILLE, N. J., 19. sep. — Policija išče truplo moža, o katerem pravi, da je "znorel, ko je gledal očeta u-mirati počasne smrti". Policisti so /vdrli v hišo, v kateri je j živel 80 letni bolehni Clifford Dorsey s svojim brezposelnim 38 letnim sinom. Truplo starca je ležalo na postelji. Možak je bil že tri dni mrtev. Na mizi so našli pismo sledeče vsebine: — Znoral sem, ko sem ga gledal umirati. Ob času povodnji boste našli moje truplo v Lakes Bay.
"Vedeti hočemo, kaj bomo dobili za svoje mleko, predno ga oddamo, "je rekel Pisek.
Zbore* val ci so sklenili, da se bodo za enotno ceno mleka pogajali s predelovalci mleka v Utica, N. Y.
Farmerji so prvotno zahtevali $3 za 100 funtov mleka. In ko je Friers vprašal zboroval-ce, ako ibi bili zadovoljni s ceno $2.90, ako "bi bila odpravljena razredna razdelitev, tedaj so vsi pritrdili.
Cena $2.90 je že sedaj v veljavi, toda samo za mleko, ki ga ljudje pijejo.
SKUPNI PIKNIK
ki so ga prireldila zadnjo nedeljo na Long Išlandu slovenska in hrvatska podporna društva s sodelovanjem nekaterih kulturnih društev, je izredno dobro uspel.
Udeležencev je bilo nad dva tisoč. Stocili so nad osemdeset sodčkov piva, spekli šestnajst jancev ter prodali več sto fun-toiv klobas.
Uspeh je moral biti tudi v gmotnem oziru zelo dober, kar bo odbor gotovo poročal.
Dobiček 'bo enakomerno razdeljen med vsa društva, ki so se zavzela za to prireditev, ki je po obsegu prekašala vse dosedanje.
BORAH PRAVI DA JE KONEC DEPRESIJE
MACKAY, Idaho, 19. sep. — Zvezni senator William E. Borah, ki upa, da bo pri prihodnjih volitvah zopet izvoljen (topot že šestič), je govoril tukaj na veliki farmerski skupščini in rekel:
— Zdi se mi, da je depresija s svojimi žrtvami in s svojimi nauki stopila v ozadje. Dovolj vzroka imamo domnevati, da se ne bo tako kmalu vrnila. Res je, da nam je pustila probleme, ki so istotako težatvni kakor depresija sama, toda ti problemi ne bodo ovirali čudovitega razvoja naših zapadnih držav.
TRI SESTRE SO SE POROČILE
_ m
FALL RIVER, Mass., 19. sep. — Danes so se poročile v cerkvi Notre Dame tri sestre, hčere družine Girard. Najmlajša je stara 22, najstarejša pa 28 let. Najefte so hišo, v kateri se bodo po poročnem potovanju vse tri naselile s sjvojimi možmi.
ifliBraiiiiiiiiiiiE»
Advertise in 'G lab Narode*'
»L2S ffafcOBfc« 1 *
New Yorlt, Tuesday; September 22, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ3j&.
Naroda"
_i i >1

(▲ Corporation) owned and PoDUalwd by SEOVKNtO "PUBLISHING COMPANY Frank flakier, Vreaddent_ H BenedlK, Tnu.
Plac* at CM WM »k
of t be eogpo—tton
•r
iddiMM of above officers:
New M Ctty, M. 1
• O L A S, NARODA" (Voice of the Pm|h)
leaned Every Day Except Sundays end HoUdeye
a edo leto velja ftMfrtfcu in
Kanado .....................$6.00
a pel leta. .........................$3.00
& fletrt leta ....»•••■•*.••.... $1.50
Za New Yafk ea eelo leto	VfXKf
Za pol leU .................... $3.60
Za InoBemstvo sa etelo leto......• $7jOQ
Za pol leta....................$3Jfc}
Subscription Yearly $8.00
T
Doplsl brez podplaa In oeebnostl ae ne prioWhiJejo. Denar naj ae blagovoli pottljatl po M one j Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ne tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
__Advertisement on Agreement
"Glas Naroda" izhaja vaaki dan lzvsesnSi nedelj ln praanlkov
"OLA8 NARODA**. 216 W. 18 th Street, New tak, N. X.
Telephone: CHelsea 3—1242
I
Pod vaško lipo.
PiSe kakor r&isU	ggJftŽK
ta
DELAVSTVO ZA ROOSEVELT A
Z malimi izjemami je vse ameriško delavstvo za Roose-velta. Pri prihodnjih volitvah bo pretežna večina ameriških de laveev oddala zanj svoj glas in mu tako omogočila ponovno iz-voliteiv.
Čemu je delavstvo za Roosevelta? Odgovor na to vprašanje je lahak.
Predsednik Roosevelt je začel odločen in neustrašen boj proti depresiji. Lačnim je preskrbel hrano, potrebnim obleko in streho nad glavo, nezaposlenim je dal delo.
Z vso (vnemo se je zavzel za delavce. Z njegovim posredovanjem jim je 'bil skrajšan delovni oas in plača jim je bila povišana. Žal, da mu je v tem iprizadevanj-u prekrižalo načrte najvišje sodišče, ki je ovrglo NRA.
Vse drugačno politiko je pa zasledoval Alf Dandon kot gofveroer države Kansas.
V njegovi državi so bili delavci slabše plačani kot po drugih državah, zmanjšal je število šol in bolnišnic ter ni vplival na zakonodajo, da bi izboljšala obupne razmere delavcev in delavk. Ničesar ni storil, da 'bi pomagal nezaposlenim.
Governer Landoo se ni prav nič trudil, da bi bil-a določena minimalna plača za ženske in otroke v državi Kansas ter ni odobril programa, ki je predvideval poštene in moderne standarde za delavce v njegovi lastni državi.
Človeka najbolj poznajo ljndje v njegovi soseščini, in dejstjvo je, da so delavske organizacije v Kansasu odločno proti temu, da bi toil Landon izvoljen za predsednika.
Življenski pogoji v rudniškem ozemlju Kansasa so izredno slabi. Delavcev se loteva bolezen silicosis (zastrupljenje s prahom), in povprečna delovna doba posameznika traja kvečjemu od osem do deset let.
Ameriški delavci niso sebični. Ne zahtevajo drugega kot primeren življenski in zdravstveni standard zase in za druge. Šele, da bi se farmerjem bolje godilo. Žele, da bi bil zajamčen pošten zaslužek učiteljem, zdravnikom, trgovcem in vsem drugim slojem. To bi bilo mogoče, kajti naša dežela ima ivsega v izobilju.
Iz »poročil kansaških šolskih oblasti je razvidno, da dobiva sedem tisoč Ijnd&košolskih učiteljev manj kot devet dolarjev na teden. Istotako slabo so plačani delavci, nameščeni v držatvnih ustanovah države Kansas.
Ameriško delavstvo se prav dobro zaveda dejstva, da podpirajo Landonovo kandidaturo <vsi izkoriščevalci in zapriseženi sovražniki delavstva.
Delavci ne bodo tako nespametni da <se bodo v tej kampanji uvrstili (V vrste svojih sovražnikov.
Položaj je torej jasen: za svoj blagor in za blagor dežele bo oddalo ameriško delavstvo svoje glasove predsedniku Rooseveltu.
a^i, 1	1 .'i	i i , i......
Študija o Peruaku in njegovi umetnoalH.
Peruškova razstava v Elv. ■Minn., je bila po veliki večini novo delo, zakaj na Cleveland* ski razstavi par let poprej s9 bila razprodana skoro vsa njel gova dela. Tako z umetniške,, kakor s finančne strani je b»bi ta prva večja razstava popoln uspeh, kar je v nemal kredit Clevelandu
Prvi vtis razstave v Minne-soti je bil ta, da je bila razstava skoro preveč enotna. Po veliki večini so bila vsa Peruš-kova dela napravljena v višnjevem in plavem stilu. Opazil pa nisem tiste mistike, tistih skrivnostnih senc, katere je kazala clevelandska razstava v tako močni reprezentaciji. O-čitno je bilo, da se je Perušek vrnil na svojem potu v iskanju nevidnega in skrivnostnega, prišel je počasi v bel dan in se ozrl okoli sebe. Na nebu je sijalo zlato solnce — a ne njemu. Narava je vabila s svojim skrivnostnim življenjem umetnika na vse strani — a on ni mogel nikamor. Kamor se je ozrl, povsod je videl same zapreke, kot ni ta svet bil ustvarjen taai za njega. Njegov tih obup in ne-možnost. da sledi v daljni svet za svojim hrepenenjem, se je iasno kazal v vseh delih. Modro, višnjevo do skoro črno-pla-vega je izražalo stanje njegove duše prav kakor da ni nobenega jasnega dneva več zan.J.
Dasi so bila krasna dela na ti razstavi, se vendar ne spominjam nobene p°sebne slike, menda zato ne, ker je obupa itak na svetu v vsakem človeku dovolj. Če človek ne more imeti vsega, naj ima vsaj to, kar mu pri sije svetlega skozi skromno okno.
V nadaljnih letih je Perušek iskal — iskal sebe in novih izrazov za svojo umetnost. Zanimiva za to dobo je tyla slika, ki sem jo videl pred /tremi leti. Gozd, na levo in desno, močno, izrazov i to drevje, v sredi pot. ki je držala v notranjost do neke zgradbe. Ko se«n zagledal to sliko, je tilo prvo. kar mi je prišlo na misel, da bi jo prere-zal čez polovico da bi dobii dva prav čedna dela. Šele kasneje
velika sila je bila v njih, da .»xso obupali, popadali, kakor iesen&ki list raz drevo. Naša javnost jih ni videla, dokler so živeli in vodili svoje b;> to. L.e kadar jih ni bilo več, je zazijalo nekaj praznega okoH nas in šele potem smo se spomnili: ni ga več Tn, prišli smo odprtih src m skesane duše z lučkami v rokah, da svetimo na življenski poti umetnikf;, ko je bilo njegovo oko "že zaprto in življensko trpljenje 'končano.
Pred skoro desetimi leti šo mi v Ljubljani pravili, kako jtp spomenik imajo na pokopališču sv Križa Cankai, Kete in Mura naj ne pozabim iti po-g]edat. Ampak ni?cni žel. Čemu pa? Poznal sem vse tri v 7 vljenju, imeli smo ozke pri-
i medsebojne problem:? in boje. Kaj bom hodil gled;/, i\ omenik hvaležnosti po smrti, k<. vem tla je vsak za^.e n^sil svoj križ na Kaivari;o brez Simeona ^n Jude Tic4.i problem, ki živi danes me ! nam: je bil vselej v pretečo r»;.h easi'r v navadi.
V>i. ni m«»<rel. ker je bi1 sani revež. Kdo« bi 'Lil lahko pomagal, tistega pa ui bilo od nikjer tfko d^lgo, da ?o se zaprle trudne oči
DENARNE POSiLJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO $ HM____Din.
M5.ee
IU BE ČEME SEDAJ HIT BO HXtttAfO VAVWBXB CEHE PODTEŽEEE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI
i
vetjih lautoi kot tceraj wedeae, MU -v Urah dovoljujemo 9e bogie pogoje.
IZPLAČILA V AMBBSB« DOLARJIH UpAftfile	Mate peeUtt___J M5 4
-	- ____________410.»
»1**- - "___JIC—
" " ...................ftft-"-
* -___
'" _4KLM
kraja lapleMle v
KAK A MI A BVltonOfD CABLE BTOJBSNOfLr—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGUs Naroda'*

Perušek se je kmalu po tisti razstav: menda razjezil po besedah pesnikovih: Kdo bi vedno tužen bil — to ne more biti — zapregel je svoj voziček in šel v svet, v naravo, po inspiracije in nove motive za svoje delo. Prepotoval je skoro ves zapad in se mudil delj časa zlasti v New Mexico, koder je študiral pred vsem Indijance in njihovo umetnost. Posledice tega potovanja so bile dvojne: Perušek je prvič začel ustvarjati umetnost v polni svetlobi solnca. Sam imam eno sliko iz tega časa — ponižna južna biša z dvoriščem — vsa v solncu. Ampak to solnce ni tisto naše, ki vabi življenje iz narave. Ne pada na zelene travnike in bujno drevje, ampak k večjem na prazna, sežgana tla, na katerih se bori za svoj obstanek puščavski pelin in kaktus. Kljub polnemu solncu ti ne morejo njegova dela iz te dobe dati drugega, kakor otožen vtis, kot razstava v Ely.
Druga posebnost tega potovanja je bila indijanska do-
sem pronasel, kaj je bilo vzroki> ;nieljske siJse mei -i- o. v.^zna-za to mojo misel. Drevje na desni in levi je bilo delano v robatem, surovem stilu, sredina in ozadje pa v gladkem, prelivajočem. Umetnost pa mora imeti enoten stil, vsaj kar se tiče slikarjev, kiparjev in podobnih. Le arhitekt rabi lahko nekaj neenotnega za povdarekj Kdor ja kaki posebnosti.
Pri svojem zadnjem obisku pred dobrim mesecem sem videl Peruška v njegovih delih dokaj izpremenjenega. Ker mu ni dano, da bi mogel v prosti svet s svojo umetnostjo, se je trenutno vdal v svojo usodo. Zatopljenega v misli, kaj in kako bi, so ga zalotili zunanji človeški glasovi. Nemir, negotovost, boj za življenje in pravice, bratomorno klanje, vojne in revolucije — kaj čuda, če je Perušek vstal, brisal tisti ozki solnčni žarek, ki ga je tako rad deval na svoje pokrajine in potegnil na tistem mešfai Vnočno, rdečo črto. In tam, koder preide senca v tem-no-vršnjevo; naj pride noč, polna črna noč. Torej dve barvi, rdeča in Črna, ki se jih umetnost po navadi vselej ogiblje, ker sta pre izrazit i.
odvisen v prvi vrsti za svoje življenjske potrebščine od naš. To &e pravi: priznavajo ga vsi, podpirajo pa največ domači. Vzroka za to ne bom navajal drugega, da ima vsak narod med sabo svoje ljudi, katere podpira Nadalje: je mnogo takih, ki so veliko manj umet-' niki in veliko bolj v«akdanji trgovci. Zato so s stališča financ veliko bolj uspešni.
Perušek je do danes veliko dosegel na umetniškem polju, vendar je pa po mojih mislih vsa bodočnost še pred njim. Drevo ne Vzraste v enem dnevu in umetnik ne zaš^lovi v enem letu.
Ne poznam med nami bogatinov — četudi jih je nekaj — ki bi podpirali umetnost. Vsa
Pfcter Zgaga

V New Yorku bi se imela zagovarjati pred sodiščem Oscar in Lincoln Stevenson. Dokaza no ji<ma je bilo, da sta prodajala in razpošiljala srečke za irsko loterijo. Obravnava proti njima je bila pa odgodena. Sodnik John W. Clancy, ki je izbiral porotnike, ni mogel dobiti dvanajst oseb, ki niso bile na ta ali oni način udeležene pri irski loteriji.
Pravijo, da <krb usmrti .več
ljudi kakor pa delo. Najbrž bo podpora, ki je prišla kdaj do eden izmed vzrokov ta, da se
vlw	-j »i _	1 1__v j	a	7
ljudje raje vdajajo skrbem ka-
lernšck predstavlja s svojo umetnostjo brez dvoma največ, kar smo dosegli mi, Slovenci na tem polju Ves naš literaren trud ne šteje dosti. Ne zato, da ni b?lo med nami vsaj nekaj ljudi, ki fci bili lahko ustvarili kaj vrednega, trajnega, res u-metniškega, ampak zato, ker nismo imeli polja. Mi smo imeli okoli sebe najbolj reven in zapuščen narod iz stare domovine in dosti je, da smo dosegli vsaj to. da je narod začel Čita-ti. Če smo ga hoteli pridobiti in obdržati, smo morali dajati mu to, kar mu je bilo vsaj delo ma pojmljivo in zanimivo. Kdor bil hotel ustvarjati u-metnost v pisani besed', bi bil jstal med nami v Ameriki noči-Perušek jih rabi z veliko tan in	U«1- Jaz sem stre-
drznostjo in vpliv, ki ga puste m<?} s ^J1™ rasonJ' da Pr,/lelf na človeku, ni več otožen, am-!^1^0®3 ^ navadnesra ljud-pak obupen. V spominu mi je)	kam
posebno ostala slika, delana vl111^0"	mi ^rekr|:/nh
rjavo-rdeckastem stilu, kakor.racnne zakoni, ki so omeiah 111 je strjena kri in v sredi slike)nstovrti naseljevanje, ter s tem
tisto rahlo, nežno majsko ze
Peruška, je bila od društev in delavcev. Če vemo to, ne bomo odkladali odgovornosti z izgovori- bodo drugi. Drugih ni — mi sami smo, ki damo lahko umetniku pomoč. Njegove slike niso navadna dela, kot jih vidite 00 trgovinah, ampak u-metnost prve vrste. Karkoli kupite, ni samo podpora umetnosti, ampak investment, zakaj Peruškove slike bodo zmirom več vredne. Ker se nam naše narodno življenje tako hitro vtaplja. imejmo vsaj na zidu v svojem stanovanju spomin, da smo tudi mi nekaj zmogli in dosegli v ti deželi.
kor pa delu.
*
Šola življenja ti da najbolj pošteno diplomo. Skoda, da je ne moreš citati, ker je vklesana v kamen, ;pod katerim Itrriš.
len je — to je nekaj, kar človeka pretrese.
S tem stopa umetnik brez dvoma v neko novo dobo — ali se bo poglobil v njo in nadaljeval, ali se vrnil, kakor se je poprej, tega ne morem povedati. Vsekakor je zanimiva njegova prememba: iz mistike v otožnost, iz otožnosii v odpor, revolucijo; to so precejšni skoki
Peruškova najlepša dela so zmirom in povsod — narava, pokrajina in tihožitja. V tem ima nekaj neizrečeno lepih del. Najbolj mi pa ugaja umetnik, kadar koncentrira svojo dušo na en sam predmet. V neizbrisnem vtisu mi je ostala slika — menda je kaktus, ki meče po zemlji močne liste, v sredi pa se dviga neizrečeno lep, vos-kasto bel svet. Človeku se zdi, kakor da je vjel mesečino in napravil iz nje posamezne cVe-
' preprečili vsak načrt za bodočnost. Ko Fern list prrnesel v staro domo/m*. in pridobil za sodelovanje i« s dobre moči, je šol trud dolgih let rapidno v : ič. "Ne maramo, da drugi pišejo—jih ne razumemo, se ne zr.rimamo — piši ti, v lepi dc-besedi, kr smo te vajeni m te razumemo." Tak je b:l 1'onec.
Perušek je toliko srečnejši od nas drugih, da Ustvarja na polju, ki ima en sam jzik in koder se nikdar nič ne izpremeni bistvu. Zato je š svojimi deli poznat po širni ameriški javno sti in njegdve slike romajo večno po razstavah. Vse to je lepo in častno za umetnika- in za nas, ampak — Perušek je
maoa umetnost — risarije in' tove. Delana je z neizrečeno
okraski, kakor jih rabi primitiven narod doma. Videl sem pri več delih, kaiko je umetnik uporabljal to indijansko umetnost, ki pa ni bila v skladu z njegovim poljem. V naravo ne moreš vpleitati okraskov in risanj ker enostavno ne prenese te dekorativne umetnosti. Mogla bi se uporabljati le pri tihožitjih, v kolikor se tiče Peruš-kovega polja.
Iz te dobe je bilo tudi nekaj človeških skupin, ki mi pa niso ugajale. Zdelo se mi je, da niso bile sad notranje inspiracije, ampak le nekaka želja obračuna z nerazumljivim in nehvaležnim zunanjim svetom. Videl sem tudi par portretov," med njimi umetnikovo sliko v profilu, ki je bila po mojih mis-r lih dokaj globoko in nenavadno delo.
ljubeznijo in skrbjo, najrajši bi se bil sklonil, da bi videl, če kaj diši. Nehote sem se ozrl po študiju in mislil sem, da mora vsak čas prileteti čebelica ali metulj, ki se bo ustavila na tistem cvetu in srebala sladki med. Koliko lepote sem vide! v posameznih delih, ki leže zložena ob stenah le površno zavita v papir. Kakšna škoda se dela, da niso slike v okvirjih pod steklom Ampak vse to velja denarja, in umetnik pokriva v teh slabih Časih komaj stroške aa svoje življenje.
Človeku se težko zdi. Pred očmi so ^rste našega umetniškega ustvarjanja v preteklosti Skoro sama borba za najprimi fcivnejše življenjske ^pogoje. Ko-!iko odločnosti, vstrajnOsti in trpljenja je v vsem, kar imamo v naši umetnosti. Kako
Peruška smo dolžni ne samo podpirati, da moro v svoji u-metnosti dalje, ampak pred vsem poznati. Vračajo se normalne razmere v deželo, imamo še mnogo jr.ko živih in zavednih naselbin. Zato ne sme ostati La Srllska razstava samoten pojav, ampak začetek novega dela za našega umetnika. Med Clevelandom in New Yorkom je okoli stotisoč naših ljudi, zakaj bi ne stopile naselbine v medsebojno zvezo in na-nravile nekak načrt, da bi šla razstava umetniških del proti vzhodu prav do New Yorka. Četudi nismo tukaj posebno številni. bomo vseeno skrbeli, da bo uspeh.
Kitajsko novo leto je velikega pomena. Ko se približa ta praznik, smatrajo Kitajci za najivišjo dolžnost, da poravnajo svoje medsebojne diolgove.
Navzlic temu pa pošiljajo kristjanski narodi svoje milijonarje na Kitajsko.
*
Ne samo veliki ameriški listi, pač pa tudi starokrajsko časopisje ima posebne kotičke "Za lapoto", "Za zdravje'1, "Za gospodinjstvo*' itd.
Sotrndnik ljubljanskega li-f^ta, mora biti neki zelo originalen zdravnik, kajti v koloni "Za izdravje7' je takole odgovoril meki gospodični:
A. G. — Zaradi kosmatosti se vznemirjate in pomišljate vstopiti v zakon, boječ se da vas zaročenec kot zakonski mož ne bi notel več rad imeti? Kar brez skrbi bodite, opustite bri-jenje in posipanje kocin in ko-cinic! Poznam ta »svet kolikor toliko zanesljivo in vem, da se vašemu bodočemu možu ne zniža ljubezejnska toplina samo zavoljo vaše kosmatosti niti za odstotelk stopinje, pač pa mu vtegne ob brhki medvedki ljubezen še kaj narasti.
*
Le v tej deželi je mogoče nekaj takega: Na meji držav Calif orni je in Ne vade je velika gostilna. Polovica poslopja je v Californiji, polovica pa v Nevadi. Bara je na nevadski, gostinska soba pa na califor-nijski strani. Te dni je bil are-
Napisal se.n to malo študijo 7. namenom, d?, vstanemo počasi iz mrtvila, kamor so nas spravile razne krize in depresije. Vi vsi veste, da ne moremo večno tarnati nad tem, kar je šlo. Zavedajmo se, da smo živi in da mora življenje dalje. Ni še vse iz^rubijeno, še je dovolj vsega, sil in naroda, a še več ga bo, če sc zavedamo enega: dolžnosti naperim samim sebi In napram narodu, iz katerega >mo. Mnogo imamo še živega med nami, n združeni v skupnem name- [ ti ~an natakar George Polus.
nu bi pokazali lahko večjo, močne-jšo in vro irejšo sliko o sobi in svoii 1 stremljenjih, kakor v preteklosti.
Naročite se na "Glas Namda" največji slovenski dnevnik Združenih dr za voh.
\ Preživite BOZIC |
V STARI DOMOVINI
Gunardova progra priredi -tri . izlete v 'Staro domovino. Vsi trije izleti se bodo: vršili v času, da bo slehernemu, ki se jib udeleži, mogoče preživeti božične praznike med svojci.
IZLETI SE VRŠE NA PARNIKIH:
QUEEN MARY
,,	-ktvodphije Iz Netv Yorka:
dne '2. decembra ter 16. decembra >
AQUITANIA dne 9, decembra
Na prvem Izletu bo spremljal izletnike MILAN EKEROVtC, Plan newyorSkefca urada Canard Line; na drugem ALFRED MARKITS. ki je httotako -Clan newyordkega urada; na tretjem pa HENRY WEBER, San člkaškega urada Cunard Line.
Za vse podrobnosti glede cen, potnih listov, povratnih dovoljenj Itd.,
se obrnite na:
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" g
21« WEST 18th STREET	NEW *OKK, X Y. S
Aretiran zato, ker je knporti-ral žganje iz Nevade v Califor-nijio. To se pravi, da ga je odnašal z bare na mize, *
Pa tudi take "obsodbe kot je ta, so značilne za Ameriko:
V Emmetsburgu,, -v državi Iowi, je začel Don. Meyers uganjati vsakovrstne neumnosti.
Sodnik Joe Hand je sklenil, da ga mora zadeti zaslužena kazen. Zaradi pijanosti ga jo poslal -za trideset dni fv ječo. Ko se bo vrnil v svobodo, bo moral biti tri meseoe zaporedoma vsako nedeljo pri naši.
osmi uri Zvečer se pa ne sme brez svoje žene pojaviti na ulici.
*
Naslednje poročilce ^pričuje veliko vdanost današnjih zakonskih žena. Nekemu meščanu iv Port Elizabeth, Južna Afrika, je ušla žena. Vedel je, kje se nahaja, in ji je brax\ja-vil: — Mož nevarno zbolel!
Nobenega odgovora.
Poslal je drugo brzojavko: — Mož na smrtni postelji. — Hrepeni po tebi. — Vrni se.
.Žene ni (bilo.
Tretja braogavka se je glasila : — Mož umrl. Pridi takoj l
T^lsoj je dospela — z aero-planom — da ibi kolektala zavarovalnino.
Mož jo je toSil za ločitev zakona.
rtBIr2B HAROVI*
New York/ Tuesday, September 22," 1936
THE LARCH38T 8WTSJHE DAILY IN VJ3JSI
BMANUELA MATTI-LQEWENKREUZ:
MALA ZVEZDNICA
Spletkar dvigne mali kovčeg,
KpietKar avigne mail Kovceg, | ki je kar preobložen za nalepljenimi listki in plane k mostu J za ua ladjo. Rdečelaska in pla-volaska, ki sicer kar ne moreta videti druga druge, se prisrčno poslavljata. Stari gospodični, ki ima govorilno knjigo in svinčnik, je jasno videti, da ne more nikamor. Človek pri aparatu.. ki mu štrene las silijo na čelo, vrti ročico aparata. Njegov pomočnik žveči vivček in usmerja aparat. Gospod Viljem drži majhno deklico za roko. *4 Pozor, zdaj boš ti na vrsti Bifi!"
Zmaje z glavo, da zafrfotajo kodri izpod drzne čepice: "Napake delajo in morajo ponoviti."
Tako je, kot pravi iBfi, ki nima niti še pet let. Razen kodrov, ki jih ji je mamica ovila okrog paličice, da se pravilno pozibavajo, ima Bifi za film tudi še velike, izrazite oči, ljubek, okrogel obrazček, majcene rokice, z v stran molečim mezinčkom in pa neskončno dosti dobre volje. Če se gospe, ki pravijo Bifi. "ta frklica" razburijo, če ljubimec, ki ima na britev zlikane hlače, skoraj ko kak grof, nepotrpežljivo odpira in zapira srebrno dozo; če mož z aparatom robanti in se stara gospodična bori s knjigo in ščipalnikom in so vsi filmski igralci tako rekoč skočili iz kože, pa Bifi pozorno in odprtih ustec posluša razlago, navodila in psovke. Njej je fil-manje najvažnejša zadeva na sve<tu.
Prvikrat "nastopa" na resničnem, rečnem parniku. Zoper radovedneže so razpeli vrv ua krovu. Spredaj, med potniki, stoji velik fant z žogo v roki Ona pa se dela, ko da se niti ne zmeni zanj, vendar ga zdaj pa zdaj bežno ožine s pogledom.
Prizor s hudodelcem, ki hoče pobegniti, je posnet. Plavolas-ka in rdečelaska opazujeta svoja, z rumenilom namazana lica v zrcalu, a gospod Viljem čepi na petah in z velikanskim čopom za puder "lepša" Bifijev obraz. Octekoči in otrok sto-piclja naprej. Njeni kodri frfotajo v vetru mimo polzeče ladje. Bifi je oblečena v zgi-
bano krilce, v bluzo s plapola-jočo pentljo in čez ramo ji visi majhna torbica, ki je nanjo ja-ko ponosna Desno nogo postavi najprej in začne z jako visokim, čistim glasom brbljati svoje besedilo. Usteca prisili, glavico nagne na ramo in priliznjeno dvigne oči, kar prav izvrstno pogodi. Potniki, ki so up. oni strani vrvi, so tiho ko"V grobu. Le srebrna harfa tega hladnega, krhkega glaska pri-ž ven k e tava. Vse se mora začeli še enkrat. Bifi pogleduje režiserja, ki ji nekaj razlaga, kar radostno resno. Tako je vsa v ognju, da se ji naredi gubica nad malim, topim noskom.
Druga slika: Bifi mora na klopi naviti majhen gramofon. 0, koliko prizorov mora še obdelati! Skoraj je poglavitna junakinja filma in svoji mamici bo prinesla plačo, ko kaka zvezdnica prve vrste. Druge prizore bodo snemali popoldne: in nič več na ladji.
Približa se ko radovedna ptička. Obrazček se ji šegavo nasmiha- V slehernem ličecu je jamica. Vseh pet prstkov razkreči in malce dvigne ploščo, preden jo vloži. Zdaj zač-n|e vrteti in smešno napihne lica. Brez diha, ko močno zasopla stoji in zaploska, ko se začne gramofon odvijati. Medtem ko čakata plavolaska in rdečelaska in ližeta kislaste bonbončke in se ljubimec dolgočasi in opazuje svoje izlika-ne nohte, pa vprizarja Bifi igro z gramofonsko ploščo vedno bolj živahno. Nenadoma lepo dvigne krilce in se popraska po kolenu. Režiser neslišno za-plf.ska v odobravanje in stari gospodični zdrkne spet ščipal-nik z nosa. "Takale prefrigana frkljica!" zamrmrata obe igralki, hvala Bogu, prizora je konec!
Ladijski zvonec se oglasi. Oni veliki deček se premaguje, ali bi Bifi nagovoril ali ne. Ona ga dobro vidi, a se dela, ko da ga ne vidi. Ko da nekaj išče, sačne brskati po torbici. Tu ima lepilo za na kožo, tu salmi-jak zoper pike komarjev in on-di odekolon, kakor ona pravi Deček se odkašlja in priskutno vpraša: "Ti, ali ti vsak dan igraš?"
Važno za potovanje-
potovati v atari kraj ali dobiti kaga ed Je Min % vseh stvareh. Vsled nafte dalgo-
" ~ in toil m Je aatovanie udobno in Utic. ae **-
m predamo ne, bodisi prošnje za povratna dovoljenja,
liste, viseje te sploh vse, kar Jo sa potovanje laso. In ter
NedrfavUani naj ne se dobi is Wi ta* —i—
FUto tanj tak4J trn
In ndtfboe potovali.
Vam,
SLOVEM5C PUBLISHING COMPANY (Imel Bureau)
246 Went 18th Street
New York, N. Y.
SLOVENEC VRANSKEM VODOVJU
Preračnnjen pogled.
"Seveda, če imam pogodbo.''
"Pogodbo?" ponovi deček. "Tedaj pa zaslužiš mnogo denarja?"
"Ne, že g re," odvrne Bifi. "Mamica nima nič. Jaz skr bi m za mamico."
"Ali ne hodiš v šolo?"
"Potem bom hodila. Toda pisati že znam, zaradi avtogra-mov Ali bi ga tudi ti rad?"
Dobita listek, svinčnik najde fant v žepu. Skrbno nariše podpis. Seveda, hitro ga ne more. Tako se muči, da iztegne košček jezička, preden je napisano: Bifi Brinar.
"Pozneje bom dobila drugo ime, a zdaj grem li kosilu."
Poskoči in steče proč. Deček naglo preskoči vrv in jo še prime za rokav. Do ušes za rdi, ko ji ponudi žogo.
Bifi se obotavlja. Zazre se v pi«ana igračo. Nato strese s kodri, rekoč*
'•Jaz se nikoli*ne igram."
V jedilnici kosijo gospe in ljubimec za isto mizo. Človek od aparata je od utrujenosti zadremal med juho in pečenko, njegova razkuštrana glava mu binglja nad krožnikom. Tovariši pijo in k?dijo. Režiser streže neki tujki, ki jo je bil dopoldne spoznal.
Bifi je za svojo mizo v družbi gospoda. Viljema. Mamica jo je bila njemu izročila v varstvo. Prigovarja ji, naj poje juho. Toda Bifi juhe sploh noče. S svojimi kratkimi lehtmi jo odriva Nato ji gospod Viljem nareže piščanca. Njena bleda usteca jemljejo majhne koščke Vsi potniki se ozirajo vanjo. Ona pa — ko da ničesar ne opazi. Zmeraj ima kako vlogo v mislih, zmeraj ji je, ko da igra, odkar je majhna zvezdnica. Njen starčevski o-troški obrazček je v senci velike resnobe* Utrujena je do o-nemoglosti in jako žalostna. Venomer brblja, zdaj pa zdaj srkne vodo iz kozarca, ki ga drži oberoč, svaljka kruhove drobtine in brezbrižno gleda na obrežje in na hiše, drevorede, visoke stolpe in travnike, kjer skačejo ovce in kožice.
Pritisne se k suknjiču gospoda Viljema in dolge trepalnice se ji sklonijo.
"Jesti moraš, Bifi."
"Nočem."
"Tvoji mamici sem obljubil ..."
Bifi zamežikne z očmi. Žarek nežnosti jo prešine. Zdaj je Bifi le še lena in lačna punčka, ki hipoma zahrepeni po mamici. Vsa zasanjana in zamišljena, ko da bi bila <loma, našobi usteca in šegavo namrši nosek. Ah, kako ji je dobro, ko ni nič več "zvezda", marveč sme biti zares otrok!
Štiri leta z kslo
v srcu.
Debrecmskemu kirurga dr. Lajosu Schmidtu, ki deluje na ondotni kliniki, se je posrečila težka in nevarna operacija. Odstranil je iz srčne mišice neke ženske igio, ki .je nesrečnico mučila štiri dolga leta. Pacientka se je pred štirimi leti peljala v avtomobilu, ki je med vožnjo trčil v neko vozilo. Tedaj se ji je zapičila v srce igla, s katero je imela zapeto obleko na prsih. Odtlej je čutila stalne bolečine, toCa igle si ni upala odstraniti z operacijo, ker se je bala, da ne bi prenesla posledic kiparskega posežka. V zadnjem času pa so nastopile komplikacije, ki so ubogo ženo postavile pred alternativo: operacija
Naš naročnik Frank Cerar v Vandling, Pa., nam jc poslal pismo, ki ga je pisal njegov sin1 svoji sestri, ki je učiteljica VII. razreda ter prva slovenska učiteljica v Vandling, Pa.
Pismo se glasi:
U. S S. "QURNCY" Villefranche, Francija.
29. avgusta 1936.
Draga sestra:—
Dva tedna srno križarili po španskem vodovju, sedaj smo pa zopet tukaj in vsi smo veseli Gibraltarju smo se približali na štirinajst milj, ko smo krenili proti Malagi. Tja smo dospeli pravočasno, da smo bili priča nenavadnega prizora: vstaška letala so obstreljevala zaloge gazolina. Bil je neobičajen prizor. Dveh silnih oblakov dima, ki sta se dvignila proti nebu, ne bom nikdar pozabil. Nato smo krenili proti Valenciji No, saj smo bili pravzaprav tja namenjeni, kar smo šele pozneje izvedeli.
Zdi se mi. da je vse bolj nevarno, kakor govore in pišejo. Naša navzočnost je bila potrebna, da zaščitimo življenje in imetje naših državljanov na obali. Tam smo bili več dni. Čistili smo ladjo in se kopali ter čakali pridike, da izvršimo svojo dolžnost. Zadnji torek, ko so nas obiskali mornarji z neke angleške ladje, smo se odpeljali proti Alicante. Vozili smo se mimo krajev, ki so nam bili že kolikor toliko znani. Tudi v Alieanti sem bil sedaj že v tretje.
Tam smo vzeli na krov kakih trideset beguncev. V pristanišču je bilo zastopanih sedem različnih držav s svojimi bojnimi ladjami: Anglija, Francija, Portugalska, Italija, Nemčija, Argentina in seveda tudi Španska. Zdelo se mi je, kot da bi prisostoval seji Lige narodov. V sredo smo bili gostje angleških in italijanskih bojnih ladij ter smo si ogledali kino predstave.
Takoj nato smo dvignili sidro ter krenili proti Palmi. V četrtek smo se zasidrali v krasnem pristanišču Palma. Opoldne smo se odpravili proti Villlefranche z nadaljnimi devetimi begunci na krovu.
Pristanišče Palma je razmeroma mirna, česar se pa ne da reči o ostalih mestih na otoku Majorca. Vlada je poslala na obal oddelek vojakov ter jih ščiti z ladjami in letali. To smo razločno videli, ko smo se pozno popoldne vozili mimo trdnjave.
Pet ladij je služilo za transport, velika križarka je pa pazila, da se je vse v redu izvršilo.
Vojakov nismo videli, pač smo pa slišali grmenje topov in padanje izstrelkov v morje. Nad otokom so ležali črni oblaki. To je bil prvi boj na suhem, v čigar bližini smo bili dcsedaj.
Vožnja do Villefranche je bila mirna fn brez posebnih dogodkov. Včeraj zjutraj (v petek) smo dospeli sem. Ko smo izkrcali begunce, se nas je smelo podati nekaj mornarjev na suho. Neizmerno smo bili veseli pisem, ki so nam bila poslana iz Združenih držav.
Zdaj pa pozdravljena draga sestra. Španec bi reke]: Hasta la vista — ali — Aclios. Tvoj brat
Frank.
Pripis: Povej Albiiri, naj se dobro uči. Mogoče ji bom prinesel od tukaj kakšno lepo darilo.
	L. Ganghofer:	
	Grad Hubertus	JdiiKI
'i	:: Roman ::	
37
Schippcr, ki je spal ralilo ko mačka, se je večkrat prebudi i. Nagibalo se je že proti ju tru, ko je cul, da se je v grof o vi izbi nekaj zganilo. Neslišno je vstal in zdrknil po lestvi doli. Pol ure pozneje je zaropotala v kuhinji budilka in France se je zbudil. "Hej, Schipper, pokonci, budilka je zaropotala!" Ko ni bilo nobenega odgovora, je segel na degno, na levo v seno. "Kje pa si, Schipper?" Prestrašen je planil kvišku. "Za božjo voljo, pa ne da bi se zaspal?" Ozrl se je skozi lino in se pomiril; zunaj se je komaj svitalo. Segel je po svoji kam iz ol i in se spustil doli v kuhinjo, kjer je na ognjišču že plapolal majhen ogenj. Schipper je prišel iz grofcve izbe s kosom platna v roki.
"Kaj pa je*" je vprašal France. Schipper je potlačil prt v lončeno skledo in jo postavil nad ogenj. "Danes pa grdo gleda. Ponoči se mu je sanjalo, da kozla nikoli ne bo dobil. In ko se je zbudil, je imel vso nogo otrplo. Žuri se stran in glej, da boš z kozlom čimprej nazaj! Potem se mu bo kar obrnilo na bolje. Jaz mu moram segreti prt in, mu otreti cepelige. Zdi se mi, da ga je ujda spet putika,"
"Moj Bog, ubogi gospod!" France je zdir-jal k studencu, da bi se trmil. Ni mislil na zajtrk, in je bil s puško in palico sttafn, še preden se je prt v skledi ogrel.
Ko je prišel do prostora, kjer je grof Ege streljal, se je popolnoma zdanilo. Pod steno je našel na debelem grušču sledi na treh različnih krajih. Majaje z glavo je opazoval kri na tleh in si tega in mogel razlagati. A ni razglabljal dolgo, temveč se je začel vzpenjati gori po stezi. Po dolgem iskanju je našel v ka-menitem žlebu prostor, kjer je stal kapitalni kozel v trenutku, ko je počil strel. Sestreljena dlaka in še vlažna kri sta zaznamenjala mesto. France se je olajšan oddahnil; svetla barva in drobni mehurčki v krvi so pričali o smrtnem ftrelu v pljuča. Mirno je stopal dalje; poti, ki je po njej krenila divjačina, ni mogel zgrešiti: na levi je bil prepad, na desni gladka stena. Zaskrbelo ga tudi nič ni, ko je bilo že prav kmalu konec krvave sledi — kozel je moral malo minut po strelu poginiti in ni utegnil napraviti niti sto korakov več.
France se je dvigal in divigaJ, prešel žleb za žlebom, hodil od ene skrbi ne do druge. Nič. Začuden se je vrnil in začel slediti znova in se
ali smrt. Odločila se je za prvo. Operacija je zdaj prestana in bolnica bo, kakor se zdi, polagoma okrevala ter bo zopet sposobna za delo.
pri vsakem koraku ozirati 'doli na odprto promisee, kjer je moralo divjačino, če je padla s steze v globino, takoj opa-ziti.
Dve dolgi uri se je trudil brez nsprlia. Te-<>a,j je ugledal grofa in Schiipperja, vodečega psa na konopou. ki sta se spenjala med cvetjem gori proti steni.
Že od daleč je zaklical grof Ege:
"Hornegger, kaj pa je?"
In France, ves hnipav od razburjenja, se je oglasil doli s stene. "Tu se več ne spoznam, gospod grof, najlepši strel v pljuča, toda daleč in široko nobenega kozla!"
"Kaj? Ah, ta bi bila lepa! Zdi se mi, da moram sam tja gor!" Grof Ege je odložil puško in začel kobacati kvišku po produ, kakor bi ga vse bolečine v kolenu namali minile.
Schipper je stekel za njim in ga prijel za roko. "Toda," gospod grof! Kaj počenjate? Vi! In plezati tu gori? Z vašo nogo!"
"Izpusti! Noga sem. noga tja, ni nobene stene, ki bi ne zlezel nanjo za takega kozla. Oe je tepec tu gori izgubil ]»amet, moram iskati sam. Izpusti!"
Grof Ege se mu je iztrgal in začel razburjen lesti kvišku po steni. Molče mu je sledil Schipper s psom.
Zgoraj v žlebu sta trčila na Franceta. Ne da bi ga poslušal, se je spustil grof ob sledi na kolena, opazoval kri in vsako sestreljeno dlako. Ko se je spet zravnal, je zadovoljen prikimal. "Kozel mora ležati. Schipper, izpusti psa!"
"Toda, gospod grof," je posvaril France. "V pečeh vendar ne boste izpuščali psa! Hiter je. kaj če pade doli?"
Žile na sencih grofa Egeja so se nabreknile. "Izpusti psa!" Umaknil se je, da bi napravil prostor Sehipperju, ki je zapeljal psa na sled in od vezal konopec.
Cvileč je začel Jelenko slediti in je izginil za škrbino. France je liotel za njim, toda grof je kliknil nanj: "Pusti me naprej!" Spenjali so se gori proti skrbmi, Schipper najzadnji. Ko so prišli na ravno stezo, so ugledali psa, ki je prihajal nazaj proti njim, s smrčkom pri tleh. Dobro je kazalo in grof Ege se je zasmejal:
"Seveda! Kozel leži tu spodaj. In tam je moral treščiti doli." Pokazal je na psa, ki jc obstal na kamenitem previsu in cvileč stegal smrček čez skalo. Z mrzlično vnemo, bevskaje in drobeč z nogami je iskal pes poti navzdol.
dalje pride
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
Kdo bi ne hotel spoznati 44 Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja*V "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! 1
iz BAGuADA V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
Vsebina:
Smrt Mohamed fiJmlna; Karavana smrti; Na bega v Qoropa; Dražba En Nacr
Cena __________LM
BlžBŽKM PO JUTRO VEM
4 knjige, 688 strani, s slikami
Vsebina:
Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Samarlta; Med Jezldi
Cena_______LM
I »dajalec; Na lovu; Spet n* divjem sapadu; Rešeni milijoni; Dediči
Cena ------------8-6«
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 676 strani
Vsebina:
Kovač Šimen; Zarota z zaprekami; S golob-njaku; Mobamedanskl svetnik
IM
PO DIVJEM KTJRDI8TANU
4 knjige, 694 strani, s slikami Vsebina:
Amadija; Beg iz Ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema	Cen« —...................1JH
PO M2BU 8MPETARJEV
-4 knjige, s slikami. 577 »tarsal Vsebina:
Brata Aladlija; Koča v soteski; Mlridlt; Ob Vardarju	Cena-------L58
SATAN IN ISKAKIOT
12 knjig, s slikami. 1784 straad Vsebina:
Izseljenci; Tarna Betar; Na Sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih greta;
Naročite jih lahko pri:
KNJIGARNI
216 West 18th Street
WINETOV
12 knjig, s slikami, 1763 Vsebina.
Prvikrat na divjem sapadu; Za fi v I Jen je; NSo-čl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med KomančI in Apnčl; Na nevarnih potita; WinnetovoT roman; Sana
Bar; Pri Komančih; Wlnnetora smrt; Win* netova oporoka
J888
Ž U T I
4 knjige, s slikami, 687
Vsebina:
Boj a medvedom; Jama draguljev; Kan-čno —; Bih, in njegova poslednja pot
"Glas Naroda"
New York. N. Y.
9L9s mzmumz*
Hči druge žene
New York, Tuesday, September 22, 1 936
IME LZMGEET BWVBNE D22LJ IN VM3k.
□
53
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
"Vesel bo, oče, iu tudi jaz sem tako vesela in srečna, da ni več hud na mene. io 1» bi? strašen občutek za mene. Sem j-ae prev3Č razvajen.-i v iein ozira in mislim, da morajo vsi ij.idje biti dobri z m*:noj. Takoj mi je zelo hudo, ako kdaj kaj nasprotnega op <zina. Samo ko bi vedela, kako je pri-š'a Helga ua neumno m»sei, da sem zaročena z Grego f"
"Moj Bog. Gonda; tega ni težko razumeti. Tukaj je takih prijateljstev, kaknršno je med teboj in Grego, zelo malo. Tukaj je kaj *akegr. skoro nemogoče. Vsakdo bi prišel na m.sel, da stn skrivaj »ročeutu"
Tako reče oče. ker ni hotel, da bi Gonda ž njim prišla n*; isto slutijo. Gonda naj ostane neiskušena, ako mu l>o le mogoče to doseči.
Gonda vzdihne, ko se spomni Grege.
"Ubogi Grega. Kj? jo neki njegov stari oče? Saj mi L ci niti še povedal, kako piše."
4<Pi>e st W;ildc -1* -'. p imel v.Gotesborgu veliko tovarno ki jo je dobro proda11. 5n ,>e v Gotesborgu splošno poznan kot r.*lo premožen mož. XI se počutil več dovolj močnega, da bi še vodil tovarno in j-^ ^el v pokoj. Toda nikar ne skrbi, ga 1. va že naš a. In tr-laj mu bom jasno dokazal, da je greh proti njegovi krvi in proti njegovemu mesu, ako pusti, da njegov vnuk v težkih razmerah na Ramovi pogine. Ako je tako bogat, more Raj skrbet; za to, da pride Grega tukaj do po-š < nega ži\djenja. Ker j« tila Helena Strasser njegov edini otrok i« njegova ž".ia tudi več ne živi, se lahko dogodi, dn bo Grega iit»k«-jra <h.»r iiJ"j»ot dedič."
Gonda gle.la z velikimi očmi pred se.
"Sedai pa ubogi Grrgn nima niti toliko, da bi si mo£el premeniti podnebje Tako se bojim zanj. oče, ker je tak re-( v ž. V duhu ga še vidro vidim pred seboj, kako je zapustil pamik in šel tako po»rt od naja. In njegovo pismo, čim več j£'at ga Ijerem žalostuej.ie se mi zdi. Kar je med vrstami, j še mnogo bolj žalostno."
Oče prikima. loel je ie malo upanja, da bi Grega še k 'aj okreva1. Podedoval je svoje nežno zdravje po svoji materi iu t-iko dolgo bivanje v tropičnih krajih bi izpodko-palo tudi nitim čn^e /i[\?.vy\ Toda o tem Gondi ne govori, da je ne bi bolj žalosti!.
Naslednji več«-- pride dr. Ijevden zopet s teto Kati na večerjo. V svojer. občevanju z Gondo je zelo previden, da Helgi no bi dal k:«ke/a povoda za njeno domišljijo. Tudi Gonda je remejša k'»l navadno, četudi je dr. Leydena vedno veselo pogledovala v >čL Toda opazi, kako nenavadno tudi Helga pogleduje dr. Leydeaa in kako ljubeznivo se razgo-
v *trja ž iijim.
Po večerji pravi Rutar dr. Leydenu:
"Prosim, dr. Le\ Jen, pojdiva na teraso, bova. kadila cigareto. Imam posebuo "travo'* in bi rad slišal vašo sodbo."
Ponudi mu cigareto m gresta ven. Ko sta sama na terasi, pravi Rutar pc kratkem molku:
"Dragi dr. Le\den. moja hči Gonda mi je povedala, kaj i*.e v nedeljo dopoldne ž njo govorili. V tem oziru za sedaj n* vzamem nirakeira stališča, samo povedati vam hočem, da je moja hči v mnogih ornih zelo neiskušena in da stoji res-ii čnim stvarem pope iLoma brez moči nasproti. Nikdar se ni naučila skrivati svojih občutkov — in najbrže tudi ne ve, da je sploh kaj treba «krivati."	'
Levden obrne svoj od razburjenja prebledeli obraz, da ga luna jasno #\svet;.
"Hvala vam gospod Rutar, da me smatrate toliko vrednega, da tal o govorite s menoj. Verjemite mi, zelo sem bil i; In jen, in sem še sedaj, ko sem vašo gospico hčerko vžalostil,; ve da bi sam ved-' p hcM. Ako vi kot oče svoje roke raz-gnete čer to čudo rito bitje, kako dobro vse to razumem! Toda svojo besedo vam dam, od moje strani ne bo ničesar storjenega, kar bi moglo kaliti njeno srce. Ali smem v tej uri popolnoma odkrito z vami govoritif"
"Prosim."
"Oprostite mi. vito A izberem ravno to uro za to, kar vam hočem povedati, pa ravno zate, ker ste vi v tej* zadevi I/.pregovorili prvo besed., seir se opogumil. Vašo hčerko Gondo ljubim. Toda pio3im, ne smatrajte to za kako snubitev. Zal. da niseri šc v položaju, da bi mogel svoji ženil a svoji strani nuditi brezskrbno življenje. Toda trdno i

Je Lahka Kaja!
Ce pogosto povpraševanje vodi le trajnemu kajenju —
Če prižigale cigareto b cigareto, delate pod priti*, kom — pod naporom . . . kako boste cenili v »o zaščito, ki jo nudi ta silno okusna lahka kaja! Kajti z vsakim osvežujočim potegijajem se boste veselili pristne mehkobe nežnega tobaka iz srednjih listov . . . prijazna, rahla kaja ... in idealna lahka kaja, ki je brez nekaterih rezkih dražljivcev, odstranjenih z Lucky Strike izključnim "Toasting" procesom. Če delate hitro in hitro kadite, ne pozabite seči po lahki kaji ... ne pozabite seči p«
Luckv! -
ZADNJA NOVICA!

ZA "STALNO* KAJENJE Lahkq Kaja!
V onih tnkih časih v«. Ug« d na, ko sezate po cigareto za cigareto . . . mislit« n« vaš« grlo . . . ter sezite po Lucky. Lahka tea ja |« reč kot dober okus.
Lahka Kaja nudi zaščito va-«•9« grla.
Dobil "Sweepstakes" S krat zapovrstjo!
Mr. Ck» Morris, »Ur 19 let, is Daw*«« Spring«, Kentucky, zna sarea Ubirati. On je dola 5 tednov zapovrstjo v Vaših Lucky Strike "Sweepstakes"-« krat
skupaj. Mr. Morris nam piše, tla ga skušajo vsi njegovi prijatcjefji napo-Uti, da bi jim napisal vstopnice.
Ali h le »e £e pridružili? Ali ste dobili
avojo Luekies - ploščnato pločevinasto skalijo 50 izboraimi Lucky Strikes?
Naravnajte na 44Your Uit Parad«** ob sredab in sobotah zvečer — Študirajte melodije — potem poskusite Vase Luckr Strike "Sweepstakes** - In im im mm kadite Luekies, kupite danes zavojček In jih tudi poskusite. Mogoče ste nekaj pogrešali. Cenili boste prednosti Luekies — Labke Kaje bogatega, zrelega
dela tobaka.
lahka k
an k a Ka/a
BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA - "IT'S TOASTED"
1936. Tile American Toftacro Company
PAPA - ATA — MAMA
Tla
^^VH	življenje. iuaa iranoi
upam, da bom kmr.Iu napredoval, najkasneje, ko skončam to' železnico. Ir go_v^a Gonda je se mflada. Danes vas ho-eem samo vprašati, ako mi boste dovolili, ako bo tedaj gos-pica Gonda <e prosta, da vprašam za njeno roko. To vas vprašam že danes, ker sein 7 globoko vinjenostjo in s srečam občutkom opazi!, da vaši gospici hčerki nekaj veljam mogoče bolj, kot pc sed;.j še ?ama ve. Ako bi tedaj mogei misliti, da bi nasprotovali moji snnbitvi, tedaj bi smatral °za t vojo dolžnost, da vaši gospici hčerki izginem izpred oči, dokler za njo še ne bi b:lo prepozno. Nikakor ne bi mogel'prekašati misli, da bi motil vaš srčni mir."
Butar stisne njegovo roko in pravi:
"Zelj vas cenim, goapod doktor in sreča moje hčere bi k.a zagotovljena v 7-jših rokah, toliko vas že poznam. Nika-ke ovire vam ne bora stavil na pot in tudi razumem, da si hočete tudi za sebe postaviti trden temelj za bodočnost. Mo-ji hči Gonda ni tako bogata kot je njena sestra, toda tudi ni revna. Sem pa št ves*-l, da mi ostane še nekaj let, predno jo izročim v roke njenega moža. Toda ni potrebno, da bi morula čakati, ako je zrela za srečo zakona, mislim, zaradi de-nana. To vam je tr^ba vedeti. Kar pa se tiče moje hčere Helga vam je pomot ma povedala, da je Gonda zaročena. J oda prihrani1: 31 bono sramoto, da se je zmotila. Zato tudi jaz rad vidim, ako ji stvari za sedaj ne pojasnimo. Vi boste kot jaz, skrbeli, da ne pride do kakega spora. Upam, da me razumete, bolj jasne vam nemorem povedati."
Hannes Leyden ga pogleda z velikimi, resnimi očmi.
_ {Dalje prihodnjimi
Otroci vseh narodov, tudi izven Evrope, pravijo svojim staršem "papa" in "mama." Tako pa tudi še odrasli naziva-jo svoje starše. Nekaterim se dozdeva, da je "papa" in "mama" spakodrano, tuje in narejeno. Vendar obe besedi izhajata iz prajezika vseh narodov in sta blebetajoči besedi iz jezikovnega prazaklada človeštva
Papa in mama nista le besedi otrok, ki bi z njima zavestno o-značili pojem očeta in matere. Ta po.iem so jim priučili šele odrasli, saj so v raznih jezikih tudi raznih oblik: Francozi pravijo maraan in mere, latinsko je mater, slovensko mati, nemško mutter, angleško mother, albansko ama, nordijsko amma. Slovani rečejo tudi baba za mater, staro mater, staro žensko (babica, prababica, baba). Tu z "n" se začenja ime za mater: V sanskrtu nana; albansko nane, grško nanne (teta); latinsko nona; ta besedica je tudi za staro mater

Plfite nam sa cene Tomih listov, reeervacljo kabin In pojasnila n potovanj«.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 31f W. 18th St, New York
lOOOOOOOOk
(v italijanščini). Tudi nuna je odtod, naziv za redovnico kot častitljivo žensko.
Tudi iz blebetajoče besede otroka "papa" je mnogo besed. Iz papa je nastalo pop in papež. Sicer pa se izvaja iz besede papa y.rav tako več nazivov kot iz besede mama. Tudi iz papa so besede z začetnico "b". Italijani pravijo babba; Bolgari baba; Srbi baba, Turki baba — kot imena za stare može* očete, stare očete. Se-mitski jezik ima "abba", naziv za duhovskega predstojnika (abbe, Abt.) Poznamo tudi zobniške oblike iz imena papa, tako: sauskrtska tata; rusko tjatja, slovensko tata. Tudi naziv za "teto" je-iz te besede. Judje kličejo očeta "ate." V nekaterih jezikih, tako v zamorskem, angleškem, grškem, ruskem, laškem, litavskem itd. pomeni otroška, blebetajoča beseda "zio" — stric. Iz a t ta, ata je izvedeno tudi ime Atila; zdaj v turščini Ata-Turk (Ke mal) — oče vseh Turkov.
Danski jezikoslovec Jesper-sen je sestavil veliko število besed iz raznih jezikov, ki so vse v zvezi s korenom blebeta-jočih besed "papa" in 'mama'. Preprosti nazivi za jedila in pijače izhajajo iz prazlogov 'ma' in "pap", ki z njimi otroci imenujejo vse jedače in pijače. Pravimo papcati, papati, dobra papa, paša, pupati. Iz prazlo-ga "ma" izhaja nemški "mus" (kaša) in francosko "manger" (jesti); latinsko pa mandere in manducare. Mogoče je tudi beseda "mleko", nemško mileh iz zloga "ma." Celo latinska
beseda "amo" (ljubim) je baje iz otroškega "am", kakor se izraža otrok, če mu je kaj posebno všeč
Papa in mama sta torej mednarodna izraza, ki nista prišla iz nobenih tujih jezikov, marveč sta last otroka sffloh. Že Navzikaa pozdravi (v Odiseji VI. 57) svojega očete <fQ*>pa$^ pa phi!" — "o ljubi papa!" (oče) in Homerja brez dVoma ne smemo sumničiti, da bi si bil to besedo izposodil Od Francozov.
Dandanašnji pravijo, da je izraz za očeta — papa — last višjih stanov, vendar rečejo Italijani, če so tega ali onega stanu, očetu vedno papa. Brez dvoma je to ime bolj v navadi pri romanjskih narodih in je od njih prišla k nam, čeprav tudi naši otroci pa pa jo, papca-jo in pupajo. Iz vsega pa je razvidno, kako otroško blebetanje bogati besedni zaklad vsega človeštva.
DVIGALO NI IZNAJDBA NOVE DOBE
Priprave, ki so bile podobne našemu dvigalu (liftu, so poznali že tehniki rimske države, a kasneje so spet pozabili nanje Nekakšen "leteči stol" je pa v 17. stoletju iznašel Francoz Villaver. Ta iznajdba se je opirala na to, da se je stol s težo telesa med dvema zidovoma poganjal navzgor in navzdol. Uspeh je bil spočetka jako velik, a se je polegel, ko je nekoč neka princesa obtičala med zidovoma in so morali zid podreti, da so jo rešili. Gospa Gen-lis, pisateljica iz dobe Ludvika XVL pa poroča o "neskončno
Na parnikih, k! so debelo tiskani, se vrSe v domovino isleti pod vodstvoH izkušenega spremljevalca.	31. oktobra: Vulcania v TrBt
	4. novembra:.-
23. septembra:	Queen Mary v Cherbourg «-• 11-.
Lafayette v Havre	6. novembra: T
Washington v Havre	Europa v Bremen
Queen Mary v Cherbourg	
	7. novembra:
26. septembra:	Champlain v Havre
Paris v Havre	Conte dl Savoia ? Genoa
Vulcania v Trst	
	11. novembra:
ID. septembra:	Aquitania v Cherbourg
Europa v Bremen	Normandie v H^frre
30. septembra:	J 4. novembra:
Normandie v Havre	Rex v Genoa
1. oktobra :	IS. novembra:
Berengaria v Cherbourg	Queen Mary t Cherbourg
3. oktobra :	-0. novembra:
Rex v Genoa	Bremen v Bremen
7. oktobra:	^l. novembra:
Queen Mary v Cherbourg	Lafayette v Havre
Manhattan v Havre	Saturnia v Trst
9. oktobra:	25. novembra:
Bremen v Bremen	Normandie v Havre
10. oktobra:	Berengaria t Cherbourg
lie de France v Havre	-8. novembra:
Conte ^li Savoia v Genoa	Conte dl Savoia v Genoa
14. oktobra:	2. decembra:
Normandie v Havre	Queen Mary v Cherbourg
Aquitania v Cherbourg	3. deecmbra:
L5. oktobra:	Champlain v Havre
Saturnia v Trst	4. decembra:
	Europa v Bremen
t6. oktobra:	5. deecmbra: 1
Europa v Bremen	Vulcania v Trst
-"0. oktobra:	!>. decembra:
Iioma v Genoa	Normandie v Havre
Irznih dvigalih"; torej so bila tudi tedaj v modi. A šele elektrika jih je pravilno spravila na dan in šele sedanja dvigala so zare* pripravna.
21. oktobra:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
24. oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen
28.	oktobra": Aquitania v Cherbourg
29.	oktobra:
It;
*r
Li
I*
Aqultanta v Cherbourg 12. deecmbra: Rex v Genoa
15.	decembra: Bremen v Bremen
16.	decembra: Queen Mary v Cherbourg
26. decembra: Normandie y H&vrt

1


-__-__
_____